Direktor NT&RC d.o.o. Jože Cerovsek ST. CELJE, 7. A. '94 CENA 1 50 SIT Glavni in odgovorni urednik NT Branko Stamejčič Osebnost marca Z/naga/ /e pr{mdin\ celjski kinolog Mlrko-Frlc Krajnc. Stran 9. Razpotja zelene celine ■ ' Reportaža z zanimivega potovanja našega novinarja na strani 21. ^Nasankanj in ogorčeni Namesto pomoči prevaranim v igri Catch the casi) ponudba za novo igro. Stran 16. Hr®fesor med vratnicami Branko Zupan napoveduje uspeh Pubili(uma v derbiju z Muro. Stran 14. Hmezad banka na borzi Pojasnjeno sodelovanje s postojnskim Optimizmom. Strani stare šege in opravila Ta velMehta pr'stu(ienc'. StranŽO. Intervju Miloš Mikeln ■ O Wlikem vozu, manu, kotgaoCeljušenibilo.Stran20. Loloved davka od dohod- kov iz dejavnosti. Tako naj bi pri izračunih oskrbnine v vrtcu upoštevali vse dru- žinske prejemke, tudi de- diščine in darila. Zlatorog v Ceiisifem domu Izbrali najemnika Izpraznjenih prostorov nektianjega Uorna JNA _ Konec lanskega novembra je celjska občina objavila raz- pis za oddajo poslovnih pro- storov v izpraznjenem Celj- skem domu na Krekovem trgu. Na razpis se je v roku prijavilo 14 kandidatov in komisija, ki jo je vodil Miro Gradič, je ugo- tovila, da je najustreznejši program ponudil klub podjet- nikov Zlatorog. Izvršni svet je potrdil mnenje komisije, kar pomeni, da bi moral Celjski dom zaživeti do letošnje je- seni. Po besedah Mira Gradiča so pričakovan večji odziv na raz- pis, ki je pokazal, da Celje ni tisto, kar si samo predstavlja, da je. V ožji izbor so uvrstili Plesno šolo Urška iz Ljublja- ne, Samopostrežno restavraci- jo Hemaus iz Štor, Plesni val iz Celja in Klub podjetnikov Zlatorog s Teharja. Vse so po- vabih na pogovore in kandida- ti so po potrebi dopolnih pro- grame. Pri izbiri so v komisiji upoštevali namembnost Celj- skega doma, po drugi strani pa ugled kandidatov, njihove programe in finančne možno- sti. Pri tem se je izkazalo, da je najbolj celovita in privlačna ponudba Kluba podjetnikov Zlatorog, ki združuje vrsto družbenih in zasebnih podjet- nikov in posameznikov. Ti naj bi ustanovili konzorcij, v kate- rem so Kinopodjetje Celje, Fit Media, RC - Inženiringi, RC R&S Celje, Itag, Marija Deu z Dobrne in Plesni val Cvetke Špiljar iz Celja. Celjski dom bi skupaj uredi- • h in v njem izvajali najrazUč- nejše dejavnosti, od glasbenih, družabrdh in kulturnih prire- ditev, kongresnih in poslov- nih, promocijsko razstavnih dejavnosti do gostinske po- nudbe visoke kategorije. V Celjski dom so pripravljeni vložiti 800 tisoč mark. Kon- zorcij naj bi se kmalu preobU- koval v delniško družbo, v ka- tero vabijo tudi občino Celje. Ta bi si z deležem v družbi zagotovila vpliv na program, vendar ta delež ne morejo biti nepremičnine Celjskega doma, ki mora ostati last občine, so poudarili v komisiji. TC Še enkrat o avtocesti? Kmetje v Savinjski dolini so tudi sedaj, ko je bil načrt avtoceste v občinskem par- lamentu že sprejet, silno ne- zadovoljni s predlagano tra- so, zato zahtevajo ponovno obravnavo. Takšno stahšče je bilo med drugim slišati minuli teden na zboru v skupščinski dvo- rani. Zborovanje se je zavle- klo pozno v noč, poleg pred- stavnikov žalske občine, kmetov, zelenih. Družbe za izgradnjo avtocest, Repubh- ške uprave za ceste in drugih sta v pogovoru sodelovala še prvaka SLS Marjan Podob- nik ter Franc Zagožen. Pred- vsem kmetje so žalskemu žu- panu Milanu Dobniku očita- h, da pred časom ni dovolj korektno vodil seje skupšči- ne, zato naj bi traso še en- krat in brez vsakih pritiskov predstavih poslancem. ŽeU- jo tudi, naj se na območju Ložnice in Gotovelj izvedejo tisti popravki trase, na kate- re so krajani opozorili že v javni razpravi, načrtovalci trase avtoceste pa jih niso upoštevan. Obenem so ude- leženci zbora še zahtevah, da se vistavijo vsa zakoličevanja in zamejevanje trase skozi Savinjsko dohno. IB O prispevku znova Ne gre za ožji krajevni Interes v tiuistični šmarski občini si prizadevajo za izgradnjo si- stema čiščenja in odvajanja odpadnih voda. Potem ko se poslanci pred kratkim z uved- bo novega prispevka za iz- gradnjo omenjenega sistema niso strinjali, so sestavili novo besedilo. Pri tem so sestavljal- ci upoštevali pripombe o tež- kem gospodarskem trenutku ter so zneske, ki bi jih plačeva- li koristniki pitne vode, zni- žali. Po novem bi v gospodinj- stvih ter družbenih dejavno- stih plačevali za porabljeni kubični meter pitne vode še p>o 20 tolarjev prispevka za iz- gradnjo sistema za čiščenje odpachie vode, v gospodarstvu pa po 30 (za tretjino manj kot v prvotnem besedilu). V pov- prečnem gospodinjstvu pora- bijo na mesec po 10 kubičnih metrov vode, tako da bi za od- padne vode plačevaU vsak me- sec dodatnih dvesto tolarjev. V šmarski občini, kjer porabi- jo v letu dni bhzu 2800 kubič- nih metrov pitne vode, raču- najo da bi na ta način zbrah dodatnih 69 miUjonov tolarjev na leto. V občini bi zbrani de- nar mesečno nakazovali na posebno postavko občinskega proračuna, občinski skupščini pa redno poročaU o porabi zbranega denarja. V občinskih sekretariatih za gospodarstvo ter za urejanje prostora in var- stvo okolja opozarjajo, da bi lahko pridobili tudi republiški denar ministrstva za okolje, ekološkega sklada aU za de- mografsko ogrožena območja. Občinska vlada je pred dne- vi osnutek odloka že sprejela, poslanci pa se bodo odločih verjetno že na prihodnjem za- sedanju skupščine. Na seji ob- činske vlade so opozorili, da ne gre za ožje krajevne, ampak za občinski interes. BRANE JERANKO Glavni in odgovorni urednik: Branko Stamejčič. Pomočnica odgovornega ured- nika: Milena Brečko-Poklič. Uredništvo: Marjela Agrež, Irena Baša, Tatjana Cvim, Ja- nja Intihar, Brane Jeranko, Edo Einspieler, Edi Masnec, Urška Selišnik, Ivana Stamej- čič, Želj ko Zule. Tehnično ure- janje: FYanjo Bogadi, Robert Kojterer. Oblikovanje: Minja Bajagič. Tajnica uredništva: Mojca Marot. Naslov uredništva: Prešernova 19, Celje. Telefon: (063) 29-431, fax 441-032. Št. 14 - 7. april 1994 3 Proti fantomskim zavodom Cellskl poslanci zaključili februarsko prekinjeno sejo Poslanci celjske skupščine so mo- rali na zadnjem zasedanju najprej dokončati dvakrat prekinjeno fe- bruarsko sejo. Ko so »spravili pod streho« večino točk dnevnega reda redne seje, pa se je spet zataknilo, tako da so zasedanje prekinili. Pred glasovanjem o predlogu odloka o prispevku za vlaganja v vodooskr- bo, čiščenje odpadnih voda in odla- ganje komunalnih odpadkov so na- nu*eč našteli dovolj poslancev, ob preštevanju glasov pa je bil eden premalo, tako da ni bilo povsem jasno, ali je bil predlog sprejet ali ne. Zaplet naj bi razrešilo predsed- stvo skupščine, ko bo poslušalo magnetogram zasedanja. Sprejeli so predlog organiziranja gospodarskih javnih služb v občini in odlok, ki ureja to področje. Ob tem jih je predvsem zanimalo, kako bo v prihodnje organizirano komu- nalno podjetje in kako bo občina kot lastnik nadzirala porabo denar- ja. Po sedanjih računih namreč ni mogoče ugotoviti, kam dajejo na- menski denar za gradnjo čistilne naprave. Temu pa želijo v občini narediti konec. Precej daljša razprava se je razv- nela ob soglasju k ustanovitvi Skupnosti zavodov vzgoje in izo- braževanja v Celju. Predlagana skupnost, ki bi bila računovodski servis za vse osnovne šole v občini skupaj z glasbeno šolo in Centrom interesnih dejavnosti, jih je preveč spominjala na nekdanji ZOŠ, meni- li so, da gre za oživljanja realsoci- alizma, za fantomski zavod... Mo- tilo jih je tudi določilo, ki ščiti za- poslene v primeru, da bi skupnost razpadla, in člen, ki za direktorja dopušča tudi višješolsko izobrazbo, kar naj bi bilo nekomu pisano na kožo. Predlagali so, naj šole raje najamejo zasebno računovodsko podjetje, ki jim bo najceneje opravi- lo vse potrebno. Poslancev niso pre- pričala niti zagotovila samih šolni- kov, da so se tako odločili z vidika racionalnosti. Ko je namreč leta 1991 razpadel nekdanji ZOŠ, so se računovodski delavci vrnili na šole, to pa za nekatere predstavlja pre- cejšen strošek, saj republika priz- nava celotno plačilo za računovodjo le, če ima šola od 16 do 20 oddelkov. Šolniki so izračimali, da bi z usta- novitvijo skupnosti zdnižili 10 ra- čunovodskih delavcev in sredstva zanje ter tako celo prihranili nekaj denarja, ki bi lahko ga porabili v druge namene. Vendar se poslanci kljub temu niso odločili za soglasje k predlagani ustanovitvi skupnosti. Februarsko zasedanje so poslanci končali s sprejemom odloka o usta- novitvi Celjskega kulturnega skla- da, le da so predlagani hitri posto- pek spremenili v običajnega in so tokrat govorili o osnutku. T. CVIRN Krvava obietnica SARAJEVO, BUKARE- ŠTA, 5. aprila (Delo) - Toč- no dve leti sta minili, kar se je v BiH pričela vojna, ki ji še ni videti konca. Najhuje je na območju Goražda, si- cer varovanega območja, ki naj bi ga v sredo obiskal poveljnik modrih čelad Michael Rose. Ameriški ge- nerali pravijo, da srbskim četam ne morejo zagroziti z Natovimi letali. Medtem pa so v Bukarešti srbskemu predsedniku Slobodanu Miloševiču pripravili bleš- čeč sprejem, kmalu pa naj bi podpisali sporazimi o prijateljstvu med Romu- nijo in sosednjo Srbijo. Premirje na Hrvašicem ZAGREB, SARAJEVO, 4. aprila (Delo) - V veljavo je stopilo premirje, ki sta ga prejšnji teden podpisali Republika Hrvaška in srb- ska manjšina na Hrva- škem. V naslednjih 24. urah bodo pod nadzorom mirov- nih sil vimaknili lahko orožje deset kilometrov, težko topništvo in tanke pa 20 kilometrov od vsake strani bojišč. V petek se bo- do kilometer stran od bojne črte umaknile tudi enote. Bosanski Srbi so, po priče- vanju predstavnikov ZN, zavrnili predlog, da bi v rniisli»Tia"ol^<> onJUlo-vc v Goraždu poslali več voja- ških opazovalcev. Kritiici ostail zunal MOSKVA, E.aprUa (Re- publika) - Končujesedvod- nevni kongres ruske Libe- ralno demokratske stran- ke, ki jo vodi Vladimir Ži- rinovski. V stranki so se odločili, da bo njihov vodi- telj na čelu vsaj še deset let ter ga izbrali za kandidata na prihodnjih ruskih pred- sedniških volitvah. Žiri- novski je prepričan v uspeh na volitvah čez dve leti. Kritiki nekaterih izjav in obnašanja Žirinovskega se kongresa stranke niso mo- gli udeležiti. Evrazijsica unija namesto ZSSR? MOSKVA, 4. aprila (De- lo) - Na prostoru nekdanje Sovjetske zveze se skušajo nove države ponovno neka- ko integrirati. Eden glav- nih tvorcev združevalnega procesa, kazahstanski predsednik Nursultan Na- zarbajev, ima nov predlog: na tleh bivše ZSSR predla- ga ustanovitev Evrazijske imije po vzoru na Evropsko imijo. Za idejo Evrazijske unije se je zavzel tudi pred- sednik parlamentarne skupščine SND Vladimir Šumejko. Kot kaže, bo obravnava te pobude tudi osrednja točka vrhunskega srečjinje držav SND 15. aprila v Moskvi. V EU tudi Poijska BRUSELJ, 4. aprila (De- lo) - V petek naj bi Poljska uradno prijavila svojo kan- didaturo za vključitev v Evropsko unijo. Madžar- ska je svojo zahtevo vložila pri predsedujočem v svetu EU, grškem ministru Pan- galosu, že prejšnji petek. Madžarska je svojo zahtevo poslala kot prva v skupini srednje in vzhodnoevrop- skih držav. Vprašanja brez odgovorov Na zasedanjih celjske ob- činske skupščine porabijo poslanci precej časa za to, da pristojnim zastavijo najra- zličnejša vprašanja in obli- kujejo pobude. Na odgovore pa morajo čakati predolgo, poleg tega so pogostokrat nepopolni ali celo zavajajo poslance. Na zadnjem zasedanju so poleg tega ugotovili še, da je uvr- stitev točke na začetek dnev- nega reda nesmiselna, saj le malokateri odgovor uspejo dobiti že na sami seji, čeprav so prav zaradi tega prestavili to točko z repa na začetek zasedanja. Poslanci so bili tokrat ne- zadovoljni z odgovori na vprašanja o telefoniji v Soc- ki, o sečnji gozda na Ljubeč- ni in o prometni ureditvi na Hudinji. Božidarja Jiirka je zanimalo, kakšne so pristoj- nosti in namen delovanja mestne straže, Bojan Ekse- lenski je vprašal, kako in- špekcija nadzira sivo ekono- mijo, Dušan Hus pa, kako je s plinifikacijo nekaterih več- jih objektov v mestu. Silvan Božič je zahteval poročilo o poslovanju stanovanjskega sklada, saj sumi, da so bila nekatera sredstva porablje- na nenamensko, Silvestra Drevenška pa je zanimala problematika urejanja knji- ženja etažne lastnine. Milan Dečman je poslance sezna- nil, da so na Frankolovem zbrali podpise v dokaz, da želijo ustanoviti svojo obči- no, čeprav so se na zboru krajanov najprej odločili za mestno občino Celje. TC Največ o kulturi Za pristavško novogratJnJo ničesar Šmarska vlada je pretekli petek sprejela letošnji prora- čun, ki znaša nekaj nad mili- jardo tolarjev, kar je 18 od- stotkov več od lanske reali- zacije. Največ prihodkov, 51 odstotkov, bo iz dohodnine, nekaj nad 39 odstotkov pa iz naslova finančne izravnave. Sprejeti proračun obsega tu- di 20 milijonov tolarjev iz lanskega zaključnega raču- na, gre pa za namenski denar za gradnjo šolskih prizidkov v Kozjem ter Lesičnem. Za dokončanje obeh pri- zidkov namerava občina za- gotoviti 63 milijonov tolar- jev (drugo polovico sredstev zagotavlja republika), doslej pa je vložila 25 milijonov. Prav tako bodo popravili šolsko streho v Šmarju, pri čemer gre dolg iz lanskega -leta. Za ceste bodo namenjli 54 milijonov tolarjev, pred- vsem želijo poravnati obvez- nosti iz leta 1993 ter obnoviti cesto med Prelaskim in Bu- čami. V razpravi so člani občin- ske vlade največ pozornosti namenili podroCju kulture. Vzrok je postavka v višini 3 milijone tolarjev, ki se je znašla v predlogu občinske- ga proračvma, sredstva naj bi bila namenjena za gradnjo kulturnega doma v Pristavi. Zaostajanje šmarske občine na kulturnem področju je zaskrbljujoče, so menili čla- ni izvršnega sveta, pri tem so posebej opozorili na položaj knjižničarstva, kljub temu pa nad gradnjo novega kul- turnega doma niso bili nav- dušeni. Tovrstne ustanove skoraj vse leto samevajo prazne, so opozorili v raz- pravi, zahtevajo pa veliko denarja za vzdrževanje. Pre- cej domov nima niti primer- nega odra, tako da gledali- ška gostovanja niso mogoča, kar velja tudi za novograd- njo v Pristavi. Razen tega so že v minulem letu sprejeli sklep, da novih naložb ne bodo začenjali, pa tudi, da je občina Pristavi že pomagala z denarjem za projektno do- kumentacijo. Zato se za fi- nanciranje gradnje novega kultiUTiega doma niso odlo- čili. Razpravljali so tudi o ob- navljanju tistih lailtumih spomenikov, pri katerih jim z denarjem pomaga republi- ka. Izrazili so zaskrbljenost, da ne bodo uspeli zbrati do- volj denarja za svoj delež stroškov. BRANE .TF.RANKO Za vodo in čistilno napravo Žalčani bodo po prvem maju spet morali nekoliko globlje poseči v denarnice. Poslanci občinskega parla- menta so namreč na zadnjem zasedanju potrdili odlok o prispevku za investicijska vlaganja v oskrbo z vodo ter odlok o prispevku za investi- cijska vlaganja v posodobi- tev čistilne naprave v Ka- sazah. Poleg redne cene vode bo- do uporabniki v žalski obči- ni tri leta pri vsakem kubiku vode plačevali še dodatnih 15 tolarjev za investicije v oskrbo z vodo, uporabniki čistilne naprave v Kasazah pa poleg redne cene za odva- janje odplak še dodatnih 10 tolarjev ter dodatnih 25 to- larjev za čiščenje odplak. Gospodarstvu bodo za čišče- nje odplak zaračunavali do- datnih 26,50 tolarjev. Največ pripomb na oba odloka so imeh v žalskem Ferralitu, podjetju, ki mesečno porabi približno 10 tisoč kubičnih metrov vode. Zato je njihov predstavnik vložil amand- maja in zahteval znižanje obeh prispevkov, s tem pa zmanjšanje obremenitev go- spodarstva. V Ferralitu so predlagali, da bi prispevek za čistilno napravo zbirali sedem let, ne le dve, prispe- vek za oskrbo z vodo naj bi z 21 znižali na 15 tolarjev, plačevanje pa z dveh podalj- šali na tri leta. Med zasedanjem parla- menta je o obeh amandbnajih razpravljala občinska vlada in zavmUa predlog, da bi de- nar za čistilno napravo zbi- rali sedem let. Strinjala pa se je z predlogom, da se prispe- vek za oskrbo z vodo zniža na 15 tolarjev, obenem pa plačevanje podaljša na tri le- ta. Takšen predlog so na koncu podprli tudi poslanci. m Soglasie k izločitvi žaiskili lekarn Izvršni svet v Celju je soglašal s predlogom žalske skupščine o izločitvi organizacijskih enot Žalec in Polzela iz javnega zavoda Celjske lekarne. Ob tem je zahteval, da se ta izločitev opravi po predpisanem postopku in ob ureditvi medsebojnih premoženjsko-pravijiih razmerij. Sekretariat za družbene dejav- nosti pa mora pospešiti postopek oblikovanja sveta javnega zavoda Celjske lekarne. Predstavnik občine v svetu zavoda bo na predlog izvršnega sveta dr. Ivan Eržen. TC Odškodnina za umazan zrak v velenjski občini uresničujejo sklep, da bodo na vsak način izboljšali svoje okolje. Občinska vlada je že potrdila odlok o taksah za varstvo okolja, svoje pa bodo rekli še poslanci v občinski skupščini. Odlok je sprejet na osnovi sanacijskega programa za zrak, zaenkrat pa velja, da naj bi individualna kurišča in kurišča poslovnih sistemov plačevala po 167 tolarjev na tono porabljenega lignita, kurišča šoštanjske termoelek- trarne pa 55,5 tolarja. Vsi ostali, ki uporabljajo kurilno olje, plin ali bio maso, naj bi bili plačila te takse oproš- čeni. US Komunala še na dnevnem redu v mozirski občini skupščinski poslanci še niso rekli zadnje besede o Javnem podjetju Ko- munala. Na zadnjem zasedanju so sicer sprejeli osnutek odloka o uskladitvi orga- niziranosti javnega po- djetja, kar je prvi pogoj za reorganizacijo Komu- nale, ostalo problematiko pa so obravnavali le kot informacijo. Poslanci se niso strinjali s splošnimi ugotovitvami o nepravil- nostih, ki naj bi se v po- djetju dogajale v času se- daj že bivšega direktorja Radeta Rakuna. Zahteva- li so, naj izvršni svet in nadzorni odbor pripravi- ta natančne podatke, svo- je pa mora povedati tudi SDK, ki je že preverjala poslovanje pri gradnji avtobusne postaje v Mo- zirju. Torej je več kot ver- jetno, da bodo mozirski poslanci o Javnem po- djetju Komimala še raz- pravljali. US O hlodovini, mladini in tovornjakih št. 14 - 7. april 1994 Poslanci zborov laške občinske skupščine, ki so se sestali v sredo, 30. marca, so brez pripomb sprejeli pred- log za razdelitev občine na tri referen- dumska območja. Tudi k poročilu o delu celjskega Sodišča združenega dela v preteklem letu in k poročilu o delu laške občinske sodnice za pre- krške niso imeli pripomb. Po skrajšanem postopku pa so dele- gati glasovali o osnutku oziroma pred- logu petih občinskih odlokov: o loka- cijskem načrtu za čistilno napravo v Laškem, o zazidalnem načrtu za pro- izvodno dejavnost v Rečici, o spre- membi območij nekaterih naselij. o prepovedi točenja alkoholnih pijač (med 4. in 7. uro zjutraj, izjemoma ob nedeljah in državnih praznikih ter na zabavnih prireditvah, ki trajajo še po 4. uri zjutraj), ter o proračimu občine Laško za minulo leto. Ob poročilu o delu izvršnega sveta v minulih štirih letih so bili delegati mnenja, da je politika, ki jo je vodil ta organ, v omejenih okvirih in možno- stih dala najboljše rezultate. Zavzeli v so se tudi za predlog, naj predsedstvo občinske skupščine izoblikuje nov iz- vršni svet ali podoben organ, ki bo opravljal delo v času do ustanovitve novih občin. Ob koncu zasedanja so delegati opo- zorili na težave zaradi hlodovine, ki jo lastniki odlagajo kar ob cestah; cesta na Šmohor je zaradi tovornjakov, ki (preobremenjeni) prevažajo hlodovi- no, že močno poškodovana. Opozorili so tudi, da še vedno ni rešeno vpraša- nje parkiranja tovornjakov v Laškem in da prometni znaki ponekod ležijo kar v koruzi, javna razsvetljava pa je bila v marsikaterem kraju namerno poškodovana. V Laškem imajo težave tudi zaradi mladine, ki se po mestu prevaža (divja) v neregistriranih avto- mobilih ter s tem ogroža javni red in mir ter varnost na cestah. MARJELA AGREŽ Na Borzi tudi delnice Hmezad banke Mihael Goličnik pojasnjuje soUelovanJe s postojnskim Optimizmom Konec aprila se bodo na svojem zboru sestali delničarji žalske Hme- zad banke. Direktor Mihael Golič- nik meni, da je bančna hiša doslej uspešno poslovala, sodelovanje s podjetjem Optimizem, Id v zad- njem času buri duhove, pa so preki- nili že lani. Hmezad banka je lani ustvarila v absolutni višini 72 milijonov to- larjev dobička, bilančna vsota pa je v primerjavi z letom 1992 z 2,9 mili- jard narasla na 3,4 milijarde tolar- jev. Največjo rast bilančne vsote so zabeležili v sektorju poslovanja s prebivalstvom, saj je v primerjavi z letom poprej večja za 46 odstot- kov. Banka ima tudi vse potrebne rezerve, delničarjem pa nameravajo izplačati 12-odstotne dividende. V začetku letošnjega leta je bila razpisana druga emisija delnic, po GroUčnikovem mnenju je povsem uspela. Prodane bodo vse delnice, v kompletu pa je 25 tisoč delnic v skupnem znesku 350 milijonov to- larjev; ena delnica je vredna 14 ti- soč tolarjev. S tem se bo povečal jamstveni kapital, kar pomeni za- gotovilo za normalno delo tudi v prihodnje. V Hmezad banki nada- j Ije načrtujejo, da bo druga emisija j delnic še letos kotirala na ljubljan- ski borzi. Denar Je banki vrnila država v zvezi s Hmezad banko pa se v zadnjem času ponovno omenja postojnski Optimizem. Ob prora- čunskih razpravah so se namreč po- slanci državnega zbora letos spota- knili ob javni dolg in bolj kot kdaj- koli prej opozarjajo na dejanske primere. Od finančnega ministra zahtevajo natančna pojasnila, kaj s seznama zapadlih obveznosti, za katere je jamstvo prevzela država, je že del javnega dolga in kaj morda še bo sodilo v ta okvir, ki pada na ramena davkoplačevalcev. Na sez- namu neporavnanih dolgov in s tem neporavnanih obveznosti države je tudi postojnski Optimizem. Podjet- je, za katerega je finančni minister podpisal poroštvo države za odo- breno posojilo, in to, kot zatrjujejo poslanci SLS - ki so že vložili inter- pelacijo o delu Mitje Gasparija - kljub temu, da je vedel za blokira- ne žiro račvme in nepravilnosti v poslovanju Vladimirja Slejka ter kljub zahtevi postojnske SDK po stečajnem postopku. Mihael Goličnik je povedal, da je Hmezad banka začela z Optimiz- mom sodelovati že leta 1991. »Po- slovanje Optimizma je bilo videti v najlepšem redu, prve stike s tem podjetjem je navezal moj pomočnik Zlatko Hohnjec, tudi sam sem se kasneje srečal z Vladimirjem Slej- kom. Kolikor smo mi poznali stvari, se je podjetje ukvarjalo s trgovsko dejavnostjo in finančnim poslova- njem, če je bilo še kaj drugega, nam ni znano. Poslovanje smo zavarova- li z vrednostnimi papirji, ko pa so v Optimizmu želeli večje posojilo - takrat so se že pojavljale tudi prve govorice - smo bili pripravljeni so- delovati le pod pogojem, da dobimo prvovrstno zavarovanje. Pridobili smo garancijo države in to je tako močna garancija, da banki ni treba preverjati komitenta.« Hmezad banka je tako podjetju Optimizem 30. junija lani odobrila posojilo v višini 112 milijonov to- larjev. Dogovorjen rok za odplačilo posojila je bil štiri mesece, obrestna mera je znašala 11 odstotkov. Go- ličnik pravi, da je banka posojilo odobrila pač na podlagi jamstva, ki ga je izdalo finančno ministrstvo. merila, na osnovi katerih je ministr- stvo izdalo jamstvo Optimizmu, pa Hmezad banki niso znana. Ko so novembra v Žalcu ugotovi- li, da podjetje ne poravnava svojih obveznosti, so ukrepali. »V začetku je Optimizem sicer plačal obresti, drugega obroka pa niso več nakaza- li. Zato smo takrat obvestili finanč- no ministrstvo in vnovčili garancijo države, tako da smo dobili nazaj celoten denar. Poslovanje s tem po- djetjem pa smo potem prekinili,« je še pojasnil Goličnik. m Dražle najemnine v velenjski občini bodo najemniki poslovnih prostorov po sklepu ob- činske vlade za kvadratni meter od- šteli polovico več. Doslej je cena znašala približno 5 mark za kva- dratni meter. Večina poslovnih pro- storov je v slabem stanju in v naci- onaliziranih objektih, najemniki pa so sami urejali notranjost. Z višjimi cenami naj bi zagotovili nujna vzdr- ževalna dela in zadostili minimal- nim zakonskim predpisom. US GOSPO DARSKI [JI Ml ■ T E R IViost na Vzliod Območna gospodarska zbornica Celje ter šentjur- sko podjetje Alpos sta se letos odločila za skupno udeležbo na sejmu Csaba EXPO. Sejem bo od 14. do 19. junija v mestu Bekesc- saba v vzhodni Madžarski, tik ob romunski meji, zato ga organizatorji imenujejo Most na Vzhod. Zaradi udeležbe Alposa na tem sejmu ne bo potrebno izde- lati posebnega paviljona za razstavo, zato bo tudi cena kvadratnega metra nižja, kot na drugih sejmih. V ob- močni gospodarski zborni- ci pričakujejo prijave vseh tistih podjetij, ki jih zani- ma sodelovanje na tem sej- mu, do 11. aprila. Mlini iculiinje Pred kratkim so začeli v Gorenju Gospodinjski aparati z redno proizvod- njo mini kuhinj z imenom Pantry. Na leto jih bodo naredili približno 25 tisoč, prve mini kuhinje pa bodo ponudili kupcem na slo- venskem, nemškem, av- strijskem, danskem ter bri- tanskem tržišču. Proizvod- nja mini kuhinj poteka v programu pralno pomi- valni aparati, sicer pa je re- zultat skupnega razvojne- ga dela in izkušenj stro- kovnjakov v programih ku- halni, hladilno zamrzoval- ni ter pralno pomivalni aparati. Nova Gk)renjeva mini kuhinja Pantry zdru- žuje na enem metru več funkcij: ob dvoploščnem kuhališču je pomivalo ko- rito z odcejalnikom, v spodnjem delu pa sta hla- dilnik in večnamenski pro- stor. CJorenjeva novost je primerna predvsem za manjša gospodinjstva, samska stanovanja, štu- dentske sobe, tajništva po- djetij ter počitniške ob- jekte. Jubiiejna tribuna Od 26. do 28. maja bo na Rogli organizirana jubilej- na, deseta Tribuna tržnega gospodarstva. V celjskem društvu ekonomistov bodo jutri pripravili tiskovno konferenco, na kateri bodo javnost podrobno seznanili s pripravami na tokratno srečanje slovenskih gospo- darstvenikov. Predsednik organizacijskega odbora Tribune tržnega gospodar- stva je tokrat Emil Kolenc. Prisiina poravnava v Procesni v Gorenjevi Procesni opremi so po enoletnem stečajnem postopku uvedli postopek prisilne poravna- ve upnikov, ki naj bi bil zaključen v enem letu. Vsem upnikom naj bi iz- plačali polovico terjatev s priznano obrestno mero R plus 24. Znotraj Procesne opreme sedaj delujeta dve podjetji, Industrijska opre- ma in Strojegradnja, v obeh pa je zaposlenih pri- bližno 280 delavcev. Ob uvedbi stečaja je v Procesni opremi delalo skoraj 400 delavcev. m, US Pooblaščena družba za upravljanje Triglav SeUež pooblaščene Investicijske družbe tutJI v Celju Zavarovalnica Triglav je poslov- no leto 1993 uspešno zaUjučila, z ustanovitvijo pooblaščene družbe Triglav pa se vključuje tudi v proces lastninskega preoblikovanja. Uspešno poslovanje v lanskem le- tu je tudi osnova za odločitev tc zavarovalniške družbe, da bo delni- čarjem izplačala 7-odstotne divi- dende na revalorizirano vrednost delnic. Zavarovalnica Triglav ima po pokritih stroških in vseh škodah ter po revalorizaciji vrednosti del- nic in virov poslovnih sredstev po- zitiven finančni rezultat pri neživ- Ijenjskem zavarovanju, in sicer v vi- šini 762 milijonov tolarjev. Zavaro- vancem, ki imajo sklenjeno življenj- sko zavarovanje, pa bodo za prete- klo leto izplačali presežke na hra- nilni del premije v znesku 258 tisoč tolarjev. Lani so realizirali za 29 milijard tolarjev zavarovalnih pre- mij, kar je preračtmano v nemške marke približno na ravni prejšnjega leta. V letošnjem letu napoveduje Za- varovalnica Triglav dva velika pro- jekta. Predvidena je nova storitev. to bo tako imenovano rentno zava- rovanje, nameravajo pa tudi okre- piti ponudbo na področju nezgod- nega, transportnega in premoženj- skega zavarovanja. Drugi projekt pa je ustanovitev pooblaščene druž- be za upravljanje Triglav. Večinski lastnik te družbe je Zavarovalnica Triglav, ki se na ta način vključuje v proces lastninskega preoblikova- nja. Z 200 milijoni tolarjev ustanov- nega kapitala bo ustanovljenih tudi šest pooblaščenih investicijskih družb ter vzajemni sklad. Pooblaš- čene investiciiske družbe bodo ime- le svoj sedež v Celju, Mariboru, Murski Soboti, Novem mestu. Novi Gorici in Kranju, sedež družbe pa bo v Ljubljani. Družba načrtuje, da bo certifikate, ki jih bo začela zbi- rati konec maja, usmerjala pred- vsem v nakupe delnic najbolj kvali- tetnih podjetij s sedežem v regijah in v podjetja, ki obetajo nadaljnjo rast. V takšnih podjetjih bo družba za upravljanje prevzela tudi po- membnejši del delnic in se aktivno vključila v izboljšanje poslovanja. IB PO ČEM SO DEVIZE? Tečaji deviznih valut na dan 6. 4. 1994 Jagode namesto ribeza? Pridelovalci iz vzhodnoe- vropskih držav so v zadnjih letih zasuli evropsko tržišče z velikimi količinami ribeza, posledice pa bodo čutili vsi slovenski pridelovalci ribe- za, tudi tisti s celjskega ob- močja. Na ta problem so glasno opozorili člani odbora za ja- godičevje, ki so se pred krat- kim sestali v celjskem Etolu, podjetju, ki je dolga leta od- kupovalo ribez. Še pred dve- ma letoma so slovenski pre- delovalci odkupili 490 ton ribeza, lani le še 290 ton, ob tem pa slovenska predelo- valna industrija porabi letno le dobrih 100 ton tega jago- dičevja. Pridelovalcem ribe- za je letos odreklo podporo tudi ministrstvo za kmetij- stvo, saj ne namerava izpla- čati premije, pridelovalcem pa svetuje, naj ribez nado- mestijo z jagodami. Po mne- nju strokovnjakov je takšna zamenjava možna samo na papirju, v praksi pa se nasa- dov ribeza ne da čez noč spremeniti v nasade jagod. Zato so člani odbora za jago- dičevje na pogovoru v Etolu predlagali, naj država letos vendarle še izplača premijo - lani so pridelovalci ribeza dobili 20 tolarjev - pridelo- valcem pa svetovali, naj ohranijo vsaj tiste nasade, ki niso starejši od treh let. .........._IB PONUDBA IN POVPRAŠEVANJE Ponudba: -Poljska firma PHZ Hortex nudi sveže sadje in zelenjavo ter med in šampinjone. Informacije: tel. 0048/22-276-686 in fax 0048/ 22-276-686. - FoljskafirmaTim - Imexnu- di meso, krompir, grah, zmrznje- no sadje in zelenjavo ter mleko v prahu. Informacije: tel. 0048/ 12-334-750 in fax 0048/12-334- 536. - Ameriško podjetje želi soin- vestirati v slovensko pohištveno industrijo. Prijave z osnovnimi podatki posredujte na naslov: GZS, Informacijska pisarna (za M.Osojnik), Slovenska 41, 61000 Ljubljana. Na isti naslov pošljite tudi ponudbe za italijanskega proizvajalca pohištva (kuhinje, pisarne, kopakiice), ki v Sloveni- ji išče proizvajalce in distribu- terje. Informacije: tel. 061/12- 50-122 in fax 061/219-536. - Francosko podjetje CSB nudi storitve tržnih raziskav, medna- rodnega svetovanja, vodenja projektov ter strateškega plani- ranja. Informacije: tel. 0033/1- 6423-6899 in fax 0033/1-6423- 6922 (Christian V. Kafka). - Češko podjetje Marybell Co. nudi varnostne sisteme za zašči- to blaga v trgovinah, domovih, cerkvenih objektih ipd. Katalog je na razpolago v Informacijski pisarni CIS GZS. Informacije: tel. 0042/659-24-566 in fax 0042/ 659-21-404 (Vlastislav Linzer). Povpraševanje: - Italijansko podjetje Agenzia d'infonnazione aziendale nujno išče srednje veliko slovensko po- djetje, ki bi bilo pripravljeno se- stavljati kovinske dele ter male gospodinjske aparate. Informa- cije: tel. 0039/6928-1698 in fax 0039/6928-1704 (SUvia Pal- mieri). - Francosko podjetje Boussac želi iz Slovenije uvažati tkanine, primerne za tiskanje vzorcev. Hkrati želi v Slovenijo izvažati že potiskano blago in išče proiz- vajalce oblazinjenega pohištva. Informacije: tel. 0033/142-218- 300 in fax 0033/142-335-787 (Corinne Randu). - Francosko podjetje STE. S.I- .S.E. išče proizvajalce kalupov (kokil) za plastične dele. Infor- macije: tel. 0033/50-340-320 in fax 0033/50-340-300 (A.Buffet). Informacije: -Od 15. do 17.junija 1994 bo v Parizu sejem Exporteur. Na- menjen je predvsem predstavitvi širokopotrošnega blaga evrop- skim kupcem. Predstavitveni katalog sejma, obrazci in ostale informacije so na voljo v Infor- macijski pisarni GZS. Informa- cije: tel. 061/12-50-122 in fax 061/219-536. Center za informacijski sistem Gospodarske zbornice Slovenije Vse podrobnejše informacije dobite pri Centru za informa- cijski sistem Gospodarske Zbornice Slovenije, telefon 061/12-50-122, int.290, 292 in 293 in fax 061/219-536. Št. 14 - 7. april 1994 5 Aprila Magna center v Ljubljani Sredi aprila namerava Pe- trol v svoji poslovni stavbi v Ljubljani uradno odpreti ]^agna center, kjer bo mogo^ Če preko celega dneva oseb- no ali po telefonu urejati vse v zvezi s Petrolovimi plačil- nimi karticami. V Petrolu so lani sistem plačilnih kartic dopolnili, si- vi kartici, ki jo uporabljajo podjetja za vozila v svojih voznih parkih, so dodali še rdečo Magna kartico za ob- čane in srebrno Magna kar- tico za poslovneže. Sivo kar- tico uporablja dobra polovi- ca slovenskega gospodar- stva, rdečo preko 10 tisoč občanov, srebrno Magno pa so pred kratkim podelili ti- sočemu uporabniku. Imetniki lahko s karticami plačujejo blago in storitve na bencinskih servisih, poleg tega pa jih uporabljajo tudi v zimanji mreži, ki povezuje dejavnosti, povezane z avto- mobilom in potovanji. Ta nu-eža ima danes preko 500 prodajnih mest, njihovo šte- vilo pa se je močno povečalo v zadnjih dneh. Petrol je na- mreč podpisal pogodbo o so- delovanju pri Magna projek- tu z Zavarovalnico Triglav, kar pomeni, da bodo lahko imetniki Magna kartico upo- rabljali tudi za plačilo zava- rovalniških storitev. IB Dobljena prva bitka Vlada se je morala ukloniti zahtevam obrtnikov Protest slovenskih in tudi celjskih obrtnikov tokrat ni naletel na gluha ušesa. Grož- nje z zaporo cest in napoved podobnih oblik državljanske neposlušnosti so prepričale slovensko vlado, da je odsto- pila od svojih zahtev v zvezi z vodenjem poslovnih knjig. Ni pa to edini problem, na katerega so opozorili obrt- niki. V začetku letošnjega leta je namreč začel veljati pra- vilnik o vodenju poslovnih knjig, ki je uvedel dve novi, po prepričanju obrtnikov in obrtne zbornice povsem ne- potrebni poslovni knjigi, s čimer bi se močno povečalo Zvonko Juteršek iz Arclina je vodenje celjske obrtne zbornice prevzel lani, sicer pa deluje na področju obrt- ništva že 27 let. V svoji obra- tovalnici vseskozi zaposluje 6 do 7 delavcev, ukvarja se z elektro instalacijami in elektro mehaniko ter servisi- ranjem plinskih gorilcev. V zadnjem času imajo v tej obratovalnici precej dela z vzdrževanjem industrij- skih gorilcev po vsej državi in zunaj slovenskih meja, uveljavljajo pa se tudi s sto- ritvami na področju ladje- delništva. administriranje v obrti. Predpis je med obrtniki po vsej Sloveniji povzročil val negodovanja in protestov, ostro so mu nasprotovali tu- di obrtniki z našega območja na nedavnem zboru v Celju. Kot je povedal predsednik celjske obrtne zbornice Zvonko-Juteršek, so protesti očitno zalegli. Po dolgotraj- nih pogajanjih je bilo med slovensko obrtno zbornico, ministrstvom za gospodar- ske dejavnosti in ministr- stvom za finance konec mar- ca doseženo soglasje: obrtni- ki - podjetniki posamezniki bodo letos sicer vodili po- slovne knjige po novem pra- vilniku, vendar jim obeh no- vih knjig, knjige prejemkov in izdatkov ter knjige upni- kov in dolžnikov, ni treba imeti. Podjetniki posamezni- ki morajo voditi le knjigo prihodkov in odhodkov, po- možno knjigo oziroma regi- ster osnovnih sredstev ter ostale evidence, predvsem prometno-davčne in tiste, ki so posebej določene za posa- mezne obrtne dejavnosti. Do 30. junija pa naj bi v Slove- niji pripravili nov pravilnik o vodenju poslovnih knjig. Po Juterškovem mnenju je s tem izbojevana prva bitka, še vedno pa ostaja kup vpra- šanj in problemov. Obrtniki namreč zahtevajo tudi carin- ske olajšave za uvoz ekolo- ško neoporečnih gospodar- skih vozU, tudi osebna vozila po njihovem mnenju v celoti sodijo med osnovna sred- stva, čeprav jim vlada za službene potrebe prizna le 70 odstotkov voženj. Zvonko Juteršek je tudi prepričan, da bi vlada morala znižati obrestne mere in prispevke, kar bi bistveno povečalo od- piranje novih delovnih mest in zaposlovanje v obrti. IB Levo Inovator leta tekstilne industrije Slovenije dipl. inž. Da- nilo Vilč, v sredini predsednica komisije Kristina Ažman bere obrazložitev odločitve, desno predsednik Združenja tekstilne industrije Slovenije Janez Ziherl. Gospodarno in eicoiošifo Dipl. Inž. Danilo Vllč - Inovator leta tekstilne InHustrlJe Slovenije Na seji Združenja odbora tekstilne industrije Slovenije konec prejšnjega tedna so med drugim podelili prizna- nje in nagrado Inovator leta tekstilne industrije Slovenije za leto 1993. Letos sta naslov in nagra- da pripadla dipl. inž. Danilu Vilču, vodji vzdrževanja v tovarni nogavic Polzela. Že doslej je uvedel vrsto inova- torskih dosežkov, zadnji pa je, glede na prihranek, vre- den še posebne pozornosti. Inovacija predstavlja ko- ristno uporabo tople vode, ki nastaja pri hlajenju kompre- sorjev za proizvodnjo stis- njenega zraka za pogon stro- jev. Pred uporabo inovacije je voda, ki ohlaja kompre- sorje, odtekala in s svojo to- ploto povzročala ekološke motnje. S predlagano pre- ureditvijo se lahko segreta voda uporablja za barvanje nogavic. Za začetek tega postopka se potrebuje mehka voda, se- greta do 40° Celzija. Toploto, ki se ustvarja v kompresor- jih, je avtor uporabil za ogrevanje vode, ki se upo- rablja za barvanje. Pri tem je moral rešiti problem akumu- lacije tople vode, ker iz kom- presorjev priteka konstant- na količina, v barvami pa poraba niha. Uporabil je hi- drofor z zračno blazino, ki uravnava in akumuUra vodo v primeru manjše porabe. V primeru, da porabe ni, pa se voda vrne v rezervoar, kjer se ohladi. S to inovacijo je omogočil naslednje gospodarske in ekološke koristi: dnevno se prihrani okrog 200 kubičnih metrov hladne vode, bistve- no se zmanjša količina od- padne vode, za kar se plačuje prispevek za onesnaževanje voda, prihranjen je čas bar- vanja, ker se postopek začne pri 40°, zato se poveča izko- ristek strojev, letno se pri- hrani 95.500 kubičnih me- trov plina. Vse to predstavlja tolikšno gospodarsko korist, da si inovator nagrado in priznanje zares zasluži. TONE TAVČAR Poenostavitev ne bo LJUBLJANA, 4. aprila (Delo) - Predlog novega za- kona o zemljiški knjigi je nared za drugo obravnavo v državnem zboru, vendar kaže, da ne bo prinesel ve- liko poenostavitev pri vpi- su v zemljiško knjigo. Do- bršen del bremena vpisa etažne lastnine bo vendarle padel na kupca stanovanja, čeprav so mnogi upali, da bo nova zakonodaja to spremenila. O Puharjevi na aprilsici seji LJUBLJANA, 5. aprila (Dnevnik) - Predsednik vlade dr. Janez Drnovšek je poudaril, da ne namerava vimakniti predloga za ra- zrešitev Jožice Puhar. O njem naj bi parlament odločal na aprilski seji in hkrati odločal o imenova- nju Rine Klinar. Kučan po vrnitvi iz ZDA BRNK, 30. marca (Delo) - Po vrnitvi s petdnevnega neiu-adnega obiska v ZDA je predsednik Milan Kučan izjavil, da se ni umaknil na varno ob pravem času, kot so trdili nekateri, saj je bU obisk v ZDA načrtovan od lani. Poudaril je, da bo svo- ja stališča do zadnjih do- godkov pn nas pojasnil dr- žavnemu zboru. Pravosodni zalconi LJUBLJANA, 30. marca (Delo) - Državni zbor je sprejel zakona o delovnih in socialnih sodiščih in o sodniški službi. Gre za še dva zakona iz svežnja pra- vosodnih zakonov, ki jih je treba sprejeti, da bo to po- dročje delovalo v skladu z novo ustavo. Begunci ostanejo do 15. aprila LJUBLJANA, 30. marca (Delo) - Hrvaški begvmci so lahko v Pineti do 15. aprila. Tako so sklenili predstav- niki počitniških domov, ki so tako odgovorili na proš- njo hrvaškega urada za be- gunce. Spremembe s prihodom Kacina LJUBLJANA, 30. marca (Delo) - Tone Krkovič, po- veljnik specialne brigade Moriš, je po pogovoru z obrambnim ministrom Jelkom Kacinom nepre- klicno odstopil. Kacin je na njegovo mesto postavil pol- kovnika Vojka Pavlina. Di- rektor tretje uprave za vo- jaške zadeve Janez J. Švajncer pa je zaprosil za premestitev na drugo de- lovno mesto v obrambnem ministrstvu. SIcupščinam naj bi podaljšali mandat LJUBLJANA, 30. marca (Delo) - Komisija za lokal- no samoupravo svetuje, naj bi občinskim skupščinam podaljšali mandat do kon- ca leta in da v takšen pred- log ne bi posegali z dodat- nimi predlogi. V primeru, da bi tekoče posle prevzeli izvršni sveti, bi bila po mnenju komisije opozicija povsem izključena iz upravljanja javnih zadev. Poslovali z dobičkom V Metkitekstllu računajo na dokapltallzacljo — Novo vodstvo Medtem ko Filbi ni najbolje ttspel poskus sanacije v liboj- ski Keramiki, se nekoliko bolj- ša usoda piše drugi firmi, celj- ski Metkitekstllu. Pod vod- stvom Ivana Žagerja je podjet- je lani poslovalo brez rdečih številk, pred kratkim pa je njegovo vodstvo prevzel nov direktor. Na čelu Metketekstila bo naslednjih šest mesecev Drago Milinovič iz Dola pri Hrastni- ku. Med drugim je bil pet let glavni direktor sevniške Ju- tranjke, pred tem je uspešno vodU sanacijsko ekipo v Stille- su v Sevnici. Poslovno leto 1993 so v Metkitekstllu zak- ljučili z 28 milijoni tolarjev dobička. Podjetje zaposluje 280 ljudi, 250 delavcev je za- poslenih za nedoločen čas, ostali so na priučevanju oziro- ma delajo pogodbeno. Uspelo jim je obdržati v glavnem vse poslovne partnerje nekdanje Metke, približno 80 odstotkov proizvodnje prodajajo na tuje. Kupce imajo predvsem na nemškem tržišču, iščejo pa še nova tržišča v Angliji in Av- striji. V letošnjem letu načrtujejo v Metkitekstllu dokapitaliza- cijo podjetja s pomočjo doma- čih in tujih poslovnih partner- jev, predvidoma se bodo tega lotili v drugem polletju, sred- stva pa bodo namenili za na- kup nove opreme. S solastni- kom Metketekstila, to je Kor- žetov sklad, ki ima v podjetju 20-odstotni delež, pa se dogo- varjajo, da bi sklad svoj delež odstopil delavcem v zameno za lastniške certifikate. Še vedno pa ni zaključen stečajni postopek bivše Metke. Podjetje je ovrednoteno, v kratkem bo razpisana javna dražba. Verjetno bo nepremič- nine prevzela Splošna banka Celje, ki ima 5 milijonov mark terjatev v stečajni masi, zava- rovanih s hipoteko, potem pa naj bi jih dala v najem Metki- tekstllu. To je ena od predvi- denih možnosti, vse pa bo od- visno od poteka javne dražbe. m NOVO NA BORZI Iskane delnice ZHT Prvi april je za nami, kar za lastnike obveznic RSL in MU pomeni, da so vnovčili še en kupon. Posledica tega je bil zelo velik obseg trgovanja pre- tekli teden, saj je večina last- nikov teh obveznic poskušala sredstva od kuponov (obresti) investirati nazaj v vrednostne papirje. To je imelo za posledi- co naraščanje vseh tečajev v preteklem tednu. Tudi tečaj obveznice RSL2 je padel manj kot bi z ozirom na višino izpla- čanih obresti lahko. Za pretekli teden je tudi značilna izrazita rast tečaja prednostnih delnic ZHT Roga- ška Slatina (RGSP). Kar težko se je spomniti, kdaj je bilo Celjska borzna hiša sporoča, da je vrednost enote vzajem- nega sklada HERMAN CELJ- SKI na dan 5. april 1994 1.075,24 tolarja. takšno zanimanje za delnice ZHT kot pretekli teden. Tečaj RGSP je na dan 1. 3. 94 bil 2700 SIT za delnico, včeraj je bil najvišji tečaj 4747 SIT. Vzrok je predvsem v tem da je ZHT Rogaška Slatina objavi- la, da bo izplačala dividende za svoje delnice, kar v primeru prednostnih delnic pomeni di- videndo za dve leti. Skupno je to 28% na nominalno vrednost RGSP, ki je 50 DEM. Seveda pa ob nakupih po včerajšnjih cenah ni pričakovati več pre- velikega dobička, ker je zelo težko predvideti ceno RFSP po izplačilu dividende. Kdaj bo izplačilo, še nimamo zaneslji- vega datuma. Omenjeno pove- čano trgovanje z RGSP, ki je v marcu povprečno znašalo več 1000 delnic dnevno, je po-. Piše Zdenko Fodlesnik večalo tudi interes za redne delnice, ki ne kotirajo na bor- zi, a mnogi pričakujejo vsaj simbolično dividendo. Datum kotacije rednih delnic, na kar mnogi špekulirajo, je težko napovedati saj morajo v Roga- ški izpolniti še kar nekaj pogo- jev, preden bodo dali vlogo za uvrstitev na ljubljansko borzo. Predvsem morajo dokončati revizijo in na podlagi revizij- skega poročila izdelati pro- gram lastninjenja. Na včerajšnjem borznem se- stanku je bilo čutiti, da je veči- na že reinvestirala obresti od v začetku omenjenih obveznic. Prometa je bilo manj kot ko- nec preteklega tedna in tečaji so se umirili, lahko rečem celo začeli so rahlo padati. Za last- nike delnic PRB lahko povem, da se je trgovanje s to delnico začelo prebujati, saj je po dol- gem času bilo s to delnico spet več prometa in njen tečaj je včeraj porasel kar za 3,22% na 22715,00 SIT za delnico. Na trgu plemenitih kovin je bila manjša ponudba od pov- praševanja in promet je bil skromen: 600 gramov zlata po ceni 1780 SIT/gram. Svetovna cena na londonski borzi je bila včeraj 384,75 USD/čisto unčo. Preračunano v tolarje to po- meni 1670,00 SIT/gram. Na koncu vas želim še obve- stiti, da bo dvodelne blagajni- ške zapise Banke Slovenije z'dospelostjo 10. 5. 1994 mogo- če kupiti le še 7. 4. 1994. Št. 14 - 7. april 1994 6 Zgledujmo se po Evropi Sejem Avio in vzdrževanje Je odprl minister Igor Umek Celjski sejem je v torek od- prl vrata razstavljavcem in obiskovalcem letošnjega, že petega sejma Avto in vzdrže- vanje. V primerjavi s prejš- njimi tovrstnimi sejemskimi prireditvami beležijo orga- nizatorji za tretjino večji ob- seg ponudbe, večje je število domačih in tujih razstav- ljavcev, poseben pečat Avtu in vzdrževanju pa nedvomno dajejo spremljajoče prire- ditve. Na slovesni otvoritvi v modri dvorani je udeležen- ce najprej pozdravil direktor Celjskega sejma mag. Franc Pangerl, zatem pa je sprego- voril predsednik celjskega izvršnega sveta Jože Zimšek. Stane Kramberger, Obrtna zbornica Slovenije: »Letoš- nji sejem Avto in vzdrževa- nje je bistveno boljši v pri- merjavi s prejšnjimi tovrst- nimi sejmi, seveda pa to ne pomeni, da so doseženi vsi cilji in da sejem prihodnje leto ne bi mogel biti še boljši. Osebno sem kljub vsemu malce razočaran nad udelež- bo tujcev. Glede na to, da v Sloveniji začenjamo ures- ničevati projekt izgradnje avtocest, sem pričakoval, da bo zanimanje tujcev za sode- lovanje na takšnih priredi- tvah še večje, predvsem bi se lahko predstavili s kvalitet- no ekološko gradbeno meha- nizacijo. To bi sicer spreme- nilo koncept sejma, prepri- čan pa sRm, da je tudi takšna ponudba v tem času aktual- na in da sodi v slovenski pro- stor.« Ocenil je, da se mesto ob Sa- vinji s svojimi sejemskimi prireditvami, predvsem je- senskim mednarodnim obrt- nim sejmom in v zadnjih le- tih z sejmom Avto in vzdrže- vanje, vse bolj uvršča med pomembna evropska sejem- ska mesta. Za Celje so sejmi pomembni poslovni in pro- mocijski dogodki, pri čemer pa organizatorji že nekaj ča- sa uspešno sodelujejo tudi z Obrtno zbornico Slovenije. Sejem Avto in vzdrževanje je po Zimškovi oceni v teh ne- kaj letih doživel velik napre- dek, letošnja sejemska prire- ditev pa se po kvaliteti in obsegu bistveno razlikuje od prejšnjih štirih sejmov. »Razvoj avtomobilizma,« je menil Zimšek, »tudi v Slove- Cene avtomobilov, ki jih raz- stavljavci predstavljajo na tokratnem sejmu, so seveda različne, odvisno pač od znamke, kvalitete vozila in opreme. Najdražji avtomobil tokrat razstavljajo v celj- skem Avtomotorju in sicer je to vozilo znamke Chrysler, vredno približno 75 tisoč nemških mark. Najmanj pa bi odšteli tisti, ki bi se odlo- čili za nakup vozila Daewoo Tico, ki ga predstavlja celj- ska Avtotehnika, vozilo sta- ne približno 10 tisoč nem- ških mark. Še za tisoč mark je cenejša romunska Oltena, ki so jo v Celje pripeljali v podjetju Rondel. niji doživlja nesluten raz- mah. V domačo avtomobil- sko industrijo je posredno ali pa neposredno vključenih približno 80 tisoč ljudi. Te številke dokazujejo, da za Slovenijo avtomobilska in- dustrija ni nič manj po- membna kot na primer za Nemčijo, kjer je z avtomobil- sko industrijo povezan vsak sedmi delavec« Ob razvoju sodobnih avto- mobilov pa po predsedniko- vih besedah ne smemo poza- biti na prometno varnost in vame ceste, kar bomo v Slo- veniji začeli uresničevati ravno v tem letu s predvide- no gradnjo avtocestnega omrežja. To pa bo naši drža- vi razen večje prometne var- nosti po Zimškovi oceni za- gotovilo tudi policentričen in bolj skladen razvoj ter vključevanje v evropske pro- metne tokove. Sejem Avto in vzdrževanje Sejem Avto in vzdrževanje bo odprt do nedelje, 10. apri- la, organizatorji pričakujejo 25 do 30 tisoč obiskovalcev. Vstopnice za odrasle so po 300 tolarjev, dijaki in upo- kojenci plačajo 200 tolarjev, za skupine nad 10 obiskoval- cev pa vstopnica stane 150 tolarjev. Vsi obiskovalci sej- ma lahko sodelujejo v na- gradnem žrebanju. Prva na- grada bo motorno kolo, dru- ga euro vlečna kljuka in tret- ja nagrada gorsko kolo. Ra- zen tega bodo izžrebali še več drugih nagrad, med dru- gim avto plašče, avtoprevle- ke in garniture orodja. je zatem odprl minister za promet in zveze Igor Umek. Med drugim je v Celju dejal, da si Evropa po padcu želez- ne zavese prizadeva za vzpo- stavitev panevropske infra- struktume mreže in obliko- vanje prometne politike, v kar se v zadnjem času vključuje tudi Slovenija. Po- dobno kot ostale evropske države si mora po ministro- vih besedah tudi Slovenija prizadevati za kombiniran transport blaga po cestah in železnicah, v cestnem pro- metu pa se čimbolj približati Razen večje in kvalitetnejše ponudbe so značilnost letoš- njega sejma predvsem spremljajoče prireditve. Včerajšnji strokovni posvet je bil namenjen cestni in prometni varnosti ter var- nejšim avtocestnim poveza- vam. Udeleženci so včeraj največ pozornosti namenili izgradnji avtocest, pogovora se je udeležil tudi direktor Družbe za izgradnjo avto- cest Jože Brodnik. O cestni in prometni varnosti so vče- raj govorili še predstavniki ministrstva za notranje za- deve, republiškega Sveta za. preventivo in vzgojo v cest- nem prometu ter Republiške uprave za ceste. Danes, v četrtek, bodo strokovna posvetovanja na- menjena avtoservisni dejav- nosti in varstvu okolja, jutri pa bodo predstavniki AMZ Slovenije in ZŠAM Slovenije skupaj z udeleženci govorili še o varnosti v cestnem pro- metu. evropskim ekološkim stan- dardom. Tako naj bi do kon- ca oktobra leta 1996 pri to- vornih vozilih zmanjšali hrup in emisije izpušnih pli- nov za 23 odstotkov, kar po- meni veliko razvojnega dela za avtomobilsko industrijo. Več pozornosti pa bo ekolo- giji, predvsem vgradnji ka- talizatorjev, treba nameniti tudi pri osebnih avtomobi- lih, je ob otvoritvi sejma Av- to in vzdrževanje povedal minister za promet in zveze. Za tretjino večja ponudba Zanimanje za sejem Avto in vzdrževanje je tokrat iz- jemno veliko. V Celjskem sejmu beležijo v primerjavi z lanskim letom 15 do 20 od- stotkov več razstavljavcev oziroma udeležencev sejma. Na 8 tisoč kvadratnih metrih notranjih in 3 tisoč kvadrat- nih metrih zunanjih sejem- skih površin si obiskovalci lahko ogledujejo opremo za avto servisne in remontne delavnice ter lakirnice, na voljo so ravnalne mize za osebna in tovorna vozila, dvigala, vodne črpalke, briz- galne pištole, testerji, ročno orodje, mešalnice avto lakov, sušilne komore, kompresorji ter vulkanizerski stroji. Po- leg skladiščne opreme ponu- jajo na sejmu rezervne dele in opremo, predvsem karose- rijske dele, motoma olja, maziva, avto plašče, filtre, jemiena, avto kozmetiko, le- žaje, zavorne obloge ter hla- dilne tekočine. Razstavljavci prikazujejo še betonske ga- raže ter dodatno opremo za vozila, predvsem vlečne kljuke, prevleke in preproge. Sestavni del ponudbe sej- ma Avto in vzdrževanje so tudi nova in rabljena osebna vozila po ugodnih sejemskih cenah. Možen je tudi nakup na leasing, v Celju pa so na voljo praktično vse znamke avtomobilov. Tokrat so or- ganizatorji poskrbeli še za pestro izbiro tovornih ter specializiranih in posebnih vozil, obenem pa poskrbeli za preglednost sejma. Tako si v hali D lahko obiskovalci Vrsta spremljajočih priredi- tev je letos namenjena tudi obiskovalcem. Jutri, v petek, bo ob 16.30. uri srečanje »spačkarjev«, v soboto ob 16. uri pa se bodo na sejmiš- ču s spretnostno vožnjo z motorji predstavili člani motokluba Savinja. ogledajo predvsem avtomo- bile praktično vseh znamk in cenovnih razredov, vzdrže- vanju in opremi pa so name- nili predvsem hali E in C. Skupno se na sejmu pred- stavlja 148 domačih in tujih razstavljavcev. IB Foto: EDI MASNEC Kmalu o novi koaliciji LJUBLJANA, 31. marca (Delo) - Člani sveta LDS ni- so sprejeli jasnega odgovo- ra na predlog krščanskih demokratov o sestavi vlade brez združene liste social- nih demokratov. Sklenil je, da se bodo pričela pogaja- nja z obema koalicijskima partnerjema. Dražja bencin in mieico LJUBLJANA, 31. marca (Delo) - Drobnoprodajne cene pri bencinu in plin- skem olju so v povprečju višje za 5 odstotkov. Od- kupne cene mleka so višje za nekaj več kot 5 odstot- kov, kar pomeni, da se za toliko lahko podražijo tudi maloprodajne. Gladovna stavica se nadaljuje LJUBLJANA. 31. marca (Delo) - Sedmerica, ki se je po razrešitvi obrambnega ministra Janeza Janše od- ločila za gladovno stavko v Cankarjevem domu, vztraja pri zahtevah, da naj takoj odstopi predsednik Kučan in da se razpišejo predčasne volitve v državni zbor. Stavkajoči pravijo, da bodo šb do konca. Prve odločbe že aprila LJUBLJANA, 31. marca (Večer) - Natančni podatki o oddanih davčnih napove- dih bodo znani do 10. apri- la. Prve odločbe pa bo re- publiška uprava za javne prihodke pričela pošiljati že konec aprila. Razliko za dohodnino bo treba plačati v 30 dneh od prejema od- ločbe. Začeli gradnjo avtocest RAZDRTO, 1. aprila (Republika) - Začeli so z deli na odseku avtoceste Razdrto-Čebulovica, ki naj bi ga zgradili do novembra. S tem se je pričel projekt gradnje 381 kilometrov av- tocest, ki morajo biti kon- čane leta 1999. Koncesija za savske elektrarne LJUBLJANA, 2. aprila (Republika) - Vlada je izda- la dolgo pričakovano ured- bo o koncesiji za izrabo energetskega potenciala spodnjega toka Save. Ta akt je bil doslej poglavitni kamen spotike pri zavlače- vanju zagona že dokončane hidroelektrarne Vrhovo, pa tudi pri uresničitvi projek- ta postavitve verige šestih hidroelektrarn na spod- njem toku Save. Janša poliUčna osebnost aprila LJUBUANA, 4. aprila (Delo) - Tokrat so se Delovi anketiranci odločili, da je bil Janez Janša tisti politik, ki je najbolj zaznamoval slovensko politično prizo- rišče. V Delovem politič- nem barometru pa so na vrhu lestvice Jelko Kacin, Milan Kučan, Janez Dr- novšek in Janez Janša. Visoko ocenjen Zlati grič Lanski pridelek vina oziro- ma letnika 1993 je količinsko slabši v primerjavi z letnikom 1992, kakovostno pa je boljši. To je temeljna ugotovitev Jo- žeta Topolška, enologa v kleti Zlatega griča v Slovenskih Konjicah. Toda tudi to ne velja za vse sorte, saj se v različnih razme- rah tudi različno odzivajo na vremenske in druge vplive, od katerih je odvisna letina. Za konjiške vinogradniške lege je značilno, da so večinoma juž- ne, na pretežnem delu Škalc pa prevladuje težka zemlja. Vreme je lani najbolj vpUva- lo na zgodnje in srednje zgod- nje sorte, najbolj pa je bilo na- klonjeno poznim sortam. Zgodnjim sortam ni prijalo za- radi tega, ker je v času trgatve domala vsak dan deževalo, poznim sortam pa je godil bo- tritis, plemenita gniloba, ki jo sladokusci zaznajo predvsem v vinu poznih trgatev. Toda tudi navadne trgatve nekate- rih vrhunskih sort kot so char- donnay, renski rizling in tra- minec imajo lastnosti pozne trgatve. Na prvih uradnih ocenah letnika v Ljubljani je konjiško vino dobilo lepe ocene. Zvrst- no belo vino Konjičan, ki je sicer zelo priljubljeno, je dobi- lo 18 točk, laški rizling 18,2, chardonnay 18,7 in renski ri- zling 18,6 točke. Rdeče vino, Konjičani pri- delujejo modro frankinjo, ne gre več v promet tako kot vča- sih. Temu je tudi kriva moda pitja vina in (ne)sposobnost vinarjev in gostincev, da bi javnosti znali predstaviti prednosti tudi rdečih sort, ki jih pravi poznavalci nikoli ni- so zanemarjali, ne glede na modne trende. A to je že druga zgodba. DRAGO MEDVED Komunala bo javno podjetje Potem ko so v šmarski obči- ni ugotovili v domači komuna- li stoodstotni občinski lastni- ški delež, se pripravljajo, da bo postala javno podjetje. Ob- činska vlada je pred dnevi že sprejela odlok o organizaciji jaNoiega podjetja OKP Roga- ška Slatina in to po hitrem po- stopku. Ustanovitelj OKP Rogaška Slatina bo šmarska občinska skupščina, gre pa za podjetje z omejeno odgovornostjo. Na željo OKP so se sestavljalci odloka odločili, da obdržijo dosedanjo kratico, predvsem iz praktičnih razlogov. Podjet- je pa naj bi skrbelo za oskrbo z vodo ter za vzdrževanje vo- dovodov, za zbiranje ter čišče- nje odpadnih ter padavinskih vod, za zbiranje in odvoz od- padkov ter vzdrževanje sani- tarne deponije. Pri tem gre za obvezno dejavnost podjetja. Prav tako bi podjetje smelo opravljati tudi druge dejavno- sti, zlasti pokopališko, ureja- nje prometnih površin ter ze- lenic, plakatiranje in okraše- vanje, komunalne gradnje, oskrbo s toplotno energijo ter zemeljskim plinom, delo z gradbeno mehemizacijo, pro- izvajanje in obdelavo kamna ter skrb za kabelski RTV si- stem. V podjetju bo ob direk- torju ter svetu delavcev tudi nadzorni svet, kjer bodo zasto- pani predstavniki šestih naj- večjih naselij občine ter izvrš- nega sveta. O odloku se bodo odločali še na seji občinske skupščine. BRANE JERANKO Ustanavljanje podjetnišicega sidada V šmarski občini usta- navljajo posebni sklad za razvoj obrti in podjetni- štva, z ustanovitvenim ka- pitalom 9 milijonov tolar- jev. Ustanovitelj sklada, pravne osebe, bo šmarska občinska skupščina. S tem skladom nžimera- vajo poskrbeti zlasti za no- va delovna mesta, povečati konkurenčnost malega go- spodarstva, skrbeti za nje- govo konkurenčnost, za ekološko primernost ter za vzpodbujanje zadružni- štva. V skladu bi pomagali s p)osojili in sovlaganjem v različne projekte, z daja- njem jamstva za posojila ter s subvencioniranjem obrestnih mer. Trenutno sprejemajo v Šmarju osnu- tek statuta omenjenega sklada. BJ Št. 14 - 7. april 1994 7 Naporen skok iz javnega v zaselino Dr Jože Pungeršek odpira prvo zasebno samoplačniško zobozdravstveno ordinacijo pri nas Vedno več zdravnikov in zobozdravnikov se tudi na celj- skem območju odloča za samostojno, zasebno delo, pravi- loma pa vsi prej podpišejo koncesijsko pogodbo z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije, kar omogoča bolni- kom, da se pri njih zdravijo pod enakimi pogoji kot v javnih zdravstvenUi zavodih. Izjema je dr. Jože Pungeršek, ki bo jutri (8. aprila) v Celju odprl zasebno samoplačniško zoboz- dravstveno ordinacijo. Zakaj se niste odločili za podpis koncesijske pogodbe? Skok iz javnega v zasebno zdravstvo je povezan s šte- vilnimi težavami in prilaga- janji. Ob urejanju zasebne ordinacije pravzaprav ni bi- lo niti časa za urejanje vsega potrebnega za podpis pogod- be z zavarovalnico. Namera- vam pa zaprositi zanjo, a prav gotovo še ne letos. Za- enkrat bomo delali samo za samoplačnike, imamo pa le- to dni časa, da se vključimo v javno mrežo. Verjetno pa pomanjkanje časa in številne skrbi niso edini razlogi za odločitev za samoplačniško ordinacijo? Povpraševanje po naših storitvah je dva do trikrat večje, kot bi nam ga zavaro- valnica priznala. To pa po- meni, da bi le malo več kot eden od treh bolnikov prišel do ugodnosti, ki jih nudi koncesijska ordinacija. Ra- zlikovanja med samoplačni- ki in tistimi, ki jim zdravlje- nje plača zavarovalnica, po mojem ne bi smelo biti, de- jansko pa bi do tega prihaja- lo. To je tudi moralno-etični problem. Zakaj pa se nameravate čez leto ditii vseeno vključiti v javno mrežo? Bodočnost zdravstva je v koncesiji. Tudi gospodar- ske razmere bodo vse bolj si- lile vanjo. Upam, da bodo v letu dni s pomočjo zdravni- ške zbornice v zavarovalnici spremenili nekatera za za- sebnike najbolj moteča dolo- čila. Se ne bojite, da zaradi sa- moplačništva ne boste dovolj konkurenčni? Ne, tega se ne bojim. Cene ne bodo pretirane, saj nam bo to omogočala tehnološko dobro opremljena ordinaci- ja. Vedeti pa moramo, da je tudi v javnem zdravstvu ozi- roma pri koncesiji velik del zobozdravstvenih storitev deklariran kot nadstandard in jih morajo bolniki plačati v celoti — torej ne samo tiste- ga dela, ki presega standard- no storitev. Stroka pa takšne delitve storitev ne pozna. Zaradi tega bodo lahko nad- standardne storitve v zaseb- nih ordinacijah celo cenejše kot v javnih zavodih. Ali ne bo v vašem interesu predvsem ponudba dražjih storitev? Bolniki imajo seveda ved- no na izbiro več možnosti, več rešitev. Tehničnih mož- nosti za rešitev vsakega pro- blema je več - od preprostih do izredno zahtevnih in zato tudi cenovno različnih. Ni- kakor pa niso vedno potreb- ne najdražje rešitve. Stvar zobozdravnika in bolnika je, da se odločita za najbolj ustrezno obliko. To, kar bo zobozdravnik predlagal kot boljše, pa je odvisno od nje- gove strokovne usposoblje- nosti, pa tudi od poznavanja bolnika, njegovih potreb in možnosti. Prav gotovo pa ni v interesu zobozdravnika, da ponuja le najdražje. Tako se dohodek ne ustvarja. Kako pa? Predvsem s kvalitetnim delom, ki ga v veliki meri pogojuje tudi opremljenost ordinacije. Ravno zaradi te- ga odpiram ordinacijo šele sedaj, čeprav sem jo napove- doval že za prejšnjo jesen. Vseskozi je bil naš cUj pričeti s povsem oprendjeno ordina- cijo, da bo lahko delo takoj steklo tako, kot je zami- šljeno. Oprema ordinacije pa go- tovo ni mačji kašelj? Najzahtevnejša je po teh- nični in inštalacijski plati. Pri nas ni ustreznih strokov- nih inženirskih služb, ki bi tako delo v celoti prevzele. Človek se mora tikvarjati z načrtovanjem, s tehničnimi problemi, ki so izven njegove stroke. Poleg tega je pri do- brih izvajalcih del težko do- seči izpolnjevanje dogovor- jenih rokov. Ne nazadnje pa je oprema ordinacije tudi fi- nančno zelo zahtevna. Kako zelo? Glede na to, da smo morali kupiti prostor v novogradnji ter ga v celoti dograditi in opremiti, gredo številke v nekaj sto tisoč nemških mark. No, črte še nismo po- tegnili. Imamo sprejemno pi- sarno s čakalnico, dve opremljeni ordinaciji, najso- dobnejši rentgen z minimal- nimi obsevalrdmi dozami in možnostjo takojšnjega razvi- janja slik, pa tudi dobro opremljen zobotehnični la- boratorij. Zakaj pa potrebujete dve ordinaciji? Boste zaposlili še enega zobozdravnika? Zaposin bom samo dve medicinski sestri. Ordinacija ima dve skoraj enakovredno opremljeni delovni mesti, ker to omogoča lažje delo zo- bozdravniku, smotrno izra- bo njegovega časa in seveda s tem boljše poslovanje. Do- bra organizacija dela in oprema sta bistvo dobrega poslovanja — pa tudi zado- voljstva pri opravljanju dela. Zobotehnični laboratorij tudi ni del običajne ponudbe v zobozdravstvenih ordina- cijah. Njegova vključitev prina- ša predvsem možnost nepo- srednega sodelovanja zobo- tehnika pri zahtevnejših protetičnih delih. Sicer pa bo imel laboratorij v najemu zobotehnik Ljubo Draksler in bo storitve opravljal tudi za druge naročnike. Zasebnim zdravnikom in zobozdravnikom očitajo, da pri svojem delu pogosto pre- zrejo preventivo. Kako bo s tem pri vas? Preventiva je sestavni del našega dela, prilagojena se- veda odrasli populaciji. Oprema ordinacije nam bo omogočala, da naredimo na tem področju še več. Poleg osnovne preventive je po- membno, da dobi pacient natančna navodila, kako naj sam vzdržuje vstavljene zob- noprotetične izdelke. Zdrav- stvena vzgoja pa je še zlasti pomembna pri bolnikih z obolenji-dlesni» pri katerih izvajamo tudi Mnirške pose- ge. To je naše delo in tu ne more biti razlik med javnim in zasebnim. Kvečjemu v naš prid, saj smo za vsakega bol- nika nekako še bolj osebno odgovorni. Kdo pa je lahko vaš pa- cient? Kdor to želi. MILENA B. POKLIC Za oraino zdravje Letošnji 7. april - Svetovni dan zdravja je Svetovna zdravstvena organizacija posvetila oralnemu zdravju, to je zdravju ustne votline in njenih organov. O tej temi so v torek govorili tudi na regij- skem posvetu na Dobrni, ki ga je pripravil Zavod za zdravstveno varstvo Celje. Udeleženci posveta so ugotovili, da je naše območje po zaslugi preventivnega de- la strokovnjakov v zoboz- dravstvu v evropskem vrhu po nizki stopnji kariesa med 6 in 12-letnimi otroki. Prav spodbujanje preventivnega dela, ki poudarja kar največ- jo uporabo fluoridov, upo- števanje ustne higiene in pri- dobivanje zdravih prehra- njevalnih navad pa je glavni del poslanice, ki jo je ob Sve- tovnem dnevu zdravja drža- vam članicam poslsd gene- ralni direktor Svetovne zdravstvene organizacije dr- .Hiroshi Nakajima. V njej med drugim pravi, da so ust- ne bolezni v mnogih državah v razvoju v porastu in da se stroški zdravljenja dviguje- jo. Zato je toliko pomemb- nejša pre<^entiva, saj so zdra- va in dobro negovana usta simbol zdravja, blagostanja in samozaupanja, kar olajšu- je komunikacijo in človeške odnose. Na to so opozorili tudi udeleženci posveta na Dobr- ni, ki so menili, da je treba tudi v bodoče motivirati predvsem otroke v vrtcih in šolah, v ohranjanje oralnega zdravja pa vključiti tudi pre- hrambeno industrije in dru- ge dejavnike, ki vplivajo na zdravje zob. TC Več za gasilce in manj za borce Izvršni svet o dopolnjenem osnutku celjskega proračuna Ker je občinska skupščina v Celju osnutek letošnjega proračuna vrni- la izvršnemu svetu, da ga dodatno uskladi, se je ta na zadnjem zaseda- nju ukvarjal z novim osnutkom in ga podprl brez večjih popravkov. Poslanci so očitali predvsem praznino na nekaterih področjih, zahtevali prerazporejanje denarja in uvrstitev nekaterih nujnih na- ložb v šolstvu. V osnutek so tako vnesli dodatne potrebe za plinifika- cijo, raziskovalno dejavnost, kme- tijstvo. Zavod za požarno, tehnično in reševedno službo. Občinsko gasil- sko zvezo, projekt Tecos, drobno gospodarstvo, javna dela, Celje zdravo mesto... Zaradi tega so li- nearno zmanjšali vsa ororačimska področja, medtem ko so lahko med prihodke vključili le 3,8 mihjona tolarjev iz pričakovanega poslova- nja Obnove v stečaju. Kljub zagotovilom, da bo občina namenila gasilstvu prvotno dogo- vorjeni znesek, so se na seji izvršne- ga sveta največkrat oglašali prav predstavniki poklicnih in prosto- voljnih gasilcev in celo grozili, da bodo ob prihodnji poplavi doma, če ne bodo imeli ustrezne opreme. Predsednik izvršnega sveta Jože Zimšek je nasprotoval takšnim raz- pravam in opozoril, da ima prora- čun letos na razpolago le 32 milijo- nov mark, medtem ko jih je imel še lani 40 milijonov in da je treba po- rabo temu ustrezno omejiti. Željko Cigler je ponovno opozarjal na te- žaven položaj družbenih dejavnosti, kjer naj bi bilo letos 300 rnilijonov tolarjev premalo za zakonsko opre- deljene programe in za zagotavlja- nje plač zaposlenim po kolektivni pogodbi. Da razmere niso tako sla- be, so dokazovali nekateri in naved- li primer nakupa laserskega tiskal- nika na eni od manjših celjskih šol in zaračvmavanje visokih najemnin za uporabo telovadnic, ki naj bi šel za sindikalne izlete zaposlenih. Matjaž Železnik je predlagal, da se bi več ukvarjali s problemom za- gotavljanja dodatnih prihodkov in predlagal, da za razpravo v skupš- čini k proračunu priložijo poročilo o racionalizaciji dela in zaposlenih v upravnih organih. Še največ pole- mik pa je sprožila postavka za delo ZZB NOV v Celju, ki naj bi za letos prejelo nekaj več kot 1,8 mOijona tolarjev, kar je toliko kot lani. Pted- stavniki strank na seji so temu na- sprotovali in Miro Gradič je menil, da se mora borčevska organizacija obravnavati enako kot društva. Teh je več kot 300 in jim letos ne bodo namenili niti tolarja, zato je Gradič menil, da naj se delež za borce zmanjša, tako da bo znašal toliko, kot dobijo socialdemokrati, razlika v višini nekaj več kot 500 tisoč to- larjev pa naj se nameni društvom glede na njihove potrebe. Izvršni svet je takšen predlog podprl. T. CVIRN PO SVETU Uspeli Slakovega nima NEW YOBK, 4. aprila (Delo) - Film slovenskega režiserja Francija Slaka Ko zaprem oči je naletel na sil- no ugoden sprejem pri ameriškem občinstvu. Dvorana silovitega Muse- vuna of Modem Arts je bila na obeh predstavah raz- prodana, režiser Slak pa se je dobro odrezal tudi v po- govorih z občinstvom po ogledu filma. Papež za družino RIM, 4. april (Delo) - Kristjani celega sveta so na velikonočno nedeljo pri- sluhnili papežu Janezu Pa- vlu n., ki je naslovil veliko- nočno posljinico z bazilike Sv. Petra v Vatikanu. Pa- pež je pozval k zaščiti dru- žine. Neurje v Zaliodni Evropi MADRID, LONDON, 1. aprila (Dnevnik) - Za- hodno Evropo je zajelo hu- do neurje, ki je povzročilo precej škode in zahtevalo nekaj človeških življenj. V Španiji je nevihta pov- zročila več metrov visoke valove, nexuje v Veliki Bri- taniji je povzročilo veH- kanske težave na cestah in v preskrbi z elektriko. Ekspiozija v reaktorju CADARACHE, 1. aprila (Dnevnik) — V zaprtem jedr- skem reaktorju na jugov- zhodu Francije je med čiš- čenjem kontejnerja prišlo do eksplozije, v kateri je ena oseba izgubila življe- nje, štiri pa so bile ranjene. StrokovnJEiki so takoj spo- ročili, da okolica ni konta- minirana. Ni denarja za modre čelade SARAJEVO, NEW YOBK, 31. marca (Delo) - Na območju Goražda je bilo ubitih več kot 20 ljudi, več kot 50 pa je bilo ranje- nih. S tem so se srbske eno- te maščevale za najnovejše uspehe armade BiH na ob- močju Doboja in Bugojna. Iz luvaških in musliman- skih krogov je slišati, da je Karadžičeva armada izčr- pana, ZDA pa so sporočile, da nimajo denarja za nove modre čelade. ZDA so na- mesto denarja ponudile predlog, naj varnostni svet podaljšal mandat modrim čeladam s£imo za mesec in ne za pol leta. Hkrati pa je VS dosegel soglasje za raz- širitev pooblastil Natovih zračnih sil za zavarovanje modrih čelad, ki so tudi na Hrvaškem. Opazovalci v Hebronu KAIRO, 31. marca (Delo) - Izraelska vlada je pristala na prisotnost tujih čet na zasedenih območjih. Za varnost v Hebronu naj bi namreč po dogovoru Izra- elcev in Palestincev skrbe- lo 160 mednarodnih opazo- valcev. Največ bo Norveža- nov, nekaj pa Italijanov in Dancev. Mednarodni opa- zovalci naj bi svoje delo opravljali predvidoma tri mesece. Št. 14 - 7. april 1994 8 Krajani so svoje povedali, na vrsti je parlament ŽeUe po novih občinah povsod niso realne, namesto sedanllh osmih občin naj hI v regiji nastalo 50 novih Do konca marca so morali iz občin poslati državnemu zbo- ru stališča in predloge zborov občanov o preoblikovanju se- danjih občin. Državni zbor pa naj bi se danes, 7. aprila, zbral na izredni seji in določil refe- rendumska območja. Jutri naj bi odlok o določitvi referen- dumskih območij objavili v medijih, po sedmih dneh za ugovore pa naj bi ga državni zbor sprejel. V nekaterih obči- nah ugotavljajo, da želje kra- janov ne ustrezajo realnosti in da je število predvidenih novih občin precej večje, kot so spr- va predvidevali. Zato bo imel toliko več dela državni zbor. Največja bo mestna občina Iz sedanje celjske občine naj bi po predlogih z zborov kra- janov oblikovali štiri referen- dumska območja: območje mestne občine Celje, Štor, Te- harja in Dobrne. 30. marca pa so v Celju prejeli še 146 podpi- sov občanov s Frankolovega, ki predlagajo, da bi bilo tudi Frankolovo posebno referen- dumsko območje, čeprav so se na zboru odločili za mestno občino. Tudi to željo so poslali državnemu zboru v presojo. Med predlaganimi območji za oblikovanje novih občin je največje območje mestne obči- np r.pljp. ki zajema 57.278 pre- bivalcev. Štore z osmimi nase- lji bi jih imele 3.737, Dobrna z enajstimi naselji 2.094, Te- harje s štirimi naselji pa 955 prebivalcev, od teh jih je samo 17 zaposlenih v kraju stalnega bivanja, ostali se vozijo na de- lo v Celje in Štore. Podatki so zgovorni še zlasti, če naj bi no- ve občine financirali občani sami. V 23 krajevnih skupnostih so se krajani odločili za mest- no občino Celje, vendar niso natančno opredelUi, kaj naj bi ta mestna občina obsegala. Sklep, poslan državnemu zbo- ru, temelji na predlogu komi- sije za lokalno samoupravo, da naj bi mestna občina obsegala celotno sedanjo občino Celje. Po mnenju župana Antona Rojca gre pri tem za neskladje, komisija pa meni drugače in tudi tokrat bo moral zadevo rešiti državni zbor. Po mnenju župana Antona Rojca Dobrna in Štore izpol- njujeta pogoje za oblikovanje nove občine, pri Teharju pa so mnenja deljena. Teharčani sa- mi so prepričani, da so lahko samostojna občina, v Celju pa ugotavljajo, da nimajo osnov- ne šole, da v kraju ni osnovne zdravstvene službe in lokalnih javnih služb, da nimajo pogo- jev za športno in kulturno de- javnost, da ni bcmčmh in fi- nančnih storitev ter informa- cijsko - dokumentacijske de- javnosti. Problem je tudi, ker je na Teharju vrsta infrastruk- tumih objektov celjske indu- strije in komunalno odlagališ- če, ki sodi k mestu. Vse to so v pojasnilo poslali tudi držav- nemu zboru. Zanimiv je tudi primer Sve- tine, ki bi sicer sodila k Što- ram, vendar so se krajani od- ločili za mestno občino Celje. Ob tem pa med Svetino in Ce- ljem ni direktne povezave. Lašico na tri območja Sedanja občina Laško naj bi bila razdeljena na tri referen- dumska območja: Laško z 12.066 prebivalci. Rimske Toplice z 2.093 in Radeče s 4.855 prebivalci. Največ kra- jevnih skupnosti (8) in naselij (66) obsega referendumsko ob- močje Laško, območje Rim- skih Toplic zajema le 1 krajev- no skupnost in 17 naselij, refe- rendumsko območje Radeč pa 4 krajevne skupnosti in 23 na- selij. O takšni podobi razdeli- tve občine Laško so na seji zborov laške občinske skupš- čine, ki je bila v sredo, 30. marca, glasovali delegati in predlog sprejeli brez pripomb. Poleg želja tudi statistilca Na območju občine Mozirje so se krajani odločili za sedem referendumskih območij, ki v veliki meri zajemajo sedanje krajevne skupnosti. Poleg predloga referendumskih ob- močij so v mozirski občini pri- pravili tudi nekatere druge statistične podatke bodočih občin, predvsem o gibanju šte- vila prebivalcev v zadnjih sed- mih letih. Državnemu zboru je mozirski župan Franc Miklavc posredoval tudi podatke o gozdnih in lokalnih cestah, vse to pa v želji, da bi se držav- ni zbor lažje odločil. Največje predlagano ob- močje za oblikovanje nove ob- čine je Mozirje, ki ima nekaj manj kot 3.800 prebivalcev. Približno po 2.800 prebivalcev je v referendvunskih območjih Nazarje (skupaj s KS Šmartno ob Dreti), Gornji Grad (s KS Bočna in Nova Štifta) in Ljub- no. Na območju nove občine Rečica ob Savinji je približno 2.300 prebivalcev, v Lučah 1.700, v referendumskem ob- močju Solčava pa je le nekaj manj kot 600 prebivalcev. Zadnji dve bodoči občini, Lu- če in Solčava (seveda če se bo s tem strinjal državni zbor), naj bi imeli poseben status. Za Staro Velenje le podpise Sedanjo velenjsko občino želijo prebivalci preoblikovati v pet novih občin, vendar je župan Pankrac Semečnik na državni zbor poslal predloge le za štiri referendumska območ- ja. Starega Velenja, kjer so krajani zbirali podpise za last- no občino, niso uvrstili v pred- log za referendiunsko območ- je, vendar so državnemu zboru v obravnavo posredovali tudi zbrane podpise. Največje med predlaganimi območji za novo občino je se- veda mestna občina Velenje z 31 tisoč prebivalci, Šoštanj ima 8 tisoč prebivalcev, v Šmartnem ob Paki pa je ne- kaj manj kot 3 tisoč prebival- cev. Najmanjše med predlaga- nimi območji v sedanji velenj- ski občini je Šentilj, ki šteje le tisoč prebivalcev. Šest IconJIšIcih območij v zdajšnji občini Slovenske Konjice je na podlagi predlo- gov zborov občanov v 22-ih krajevnih skupnostih konjiške občine oblikovanih šest refe- rendimiskih območij za nove občine. Referendiunsko ob- močje za novo občino Stranice s 1.024 prebivalci vključuje naselja Stranice, Bukovlje in Križevec. Del naselja Križe- vec, z 99 prebivalci, se je pre- imenovalo v naselje Osredek, in je skupaj z naseljem Zlako- va (iz KS Oplotnica) ter naselji Gorenje, Resnik, Skomarje, Zreče, Stranice, Oplotnica, Rogla in Dobrovlje (prav tako novo naselje) vključeno v refe- rendiunsko območje za občino Zreče. Rogla je glede na to, da v dosedanjih razgovorih ni bil dosežen dogovor o vključitvi tega naselja v eno referendum- sko območje, predlagano v zreškem in vitanjskem refe- rendvmiskem območju. V sled- nje - vitanjsko - so vključena naselja Brezen, Sp. Dolič, del Pake, Hudinja, del Skomarja, Stenica, Vitanje, Ljubnica in Rogla. V območju za občino Loče so vključena naselja Klo- kočovnik, Koble, Kravjek, Li- poglav, Loče, Mali Bi-eg, Mla- če, del naselja Ostrožno pri Ponikvi, Penoje, Podob ter Su- hadol. V referendiunsko ob- močje za občino Tepanje pa so vključena naselja Perovec, Dobmež, Tepanje, Tepanjski Vrh, Novo Tepanje, Sp. Gru- šovje, Pobreže in Zg. Grušovje. Zadnji dve naselji sta vključe- ni tudi v referendumsko ob- močje nove občine Oplotnice. Ostala naselja oziroma krajev- ne skupnosti Bezina, Vešenik- Brdo, Dobrava-Gabrovlje, Konjiška vas, Polene, Slov- . Konjice, Sojek-Kamna gora, Špitalič, Zeče, Draža vas. Ži- ce, Jernej in Zbelovo so vklju- čena v referendumsko območ- je za občino Slovenske Ko- njice. Za samostojno Pirešloo Iz žalske občine so v Ljub- ljano poslali predlog, p>o kate- rem naj bi bilo na območju se- danjih dvajsetih krajevnih skupnosti po novem 13 občin in sicer: Žalec, Griže, Prebold, Šempeter, Polzela, Braslovče, Vransko, Petrovče, Liboje, Gktmilsko, Tmava, Vinska go- ra in Tabor. Po izteku roka za sklic zborov so o novih obči- nah ponovno razpravljali v krajevni skupnosti Galicija, kjer so se na prvem zboru od- ločili za povezavo z občino Ža- lec, kasneje pa je del krajanov predlagal oblikovanje samo- stojne občine Velika Pirešica. Tudi to stališče krajanov so poslali v prestolnico, dokonč- na odločitev pa bo v rokah dr- žavnega zbora. Veliko napetosti Po 36 zborih krajanov, od tega 11 ponovljenili, so iz šmarske občine predlagali no- ve občine s sedeži v Bistrici ob Sotli, Kozjem, Lesičnem, Pod- četrtku, Rogaški Slatini, Ro- gatcu ter Šmarju pri Jelšah. Občina Bistrica bi obsegala območje sedanje KS ter bi šte- la 1.583 prebivalcev. V Kozjem bi jih imeli 2.476 in to v KS Kozje, KS Osredek, KS Pod- sreda ter KS Buče (brez nase- lja Pecelj). Občina Lesično (s 1.293 prebivalci) bi obsegala KS Lesično ter KS Zagorje pri Lesičnem, občina Podčetrtek (3294 prebivalcev) pa KS Pod- četrtek, KS Polje ob SotU, KS Virštanj, KS Pristava pri Me- stinju (brez naselij in Spodnje Mestinje ter zaselka Roginče) ter Pecelj iz KS Buče. Največja bi bila občina Ro- gaška Slatina, kjer bi živelo 10.485 prebivalcev in to iz se- danjih KS Rogaška Slatina, KS Kostrivnica, KS Sv. Flor. jan in naselja Kačji dol (iz se. danje KS Kristan vrh). Novq občino (s 3.161 prebivalci) naj bi imeli tudi v Rogatcu in sicer iz KS Rogatec, KS Dobovec ter KS Donačka gora. Druga največja občina bo najbrž v Šmarju pri Jelšah, kjer bi živelo 9.596 prebivalcev. Tam bi živeli krajani iz sedanjih KS Mestinje, KS Sladka gora, KS Šentvid pri Grobelnem, KS Šmarje, KS Tinsko, KS Zibi- ka, KS Vinski vrh, KS Kristan vrh (brez Kačjega dola) ter iz Dola, Spodnjega Mestinja tet Roginč (iz KS Pristava). Najbolj burni so bili zbori v KS Pristava pri Mestinju, KS Kristan vrh ter glede Voj- skega v KS Podsreda, kjer so želeli k občini Senovo. Pone- kod je bilo tudi nekaj hude kr- vi in najrazličnejših obtože- vanj. Negotovost Loke in Prevorja Na območju šentjurske ob- čine naj bi bila največja nova občina v Šentjurju (9.317 pre- bivalcev), kamor bi spadale sedanje KS Šentjur Center ter Okolica, KS Kalobje ter KS Blagovna. Bodoče občine Ponikva (2.261 prebivalcev), Dobje pri Planini (1.104 prebivalci) in Planina (1.678 prebivalcev) bi obsegale območje sedanjih krajevnih skupnosti. Bodoča občina Slivnica (1.922 prebi- valcev) naj bi obsegala tudi se- danji KS Loka pri Žusmu (835 prebivalcev) ter KS Prevorje (745 prebivalcev), vendar se tudi na usklajevalnem sestan- ku nista odločili za skupno ob- čino s Slivnico. Zato bo o refe- rendvunskem območju Loke ter Prevorja dokončno določil šele državni zbor. Za občino Teharje Med ljudmi, ki si najbolj prizadevajo, da bi tudi Te- harje postalo samostojna ob- čina, je tudi Ferdo Ježovnik, obrtnik in poslanec v celjski občinski skupščini: »Prepričan sem, da so Te- harje hoteli načrtno izbrisati z zemljevida Slovenije. Ho- teli so ga prekriti s tovarni- škimi halami, z odpadki, na- zadnje še s trupli nedolžnih ljudi. Sedaj pa smo se kraja- ni odločili za svoje referen- dumsko območje. Poleg Te- harja je v tem območju še Bukovžlak, Vrhe, Slance in del Štor, skupaj blizu tisoč duš. V kraju je sicer preko 60 obrtnikov in podjetnikov, nimamo socialnih proble- mov, imamo svojo pošto, ga- silsko društvo, društvo upo- kojencev, prostovoljno gle- dališče, trgovine, gostilne in župnišče, svoj vodooskrbni sistem, urejeno komunalo... Manjka pa šola, ki smo jo nedavno še imeli, a so jo na- črtno ukinili. Teharski tovariši so otroke pošiljali v šolo v Celje ali Store, češ, da na teharski šoli ni dobrih kadrov. Leta 1982 so tako zmanjšali število otrok na 5 in ukinili šolo. Združenje osnovnih šol je stavbo dalo v najem železar- ni Štore, ki si jo je zemljiško knjižno prilastila, bivšo šolo pa pustila propadati. Druž- ba bo morala kaj narediti. Zaradi vsega tega sem pre- pričan, da bodo krajani 22. maja izglasovali svojo občino z 80 do 90 odstotki za. Tu so namreč ljudje pri- pravljeni za svoj kraj živeti in delati za skupen boljši ju- tri. Gotovo bo Teharje po- tem, ko bo samostojno, sto- pilo naprej z velikimi koraki- Nikakor pa se ne mislimo za- pirati vase, ker mora vsakdo imeti dobrega soseda.« MBP Št. 14 - 7. april 1 994 9 Med kinologijo in politiko Mirko -Fric Krajnc, rojen Celjan ozi- roma Gaberčan, je star dvainštirideset let. V celjskem Cetisu je zaposlen kot tehnolog, sicer pa je podpredsednik celjske Socialdemokratske stranke in predsednik celjskega Kinološkega društva (zaradi česar je večina bralcev zanj tudi glasovala). Sam ima psa, ki je postal že kar maskota Kinološkega društva, kjer Mirko preživi kar največ svojega časa. Mirko ljubi predvsem pse in kinolo- gijo, v katero je zašel pred tridesetimi leti. »Najprej samo tako, za hobi, po- tem pa je to preraslo v nekaj več, v tek- movalni šport, kamor me je pritegnil Jože Robič, človek, ki je največ dal celjski kinologiji in je trenutno naš častni član. Lepa so bila začetna leta, lep je bil naš poligon nad skakalnico v parku, vendar je sčasoma postal pre- majhen in nas je utesnjeval. Pa vendar smo že takrat dosegali dobre rezulta- te,« se spominja Mirko Krajnc. Obve- stilo o tem, da je izbran za osebnost meseca, je najprej sprejel kot prvoa- prilsko šalo. Potem pa si je le utrgal nekaj časa in ob kavi sva pokramljala o njegovem življenju in delu. Letos praznuje celjsko Kinološko društvo štirideseto obletnico delova- nja in, kot pravi Mirko, so v tem času dosegli nivo, ki se lahko meri z evrop- skim. »Sam sem preko kinologije začel spoznavati Evropo in širšo evropsko kinološko dejavnost. Pred časom smo dobili novo vadišče, ki je sedaj dovolj veliko, s požrtvovalnim delom pa so ga člani društva tudi primemo opremili. Naša najpomembnejša naloga je uspo- sabljaje inštruktorjev, saj lahko samo vrhunsko usposobljen inštruktor dose- že vrhunske rezultate. Pripraviti člo- veka, da bo dresiral psa za bivanje v urbanem okolju, je dejansko potre- ba, ki je v današnjem času vedno bolj izrazita,« pravi Mirko. Seveda si želi, da bi mu uspelo vse, česar se loti. Še posebej ceni to, da v službi razvunejo, da je časovno zelo omejen. Zasebnega življenja skorajda nima. »Imam pa to srečo, da me žena počasi začenja razu- meti in da se je tudi sama vključila v delo Kinološkega društva, saj ve, da lahko skupaj doseževa več. Sicer pa se v tistih redkih prostih trenutkih, ki ostanejo zame, ukvarjam s svojim vr- tom, ki mu pravim ranč. Zanima me namreč, kaj sem sposoben narediti na tem področju, in tudi solata in koren- ček, ki zrasteta, mi potem pomenita neke vrste notranje zadovoljstvo. Žena pa moje delo ocenjuje in me popravlja. Kaj naj še rečem? Ko dela človek v politiki, mora verjeti v to, kar dela. Enako moraš temu, kar delaš, verjeti pri vseh stvareh. Sicer pa mnogo pričakujem od pri- hodnosti. Osamosvojena Slovenija prehaja skozi zelo zanimivo obdobje in verjamem, da bo zmagalo dobro, po- štenje. Sedaj pač prehajamo skozi fazo prepiranja, vendar nas, ko bomo Slo- venci strnili vrste, čaka še kar lepa prihodnost,« pravi Mirko, si prižge še eno cigareto in spije kavo, ki je še ostala v skodelici, potem pa se poslovi in odide. Novim obveznostim naproti. NINA M. SEDLAR Osebnost marca Je Mirko-Fric Krajnc Skupaj s poslušalci ratlla odilanih 646 glasov, od tega kar 153 za prvouvrščenega Dvomov je torej konec. Nesporno je zmagovalec in s tem osebnost meseca marca kinolog Mirko-Fric Krajnc. Na drugem mestu je bolniški kurat Anton Ratej, na tret- jem pa ravnateljica Dijaške- ga doma Celje Marjeta Mar- tinšek. V minulem mesecu ste nam poslali precej kuponov, nekoliko slabše pa so se odrezali poslušalci Radia Celje. Akcija teče dalje in ta- ko je danes že objavljen prvi kupon za osebnost meseca aprila. Objavljeni bodo še trije, torej nekoliko manj kot v marcu, zato se boste morali toliko bolj potruditi, če boste želeli izbrati tisto osebnost, za katero se vam zdi, da za- služi ta laskavi naziv. Izbi- rajte ljudi, ki še niso dosegli tega naziva, pa so storili za Celje ali okolico nekaj po- sebnega, nekaj, po čemer bo- do ali so Celje in Celjane spoznali tudi drugi. V vu-ed- ništvu torej čakamo na nove glasove. Dolžni smo še nagrade. Iz- med prisp>elih kuponov iz Novega tednika smo izžre- bali: Vido ZUPANČIČ, Sa- vinjsko nabrežje 10, 63270 Laško; Jožeta BORSIČA iz Vrbnega 3, 63230 Šentjur; Andreja KORBERJA s Pol- zele 33 a, 63313 Polzela; Ol- go KOVAČ iz Vrunčeve 25 a, 63000 Celje, in Marjano ŠMAJS s Polzele 70, 63313 Polzela. Med poslušalci, ki ste glasovali preko Radia Celje, pa bodo nagrajeni: NataUja BUKOVŠEK iz Udarniške id. 7, Štore; Fani- ka FELDIN iz Jagarjeve 13, .Celje; Tončka NOVAK iz Gridišaca 2, Juršinci (Ptuj); Ivan KOVAČEVIČ iz Ul. tal- cev 2, Vojnik, in Stanka CE- RAR iz Levčeve 8, Celje. Vsem hvala za sodelovanje, po pošti pa boste v nasled- njih dneh prejeli simbolične nagrade NT&RC. Ceijanom za praznik Praznik občine - 11. april - bodo Celjani tudi letos pro- slavili z različnimi priredi- tvami, osrednja slovesnost s podelitvijo najvišjih občin- skih priznanj pa bo na sam praznični dan, v ponedeljek, ob 17. uri. Že v torek in sredo so v ok- viru prazničnih prireditev celjski gledališčniki uprizo- rili delo H. Barkerja Nepred- vidljive posledice. V soboto, 9. aprila, bo ob 13. uri v ŠRC Golovec pokalno tekmova- nje v duatlonu za tekmoval- ce vseh slovenskih klubov in vseh starostnih kategorij. Ob 19. uri istega dne pa bo v Kulturnem domu v Vojni- ku XII. srečanje malih vo- kalnih skupin iz Celja in okolice. V nedeljo, 10. aprila, bo v okviru praznika občine Celje na Skalni kleti nogo- metna tekma med Publiku- mom in Muro; pričela se bo ob 16.30. Na sam praznični dan bo na mestnih ulicah med 16. in 17. uro promenadni koncert Pihalnega orkestra štorskih železarjev, pred Narodnim domom pa bodo dvignili celjsko zastavo. Ob 17. uri se bo pričela osrednja proslava, na kateri bodo podelili zlate, srebrne in bronaste celjske grbe. Zlati grb bosta prejela dr. Ivan Stopar in Janez Ber- mež, srebrnega dr. Janez Cvim, Vinko Skale in Darja Reichman, bronastega pa Darja Pirkmajer s sodelavci. V kultumem programu bodo nastopili Vita Mavric in čla- ni Komomega moškega zbo- ra, ki ga vodi Ciril Ver- tačnik. Prireditve se bodo nada- ljevale v torek, 12. aprila, ko se bo ob 19.30 v Narodnem domu na V. abonmajskem koncertu predstavil Mari- borski pihalni kvintet. V če- trtek, 14. aprila, ob 17. uri bo v telovadnici Partizana Ga- berje tekmovanje v spret- nostnem poligonu za pred- šolske otroke iz vrtcev in društev Partizan. Istega dne ob 20. uri bo v Opatijski cerkvi sv. Danijela orgelski koncert v izvedbi Daliborja Miklavčiča. V petek, 15. aprila, bo v te- lovadnici Srednje tehniške šole košarkarski turnir 1. ženske državne lige, v Na- rodnem domu pa bodo odprli mednarodno razstavo umet- niške fotografije »Medna- rodni fotosalon Celje 1994«. Čmo-bele fotografije bodo na ogled v Muzeju novejše zgodovine, barvne pa v Li- kovnem salonu. Sobota, 16. aprila, bo mi- nila v znamenju pohoda ob- čanov Celja na Celjsko kočo, nedeljo pa bodo zaznamovali veterani, ki se bodo na Fren- kovem memorialu pomerili v namiznem tenisu. TC OSEBNOST MARCA 1. Mirko-Fric Krajnc, predsednik kinološkega društva Celje, za zasluge na področju kinologije v Celju. 153 glasov 2. Anton Ratej, duhovnik, bolniški kurat, za humanitarno dejavnost. 117 glasov 3. Marjeta MartinSek, ravnateljica dijaškega doma Celje, za dobro vodenje doma, pristen odnos z mladuni. 76 glasov 4. Dr. Janez Tasič, zdravnik, kardiolog, za zasluge in vodenje Koronarnega kluba Celje. 51 glasov 5. Vinko Skale, fotograf, za mednarodno priznane fotografije. 44 glasov 6. Rolnndo PuSnik, rokometaš Pivovarne Laško -Celje, za dobro obrambo. 28 glasov 7. Boris Jagodic, magister farmacije, za strokovne nasvete s svojega področja. 27 glasov 8. Jelko Vidmar, dobrotnik, za pomoč ljudem v stiski. 16 glasov 9. Tone Domik, šofer Izletnikovega avtobusa, za vljudnost, prijaznost in poštenost. 12 glasov 10. Stane Veniger, vodja OKC Celje, za izčrpna in zanimiva policijska poročila v jut- ranjih urah na Radiu Celje. 9 glasov Glasove so v mesecu marcu prejeli še: 8 Melita Furlani, 7 Borut Alujevič, po 5 Jože Volfand, Boštjan Strašek in dr. Cvijeta Pahljina, po 4 glasove Rolanda Fugger-Ger- madnik, Maks Sikovec in Silva Perčič, p>o 3 Vlado Marot, dr.Roza Kovač, Dolči Videnšek, Miran Rauter, Brane Mihajlovič in Vlado Bojovič, po 2 Zvone Štorman, Izidor Pečovnik, Matevž Žugelj, Jurij Šmarčan, Peter Zalokar in Sonja Moškon, po enega pa: Ana Pusar-Jerič, Tadej Čater, Jože Melanšek, dr. Janez Cvim, dr. Dušan Polimac, dr. Ana Logar, Jelko Kacin, Branko Zupan, dr. Andrej Žmavc, dr. Matija Jurkovič, dr. Rado Pilih in dr. Andjelo Vučej, od zaposlenih in sodelavcev NT&RC, ki so izven konkiu-ence, pa so glasove prejeli še: 15 Tone Vrabl, 7 Edi Masnec, 4 Betka Šuhel in Kamilo Lorenci. Št. 14 - 7. april 1994 10 Monografija o Tomažu KržišniKu Knjiga Je tuiJI Izjemen oblikovalski dosežek Izdala jo je Mestna galerija Ljublja- na, napisal dr. Stane Bemik in jo pod- naslovil Izrisane podobne sveta in oblik, delo pa je s prefinjenim odno- som do Kržišnikovega likovnega ustvarjanja oblikoval Miljenko Licul. Tomaž Kržišnik se je rodil 9.febru- arja 1943 v Žireh. Po končani srednji šoli za oblikovanje v Ljubljani je na- daljeval šolanje na Višji pedagoški šoli pri profesorju Zoranu Didku, leta 1964 pa se je vpisal na Akademijo za likovno lunetnost v Varšavi, kjer je štiri leta kasneje pridobil naslov magi- stra knjižne ilustracije. Po vrnitvi v Ljubljano je poučeval grafično obli- kovanje na Srednji šoli za oblikovanje, od leta 1976 ima status svobodnega umetnika, zadnja tri leta pa je docent za predmet načrtovanje vizualnih ko- munikacij na Akademiji za likovno imietnost v Ljubljani. Kržišnikov ustvarjalni opus je zelo širok in bogat. Avtor dr. Stane Bemik je monografijo razdelil na vsebinske oziroma slogovne sklope Kržišnikove- ga ustvarjanja, ki je znano tudi na celjskem območju. Na laškem gradu Tabor lahko občudujemo njegove stvaritve v notranji opremi pri svetilih in keramiki ter nenadkriljive vitraže. Enako impresivno delo je opravil tudi v pivnici pivovarne z vitraži, predvsem pa z mozaično obdelano namizno ploš- čo, zalito z expo smolo. Monografijo sestavljajo torej Kržiš- nikova ustvarjalna področja: katalog del, plakati, knjige, scenografije, li- kovne zasnove lutkovnih predstav, lutke, scenografije in kostumografije, grafike, risbe, pasteli, keramika in li- kovna oprema v arhitekturi. V knjigi so podani tudi vsi podatki o njegovih samostojnih ali skupinskih razstavah in predstavitvah ter bogata bibUogra- fija. Ne po naključju je na začetku knjige tudi zahvala Pivovarne Laško imietniku za dolgoletno sodelovanje, ki očitno še ni zaključeno. Monografija je prava mojstrovina: po vsebini bogato izčrpna in pregled- na, po obliki prefinjeno elegantna in estetsko usklajena. Dokumentacijski del je uredila Maja Kržišnik, lektorsko delo je opravila Karmen Kenda Jež, angleški prevod Amidas iz Ljubljane. Vrhimska fotografija je delo mojstrov Milana Pajka in žal že pokojnega Damjana Galeta. Polno je zaživela tu- di po zaslugi dobrih fotolitov Grafike iz Ilirske Bistrice in tiskarskih moj- strov Tiskarne Ljubljana. DRAGO MEDVED [zapisovanja Pljunek skozi okno Vsi tisti, ki se nekajkrat me- sečno »prelagamo« s premiere na premiera, ki si praktično ogledamo prav vso slovensko gledališko produkcijo, ki nas gledališče skratka tako ali drugače zavezuje, se kot naj- brž prav vsi državljani tega malega koščka sveta razburja- mo seveda tudi zaradi cest, s katerimi je prepredena Slo- venija. Namesto, da bi se v Ce- lje odpravili ob pol sedmih, moramo na pot že ob pol še- stih, da bi še pravočasno prišli na predstavitev produkcije, ki se začne denimo ob pol osmih zvečer. Problem je torej v ce- stah ali kakor je že pred kakš- nim dobrim letom ali celo več poudaril Mitja Rotovnik, di- rektor Cankarjevega doma, ki mi je v nekem kavarniškem pogovoru dejal, da problem slovenske kulture ne tiči niti v kulturnikih samih niti v de- narju ali politiki, marveč v ce- stah. Te so torej tiste, od kate- rih je pravzaprav odvisen tudi njen nadaljnji razvoj. Seveda zgolj posredno. Pa vendarle. Samo gledališča recimo, bi se v tisti svoji polpoklicni ah ne- mara celo poklicni obliki raz- vijala in obstajala tudi v takih krajih, v katerih ravno zaradi slabih cestnih povezav danes izumirajo ali pa so se samo- ukinila že davno. Na primer Novo mesto, ki je od Ljubljane oddaljeno približno toliko kot Celje, ki je takorekoč na pol poti med Ljubljano in Zagre- bom, med dvema pomembni- ma in velikima gledališkima centroma Evrope in ki se je ravno zaradi težje dostopnosti odreklo poklicnemu gledališču ali drugače; tako majhne raz- dalje, pa tako velike razlike. Pa čeprav je načrtovani avto- cestni sistem v Sloveniji v ce- loti dolg le 663 kilometrov, od cesarje izgrajenih ali v gradnji že približno 200 kilometrov bodisi štiripasovnih bodisi dvopasovnih cest. Ostane torej še tistih 463 kilometrov, ki bi jih naj bih menda deležni še v tem tisočletju. Toda s tem, ko bomo dobili Piše: Tadej Čater te preklete ceste, bomo nekaj tudi izgubili. Že itak nadvse malenkostno velikost, bomo še zmanjšali. Kar pa seveda še ni nikakršen problem v primer- javi s tistim, kar se Sloveniji prepredeni z avtocestami utegne že kaj kmalu zgoditi. Samo na poti iz Ljubljane v Celje je nekaj muzejčkov in muzejev, gradov in lokalnih znamenitosti, pri čemer seve- da ne smemo izpuščati gostiln. Nenazadnje, tudi te so zname- nitosti posebne vrste. Potem imamo kraški svet, ki si ga skozi okno s stopetdesetimi ki- lometri drvečega avtomobila seveda ne da ogledati, itn. Se pravi, da bomo sicer pridobih na hitrosti, vendar izgubili na šarmantnosti, če se temu seve- da lahko tako reče. Z drugimi besedami, Slovenija je tako zelo zelo majhna državica na zemljevidu sveta, da kakšnih posebno hitrih avtocest najbrž res nima nobenega smisla gra- diti. Pa ne zaradi nas, ki se vsakodnevno prevažamo po teh ubogih in naših avtomobi- lov nevrednih cestah, pač pa zaradi tujcev, zaradi turistov, ki se menda še edini ustavijo in si ob poti privoščijo tudi nekaj morebitne kulturne re- kreacije. Sicer pa; samo zami- slite si, da drvite skozi tole na- šo majhno državo in tam nekje pri Mariboru pljunete skozi okno. Ko boste vi že na mej- nem prehodu v Dolgi vasi, bo pljunek - metaforično rečeno, jasno - šele pristal na tleh. TADEJ ČATER Igor Jelen potuje v Pariz Od 4. do 7. aprila bo v Parizu zaključno srečanje 19. izbora koreografov v pariškem Goet- hejevem inštitutu. V ta izbor je bil med tisoč kandidati uvrš- čen tudi Plesni teater Igen stu- dia za ples iz Celja, ki ga že štirinajsto leto vodi koreograf in imietniški vodja Igor Jelen. V Parizu bo predstavil koreo- grafijo Soba 3-6-6, ki jo je oblikoval z dramaturgom Dar- kom Lukičem, glasbo zanjo pa je napisal in izvedel Vladiinir Kaevski-Misar. Kostvime je oblikovala Helena Muha, sce- no Igen, v glavni vlogi pa je zaplesala Tina Gorenj ak ob soplesalcih Alenki Končan, Petri Škoflič, Darji Eisenbac- her, Darji Kodrič, Aleksandri Vučkovič, Sanji Bulatovič in Mihi Alujeviču. Pokrovitelj Jelenovega potovanja v Pariz je Ministrstvo za kulturo repu- blike Slovenije. Razstava elfsiibrisov v Savinovem salonu v Žal- cu si je te dni mogoče ogle- dati razstavo ekslibrisov, ki se navezujejo na religiozne motive. Razstavljeni ekspo- nati so iz zbirke prof.Rajka Pavlovca, ki je prejšnji torek razstavo tudi odprl. Prvi znani in ohranjeni ek- slibrisi so nastali že v drugi polovici 15.stoletja, in to v nemških deželah, nakar so se hitro razširili po kultur- nih središčih ostale Evrope. Sprva so služili predvsem svojemu osnovnemu name- nu, to je označitvi knjig s po- sebnim likovnim zname- njem. V tem pogledu je eksli- bris zamenjal podpise lastni- kov knjig; namesto podpisa so si namreč lastniki dali iz- delati majhne grafične liste, nalepili so jih na notranjo stran platnice in s tem ozna- čili lastništvo knjige. Ti listi- či so bili natisnjeni v različ- nih grafičnih tehnikah, naj- prej je šlo za lesoreze, kasne- je za bakroreze in druge, tu- di tiskarske postopke. Umet- niški značaj je ekslibrisu pr- vi dal veliki mojster severne renesanse Albrecht Diirer, sledili pa so mu mnogi po- membni likovni imietniki vse do današnjih dni, ki so po naročilu in seveda pred- vsem za razne imenitneže iz- delovali ekslibrise za njihove knjižnice. Na ekslibrisu je bilo ponavadi ime lastnika in njegov grb, pa tudi najra- zličnejši motivi, povezani z družbenim položajem, kra- jem prebivanja ali posamez- nimi dogodki. Najzanimivej- ši so seveda tisti, ki so jih ustvarili kvalitetni mnetnild in nosijo tudi njihov avtorski pečat. Ekslibrisi, ki so prikazani v Savinovem Salonu, so te- matsko zaokroženi in prika- zujejo verske prizore, bodisi da gre za tipične biblijske te- me ali za takšne, ki vsebujejo sodobne motive, praznova- nje verskih praznikov in po- dobno. Razstavljeni ekslibri- si so iz dvajsetih evropskih držav, seveda tudi iz Slove- nije, ter iz ZDA, ogledati pa si jih bo mogoče še do 16. aprila. BORIS GORUPIČ Dve razstavi v Levstikovi sobi v torek so v Levstikovi so- bi Osrednje knjižnice v Celju odprli razstavo založbe EP- TA z naslovom Najlepše sli- kanice svetovne literature. Danes, v četrtek, pa bodo ob 18. uri odprli razstavo Slo- vaška literatura pri Sloven- cih, ki jo je pripravila prof- . Božena Orožen. Z mamo In hčerko Relchman Na 4. družinskem večeru v letu, ki je posvečeno družini, bosta v Kulturnem centru Ivana Napotnika v Velenju v gosteh znana slovenska ilustratorka Jelka Reichman in njena hčerka Darja, ki je gledališka igralka. Jelka Reichman nas in naše otroke razveseljuje že tri desetletja in je dobro znano ime v slovenski kulturi, njena hčerka Darja pa je pri svojih osemindvajsetih letih prodoma igralka, ki se nam je nedavno predstavila v vlogi Veronike v Celjskih grofih, kot Neznanka v drami Kot me ti hočeš in kot romantična Rebeka v igri Kaj pa Leonardo? Poznamo ju torej kot lunetnici, manj pa kot ženski v vsakdanjem življe- nju, prepleteni z družinskimi vezmi. O vsem tem bo tekel družinski pogovor v četrtek, 7. aprila, ob 19. uri v knjižnici v Velenju. Vodila ga bo Bojana Špegel. M. A. Novi naslovi pri Mladinski knjigi v preteklih dneh je založ- ba Mladinska knjiga izdala precej novih knjig različnih žanrov, namenjenih soraz- merno različnim bralcem. Zbirka Baletni copatki vsebuje deset različnih ro- manov, ki so med sabo pove- zani z življenjsko zgodbo znane primabalerine Veroni- ke Weston ter z londonsko baletno šolo Sadler's Wells. Vsak roman ima dmgo glav- no jimakinjo, gre za mJada dekleta, ki se želijo uveljavi- ti na področju baleta. Naslo- va prvih dveh knjig sta Sanje postanejo resničnost ter Prvi uspehi, avtorica celotne zbirke pa je Loma Hill. Pisateljica Jvdiette Benzo- ni je predvsem znana po zgodbah, v katerih se preple- tajo ljubezen, strasti in avantiirizem. Takšen je tudi roman Ponosna Američanka, ki pripoveduje o Alexandri in njenih pustolovščinah na potovanju po Evropi. Skrivnost Modrega vlaka je še eden v nizu kriminali- stičnih romanov, pod katere se je podpisala Agatha Chri- stie. Tokrat se je zločin do- godil na Modrem vlaku, ki prevaža premožne potnike iz Pariza na riviero, in zopet se je na pravem mestu znašel Hercule Poirot, ki bo skušal razrešiti skrivnost in odkriti morilca. Za ljubitelje eksotičnih kultvu" je Mirko Bogataj na- pisal potopis Lepota velike praznine. V njem opisuje svojo pot po afriški celini, predvsem po Saharskem predelu. Delo je zanimiv do- kument in avtentično priče- vanje o nam še vedno tako neznani in skrivnostni Afriki. Za mlade bralce pa bo prav gotovo dobrodošla knjiga Blazno resno o seksu, ki jo je napisala Desa Muck, ilustracije pa so delo Igorja Ribiča. Gre za sodobno in zelo zabavno napisano delo, v katerem se avtorica dotika vseh pomembnih vprašanj v zvezi s spolnostjo, odgovo- re o tem pa posreduje na ra- zumljiv in vzgojni način, pri- meren današnji mlajši gene- raciji. BORIS GORUPIČ industrija Imovinskih izdelkov in opreme ALPOS Šentjur program COMMERCE objavlja naslednje prosto delovno mesto: Pomočnik direktorja za gostinstvo In turizem - vodja hotela Šentjur Pogoji: - višja ali visokošolska izobrazba ekonomske smeri smer komercialist gostinstva in turizma - znanje dveh tujih jezikov (vsaj enega aktivno) - - 5 let delovnih izkušenj na enakem ali podobnem delovnem mestu. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v roku 8 dni od objave na naslov: ALPOS Šentjur, kadrovska služba, Ulica Leona Dobrotinška 2, Šentjur. K pisni prijavi je potrebno priložiti program dela in razvoja gostinske dejavnosti v hotelu. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 15 dni po končanem zbiranju prijav. Št. 14 - 7. april 1994 11 s starih icnjižnih polic Celjska Mohorjeva družba je med bralci prisotna tudi s svojo zbirko S starih knjižnih polic, ki jo izdajajo že dve leti, do sedaj pa so v njej pred- stavili štiri povesti. Zbirka je namenjena ponovnemu oživljanju starejše literature, ki je bila pred desetletji sicer že natisnjena, a je sčasoma utonila v pozabo, delno tudi iz političnih razlogov. Nekaterih del danes skorajda ne poznamo, zato je ta založniška poteza vsekakor dobrodo- šla. Jan Plestenjak je pisal predvsem novele in črtice iz kmečkega življenja in tudi povest z naslovom Mlinar Bo-' gataj je s tega področja. Prvič je izšla v času med drugo svetovno vojno, sicer pa je pripoved strnjena okoli vaškega mlinarja, ki uporablja razne sumljive metode za dosego svojih pridobitni- ških poslov. Dogajanje zgodbe Višar- ska polena, ki jo je napisal Narte Veli- konja, je postavljeno na podeželje v odmaknjeno vas, v ospredju so posa- mezniki s svojimi značilnimi hotenji in usodami, ob križanju njihovih poti pa prihaja do neizbežnih napetosti in konfliktov. Češki pisatelj Jindrich Simon Baar je v delu Zadnja pravda odprl nekate- re temeljne poglede, s katerimi se člo- vek srečuje v življenju; dotikajo se večne teme o tem, kaj je v človeku dobrega in kaj slabega. Pripoved kro- jita dva brata, ki podedujeta premože- nje in se nato zaradi lakomnosti spreta. Poslednja v zbirki pa je izšla knjiga z naslovom Razdrto gnezdo, katere av- tor je Karel Mauser, eden vidnejših slovenskih pripovednikov, ki je v po- vojnih letih ustvarjal izključno v emi- graciji. Omenjena pripoved je hkrati tudi njegovo prvo delo, ki je izšlo v do- movini. V njem upodablja skupino iz Ljubljane izgnanih redovnic, Id v no- vih okoliščinah nadaljujejo svoje po- slanstvo. BORIS GORUPIČ Drugi ietniic zbirice XX. stoletje Cankarjeva založba je sredi marca predstavila prvi del drugega letnika knjižne zbirke XX. stoletje. Prvi letnik, ki je izšel lani, je bil pri bralcih zelo dobro sprejet, dobil pa je tudi nagrado za najboljše obliko- vano domačo knjigo. Kot je že običajno, prinaša spomladan- ski paket pet knjižnih na- slovov. Za literaturo francoskega pisatelja Michaela Toumierja je značilno prepletanje simbo- like in mitologije s pojavi iz sodobne civilizacije. Roman Jelšev kralj je napisal pred šti- riindvajsetimi leti in govori o moškem, ki preživi zloglasni Auschwitz, nakar se spremeni v mitsko figuro. Lao She ima danes mesto kot največji mojster modeme kitajske epske proze. Njegov roman Rikša je tudi najbolj znano njegovo delo. Nastalo je v tridesetih letih in nosi slo- govne značilnosti, ki so oprte na socialni realizem, opisuje pa zgodbo kulija, ki nikakor ne more uspeti v družbi. Značilen lik ruskega revolu- cionarnega obdobja je tudi Andrej Platonovič Platonov, ki je zaradi satirične in ironič-' ne vsebine bil kot pisatelj one- mogočen in šele v novejšem času rehabilitiran. V romanu Čevengur na svojstven način opisuje začetke komunizma, delo pa je eno najzanimivejših ruskih romanov našega sto- letja. Kriminalko, napolnjeno z intelektualnim ozračjem, je napisal švicarski pisatelj Frie- drich Durrenmatt, sicer bolj znan kot dramatik. Naslov njegove knjige je Naročilo in pripoveduje o televizijski no- vinarki, ki raziskuje ozadje • nekega umora, pri tem pa pri- de v krog pokvarjene politike in trgovcev z orožjem. Enega najbolj nenavadnih romanov Ameriški psiho je na- pisal američan Bret Easton El- lis. Opisuje sodoben vsakda- njik, poln banalnosti in nesmi- slov, osrednji Uk pa se kratko- časi z okrutnimi mučenji ter izživljanju nad drugimi. Sicer pa gre za enega najvplivnejših pisateljev mlajše generacije. BORIS GORUPIČ Prvo letošnje Znamenje Pri petrovški založbi Zna- menje je izšla prva letošnja dvojna številka istoimenske revije za teološka, družbena in kulturna vprašanja. Uvodni članek z naslovom Štajerski duhovniki na bra- niku severne meje je prispe- val Vekoslav Grmič. O novi encikliki Veritas splendor piše Richard A. Mc Cormick, o svobodi v senci resnice pa Jože Rajhman. Ivan Kosovel v članku Abrahamova tesno- ba razčlenjuje razliko med strahom in tesnobo, Martin Mlinaric pa objavlja poezijo pod skupnim naslovom Za zapahi. Tokrat Znamenje objavlja drugi del razprave Renesan- sa eksorcizma Janeza R. Gascarda, David Tracy pa piše o Bogu zgodovine, Bogu psihologije. Sledi kar pet prispevkov o medijih: John M. Staudenmaier: Mediji: tehnika in kvdtura, Joan Hermels: Demokratizacija in kontrola družbenih občU, Gregory Baum: Cerkev in družbena občila, Paul A. So- ukup: Mediji v ogledalu cerkvenih "dokiimentov in Otmar Fuchs: Kako ravna Cerkev z mediji. V mbriki Zapisi je objavljeno razmi- šljanje Draga Medveda o kidtumem prazniku, sledi rubrika Na kratko z nuiogi- mi zanimivostmi iz sveta. Revija predstavlja tudi tri knjige. Znamenje izhaja trikrat letno v dvojnem obsegu. Od novega leta dalje je glavni urednik Srečko Reher, odgo- vorni pa Ivan Arzenšek, ki je to nalogo opravljal tudi do- slej. Založba, ki ima svoj se- dež v dominikanskem samo- stanu v Petrovčah, priprav- lja tudi izid knjige prote- stantskega teologa in filozo- fa Heniza Zahmta Živeti, kakor da Bog je. D. M. Braslovče nekoč, danes, jutri Minuli teden so na Osnovni šoli Braslovče zaključili šolski projekt Bfaslovče nekoč, da- nes, jutri in ob tem pripravili predstavitev z zanimivim pro- gramom in bogato razstavo. Na zaključni prireditvi so učenci s posameznimi utrinki predstavili potek projekta. Ob tem so zaigrali igrice, v kate- rih so predstavili kraj nekoč, danes in jutri. Zbor je zapel pesmi iz ljudskega izročila, gostje in starši so lahko spremljali nastajanje rož za okrasitev butar in izdelavo spominkov, ki so bih tudi na- prodaj. Na razstavi so pred- stavili zanimive izdelke doma- če obrti, gospodinjske pripo- močke, ki so jih uporabljali v črnih kuhinjah, kuhinjske knjige, ljudska glasbila in pe- smarice, posebno zanimiv in aktualen je bil velikonočni po- grinjek s pirhi, pa še veliko drugega je bilo razstavljenega. Ta čas so se učilnice spremeni- le v bogate razredne knjižnice. V šolskem glasilu Mladi rod pa je bilo na enem mestu zbrano in prikazano celotno delo. Projektne naloge so bile raz- deljene v tri sklope: Naše oko- lje. Turizem, to smo ljudje in V letu družine. Vsi, ki so bUi na zaključni prireditvi, so po- trdili, da je bilo opravljeno ve- liko in koristno delo, ki bo pri- šlo prav učencem in učiteljem pri nadaljnjem izobraževanju, uporabijo pa ga lahko tudi do- mači turistični delavci pri oblikovanju turistične ponud- be kraja. Naj povem še to, da je pedagoge k temu projektu spodbudilo priznanje Braslov- če - evropska vas, ki so ga lani prejeli v Michealbeaumu. Aktivni so tudi učenci knjiž- Mlade pevce z braslovške šole vodi Nevenka Marovt. ničarskega krožka, ki ga vodi mentorica Irena Kumer. Želeli so najti literata, ki v Braslov- čah ni poznan, pa izhaja iz te- ga kraja. Našli so pesnika dr- . Dušana Ludvika. Letos bo dopolnil 80 let in čeprav že dolga leta ne živi v Braslov- čah, temveč v Ljubljani, se še vedno čuti Braslovčana. Z njim so pripravili Uterami večer, ki so ga posvetili mate- rinskemu dnevu. T.TAVČAR PRIREDITVE LEDALiŠČE V Slovenskem ljudskem gledališču v Celju bodo danes ob 11. uri i za abonma 5. šolski in izven, uprizorili Zeleno kapico, Bogomira Verasa in režiserke Katje Pegan, ob 13. uri pa bo ista predstava zaključena za osnovne šole Artiče, Radlje in prvo osnovno šolo. Jutri, v petek bodo za abonma Srednje frizerske, tekstUne in strojne šole n Celje, ob 11. uri uprizorili komedijo Ta veseli dan ali Matiček se ženi, Antona Tomaža Linharta in v režiji Vita Tauferja. Ob 17. uri bodo predstavo uprizorili še za abonma tretji šolski in izven. V soboto ob 10. uri bo ista predstava tudi za Srednjo kmetijsko šolo Ptuj, ob 17.vui pa še za abonma sobota popoldan in izven. Danes, v četrtek, jutri, v petek in, v soboto ob 21. uri, pa si lahko v Slovenskem ljudskem gleda- lišču v Celju ogledate tudi predstavo Howarda Barkerja Nepredvidljive posledice, v režiji Bojana Jablanovca. V ponede- ljek ob 10. uri bo za abonma drugi šolski predstava Sluga dveh gospodov, v torek ob 9.45 za abonma Srednja mdarska šola Velenja in ob 16. uri za OŠ Majšperk in Cirkovce pa Ta veseli dan ali Matiček se ženi. Matička bodo za abonma prvi šolski in izven, uprizorili ob 15.30 še v sredo. i OMCERTI V Razstavnem salonu Zdravilišča Rogaška Slatina bo v soboto ob 20. uri, koncert Mešanega pevskega zbora Ciril SUič iz Nove Gorice, ki ga vodi Barbara Šinigoj. V ponedeljek ob 20. uri pa bo koncert sopranistke Radmile Bocek in baritonista Davorja Ra- diča. V dvorani Glasbene šole v Velenju bo v ponedeljek ob 19.30, koncert violončelista Cirila Škerjanca in pianistka Michika Otakija. V Kultumem centru v Laškem bo drevi ob 20. uri koncert violinistke Maje Marvin in pianistke prof. Vlaste Doležal-Rus. V Narodnem domu v Celju bo v petek, 8. aprila ob 19. uri koncert Vlada Kreslina in Beltinške bande. A.ZSTA.VE V Levstikovi sobi Osrednje knjižnice v Celju bodo drevi ob; 18. uri odprli razstavo Slovaška kultura pri Slovencih, ki jo je i pripravila prof. Božena Orožen. V Galeriji sodobne umetnosti v Celju bodo drevi ob 19. uri odprli razstavo slik in risb Metke Krašovec. Spremno besedo ob ; otvoritvi bo podala umetnostna zgodovinarka Meta Gabršek j Prosenc, razstava pa bo na ogled do 12. maja. V Galeriji Kompasa v Celju si lahko do 15.aprila ogledate] razstavo likovnih del Francija Kosca Karasa z naslovom Havaj- ! ski biseri. V galeriji Gorenja servisa v Velenju bo do nedelje odprta raz- ; stava člana Dmštva šaleških likovnikov Jureta Godca iz Celja.; Naslov razstave je Ženski akt od realizma do abstrakcije. V Razstavnem salonu Zdravilišča Rogaška Slatina je odprta; rsizstava Amalije Hribar, ki predstavlja slike na svili. V galeriji trgovine Radeče papir v Radečah so razstavljene; monotipije iz zapuščine akademskega slikarja Mihe Maleša. J V Savinovem likovnem salonu v Žalcu bo do 16. aprila na ogled : razstava ekslibrisov z versko vsebino. V Muzeju grafične umetnosti v Rogaški Slatini razstavlja svoja i dela akademski kipar Jirji Bezlaj. j V galeriji kulturnega centra Ivan Napotnik v Velenju je na ogled \ razstava Klavdija Tutta. V Laškem dvorjcu razstavlja okanmine iz fondov Muzejske i zbirke v Laškem in svoje zasebne zbirke, geolog Tomaž Majcen. • V avli Zdravilišča Laško razstavlja oljne slike Jože Barachini. : V hotelu Merx do konca aprila razstavlja likovna dela Toni! Mohorka. V Zdravstvenem domu v Celju si lahko ogledate dela Rajka Mlinarica. V galeriji sodobne umetnosti v 2. nadstropju celjskega Mestnega; gradu bodo drevi ob 19. uri odprli razstavo likovnih del slikarke ■ Metke Kraševec. . j I M O Celje: Union 7.4. ob 16. ,18.15 in 20.30 britansko-irski fihn V imenu očeta, od 8.4. dalje ob 16. ,18.15 in 20.30 pa ameriški film Cliffhanger; Mali Union 7.4. ob 20. uri ameriški film Neo- proščeno, od 8.4. dalje ob 20.vu:i pa ameriški film Zemljevid- človeškega srca; Metropol 7.4. ob 16. ,18.15 in 20.30 ameriški film Clifflianger-Plezalec; Dom do 13.4. ob 18. in 20. uri španski film Zlati časi. Kino Dobrna 10.4. ob 19. uri ameriški film Na ognjeni črti. Kino Žalec 8.4. ob 20. vui in 10.4. ob 18. in 20. uri ameriški film Denis pokora, 9.4. ob 21. uri ameriški film Sramota, 11.4. ob 20. uri pa ameriški film Schindlerjev seznam. T AL O V Levstikovi sobi Osrednje knjižnice v Celju bo v ponedeljek ob 17. vui predavanje z naslovom Arheologija in arheološka naj- dišča na Celjskem, o katerih bo predavala arheologtnja Irena Lazar. Predavanje je organizirano v okviru univerze za tretje .življenjsko obdobje. V dvorani Doma D. slovenskega tabora v Žalcu bo drevi ob 19. uri gost potopisec Tomo Križnar, ki bo ob diapozitivih spre- govoril o potovanju s transibirsko železnico. V kulturnem domu v Vojniku bo v torek ob 19. uri, dvanajsto srečanje malih vokalnih skupin, v organizaciji Kultumo umet- niškega društva Franceta Prešerna. V knjižnici v Velenju bo drevi ob 19. uri Uterami večer, ki ga pripravlja Zveza kulturnih organizacij Velenje. Št.14 - 7. april 1994 12 Enim vrtnico, drugim metio Turistično društvo Celje je po nekaj- letnem premoru ponovno podelilo zla- to vrtnico in metlo za najbolj oziroma najmanj urejeno okolje v preteklem letu. Na prireditvi v dvorani Glasbene šo- le v Celju je Ivan Pfeifer, predsednik komisije za lepše okolje, zlato vrtnico podelil Vrtnarstvu Celje, enoti Nasadi za obnovo mestnega parka po poplavi leta 1990. »Park je že naslednjo po- mlad zaživel v vsem svojem blišču«, so zapisali v obrazložitvi za priznanje. Metlo za neurejeno okolje pa je Tu- ristično društvo Celje podelilo Želez- niško transportnemu podjetju Celje. Kljub prenovi stavbe železniške posta- je so površine okoli nje ostale neureje- ne in zapuščene. Prav tako je zane- marjena okolica železniške proge iz smeri Maribora in Laškega. Vse sku- paj skazi vtis pri vstopu v mesto, so ugotovili v konndsiji turističnega dru- štva in pričakujejo, da bodo spomladi očistili te površine. Številni posamezniki in ustanove so prejeli priznanja za lepo urejeno oko- lje. Predsednica turističnega društva Danica Doberšek jih je podelila kar 60. Društvo bo z akcijo nadaljevalo tudi letos. TC Foto: EDI MASNEC Delavci Vrtnarstva Celje so si prislužili zlato vrtnico za urejanje mestnega parka. Neurejene površine, s katerimi upravlja Železniško transportno podjetje Celje. Morda bo metla turističnega društva zalegla. Prvi urarji iz Csija ¥ novem šolskem letu bodo na Srednji tehniški šoli odprli prvi oddelek za urarle v Slovenlll — Pomoč Iz Nemčlle »čas je eden izmed tistih pojmov, za katere je bilo iznaj- denih milijarde raznovrstnih definicij, od katerih pa ni no- bena popolnoma ustrezna. Sklepanje in razmišljanje o pojmu časa zahteva visoko stopnjo abstrakcije, saj čas ni kategorija, ki bi omogočala kakršno koli preprosto in na- tančno opredelitev.« Tako je v knjigi Ure skozi stoletja zapisala Marjeta Jer- šek. Čas, kot vemo, merimo z uro. Prva ura je bila sončna, sledile so ji vodne, peščene, ure na dogorevanje, pa meha- nične ure s kolesi. Vse do lu-e na električni in jedrski pogon... Vzporedno z iznajdbo in šir- jenjem ur, so se v svetu pbjavi- li tudi urarji. Tako kot vsak, je tudi ta poklic nekako »posve- čen«. Tudi slovenski urarji ce- nijo svojo stroko in delajo na tem, da bi svoj poklic čim bolj modemiziraU in razširili. Vendar v Sloveniji doslej ni bilo specializiranega oddelka Marija Marovt za urarje. Dijaki, ki so se želeli izučiti tega poklica, so bili vključeni v program finome- hanik-urar. Lani pa je pri Obrtni zbornici Slovenije pri- šlo do ideje, da bi v Sloveniji ustanovili urarski razred. Ide- jo bodo uresničUl že septem- bra, ko bodo na Srednji tehni- ški šoli v Celju odprli edini Ludvik Aškerc oddelek za izobraževanje urarjev v Sloveniji. Franc Batuša, ki se na STŠ usposablja za poučevanje urarjev, je že pripravil katalog znanj, ki naj bi jih dijaki ob- vladali, ko bodo končali z izo- braževanjem. Celjske kolege sta pred kratkim obiskala go- sta iz urarske šole v nemškem Schwenningu. Direktor šole Kapp in vodja izobreiževanja Graber sta podrobneje pred- stavila delo njihove šole. Ravnateljica Srednje tehni- ške šole, prof. Marija Marovt, je o ustanovitvi nove smeri izobraževanja na šoU poveda- la: »Trenutno dobro sodeluje- mo s šolo v Nemčiji, ob obisku predstavnikov smo se dogovo- rili, da bo učitelj, ki bo na naši šoli poučeval strokovne pred- mete v urarskem oddelku, šel za štirinajst dni v Nemčijo. Tam bo pridobil manjkajoča znanja oziroma se izpopolnil v stroki. Problem pa je pred- vsem z opremo, iščemo naj- boljše možnosti, da bi jo pri- dobili čim več. Za prostore in pomoč pri opremljanju bo po- skrbela šola, sicer pa je ponu- dila pomoč tudi šola iz Nemči- je in sekcija urarjev pri Obrtni zbornici Slovenije. V danem trenutku in v tem času je težko pričakovati, da bo oprema kar naenkrat skupaj. Za ustrezno ureditev kabineta bo potreb- nih še veliko naporov.« V urarskem oddelku prvo leto najbrž ne bo več kot pet- najst dijakov, zaenkrat še tudi ni znano, če bo vpis v izobra- ževanje za ta poklic vsako leto. Sicer izobraževanje urarjev traja tri leta, program sam pa bo zaenkrat še v sklopu pro- grama finomehanik. »Ker bo urarjev letos še re- lativno malo, se bodo v sploš- nih izobraževalnih predmetih združevali v razred z dijaki, ki se izobražujejo za poklic fino- mehanika. Procedura izobra- ževanja se bo ločeno izvajala predvsem pri predmetih, Id so posebnost posameznega pokli- ca. Mislim, da je bistvena po- sebnost predvsem praktični pouk. Šola nima opremljenih delavnic, zato se bo večina praktičnega pouka, razen v prvem letniku, izvajala kar pri urarjih oziroma pri stroki, ki bo morala pri izobraževanju s šolo intenzivno sodelovati. Sicer je sodelovanje med šolo in urarji že sedaj dokaj dobro. Z njimi sodelujemo praktično že od začetka, ko se je ideja o urarskem razredu prvič po- javila. Večkrat smo bili na nji- hovih sestankih v Ljubljani, tako da je izmenjava informa- cij zelo dobra,« je povedal di- pl.ing. Ludvik Aškerc, ki na STŠ vodi izobraževanje fino- mehanikov. Septembra se bodo lahko v Celju v šolske klopi prvič podali bodoči urarji. Prvi to- vrstni urarski oddelek v Slo- veniji pomeni pridobitev tako za Celje kot za urarsko stroko, ki pri uvajanju nove smeri izo- braževanja na STŠ intenzivno sodeluje. NINA M. SEDLAR Načrti PTT se uresničujejo Obstoječim 1000 telefonskim naročnikom v starem mestnem jedru Celja se je pridružilo še 200 novih. Koncem leta 1993 je bilo zgrajeno novo telefonsko omrežje, ki poteka v jedru mesta južno od Vodnikove in Cankarjeve ulice. Na tem delu je glavno, v večjem delu distribucijsko telefonsko omrežje in je povezano z delom že obstoječega. Kapaciteta se je povečala na 3600 parov, torej dovolj, da Icihko dobi telefon vsako gospodinjstvo, oziroma poslovna dejavnost. Tukaj so pretežno starejši stanovžinjski objekti, zato je bilo potrebno obnoviti notržinje instalacije, ki še niso v celoti izve- dene. Novo omrežje je vključeno na rajonsko telefonsko cen- tralo RATC 1 Celje, na Krekovem trgu. Omrežje je zgradilo podjetje PTT Celje, tlakovane in asfaltne površine pa popravlja Komimala Celje. BRANKA BIZJAK Telefoniraš in izveš Marinet plete Informacijsko mrežo za trženje Na Slovenskem je Marinet novost. Informacijsko mrežo, ki je brezplačno na voljo po- trošnikom in ki ponuja komer- cialni prostor podjetjem, po- djetnikom in obrtnikom, sta v Celju ustanovila znotraj fir- me ABakus dr. Borut Jereb, ki se je vrnil z večletnega razi- skovalnega dela v ZDA, in Marjan Osole, nekdanji direk- tor zreškega Uniorja. Značilnost informacijske mreže Marinet je v načinu po- sredovanja informacij. Mari- net zbira podatke oziroma mu jih posredujejo obrtniki in po- djetniki, trgovina, gostinstvo in drugi gospodarski dejavniki o svoji ponudbi, vsi ti seveda tudi plačajo informiranje o svoji ponudbi, potrošnik pa le zavrti telefonsko številko Marineta in dobi želeno infor- macijo o tem, kdo mu ponuja ugodnejši nakup blaga, ki ga zanima. Marinet torej ne propagira in ne izvaja klasične reklame za ponudbo, ki mu je znana in za katero nenehno tudi sproti poizveduje, temveč informaci- je o vsem le posreduje. Potroš- niku prihrani čas pri iskanju želenega izdelka in mu poma- ga primerjati cene. Marinet ta- ko pospešuje prodajo in hkrati širi krog kupcev. Podjetniki si v sodelovanju z Marinetom krojijo tudi svojo podatkovno bazo. Informacijska mreža po- trošniku ne svetuje kaj naj ku- pi in mu ne pomaga neposred- no izbirati, saj vse informacije obravnava nepristransko. Mreža le informira, potrošnik se mora o nakupu odločiti sam. Marinet mu le poskuša odgovoriti na vprašanja kaj kdo prodaja, kje in pod kakš- nimi pogoji. V Marinetu upo- rabljajo le dve orodji: telefon in računalnik. Prav gotovo je ta oblika in- formiranja med proizvajalci in potrošniki pri nas nekaj nove- ga in uvaja novo stopnjo kul- ture tržnega komuniciramja. D. M. Št. 14 - 7. april 1994 13 Z voljo dosežeš vse Rezika In Franc Rosensteln z Brezll pri Mozirju sta v naši družini že več kot 40 let »če svojega dela ne oprav- ljaš z voljo in veseljem, po- tem ti ne bo ničesar uspelo. Predvsem volja je tista, ki prinaša uspehe v življenju.« Ta misel je usmerjala življe- nje naših zvestih naročnikov Bezike in Franca Rosenste- ina z Brezij pri Mozirju. Rosensteinova sta že več kot 4 desetletja vpisana v druščino naših zvestih na- ročnikov, skupaj z njima pa njuna številna družina, 4 otroci in vnuki. »Na Novi tednik, takrat še Celjskega, sva se naročila približno ta- krat, ko je nehal izhajati Slovenski poročevalec. Žive- la sva v Nazarjah, za >Celja- na< pa smo se odločili, ker nam je bil najbližji. Že ta- krat smo bili nekako bolj ve- zani na celjsko področje,« pravita Rosensteinova. Kot mnogim našim zve- stim naročnikom so bili tudi njima najbolj všeč romani in podlistki, ki so nekdaj izha- jali v našem časopisu. Veliko sta jih naštela, največkrat pa sta omenjala naslove Grof Monte Christo, Zlata orhide- ja, Pod svobodnim soncem in Mlinarjev Janez. »Te romane smo res radi prebirali. Prej sva shranjevala vse izvode, ko pa smo se leta 1970 prese- lili iz Nazarij v Mozirje, so se ti časopisi nekje izgubili. Včasih nama je kar žal, saj danes ne dobiš več teh knjig,« pravita Rosensteino- va. V NT sedaj prebereta po- polnoma vse, saj rada vesta, kaj se dogaja po bližnjih in malo bolj oddaljenih krajih. Sicer je bilo življenje Ro- sensteinovih resnično pove- zano z delom. V službo je ho- dil le Franc, Rezika pa je bila doma gospodinja, vzgojite- ljica, učiteljica... Skozi vsa leta sta se prebijala le z eno plačo, ob tem pa sta si uspela v bližini Mozirja postaviti lastno hišo, v kateri sedaj ži- vita s sinovo družino. »Malo bolj skromno smo živeli, ve- liko volje smo imeli, pa je šlo. Če se danes spominjam, sva v življenju res kar precej ustvarila, ne le hiše. H kruhu sva spravila otroke, hkrati pa sva okrog hiše nakupila še nekaj zemlje. Vseskozi do- ma redimo svinje, zajce, imamo svoje kokoši, ob tem pa še nekaj sadnega drevja, pa trte... Skratka, dela >za zmoto< nikoli ne zmanjka,« pravi Franc Rosenstein. Ob tem se je Rezika spra- ševala, koliko zemlje bi mo- rala imeti, da bi se lahko pri- javila za izlet kmečkih žensk. »Saj ne vem, kam spa- dam, nisem delavska niti kmečka. Zelo rada bi se pri- javila, na morju sem bila sa- mo enkrat pred skoraj 20 le- ti. Vseeno pa se mi zdi, da ne sodim zraven. Vendar sem celo življenje predvsem go- spodinjila,«pravi ReziJca, mož Franc pa dodaja, da bi si izlet bolj zaslužila kot marsikatera druga žena. Veliko spominov sta na ve- likonočno nedeljsko popold- ne še natrosila Rosensteino- va. O tem, kako sta gradila hišo in s kakšnimi težavami sta se ukvarjala, pa na Fran- cova službena leta, ko se je iz nekvalificiranega delavca z veliko volje spremenil v srednješolca in šolo tudi končal... Obujala sta spo- mine na vojno, ko naj bi po- žigali slovenske knjige, v klepetu pa seveda nismo mogli mimo današnjega po- litičnega trenutka. Franc je na strani slovenskega pred- sednika, Rezika pa pravi, da je politika ne zanima naj- bolj, ker rada sliši bolj lepe stvari. »Življenje je samo po sebi dovolj kruto. Že Novi tednik nenehno prinaša te krutosti,« pravi Rezika. Tudi pri Rosensteinovih so včasih že razmišljali, da bi naš časopis odpovedali. Vča- sih zato, ker se je podražil, drugič so spet ugotavljali, da ga ne potrebujejo... Kljub temu je časopis ostal njihov zvesti sopotnik. Najprej ga preberejo Rezika, Franc in hčerka Zdenka, ki še živi z njima, nato pa roma gor, k »ta mladim«. In kaj najraje prebirajo? »Najraje bi seve- da prebrala, da bi nam pen- zijo še kdaj povišali,« je v smehu omenil Franc Ro- senstein. Pa Stranko šaljiv- cev imajo radi, utripe iz živ- ljenja drugih ljudi, dogodke iz Mozirja in bližnje okoli- ce— Njihova je tudi Petica, ki jo prav tako vsi preberejo, neredko pa upoštevajo tudi Petičine nasvete. Za konec smo pri Rosen- steinovih še enkrat sprego- vorili o romanih, ki jih zve- sta naročnika najbolj pogre- šata. Če se le da, bi pri Ro- sensteinovih najraje videli, če bi vse tiste lepe stare ro- mane še enkrat objavili. Franc in Rezika sta prepri- čana, da bi jih tudi drugi z veseljem prebirali. URŠKA SELIŠNIK Degustacija in ocenitev vin V sredo, 30. marca, je v vinski kleti Zlatega griča v Slovenskih Konjicah tamkajšnje Vinogradniško društvo pripravilo degu- stacijo in ocenitev vin, ki so jih pridelali vinogradniki iz konjiške občine in člani društva. Poizkusili so kar 88 vzorcev vin, med najboljše pa sta se uvrstila renski ri- zling, ki ga je pridelalo po- djetje Zlati grič, in mešano belo vino vinogradnika To- neta Topolška. Predsednik šestčlanske ocenjevalne komisije Tone Vodovnik iz mariborskega kmetijskega zavoda je povedal, da je v vinih letnika 93 opaziti napredek kakovosti, pri če- mer gre zahvala predvsem vinogradniškemu društvu. Pridelovalce je tudi opozo- ril, naj v bodoče posvečajo več pozornosti času trga- tve, žvepljanja, pravočas- nim pretokom ter higieni v vinskih kleteh. Vsem, ki so bih visoko ocenjeni, je tudi svetoval, naj se udele- žijo še ocenjevanj v Gornji Radgoni in v Ljubljani. B. Z. Cepljenje psov Od 9. do 16. aprila bo Vete- rinarska postaja Slovenske Konjice cepila pse proti stekli- ni. Cepljenje je, po določilih Odredbe o zatiranju živalskih kužnih bolezni, obvezno za vse pse, ki so starejši od štirih me- secev. Lastniki so dolžni skrbeti za redno cepljenje psov proti ste- klini, saj je bolezen v Sloveniji in v sosednjih deželah še ved- no precej razširjena. V lem- skem letu je bila ugotovljena predvsem v predelih južne in zahodne Slovenije. Na območ- ju občine Slovenske Konjice je bil zadnji primer stekline ugo- tovljen decembra 1993, pri li- sici, ki je bila pobita na Plani- ni na Pohorju. Veterinarji z Veterinarske postaje v Slovenskih Konjicah so v letu 1993 zaradi sxmia na steklino pregledali 59 psov in mačk, ki so nApadU ljudi. V treh primerih se je dogodilo, da je lastnik psa, ki ni bU cep- ljen, usmrtil, na pregled pa pripeljal drugega psa. Takšna dejanja so skrajno neodgovor- na in bi lahko imela hude po- sledice za poškodovanega člo- veka. Po zakonu so lastniki psov dolžni prijaviti oziroma odja- viti posest psa v osmih dneh. Skrbeti morajo za obvezno cepljenje, psa, ki ni cepljen proti steklini, pa lahko ustrez- ne službe odvzamejo. Lansko' jesen je več kot 120 občanov Slovenskih Konjic presenetil obisk veterinarskega higieni- ka, ki je prišel po psa, katerega lastnik se na pozive ni odzval. Pri sodnici za prekrške so se potem izgovarjali na vse mo- goče načine, je sporočila Mari- ja Pipuš, veterinarska inšpek- torica. B.Z. Čiščenje turistične občine V šmarski občini pripravlja- jo že tretje leto zapored očišče- valno akcijo, med zadnjo pa so odpeljali za približno štiristo kubičnih metrov odpadkov. V večini krajevnih skupnosti bodo akcije 15. in 16. aprila, v Rogaški Slatini pa so že pri koncu. Gre za akcijo Turistične zveze Slovenije ter Ministrstva za okolje in prostor, ki je v ča- su leta turizma ter Dneva Zemlje. V turistični šmarski občini so zato ustanovili po- sebni organizacijski štab. Predsednik je Vinko Habjan, člani pa Irena Jurov, Tatjana Kregar, Anton Lah, Vlado Ku- čan, Zlatko Kvesič, Jože Erja- vec in Franc Drobne. V razšir- jenem štabu so še predstavniki vseh KS, OKP Rogaška Slati- na, Podjetja za urejanje voda, Podjetja za vzdrževanje cest, osnovnih šol, turističnih dru- štev, lovskih in ribiških dru- žin, planinskih društev, občin- ske športne zveze. Zveze ta- bornikov in radia Šmarje pri Jelšah. V šmarski občini pripravlja- jo tudi za letos še dodatno čiš- čenje v okviru javnih del. Na zadnjem sestanku šmarske vlade, ki akcijo posebej podpi- ra, so še opozorili, da bi morali v občini čimprej rešiti tudi vprašanje odlaganja neupo- rabnih baterij. BRANE JERANKO Tulčanje s piriii Skoraj pozabljena velikonočna igra je tulčanje - balmanje s pirhi. Po žlebu so jih spuščali navzdol in če ]e trčil ob pirh drugega igralca, je bil to dobitek. Sicer pa za naslednjo veliko noč pravi čas prosite dedka, da vam bo pokazal, kako to gre. Foto: EDI MASNEC Preimenovanje Vinsicega vrlia V krajevni skupnosti Vinski vrh bodo 23. aprila praznovali visoko krajevno obletnico, prvo omembo kraja. V kraju so že pred meseci pripravili glasova- nje, ko so se odločili za sta- ro krajevno ime, Sv. Štefan. S preimenovanjem kraja se je pretekli teden strinja- la tudi šmarska vlada, gla- sovati pa morajo še v ob- činski skupščini. O tem se bodo odločili na prihod- njem skupščinskem zase- danju, 14. aprila, saj se krajanom zaradi praznova- . nja mudi. Vlada je tudi ugodila želji občanov iz de- la Cerovca, v KS Šmarje pri Jelšah, ki se želijo vključiti v KS Vinski vrh. Ti so v številnih ozirih tes- neje povezani z Vinskim vrhom, tudi z edino cestno povezavo. „^ Dober prijem SUko, ki jo je sicer fotoreporter posnel na posta dan, lahko vidimo tudi vsak konec tedna, ko v Celje pripelje tovornjak s svežimi ribami in morskimi sadeži. Verjetno gre za pomanjkanje tovrstne ponudbe, pa tudi za zanimiv trgovski »prijem«, saj naznani neobičajnega gosta domača glasba iz zvočnikov. Svoje pa menda prispevajo tudi nizke cene. P^^^. gj-jj m^snEC Darujte icri! Rdeči križ Slovenije vabi na aprilske krvodajalske akcije tudi na našem ob- močju. V Velenju so z akci- jo začeli včeraj, nadaljujejo danes, končali pa bodo ju- tri, v petek, 8. aprila. V Žalcu bo krvodajalska akcija RK Slovenije 22. aprila. Uspeia icrvodaJaJsica aiccija v Laškem je minuli teden nadvse uspela krvodajalska akcija za potrebe celjske bol- nišnice, saj se je akcije udele- žilo 129 krvodajalcev. Nad tako lepim številom so bili presenečeni tudi sami or- ganizatorji akcije, Občinska in krajevna organizacija Rdečega križa Laško, saj so očitno med nami še ljudje plemenitega sr- ca, ki znajo prisluhniti khcu po pomoči. Iz Pivovarne La- ško, ki je pod svojo streho tudi gostila tokratno akcijo, se je udeležilo največ krvodajalcev in sicer 41, 29 jih je prišlo iz Tima Laško, 5 iz Rudnika Hrastnik, štirje iz Predilnice, ostali pa so biU iz Laškega in njene okolice. Vsem, ki so ka- korkoli poskrbeli za tako uspešno izpeljano akcijo in vsem, ki ste se je udeležili, se organizatorji zahvaljujejo. MM Št.14 - 7. april 1994 14 Profesor med vratnicami Branko Zupan o sebi In nedeUskem nogometnem derbliu Publlkum-Mura — V Evropo vendarle trlie slovenski klubi Publikumova in reprezentančna enica Branko Zupan je v soboto na Kodeljevem dobil gol po 470 minutah, kar je vseka- kor klubski rekord zadnjega časa - naj dosežek slovenskega DP ima Boškovič iz Mure s 662 minutami — in profesor z di- plomo FTK torej tudi med vratnicami dokazuje visoko raven svojega strokov- nega naziva. »Nikoli nisem spremljal minutaže o obdobjih brez gola, doslej pa je bilo že nekaj podobnih serij. Brez dvoma je te- koče prvenstvo moja najboljša sezona, saj sem se navsezadnje tudi uvrstil v re- prezentanco,« je uvodoma dejal Mari- borčan, ki bo sredi septembra dopolnil 30 let. Uspehi vratarjev so marsikdaj odvisni od igre v polju; mar je torej naj tudi Publikumova obramba? Obramba ima ogromno vlogo, a jo obi- čajno povsem neupravičeno spregleda- mo. Nasploh je pomembna igra celotnega moštva, najboljši kazalec pa je število nevarnih strelov na gol. Dobra ekipa je redko v takšnem položaju, sam pa težim k obvladovanju celotnega kazenskega prostora in po pravilu o prepovedi vrača- nja žoge vratarju tudi nekoliko večjega dela igrišča. Kot trener I. razreda imate licenco za vodenje prvoligaških ekip. Kako se kot strokovnjak podrejate klubskim tre- nerjem? V Celju za vratarje skrbi Ivan Bauman in z njegovim delom sem zadovoljen. Ve- liko delam tudi individualno, o sebi kot trenerju pa še ne razmišljam. V Novi CJorici sem bU nekaj mesecev povsem naključno prvi trener članske ekipe, vsi moji športni načrti pa so zdaj povezani izključno z igranjem. Omenili ste individualno vadbo. Men- da je nekaj posebnega? Izkušnje veliko pomenijo, za vratarja pa je najbolj pomembna psihološka pri- prava. Po tej plati se vikvarjam z jogo, avtosugestijo in kitajsko metodo chi- kong, za telesno pripravo pa s karatejem in nekaterimi drugimi borilnimi veščini. Pred tekmami redno odhajam v fitness, metode pa so se doslej izkazale kot uspešne. V evropskih pokalih bodo jeseni ven- darle nastopile tri slovenske ekipe. Tudi Publikum? Priložnost je velika, možnosti prav ta- ko, toda vse bo odvisno od nas samih. Veliko faktorjev bo na koncu odločalo, igralci pa zanesljivo ne bomo popustili. Skoda bi bilo zamuditi nastop v pokalu UEFA, saj bo v prihodnje uvrstitev v evropske pokale še težja. Reprezentanca bo jeseni štartala v kvalifikacijah za EP. Bo v njej prostor še za kakšnega nogometaša s Skalne kleti? Ob meni je reprezentant še Gregor Blatnik in prepričan sem, da bo v pri- hodnje še kakšen nogometaš Publikuma. Nekaj jih je že na širšem seznamu; že zdaj bi zanesljivo lahko igral Žilnik, bli- zu pa sta Pevnik in Goršek. V nedeljo je na sporedu derbi. Tretji proti drugemu, Publikum proti Muri. Kako bo na srečanju najboljših obramb? Moramo izkoristi prednost domačega igrišča, saj na Skalni kleti igramo bistve- no bolje. V gosteh je namreč še vedno preveč nihanj v igri. Torej imamo nekoli- ko prednosti in lahko zmagamo, čeprav se nikoli nič ne ve. Najbolj nevarna bosta Gliha in s prostimi streli Jermaniš, a imamo tudi mi svoje adute. V Celje ste prišli takorekoč minuto pred polnočjo. Kako dolgo še? Lansko poletje sem imel nekaj po- nudb, a z nobeno nisem bil zadovoljen. Prav na koncu prestopnega roka so se oglasili Celjani in enoletno pogodbo smo podpisali sredi noči; tik preden se je izte- kel rok za prehode v nove klube. Načeli smo že pogovore o novi pogodbi, toda časa je še dovolj. ŽELJKO ZULE PANORAMA Košarka Slovenska liga Moški — 8. kolo: Kovtnoteh- na-Postojna 76:70 (31:31); Pe- tranovič 23, Govc 14, Cizej 13, Stegič 12, Urbanija 8, Stavrov 4, Rovšnik 2. Končni vrstni red: Olimpija 26, Tam Bus 23, Kovinotehna, Postojna, Tri- glav, Koper, Helios 20, Slovan 19. Polfinale končnice - prva tekma: Tam-Kovinotehna 90:86 (43:39); po 80:67 so se gostje približali na dve točki zaostanka, a tudi zgrešili dve trojki: Stavrov 27, Petranovič 26, Cizej 14, Govc 9, Rovšnik, Stegič 5. Druga tekma: Kovi- notehna-Tam 83:66 (38:34); Petranovič 28, Cizej 18, Sta- vrov 13, Rovšnik 11, Govc 8, Škrabe 5. Ženske - druga polfinalna tekma končnice: Rogaška-Ivec 51:89 (25:26); v domači ekipi sta bih samo dve članici: Ta- bak 20, Potočnik 16, Kokolj 8, V. Šega 4, J. Šega 2, Stiplošek 1. Končni izid v zmagah je 0:2. Nogomet Slovenska liga 20. kolo: Mavrica-Publikum 1:1 (0:0); Celjani so povedli z golom B. Romiha (63) in nato po sumljivem golu ostali brez zmage. Rudar-Olimpija 0:2 (0:1). Vrstni red: Olimpija 35, Mura 32, Publikum 29, Mari- bor 28, Koper, Gorica 23, Na- klo 22, Potrošnik 21, Izola 20, Rudar, Optimizem 15, Ljub- ljana 14, Primorje 13, Mavrica 12, Istragas 10, Krka 8. H. slovenska liga 20. kolo: Dravinja-Piran 1:0 (0:0); Topič (79), Kočevje-Era Šmartno 1:0 (0:0), Železničar- Steklar 1:2. Vrstni red: Kočev- je 31, Korotan, Tumišče 29, Nafta 27, Piran 25, Era Šmart- no, Zagorje 22, Steklar 21, Beltrans, Dravtnja 20, Domža- le 17, Slavija, Rudar (T) 16, Železničar 12, Triglav 9, Med- vode 4. HI. Slovenska liga 15. kolo: Rače-Žalec 0:1 (0:0); zmagoviti gol je iz proti- napada spet dosegel Hodžar (51). Papimičar-Ižakovci 5:1 (1:0); Drobne (34), Matanič (54), Kačičnik (68), Kirbiš (71, 82). Vrstni red: Drava 21, Ža- lec 20, Kovinar 19, Alimiinij, Papimičar 18, Kimgota, SI. Gradec 16, Svoboda 15, Dra- vograd, Rače 14, Pohorje 13, Impol 11, Pobrežje 8, Ižakovci 7. Rokomet Slovenska liga Moški - prvi tekmi četrtfina- la končnice: P. Laško-Rudar 29:18 (14:8); Pungartnik 8, Be- govič 5, Jeršič 4, Serbec, Nači- novič 3, Čater 2, Šafarič, Tom- šič, Franc 1. Gorenje-Prevent 22:18 (13:7). Ženske - 8. kolo: Zalec-Bra- nik 16:28 (7:15), Velenje pro- sto. Vrstni red: Branik 12, Pi- ran 7, Žalec, Velenje 4, N. me- sto 3. Državno prvenstvo Mladinci (Velenje) - četrtfi- nale: Gorenje-Prevent 17:14, P. Laško-Sevnica 14:10, P.La- ško-Prevent 16:10, Gorenje- Sevnica 18:8, Sevnica-Prevent 13:13, P. Laško-Gorenje 11:11. Končni vrstni red: Gk)renje, P. Laško 5, Prevent, Sevnica 1. St. dečki (Celje) - finale: Go- renje-Ajdovščina 19:19, P. La- ško-Slovan 18:14, P. Laško- Ajdovščina 26:17, Gorenje- Slovan 10:23, Slovan-Fructal 18.14, P. Laško-Gorenje 28:18, Končni vrstni red: P. Laško 6, Slovan 4, Gorenje 3, Ajdovšči- na 1. _ Plavanje Državno prvenstvo Celje: moški - 50 m kravi: 1. Jurak 23,48 (ml. drž. rek), 14. Reberšak 26,46; 100 m kravi: 1. Jurak 51,08 (ml. drž. rek), 12. Kolčan 55,07, 200 m kravi: 3. Jurak 1:52,44 (ml. drž. rek); 200 m prsno: 6. Stojanovič 2:37,28, 10. Reberšak (vsi Nept) 2:46,68; 100 m delfin: 12. Valcl 1:03,29; 200 m delfin: 13. Valcl (Vel) 2:18,92; 100 m hrbtno: 4. Kolčan 1:00,38, 5. Stojanovič 1:02,46, 10. Košar 1:03,96; 200 m hrbtno: 3. Kol- čan 2:08,17, 5. Stojanovič 2:12,04, 10. Košar 2:22,77; 400 m mešano: 7. Stojanovič 5:00,12 4x100 m kravi: 7. Nep- tun (Kolčan, Pečar, Reberšak, Jurak) 3:45,66; 4 x 100 m meša- no: 4. Neptim (B. Stojanovič, L. Stojanovič, Kolčan, Jurak) 4:09,64; ženske - 50 m kravi: 7. Ukič 28,39, 15. Roš 29,38, 16. Glavan 29,55; 100 m kravi: 6. Ukič (vsi Nept) 1:00,61, 8. Valcl (Vel) 1:02,21; 200 m kravi: 6. Ukič 2:14,44, 11. Roš 2:18,28; 400 m kravi: 9. Roš 3:30,60, 16. Pečar 3:39,57; 100 m prsno: 5. Kranjc (vse Nept) 1:18,00, 9. Udovičič (Vel) 1:22,35; 200 m prsno: 8. Kranjc (Vel) 2:52,13; 100 m delfin: 6. Bukovec (Vel) 1:009,24, 8. Glavan 1:10,25, 11. Tanko 1:11,07, 12. Roš (vse Nept) 1:11,24; 200 m delfin: 4. Bukovec 2:28,28; 200 m hrbt- no: 4. Valcl (obe Vel) 2:25,58, 10. Cunjak (Nept) 2:33,93; 4x100 m kravi: 5. Neptim (Kranjc, Roš, Glavan, Ukič) 4:13,37; 4x100 m mešano: 5. Neptun (Tanko, Kranjc, Gla- van, Ukič) 4:45,92. Judo Pokal Slovenlle Slovenska Bistrica - četrtfi- nale: Ivo Reya-Drava 9:5 (33:17); zmagali: Šekoranja, Beltram, Eisenbacher, Spaso- vič; neodločeno: Sadžak; izgu- bila: Rudolf, Petelinšek; San- kaku prost. Polfinale: Sanka- ku-Ivo Reya 9:5 (33:20); Šeko- ranja 0:10 bb, Brod-Rudolf 10:0, Pravne-Beltram 0:0, Bevc-Sadžak 3:0, Kačičnik- Eisenbacher 10:0, Fabjan-Pe- teltnšek 10:0, Knafelc-Spaso- vič 0:10. Finale: Impol-Sanka- ku 9:5; zmagala Pravne, Ka- čičnik; neodločeno: Bevc; iz- gubili: Brod, Fabjan, Knafelc. Končni vrstni red: 1. Impol, 2. Sankaku, 3. Ivo Reya in Drava itd. S Cimosom za finale Po prvi sezoni v srednje- evropski ligi se bodo od- boj karice Celja v soboto vključile v domače prven- stvo, saj se začenja polfina- le končnice. Celjanke so v SEL obakrat premagale Palomo, a na koncu zbrale manj točk in bodo v konč- nici štartale kot druge. V polfinalu je njihov na- sprotnik zmagovalec do- mačega prvenstva Cimos, ki je okrepljen z odlično Igralke so zaradi novih za- mujanj z izplačili nekaj dni štrajkale, v končnici pa naj bi zaigrala tudi Pihlerjeva. Rusinjo Gorbačovo skupaj izgubil le dva niza. V edi- nem letošnjem medseboj- nem srečanju so na final- nem turnirju pokalnega pr- venstva zmagale Koprčan- ke s 3:2, čeprav so Celjanke že vodile z 2:0 v nizih in v tretjem z 11:6. V domači konkurenci lahko za vsako ekipo igrata največ dve tuj- ki, zato se je trener Jovič odločil za Tolmačevo in Ki- birevo, v ekipi pa tako ne bo Adžovičeve. Št. 14 - 7. april 1994 15 Celjski drsalci s trenerkama Metko Hladio-Umek in Svetlano Nikitino (prva in druga z leve v zadnji vrsti). Samo s pionirji Tekmovalni tlel celjskega umetnostnega tirsanla gretlstavliaio le najmlajši — Trije reprezentanti Umetnostni drsalci Celja bodo sezono končali v na- slednjih dneh z nastopom v Italiji. Prve ocene se kljub nihanju števila mladih tek- movalcev gibljejo nekako na ravni rezultatov zadnjih let, zaradi velikega generacij- skega razkoraka pa bo vzpon nekoliko počasnejši. Po tekmovalnem slovesu mladinke Polone Eberlinc sta zdaj najvidnejša pred- stavnika kluba pionirja Ja- nez Špoljar in Nina Kranjc, občasna reprezentantka pa je še Anja Bratec, čeprav še tekmuje v konkurenci do 10 let. Nekoliko mlajša Blaž Vizjak in Sebastjan Meža med vrstniki nimata prave konkurence, že zdaj pa veli- ka obeta najmlajši rod na če- lu s Tjašo Kroflič in Urba- nom Kalškom, ki imata ko- maj šest let. »Pri fantih je položaj ne- koliko boljši, večja praznina pa je pri dekletih. Po dobro obiskanih tečajih se pozna odliv tekmovalcev, saj jih starši ne utegnejo voziti na treninge, ki so zelo pogosto v dopoldanskih terminih. Zaradi hokejistov smo lahko popoldne na ledu le nekaj ur, ki so namenjene vadbi pi- onirjev. Kljub vsemu imamo na voljo dovolj terminov in Večina mladih je letos prešla v starejše starostne kategorije, naslova državnih prvakov pa sta osvojila pionirja Špoljar in Meža. marsikateri klub v državi bi nam zavidal razmere,« je po- ložaj ocenila Metka Hladin- Umek. Eden perečih problemov je tudi pomanjkanje ustrezne- ga strokovnega kadra, saj se je Oksana Kolodejskaja lani vrnila v Zagreb in za številne mlade drsalce in drsalke sta dolgo skrbeh Metka Hladin- Umek in Svetlana Nikitina. Zadnje mesece se je v stro- kovno delo vključila še Polo- na Eberlinc, za novo sezono pa v klubu načrtujejo prihod tujih trenerjev. Celje je praktično edini klub, ki nima svojega tradi- cionalnega tekmovanja. »Po- gosto se pogovarjamo o to- vrstnem problemu, a za bre- zhibno organizacijo odmev- ne prireditve še nismo orga- nizacijsko dovolj močni. Pr- votno je bHo sicer zamišlje- no, da se bo mednarodni po- kal Triglav selil iz mesta v mesto, a so si ga Jeseničani očitno obdržaU za svojega in tako smo v tej zimi pripravili le dve pregledni tekmi,« je zaključila Metka Hladin- Umek. ŽELJKO ZULE Foto: EDO EINSPIELER Trije relcordi Juraica Konec tedna je bilo v Celju zimsko prvenstvo Slovenije v plavanju (na sUki eden številnih startov), k skupni bilanci štirih absolutnih in petih mladinskih rekordov pa je največ prispeval domači up Cktran Jurak, ki je v prostem slogu na vseh treh razdaljah (50, 100 in 200 metrov) izboljšal svoje najboljše čase. Jurak bo poleti v Pardubicah še zadnjič nastopil na mladinskem EP (v plavanju je starostna meja komaj 16 let), med potencialnimi kandidati pa je tudi Matjaž Kolčan. Oba bosta čez nekaj dni skupaj z drugimi mladinskimi reprezentanti odšla na prizorišče MEP na daljše priprave, še prej pa bo Jurak dvakrat štartal na dvoboju Slovenija-Hrvaška. Celjsko prvenstvo je potrdilo, da v obeh šprinterskih disciplinah nima prave konkurence (na stometrski progi je državni rekord izboljšal za skoraj sekundo) in lahko računa na dobro nadaljevanje. Zadnji uspehi so končno naleteli tudi na odmev pokroviteljev, kot prvo pa je enoletno pogodbo z Neptunom tik pred začetkom prvenstva sklenilo podjetje Vizija. Foto: EDO EINSPIELER Starejši dečid prvi Rokometaši Celja Pivovar- ne Laško so uspešno začeh končnico (četrtfinale) za dr- žavnega prvaka, ki se igra v celoti na dve zmagi. Druga tekma z Rudarjem bo v sobo- to v Trbovljah, morebitna tretja pa v sredo v Celju. V polfinalu se bo zmagovalec pomeril z boljšim iz para Ja- dran-Litija (prva tekma 24:17), sinoči pa so na Dima- ju odigraU še zadnjo tekmo evropske hge prvakov. Pred koncem so tudi pr- venstva mlajših kategorij. V Gk)lovcu so se na finalnem tiumirju za starejše dečke pomerila štiri moštva, pre- močno pa so slavili domači upi Mitja Slamnik, Fihp Ne- brigič, Grega Pečovnik, Mit- ja Lesjak, Aleš Pajovič, Rok Ivančič, Robi Šantl, Tilen Tlatnus, Rok Praznik, Matic Horvat, Aleš Plazar in Luka Žvižej, ki jih je vodil Igor Razgor. Najboljši strelec (22 golov) in igralec turnirja je bil Šantl, poleg njega pa sta bUa iz domače ekipe v najboljšo sedmerko izbrana še Pajovič in Pečovnik, iz tretjeuvršče- nega Gorenja pa Lainšček (najboljši vratar) in Gajšek. V Velenju pa je bil eden od šestih četrtfinalnih turnirjev mladinskega DP. Zmagah pa so gostitelji, ki so s Celjem Pivovarno Laško odigrah neodločeno. Za določanje končnega vrstnega reda so upoštevan skupno razhko v zadetkih, kar je v nasprot- ju s propozicijami; morali bi izvajati sedemmetrovke, za- to so Celjani vložUi pritožbo. DEAN SUSTER Sanicalcu v Evropo Prihodnje leto bodo v evropskem pokalnem tekmov-anju ognjeni krst doživeli tudi judoisti ekipe Sankaku iz Celja, ki so na pokalu Slovenije z uvistitvijo v finale dosegli svoj daleč največji uspeh in med drugim tudi prepričljivo dobili derbi z mestnim rivalom Ivo Reyo. Moštvo z Ostrožnega je finale z domačim Impolom izgubih, toda Bistričani so že pred tem osvojih tudi prvenstvo in tako mesto v pokalu pokalnih zmago- valcev prepustih Brodu, Pravnetu, Bevcu, Kačičniku, Fabjanu in Knaflcu. Prva evropsica zmaga Viliarleve Z zmago proti Schildmannovi (Nor) in tremi porazi je Petra Vihar na mladinskem EP v squashu v Bolzanu zasedla 27. mesto in tako za malenkost popravila lansko uvrstitev iz Odenseja. Velenjčanka je bila spet med najmlajšimi udeleženkami MEP, saj se bo lahko udeležila še treh prvenstev, imela pa je tudi precej smole. V repesažu je proti reprezentantki Francije pri vodstvu z 2:0 v nizih že imela zaključno žogo in izgubila dvoboj, s čimer si je uvrstitev poslabšala za najmanj, deset mest. ŠI^TNI KOLEDAR Peteic, e. 4. Košarica Žalec: finalni turnir pionir- skega festivala: Žalec-Mari- bor (10), Škofja.Loka-Ljublja- na (11.30), za 3. mesto (15.30), za 1. mesto (17). Vaterpoio Celje: Triglav-Neptim (5. koloSVL, 20). Sobota, 9.4. Nogomet Ljubljana: Optimizem-Ru- dar (21. kolo SNL, 16.30); Ža- lec: Zalec-Pobrežje, Ruše: Po- horje-Papimičar (16. kolo m. SNL, 16); Šentjur: Šentjur- Ljubno, Store: Kovinar-Us- njar (11. kolo MNZ Celje, obe 17). Odbojica Celje: Celje-Koper (prva poLfinalna tekma končnice ženske SOL). Roicomet Trbovlje: Rudar-Pivovama Laško, Slovenj Gradec: Pre- vent-Gorenje (drugi tekmi če- trtfinala končnice moške SRL); Piran: Piran-Velenje, Novo mesto: N. mesto-Žalec (9. kolo ženske SRL, vse 19). Nedeija, 10.4. Nogomet Celje: Publikum-Mura (21. kolo SNL); Šmartno ob Paki: Era Šmartno-Tumišče, Roga- ška Slatina: Steklar-Slavija, Medvode: Medvode-Dravinja (21. kolo n. SNL, vse 16.30). Roicomet Žalec: Olimpija-Žalec (9), Lokastar-OUmpija (10), Ža- lec-Lokastar (11), Murska So- bota: Branik-Bakovci (9), Ve- lenje-Branik (10), Bakovci- Velenje (11; četrtfinalna tur- nirja DP mladink). Sreda, 13.4. Nogomet Slovenske Konjice: Dravi- nja-Svoboda, Radeče: Papir- ničar-Era Šmartno (polfinale pokala MNZ Celje, obe 17). Reicordne nagrade Zaradi sinočnje rokometne tekme v hgi evropskih prvakov med ekipama West Wien in Pivovarna Laško, ki sta tudi prvi par 32. kola športne stavnice Novega tednika, bomo izide in morebitne nagrajence objavili v naslednji številki. Nagradni sklad je zdaj že rekordnih 35 tisoč tolarjev, v novi stavnici pa pri obeh rokomet- nih tekmah končnice domačega prvenstva ugi- bate tip rednega dela srečernja. Za sodelovanje v naslednjem kolu bomo upoštevali kupone, na katerih bo poštni žig z datmnom sobote, 9. aprila, pa tudi vse tiste, ki bodo najkasneje do 12. ure oddani v nabiral- nik pri vhodu v našo stavbo. Naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 63000 Celje, s pripisom Golding loto. Št.14 - 7. april 1994 16 • Mladenič, ki v Gubčevi ulici v Celju pobira parkir- nino, je 1. aprila popoldne prijavil, da ga je pri tem delu fizično napadel nez- nani voznik osebnega avto- mobila in ga pri tem zbil na tla. Ker si je uspel zapisati registrsko številko vozila, bo zadeva z neznancem hi- tro rešena. • Iz slaščičarne Rizvani na Mariborski cesti so, v sobo- to, 2. aprila dopoldne spo- ročili, da se tam pretepa skupina fantov, udarcev pa so deležni tudi ostali gost- je. Policijska patrulja se je potem tam srečala z druš- čino razgrajaških pijanih Celjanov v zasedbi: Matjaž G., Viktor P. in Norbert V. Ker je bilo pričakovati, da se nadležna trojica ne bo umirila, so jih peljali na trezni tev. • Minulo soboto je klical nekdo iz Tumove ulice in povedal, da se Marički sla- bo godi, ker ji njen soprog grozi z nožem. Potem se je izkazalo, da možiček ni grozil z nožem, da svoje drage sploh ni ogrožal. Javni red in mir pa sta kr- šila oba, zato bosta šla oba k sodniku za prekrške. • V soboto popoldne so klicali iz pizzerije Limbo. Tam naj bi se nahajala sku- pina vročih gostov, ki je grozila, da bo lokal razbila. Dogajalo pa se je tako, da so ti gostje zahtevali pija- čo, točajka pa je bila neiz- prosna. Žejna družba, ki ni potešena, pa je lahko zelo nevarna, si je mislila pre- strašena ženska. • Lastnik neke prodajalne v Vojniku, ki je v soboto zaprosil za intervencijo, je povedal, da je tam nezna- nec, ki razgraja in namera- va prodajalko pretepsti. Nevarni kupec je bil Kon- rad B., ki bo stopil pred sodnika za prekrške. • Varnostnika v hali Golo- vec je bilo minulo nedeljo zvečer upravičeno strah. Tam se je namreč sprehajal neznan moški, ki se je za- baval tako, da je občasno izza pasu potegnil velik nož in mahal z njim. Užit- kar z nožem je bil Peter K., ki so mu nož zasegli in mu napisali napotnico za sod- nika za prekrške. • Na velikonočni ponede- ljek zvečer so klicali iz Sla- tine, kjer naj bi v domačem okolju razbijal Cvetko A. Cvetko, ki se je tega večera vrnil na svoj domek ves v rožicah, je bU le glasen, ogrožal pa ni nikogar. M.A. Nasankani, ogorčeni Med malimi oglasi smo v prejšnji številki NT prebrali: »Vsi prevarani pri igri catch the cash, fair play in turboma- tic vabljeni na ponovno sreča- nje zaradi dokazil. Jutri, v pe- tek ob 18. uri v hotelu Celeia.« Zadeva bi utegnila biti zani- miva, smo si rekli, prepričani, da se bomo v hotelu srečali s človekom, ki ima namen ogo- ljufanim in razočaranim lju- dem pomagati v iskanju pravi- ce, ki jo terjajo in zaenkrat za- man iščejo. Ti ljudje pa bi nam tudi povedali vrsto zgodb in zgodbic, na kakšne načine so se znašli v zgoraj omenjenih igrah, ki so obetale razmeroma velike vsote denarja. Pa od vsega tega ni bilo nič. Sesta- nek v petek ob 18. uri se je pričel z ogorčenjem. Zbralo se je približno pet- najst ljudi, ki so bili prepriča- ni, da pred njimi stoji odvet- nik, ki bo vzel zadevo v svoje roke in pri tem, jasno, tudi le- po zaslužil. Oškodovanci so bili pripravljeni tudi na takšen strošek, samo da pridejo do denarja, ki jim ga je organiza- tor zgoraj omenjenih iger ob- ljubil. Ti ljudje so v igre vložili čedne vsote denarja v šilingih in markah, to pa je bil denar, ki so ga privarčevali v dolgih letih. Med njimi je bilo največ upokojencev. Ko se je moški, ki jih je s časopisnim oglasom povabil na srečanje, predsta- vil, je po hotelski sobi završa- lo. Mariborčan srednjih let jim je namreč začel predstavljati novo igro, katere organizator je on sam. Igra se imenuje Po- magajmo si v stiski, za vstop v igro pa potrebuješ le začetni »kapital« v višini 300, 500 ali 1000 tolarjev. Gre za sistem, ki naj bi ga izumil ameriški filo- zof in pedagog Robert T. (?), ki je, po besedah gospoda organi- zatorja igre, po dolgotrajnih testih in anal'^ah z ljudmi, prišel do spoznanja, da si lju- dje, ko so v stiski, radi poma- gajo med seboj. Sistem je edin- stven na svetu, saj ne dopušča nobenih varanj in zlorab, obe- nem pa je to edini sistem, v ka- terem ima udeleženec igre po- vrnjene stroške že v prvem krogu. Po poštni nakaznici je prvemu igralcu (na spisku) treba poslati zgoraj omenjeno vsoto, je pa treba za igro pri- dobiti čim več novih igralcev. Večji začetni vložek, večji do- bitek, yeč igralcev, več možno- sti za uspeh igre. »Jaz nimam nobenega oseb- nega interesa, rad bi vam le pomagal v stiski, saj sem bil tudi sam oškodovan v eni iz- med iger. Moja igra pa temelji samo na medsebojnem zaupa- nju, vam pa jamčim, da dobite povrnjen denar, ki ste ga vlo- žili ter najmanj eno slovensko plačo, 33.300 tolarjev,« je go- voril gospod, njegovi povab- ljenci pa bi ga najraje linčali. Najbolj jih je jezilo to, da jih je z oglasom zavedel. »Nihče iz- med nas ne bi prišel na sesta- nek, če bi vedel, da gre za novo igro,« so mu enoglasno očitali potegavščino. No, jeza se je počasi umirila, gospod organi- zator je bil v svojih dobrih na- merah dovolj prepričljiv, zato so se nekateri odločili za vstop v njegovo igro. Tristo tolarjev pač ni takšen znesek, da bi si človek lase pulil, če bi bil (po- novno) opeharjen. So pa go- spodu iz Maribora jasno pove- dali, da se mu slabo piše, če je v Celje prišel zato, da bi služil na račim enkrat že grdo ope- harjenih in razočaranih ljudi. Bomo videli. MARJELA AGREŽ mini KRIMICI Kradel v vikendu v času od 23. marca do 2. aprila je neznani storilec vlo- mil v vikend hišo, last Jožeta S. iz Oplotnice. Tam je ukradel strojček za rezanje mesa, kom- plet kuhinjske posode in jedil- nega pribora znamke solingen in leistnika oškodoval za okoli 240 tisoč tolarjev. Zmikavt v rokavicah Neznani storilec je v torek, 29. marca popoldne, stopil do osebnega avtomobila, ki je stal na dvorišču stanovanjske hiše v Kristan vrhu. Da se pri svoji nameri ni prehudo namučil, mu je pomagal sam lastnik vo- zila, saj je bilo le-to odklenje- no. Neznanec je iz vozila vzel usnjeno jakno v kateri je bila denarnica, iz nje pa je potegnil 10 tisoč tolarjev. Pri tem opra- vilu ga je zalotil oškodovanec, a mu je tat uspel pobegniti. Gre za moškega, starega od 30 do 35 let, visokega okoli 185 cm. Bil je neobrit, dolgih črnih neurejenih las, segajočih do ramen, oblečen pa je bil v rja- vo ali vijolično jakno, iz avto- mobila pa je kradel v rokavi- cah, ki so mu segale do komol- cev. Kdor bi kaj vedel osum- ljencu ali ga na osnovi opisa prepoznal, naj to sporoči naj- bližji policijski postaji. Denar, čeki zlatnina Minulo nedeljo je nekdo vlo- mil v stanovanjsko hišo na Polzeli, last Antona M. Stori- lec je odnesel 65 tisoč tolarjev gotovine, več bančnih čekov ter zlato verižico in zapestni- co. Lastnika je oškodoval za okoli 300 tisoč tolarjev. Nakit Iz spalnice Minulo nedeljo je neznani storilec pri belem dnevu sple- zal na balkon stanovanjske hi- še v Stranicah in nato skozi priprta vrata prišel v notra- njost. V spalnici je iz omare ukradel uhane, prstan in za- pestnico v skupni vrednosti okoU 60 tisoč tolarjev. M.A. Velikonočno streljanje je povzročalo tudi rane Velika noč je velik praznik, ki ga verni ljudje spoštljivo obeležujejo s prijetnimi dru- žinskimi dogodki in tradici- onalnimi obredji. Žal pa so te praznične dni tudi tokrat mo- tili tisti, ki si praznovanje po svoje zamišljajo in ga zlorab- ljajo na načine, ki se prilegajo njihovi kulturi in omiki. Bes je, da se je na praznične dni s karbidom streljalo tudi v davnih časih, a so pri tem veljala pravila te igre, ki so se jih fantje in možje, ki so stre- ljali z možnarji, vedno držali. V Celju je bilo streljanja s karbidom toliko, da so se lju- dje držali za glave, streljali pa so v glavnem tisti, ki so sicer stalni »gostje« policijski po- staj, ko na različne načine ogrožajo javni red in mir, se pretepajo, razgrajajo po loka- lih ipd. Zaradi takšnih so imeli policisti na Veliko noč kar precej dela, ko so z avtomobili krožili med bloki v stanovanj- slcih soseskah in iskali storilce. Nekaj so jih tudi našU, med njimi tudi pijane mladolet- nike. Celjski policisti so okoli enih ponoči pripeljali v pro- store za pridržanje še ne 17- letnega pijanega mladoletnika iz Celja. Fant si je pred tem dal duška s streljanjem s karbi- dovkami med bloki v Ulici frankolovskih žrtev v Celju. Ker so se občani nad poka- njem pritoževali, je na kraj streljanja prispela patrulja, ki je fanta opozorila in mu naro- čila, naj neha pokati. Pa to ni zaleglo, fant je nadaljeval, na policijski postaji pa so spet zvonili telefoni. Ko je patrulja vnovič prispela, fanta ni bilo na kraju, so ga pa pri hudi delovni vnemi zasačili okoli 23.30 ure, ko je ljudem v sose- ski spet prekipelo. Ker polici- sti fantu niso mogli več verjeti, da bo nehal, pa tudi zato, ker je bil močno pijan, so ga odpe- ljali v policijske prostore za pridržanje. O pridržanju so obvestili njegovo mamo, ki pa na to ni reagirala. Ubogi fant. Branko (28) iz Loč pri Polj- čanah je v nedeljo zvečer stre- ljal s karbidom na njivi v ne- posredni bližini stanovanjske hiše 50-letnega Franca P. v Slovenskih Konjicah. Med streljanjem mu je pokrov odle- tel na zemljišče Franca P., ki je, jezen zaradi »projektila,« pritekel iz hiše in Branka z le- seno desko dvakrat udaril po glavi. Deska se je prelomila, glava pa je hudo bolela. Praznično streljanje s karbi- dom pa je imelo tudi hujše po- sledice. Tako je 31-letni Ivan R. iz okolice Slovenskih Ko- njic v bližini svoje hiše streljal v 200-Utrskem sodu. Med stre- ljanjem je sod postavil pokon- ci, vanj naložil smrekove veje in ga napolnil s karbidom. Sod je potem zamašil s PVC folijo, ki jo je čez nekaj minut prere- zal, nato pa prižgal z dolgo baklo. Nastopila je detonacija, sunek pa mu je v obraz vrgel nekaj karbida in mu povzročil lažje poškodbe. V okolici Slovenskih Konjic sta v dopoldanskem času s 100-litrskim sodom streljala deset in enajstletni otrok. Okoli 14. ure jima je ugasnila bakla, s katero sta prižgala sod, zato sta jo hotela ponovno prižgati. Ko sta bila s telesi tik nad sodom, se je izhajajoči plin vžgal, plamen pa je enega od otrok ožgal po obrazu. Otroka so starši peljali v zdravstveni dom, od tam pa v celjsko bolnišnico kjer je ostal na zdravljenju. Do poškodbe pri streljanju je v prazničnih dneh prišlo tu- di v Žicah. Tam je 16-letni fant streljal na domačem dvo- rišču Ko je hotel v manjšem sodi zažgati, je prišlo do sa- movžiga smrečja in do eksplo- zije in premika soda, sunek pa je fantu povzročil poškodbo v zapestju desne roke. Tudi ta dogodek se je končal v bolniš- nici. Na srečo so se ti dogodki končali z lahkimi telesnimi poškodbami, lahko pa bi se bi- la praznična pokanja končala tudi bolj žalostno ali celo tra- gično. GORELO JE... Zgorela hiša v sredo, 30. marca popold- ne, je izbruhnil požar na sta- novanjski hiši v Brdcah, last Branka B. Zagorelo je na pod- strešju, ogenj pa je uničil ce- lotno hišo, delno pa je bil po- škodovan tudi svinjski hlev. Na srečo v času požara ni bilo nikogar v hiši, vzrok požara pa še raziskujejo. Gasilo je 33 ga- silcev iz treh društev, materi- alna škoda pa znaša okoli 1 milijon 500 tisoč tolarjev. Detomor v operativno komunika- cijskem centru UNZ Celje so v soboto, 2. aprila, dobili telefonsko sporočilo, da se je v enem od naselij v obči- ni Žalec zgodil detomor. Policisti in kriminalisti, ki so odšli na kraj dejanja, so ugotovili, da je bil deto- mor storjen že 26. marca, ko je 41-letna mati otroka rodila v hlevu in ga po po- rodu vrgla v pocinkano vedro. Požar v stanovanju v stanovemju Antona Z. v Kozjem je v sredo, 30. marca popoldne, izbnihnil požar, ki je povzročil za okoli 300 tisoč tolarjev škode. Takrat je 11- letna hčerka pristavila na šte- dilnik olje, da bi si spekla krompir, potem pa je šla iz stanovanja in se igrala s sose- dovim fantom ter na olje čisto pozabila. Olje na štedilniku se je zaradi pregretja vnelo, ogenj pa je zajel kuhinjske ele- mente. Požar so ukrotili gasil- ci GD Kozje in sosedje. Ogenj v gozdu v sredo, 30. aprila popoldne, je Vitomir K. iz Celja v Pleto- varju, kjer ima vikend, kuril odpadke, ki so se nabrali pri čiščenju okolice hiše. Zaradi močnega vetra se je ogenj raz- širil po vinogradu in zajel bo- rov gozdič, ki je zgorel na po- vršini okoli 700 kvadratnih metrov. S tem je nastala mate- rialna škoda v višini 300 tisoč tolarjev, požar pa so pogasili gasilci GD iz Dramelj in Šent- jurja. PROMETNE NfZGODE Trčil v kolesarko Na lokalni cesti v Šmartnem ob Paki se je, v sredo, 30. mar- ca popoldne, pripetila nezgo- da, v kateri se je ena oseba hudo telesno poškodovala, materialna škoda pa znaša okoli 60 tisoč tolarjev. Dvanajstletna deklica iz Ljubije je vozila kolo iz smeri Šmartnega ob Paki proti Gav- cam. V bližini skladišča po- djetja Era Vino Šmartno je ne- nadoma zavila na levo stran vozišča v trenutku, ko je na- sproti pripeljal voznik osebne- ga avtomobila, 39-letni Emsud Hadžič iz Šmartnega ob Paki, ki je trčil v kolesarko. Deklico je vrglo na pokrov motorja, od tam pa nazaj na vozišče. Trije ranjeni Na regionalni cesti v Hajn- skem je je, v petek, 1. aprila zvečer, pripetila nezgoda, v kateri so bile tri osebe hudo telesno poškodovane, gmotna škoda pa znaša približno 370 tisoč tolarjev. Niko Lipnik (20) iz Podče- trtka je vozil osebni avtomobil iz smeri Mestinja proti Podče- trtku. V bližini stanovanjske hiše Hajnsko št. 5 ga je začelo v desnem ovinku zanašati in nato zaneslo tako, da je s sprednjim delom vozila trčil v kovinsko ograjo in jo podrl. Po trčenju je vozilo vrglo v zrak, obstalo pa je v strugi bližnjega potoka. V nezgodi sta se hudo telesno poškodo- vala voznik in njegova sopot- nika, 20-letni David Drofenik iz Imenega in Gorazd Bovha (21) iz Podčetrtka. Nezgoda v Šmarju Na magistralni cesti v Šmarju se je, minuli petek ponoči, pripetila nezgoda v kateri sta bila dva udeležen- ca hudo telesno poškodovana, gmotna škoda na vozilih pa znaša okoli 1 milijon tolarjev. Franc Pintar (25) iz Vrha pri Šmarju je vozil osebni avto- mobil iz smeri Šentvida proti Šmarju. Tik pred Šmarjem je začel prehitevati osebni avto- mobil nemške registracije, in to v trenutku, ko je iz nasprot- ne smeri pripeljal voznik oseb- nega avtomobila, 28-letni Marjan Potisk iz Pečice. Ko je Pintar opazil nasproti prihaja- joče vozilo, se je poskušal vr- niti na svojo polovico vozišča, to pa je storil tako, da je sun- kovito obrnil v desno. Pri tem manevru pa je vozilo obrnilo bočno na vzdolžno os ceste ta- ko da je voznik Potisk s spred- njim delom vozila trčil v levi bok Pintarjevega avtomobila. V nezgodi sta hude telesne po- škodbe utrpela oba voznika. Dva mrtva, pet ranjenih Na regionalni cesti izven naselja Letuš se je, v ponede- ljek, 4. aprila zvečer, pripetila nezgoda, v kateri sta dve osebi izgubili življenje, dva udele- ženca sta utrpela hude telesne poškodbe, trije pa so bila lažje telesno poškodovani. Franc Kvas (45) iz Rečice ob Savinji je vozil osebni avtomo- bil znamke mercedes iz smeri Malih Braslovč proti Letušu. V levem blagem ovinku je za- peljal na nasprotni pas po ka- terem je pripeljal voznik to- vornega vozila, 27-letni Dušan Janežič iz Rakovelj, ki, po iz- javah prič, na tovornjaku ni imel prižganih luči. Vozili sta silovito trčiU, v nesreči pa sta bila na mestu mrtva voznik osebnega vozila Franc Kvas in njegova sopotnica, 31-letna Cvetka Stakne iz Mozirja. Hu- de telesne poškodbe sta utrpeli sopotnica v Kvasovem vozilu, 11-letna S.A. iz Letuša in so- potnica v tovornjaku, 20-letna Suzana Bošnak iz Podvrha. Voznik tovornjaka in dva nje- gova sopotnika so bih lažje poškodovani. Oškodovanci, pozor! Na Policijski postaji v Celju se ukvarjajo z osumljeno Joži- co M. (43), ki je zdaj izven Slo- venije, nazadnje pa je stanova- la na Goriški ulici 1 v Celju. Jožica je podjetnica, lastnica firme Macrom d.o.o., zagrešila pa naj bi vrsto kaznivih dejanj goljufije. Tako je, na primer. Gorenje Finning pri nakupu akustičnih aparatov oškodovala za 6.148 DEM, v Štajerski banki je iz- dala za 331.545 tolarjev nekri- tih čekov, za kaznivo dejanje poslovne goljufije, ki ga je sto- rila v Ljubljani, so že napisali kazensko ovadbo. Na telefon v njenem nekdanjem stanova- nju pa se zdaj pogosto oglašajo številni oškodovanci, ki ne ve- do, da se je ženska s svojo dru- žino že izselila oziroma prese- lila v drugo državo. Za osum- ljeno Jožico M. je razpisana ti- ralica, vsi tisti, ki so imeli po- sle z njo in bili pri tem oškodo- vani, pa naj se oglasijo na Po- licijski postaji in prijavijo kaznivo dejanje. Po doseda- njih ugotovitvah naj bi bili oškodovanci iz celjske, žalske, velenjske občine in od drugod. Št. 14 - 7. april 1994 171 Za srečo v otroških očeh y vrtcu na Polzeli so mesec marec posvetili družini Vzgojiteljice v vrtcu na polzeli so se na letošnji ma- rec še posebno dobro pripra- vile. Izhodišče za delo je bilo mednarodno leto družine, tesno prežeto z materinskim dnem in družino nasploh. V vrtcu so zavedajo, da brez sodelovanja s starši ne more- jo dobro delati z otroki, zato so vzgojiteljice načrtovale dejavnosti, v katere so se ak- tivno vključili tudi starši. »Otroški svet je lahko ve- lik ah majhen, bogat ali re- ven, vesel ah žalosten. Vzgo- jitelji in starši najbolj vph- vamo na ta svet,« pravijo vzgojiteljice najmlajših na Polzeli. Tako so za začetek pripravile dejavnost, ki je povezovala vrtec, otroka in družino. Otroci so prišli do- mov z željo, da jih starši na- učijo ljudsko pesmico, takš- no, ki so jo prepevah sami, ko so bili majhni. Že čez ne- kaj dni so v vrtcu prepevali najrazličnejše pesmice, ne- katere že pozabljene. Po vrt- cu je odmevalo o Katarini Barbari, hsici zviti zveri, pa- stirici, ki kuha žgance, pa Majhna sem bUa, Bod' moja... Otrokom so bile te pesmice silno všeč, verjetno tudi zato, ker so si starši vzeli vsak dan dovolj časa, da so pesmice utrdili. Počasi so otroci osvojili vse pesmice, ki so se na novo pojavile v skupini, prepevali so jih med igro, na igrišču, med dejavnostmi... »Mamica me je pesmico na- učila v dnevni sobi, sedela sem ji v naročju, očka in sta- rejši brat pa sta pospravljala kuhinjo. Zvečer sta tudi onadva znala pesmico, tako da smo jo za lahko noč vsi štirje zapeh,« je pripovedo- vala mala Suzana. Nato je dobila družina na- logo, da se vsak dnižinski član nariše na skupni plakat. Čeprav so lahko to skupno risbico ustvarjali tri dni, je večina otrok svoje izdelke prinesla že naslednji dan. Že zjutraj so vsi navdušeni pri- povedovah, kako so se doma risali, izdelke veselo kazah drug drugemu, jih primerja- h... In zopet je bilo najbolj pomembno, da sta si mamica in očka vzela dovolj časa, da so se lahko skupaj usedh za mizo in risali. Med starši so vzgojiteljice odkrile prave shkarje. Materinski dan so v vrtcu proslavili tako, da so pripra- vili pohod otrok in staršev na hrib Vinperk nad Polzelo, kjer so po koncu napornega pohoda vsi skupaj veselo ža- ra j ah in zapeli. Poleg tega so ustanovili otroško loijižnico »Sonček«, kjer so si otroci sposojali knjige, jih prebiraU skupaj s starši in se nato o njih pogovarjali. Najbolj pomembna pa je bila likovna razstava, že pe- ta po vrsti, na temo Mesec družine. Vzpodbuda za raz- stavo so bile besede, misli in želje, ki so jih starši in obi- skovalci zapisali v knjigo vtisov ob predhodnih štirih razstavah. Že prej so otroci risaU na temo družine, vesele jeseni, veselega decembra in igrač, starši pa so jim česti- tali za prekrasne izdelke, ki so jih ustvarih v vrtcu. Letos so otroci shkah, risaU, obli- ko vaU in ustvarjah ves me- sec marec, razstava pa je re- zultat skupnega dela otrok, staršev in vzgojiteljic. Na razstavi se je v otroških ris- bah zrcahl njihov notranji svet in čustveno življenje. »Če je bil otroški svet v me- secu marcu bolj poln, bogat in vesel kot po navadi, smo dosegle naš namen. Ostaja pa želja, da skupaj s starši spoznamo, da je otrok sim- bol sreče, zdravja, veselja... Zavedanje tega in ljubezen do otrok nam dajeta voljo in moč, da z veseljem opravlja- mo svoje delo ter da smo v iskanju poti za boljše delo neustavljive,« zatrjujejo vzgojiteljice v kolektivu VVE Polzela. URŠKA SELIŠNIK Šola v naravi s prihodom pomladi je celjski park zaživel v svojem sijaju in pogosti obiskovalci so tudi malčki iz vrtcev in osnovnošolci. Iz šolskih klopi so se za en dan preselili tja tudi učenci 1. razreda in tako na najboljši način izkoristili naravoslovni dan. Foto: EDI MASNEC Veiiiconočni solem Vehkonočni hišni sejem Agrine v Žalcu je sicer zmo- tilo slabo vreme, kljub temu pa je bil tudi letos odziv do- ber. Ne le, da so bUi nakupi ugodni zaradi popustov, tudi pisana ponudba je bila zares pestra, pa še nekatere spret- nosti, ki pridejo pri takšnem prazniku še kako prav, so prikazah. Tako smo pri delu lahko videh lončarja, izdelo- valko butar iz papirnatih rož, pletilko košar, pa ljud- skega veseljaka, citrarja Karhja Gradnišnika, obi- skovalci so lahko preizkušah šmarski knih, mesne dobro- te, brezalkoholne napitke, namesto špricerjev pa so to- krat stočih nekaj več kuha- nega vina. EDI MASNEC DIATI zborule Na svojem rednem let- nem občnem zboru se bo- do prihodnji četrtek, 14. aprila ob 18. uri, zbra- li člani Društva izumite- ljev in avtorjev tehničnih izboljšav Celje. Občni zbor bo v prostorih DIT-a z običajnim dnevnim redom. Na Štampetov most in na Svetino Planinsko društvo Železničar Celje organizira v soboto, 16. aprila pohod na Štampetov most. Odhod iz Celja bo ob 6.20 z vlakom, vrnitev zvečer približno ob 18.40. V soboto, 23. aprila, pa pripravljajo drugi družinski pohod z naslovom »Slovenc, tvoj rod je hodil tod«, s startom od 8. do 10. ure pri savinjskem mostu na cesti za Laško. Cilj pohoda je Svetina, možni pa sta dve poti - lažja in težja. Dodatne informa- cije bodo na razpolago na startu. Predstavitev prefinjene kozmetike Marbert in profesionalno brezplačno Učenje ter svetovanje v novi parfumeriji Sagbar Prestige v centru Žalca. Sagliar Prestige Partumerlla? Ja, ampak ne vsakal V podjetju Saghar so pred dnevi storili pomemben in pri- čakovan korak naprej. Poleg zelo uveljavljene drogerije Saghar v središču Žalca so v neposredni bližini (na na- sprotni strani ceste) odprli še parfumerijo, ki so jo zaradi prefinjenosti prostora in vr- hunske ponudbe poimenovali SAGHAR PRESTIGE. V takšno parfumerijo prav gotovo sodijo znane blagovne znamke, ki jih je v parfimaeriji Saghar Prestige v izobilju. Ta- ko lahko za svoj denar dobite resnično najboljše. Tako lahko izbirate med negovalno in de- korativno kozmetiko Lanco- me, Orlane, Juvena, La Prerie in Marbert. Prav gotovo boste presenečeni nad bogato po- nudbo ženskih in moških roč- nih ter stenskih ur Seiko, La- salle, Pulsar in Larus. V parfu- meriji Saghar Prestige je na voljo tudi enkraten zlat nakit in pestra izbira zelo kakovost- ne usnjene galanterije, med ostalim tudi atraktivni poslov- no-potovalni program Delsy. Parfiunerija Saghar Presti- ge je torej prestižna po ponud- bi in spoštovanju kupcev, tudi tistih, ki pridejo zgolj po na- svet. Toda cene so v primerjavi z enakimi izdelki v tujini zelo konkurenčne, kar bodo kupci, ki so tovrstne artikle prej ku- povali zimaj, kar hitro ugoto- vili. Naj vas torej v žalsko parfu- merijo Saghar pot zanese vsa- kič, ko boste potrebovali nekaj posebnega za najdražje, za najboljše prijatelje in zase. To- rej za tiste, ki jih najbolj spo- štujete. Št.14 - 7. april 1994 18 0DI\4iBi11 Thalerjev šik In mik za prestolnico Sem vaša redna bralka, zato namenjam teh nekaj vrstic svojih zapažanj za vašo rubri- ko Pisma bralcev. Med prebi- ranjem zadnje številke vašega tednika mi je močno zapažena ostala obširna reportaža o za- koncih Thaler, ki z velikim uspehom obvladujeta celjski in širši slovenski modni pro- stor. Kot poznavalka mode ter modnih dodatkov se sprašu- jem, kdaj bodo vaši novinarji predstavili javnosti tudi tisti zakvdisni del, mislim namreč na ljudi, ki s svojimi marljivi- mi rokami reproducirajo ves ta blišč visoko kategoričnih modnih izdelkov? Verjemite, da bi brez njih ostale vse ome- njene prodajalne v Ljubljani, Mariboru in Celju verjetno bolj kot ne prazne. Menim, da bi tudi ti ljudje zaslužUi, da se jih kdaj pred- stavi širši javnosti, ker so prav tako ali celo bolj zaslužni v tem delovnem procesu ustvarjanja teh čudovitih modnih izdelkov. To je precej lahko ugotoviti, če si le pobliže ogledaš eno izmed njihovih stvaritev. Doslej sem vedno opazila, da ste v vseh že prej omenjenih člankih predstav- ljali vedno samo le podjetnika Thaler. Sprašujem se, ali del- ček zaslug ne pripada tem lju- dem tam nekje v ozadju? Premislite o vsem tem, ali ni s tako enostranskim obvešča- njem storjena krivica vsem pridnim delovnim ljudem v tej naši prelepi demokratični do- movini. URŠKA TOMINC, Celje Kdo svinja po dolini Savinjski Presenečen nad pisanjem, ki je bilo objavljeno v našem ted- niku, bi želel pojasniti nekaj zadev, ki so se novinarki na- pačno zapisale. Presenečen sem tudi nad tem, da me kra- jani Gotovelj niso povabili na kakšnega od zborov krajanov, kjer bi kot občan žalske občine lahko zadeve pojasnil, saj je še nedolgo tega bila takšna prak- sa nekaj povsem običajnega. Hmezadova farma v Podlo- gu, ki je registrirana za živino- rejsko dejavnost je v preteklih dveh letih, zaradi znanih težav pri proizvodnji in prodaji mle- ka, pristopila k reorganizaciji. Cilj te reorganizacije je pri- lagoditev na izgubo pretežne- ga dela zemljišč in ekonomska stabilizacija v skladu s spreje- to strategijo kmetijstva. Rezultat tega prilagajanja je zmanjšanje števila krav molz- nic za več kot polovico in iska- nje nadomestnih dejavnosti, ki bi ob zmanjšani čredi preosta- lim sedemnajstim delavcem zagotovile krtdi in delo name- sto socialne podpore. Ta trenutek je namesto 564 molznic v naših hlevih samo še 272 krav in nekaj več kot se- demdeset telic, hkrati pa v enem od preurejenih hlevov poskusno redimo 250 oz 270 pujskov v turnusu. Zakaj po- skusno? Z minimalno preiu-editvijo (v štiriindvajsetih urah lahko ta hlev ponovno usposobimo za molznice) poskušamo z do- ma pridelano krmo in svojo lastno tehnologijo doseči eko- nomski učinek, ki bi pokril ne- gativne rezultate pri proizvod- nji mleka. Hkrati pa naši teh- nologi in strokovni kader išče še dodatne rešitve, ki bi izbolj- šale ekonomiko na naših farmah. V razvojni fazi so projekti polžereje, kunčereje, vzreje činčU, težke perutnine in ne- katere nekmetijske dejavnosti. Sama proizvodnja prašičev in vzreja kot osnovna usmeri- tev na takšni farmi kot je naša ne pride v poštev, zato je nujno iskati rešitve, ki pomenijo te- koče prilagajanje na zahteve tržišča oz. na kmetijsko politi- ko, ki je ta trenutek milo reče- no dokaj zmedena. Pitanje prašičev ta trenutek prav gotovo ni ekološko pro- blematično, saj pitanje na na- stilju pomeni bistveno manjšo količino gnoja in urina kot pri stotih molznicah. Svinjski gnoj predstavlja v skupni koli- čini gnoja danes nekaj nad se- dem procentov mase, urin pa manj kot tri procente, kar po- meni, da se ga v skupni masi gnoja sploh ne da ugotoviti. Da so moje navedbe v celoti točne, so se prepričali številni krajani iz okolice farme, saj jim ogleda naše dejavnosti ni- smo ^koli bretnili, nasprotno, veseli smo bili slehernega obi- ska in nasveta, saj se zaveda- mo, da vkljub visoki strokov- nosti lahko z pridom uporabi- mo tudi nasvete, ki jih daje življenje. Vse, ki jih skrbi naše početje vabim, da se na farmi oglasijo, si proizvodnjo ogledajo in na osnovi lastnih spoznanj ustva- rijo mnenje. Vedno sem zago- varjal politiko odprtih vrat in ta je danes v teh norih politič- nih časih še toliko bolj nujna. Vsi, ki danes od zore do mraka delamo na tej farmi si bolj kot si lahko mislite želimo korektnih odnosov s krajani, ob tem pa mora biti vsakomur jasno, da se bomo za skorjo kruha, ki nam jo to delo daje, borili z vsemi tistimi, ki bi nas želeli radi političnih interesov pahniti med 150.000 glavo množico brezposelnih. V imenu sedemnajstih delavcev farme, sreCko čater Celjske razglednice I. I*isatelju, pesniku in publi- cistu Milanu Štancerju iz Ma- ribora zaradi njegovih gosto- besednih izvajanj v NT. Ves čas moramo dvomiti v že pridobljeno znanje in tve- gati v iskanje novega. Na plakatu, glej, obrazek bled, ta naše je demokracije sled! In pisno sporočilo s pla- kata naj enako misleče obve- zuje, da v praksi tako tudi rav- najo: »Ne zijajmo tako roman- tično ! Recite nestrpnosti ne. FRANC KOPRIVC, Šentjiu: Celjske razglednice 11. Zadnjič se je »publicist« Mi- lan Štancer iz Maribora v Celjskih razglednicah spet hudo spozabil nad samim se- boj in k publicistiki, ki jo ume- va zelo po svoje, prispeval še en pamflet, ki je bil, moramo priznati, vreden svojega av- torja. Najprej smo zvedeli, da je imel Milan Štancer, slovenski pisatelj, pesnik in publicist, za kar se samovšečno rad sam razglaša, v mladih letih svoje srečno domovanje na Dolgem polju. Tu je v otroških in šol- skih letih, kot sam pravi, poče- njal vse, kar pač pride na misel neugnanim kratkohlačnikom. Z vrstniki se je lovil ob Ko- privnici in skrivaj ujel celo ka- ko ribico. Ko se še ni dovolj naigral z drugimi otroki, pa je že hotela usoda, da je moral po svetu. V nadaljevanju pisma smo z zadovoljstvom zvedeli, da se naš rojak pogosto vrača iz be- lega sveta v Celje in da je na enem od svojih obiskov tudi nabral motive za Celjske raz- glednice. Ko smo jih prebrali do zadnje črke, pa smo na kon- cu lahko s presenečenjem ugo- tovili, da njih avtor od takrat, ko je z mladostnimi vrstniki še čofotal po Koprivnici, ni prav veliko odrastel. miro gradič, Celje PREJELI Vlada meče denar čez melo Pred kratkim sem pisal pi- smo, da smo Slovenci v tujini pripravljeni pomagati Slove- niji z denarjem, vendar do se- daj še ni nobenega odgovora in zanimanja, da bi nekdo prev- zel odgovornost in začel v na- šem parlamentu delati in bi Slovenijo dvignil na evropsko raven. Kot sem prebral, ste celo ta- ko bogati, da Odbor za medna- rodne odnose o financiranju slovenske manjšine daje 900 milijonov tolarjev za financi- ranje zdomcev in izseljencev (Večer, 17.2.). Sprašujem se, zakaj naj vam še mi pomagamo, če pa vlada meče denar čez mejo. Mi Slovenci-zdomci imamo svoje službe in nismo potrebni tovrstne pomoči, precej bolj so je potrebni Slovenci v Sloveni- ji, ki potrebujejo podporo in službe za najnujnejše preži- vetje. ANTON ČERNJAVIČ, Grevenbroich Odšli so zeleni lovci z novci Ko se v svetli noči vampir približuje nemočni žrtvi, da ji izpije kri življenja, ima trepe- tajoče telo eno samo možnost da preživi - nekje na hitro mo- ra najti lesen križ in ga potis- niti vampirju pred oči... Kako in kdo naj brani sedaj naravo pred zlimi silami in to celo pred tistimi, ki so zeleni križ »žrtvovali« na oltarju LDS. Srčno upam, da so odšli le zeleni lovci, ki pa so brez sramu na žrtvenem obredu žr- tvovali še vse tiste, ki so jim še slepo verjeli, da branijo nara- vo. Toda žrtvovali so veliko več kot le zeleni križ in vero še slepih volilcev iz leta 1992, onečastiti za dolgo - predolgo ves moralno etični zanos slo- venskega zelenega gibanja, ki se je pričel prebujati ob koncu 50 let in nato rasti ter se razvi- jati. Ko je dosegel polnoletnost in se osamosvojil v močan or- ganiziran, za boj sposoben po- litični naravovarstveni orga- nizem, je radost v srcih nas zelenih zaigrala kot še nikoli-. Zablestel je zeleni organizem v vsem siju ob volitvah leta 1990, ko je skoraj 9 odstotkov Slovencev volilo ta zeleni bra- nik narave - zelene Slovenije. In glej tragedijo. Zelena zvezda je pričela takoj temne- ti, saj smo skupaj z volilci hi- tro ugotovili, da narava kljub 5 zelenim ministrom in 17 re- publiškim zelenim poslancem žalostno umira naprej. Žamo darovanje zelenega križa zelenih se je odvijalo v objemu »bisera« slovenske narave - na Bledu. Dvomim, da je kdorkoli od zelenih povohal še vedno smrdeči blejski biser. Jezero se je že veselilo, da ga bodo končno zeleni botaniki, kemiki, geografi, elektroniki, zgodovinarji, sociologi in zdravniki odreših nesnage in smradu. In glej, zgodil se je čudež narave - pribili so le zeleni križ na črno podlago in tako so končno uspeli zeleni lovci ubraniti vampirja pred nara- vo. Upam, da ne za ceno njene smrti. JOŽEF JARH, Celje Pritisk na javnost čeprav je Državni zbor v drugem branju zavrnil pred- lagane spremembe Stanovanj- skega zakona (Ur.l.RS št. 18 in 19/91 -1 v nadaljnjem besedilu SZ), pa najemniki v denaci- onaliziranih stanovanjih še vedno vztrajajo pri zahtevi za obvezno prodajo teh stanovanj ter tako izvajajo pritisk na javnost in zlasti na zakonoda- jalca, to je na Državni zbor. Zato ne bo odveč kratko po- jasnilo kot prispevek k pravil- nejši presoji o tej zahtevi na- jemnikov. Zahteva najemnikov v de- nacionaliziranih stanovanjih za obvezno prodajo v breme razlaščenih lastnikov je brez pravne podlage in nasprotuje načelom pravne države. Privatizacijo stanovanj in stanovanjskih hiš po členu 117 SZ je zakonodajalec uredil ta- ko, da je olastninil tista stano- vanja v družbeni lastnini, ki nimajo znanega lastnika. Prav iz tega razloga pa so iz lastni- njenja izvzeta stanovanja, ki se vračajo upravičencem do denacionalizacije. Pri teh sta- novanjih lastnika namreč ni potrebno iskati, saj je znan. Ni treba posebej opozarjati, da najemniki v denacionalizi- ranih stanovanjih nimajo no- benega temelja za sklicevanje na javni interes. Pravzaprav gre zgolj za njihov zasebni in- teres pod realno tržno ceno kupiti stanovanja v breme lastnikov in tudi v breme pro- računa države (ko se sklicuje- mo na pravično odškodnino, katero naj bi zagotovila drža- va). Javni interes pa je v celoti zavarovan z omejitvijo lastni- kov, da s stanovanji ne morejo prosto razpolagati in najemni- kom ne morejo po svoji volji odpovedati najemnega rsiz- merja izven razlogov, določe- nih v členu 52 SZ ali ob zago- tovitvi drugega primernega stanovanja. Zaradi resnice gre poudari- ti, da so bili imetniki stano- vanjske pravice v zgodovini družbene lastnine vseskozi privilegirani. Za simbolične zneske najemnine so prebivali v družbenih stanovanjih, kate- rih že samo tekoče vzdrževa- nje je bilo znatno dražje, kot pa je bila vredna najemnina, ki so jo plačevali. Takšno dari- lo države, ki pa je šlo v breme vseh davkoplačevalcev in ce- lotne družbene skupnosti, je imetnikom stanovanjske pra- vice omogočilo, da so s pri- hranki lahko kupovali druge dobrine in uživali višji živ- ljenjski standard. Tako ne pre- seneča na primer veliko število počitniških hišic, kar je pojav, ki nima primerjave v Evropi, s katero se vseskozi hočemo primerjati. Tisti državljani, ki so s svojim delom in sredstvi sami kupili stanovanja ali zgradili stanovanjske hiše, so bili v neenakopravnem polo- žaju z imetniki stanovanjskih pravic v družbenih stanova- njih. Stanovanjska pravica nikoli ni vsebovala upravičenja do obvezne prodaje oz. nakupa stanovanja. Prejšnji imetniki stanovanjske pravice na dena- cionaliziranih stanovanjih se torej ne morejo sklicevati na pridobljene pravice. Z uvelja- vitvijo Ustave R Slovenije in Stanovanjskega zakona niso bili v svojih pravicah, poveza- nih z lastništvom stanovanj, v katerih prebivajo, v ničemer prikrajšani. Skratka, pravice zahtevati odkup stanovanj, v katerih stanujejo, najemniki v denacionaliziranih stanova- njih nikoli niso imeli. Zahteva najemnikov po ob- vezni prodaji stanovanj se ta- ko pokaže kot svojevrsten pa- radoks: načela na katerega se v tej povezavi sami sklicujejo, jasno povedo, da najemnikom ta pravica ne gre. Zato je že čas, da resnično ozadje zahte- ve najemnikov spregledata tu- di Državni zbor in celotna slo- venska javnost. Velika publi- citeta, ici jo s svojo zahtevo uživajo, je očitno uspela ustvariti zmoten vtis, da gre za zahtevo, utemeljeno v prav- nem redu in pravičnosti. ZLRP Slovenije, Predsedstvo Še ena velika prevara - Imenovana lokalna samouprava Priča smo tihemu uresniče- vanju zakona o t.i. lokalni sa- moupravi. Na prvi pogled se ne zdi nič posebnega. Pa vendar! V času, ko se piše in govori o raznih aferah: o Hitu, o jav- nem dolgu, v zvezi z orožjem, z zamenjavo obrambnega mi- nistra, idr. (mimogrede, zani- mivo je, da se vedno pojavi kakšna nova afera, da se na staro pozabi), se potiho in per- fidno sprovaja zakon o lokalni samoupravi, ki ni nič drugega kot še ena velika prevara, ki pa bo žal imela (takšna kot je sedaj) hude posledice za vse nas navadne občane. To trditev na kratko, kot mi to prostor dovoljuje, utemelju- jem z naslednjim: s takšno uzakonjeno obliko t.i. lokalne samouprave se prav nič ne prispeva k dejan- ski decentralizaciji oblasti, kar bi po mojem mnenju moral biti končni cilj, saj mora biti oblast tam, kjer ljudje živijo in delajo in ne dirigirana iz cen- tra (konkretno, iz Ljubljane); predlog o enormnem pove- čanju števila občin je ekonom- sko popolnoma neutemeljen in skregan z vsako logiko. Le ok. 40-50 občin se je sposobnih sa- mih financirati, vse ostale na- dobudne občine pa računajo na dotacije države (to me moč- no spominja na bivši (?) sin- drom »nerazvitih« iz časov bivše Jugoslavije, po kateri se nekaterim komunistom in drugim še danes toži). In dru- gič, dobili bi nove občine s tu- di manj kot 1000 prebivalci, brez vse potrebne infrastruk- ture, kar je absurd, zlasti če primerjamo to z državami Za- hodne Evrope (s katerimi se zagovorniki sedanje t.i. lokal- ne samouprave sicer tako radi primerjajo - kadar jim to ustreza, seveda), kjer je težnja k večjim, oz. številčno in go- spodarsko močnim občinam; pristojnosti novih občin so dejansko zreducirane na pri- stojnosti dosedanjih krajevnih skupnosti (z nekaterimi manj- šimi dodatki). V dosedanjih občinskih stavbjih, ki pa jih navadni smrtniki razumejo kot občine, se bodo še naprej izvajale vse upravne fimkcije države oz. se bo vodil upravni postopek na prvi stopnji, le da pod novim imenom. Do tukaj torej vse po starem! Vendar sledi še enormno število novih občin (tu so predlagatelji očit- no povsem izgubili stik z real- nostjo), kar neizogibno pome- ni zaposlitev številnih novih upravnih delavcev (napovedi o zmanjšanju števila le-teh so torej zgolj pravljica za naivne) in s tem povezano povečanje raznih stroškov. Ne smemo pozabiti tudi na pokrajine s svojimi neizogibnim apara- tom! Vse to pomeni neraci- onalno, ogromno in neupravi- čeno trošenje denarja davko- plačevalcev; nihče od zagovornikov ni pripravil kakšnih kolikor toli- ko uporabnih izračimov o tem, koliko nas bo takšna t.i. lokal- na samouprava stala. Sma- tram, da tudi niso bile oprav- ljene nobene resne študije o tem, kako bo takšna t.i. lo- kalna samouprava v praksi tehnično izvedljiva; zlasti ekonomski in raci- onalni razlogi govore v prid zmanjšanja števila občin na ti- ste, ki se lahko same financi- rajo, javne razprave o t.i. lokalni samoupravi oz. o ustanovitvi (področjih) novih občin, kar je spretno povezano, so minile medijsko dokaj neopazno, še zlasti pa strankarsko malo omenjano (se že ve zakaj!). Bi- le so tudi slabo organizirane. Skratka, mimo lahko zapišem, da velika večina občanov sploh ne ve, zakaj dejansko gre, v čem je bistvo in še pose- bej, kakšne negativne posledi- ce nas zaradi tega čakajo; takšna uzakonjena ureditev t.i. lokalne samouprave je odraz težnje po razširitvi poli. ličnega vpliva raznih politič- nih strank na ozemlju Sloveni- je po načelu podelitve oblasti posameznim lojalnim novoob- činskim veljakom pod krinko večjega (lažnega, navideznega, seveda) vpliva ljudi na njihovo življenje. Še je čas, da se prepreči ta prevara in norost hkrati! PRIMOŽ BAUCON, Celje Sanacija po poplavi Javno pismo Lojzetu Peter- letu Obveščeni smo, da se bo le- tos sanacija Zgornje Savinjske doline po poplavi ustavila. V republiškem proračunu v tej fazi namreč v ta namen ni predvideno ničesar. Sodimo, da tako ne sme biti. Upamo, da nam ne zamerite, če vas spomnimo na vaše ob- ljube v času poplav, ko ste obi- skali prizadete kraje. Prav ta- ko se spomnimo vaših besed ob lanski otvoritvi ljubenske obvoznice. Tudi za nadaljeva- nje modernizacije ceste je na- mreč predvideno le nekaj ma- lega, zagotovo ne toliko kot je bilo razumeti iz vaše napo- vedi. Prepričani smo, da se stri- njate, da je dolžnost države, da sanacijo zaključi. Kar zadeva cesto, pa je pomembno tudi dejstvo, da so Avstrijci pri- pravljeni graditi na svoji stra- ni cesto na Pavličevo sedlo. V upanju, da boste kot pod- predsednik vlade in predsed- nik SKD učinkovito ukrepali, vam pošiljamo ekološke poz- drave. Za lO SEG, tajnik, dipl. ing. KAREL LIPIC Naj občan kreditira Pn podjetje? že dolgo razmišljam o tem, da bi imel v počitniški hiši, ki stoji v krajevni skupnosti Ga- licija, telefon. Zato sem ubral ustaljena pota in prejel pogod- bo, ki naj bi jo kot prvi korak k pridobitvi telefonskega priključka podpisal. Ko sem jo prebral, me je pošteno pogrelo. Iz pogodbe je namreč razvid- no, da naj bi v primeru te kra- jevne skupnosti občan krediti- ral PTT podjetje, sicer se lahko za telefonski priključek obriše pod nosom. V pogodbi o izgradnji in vzpostavitvi glavnega telefon- skega priključka v objektu na- ročnika, ki sta jo sklenila kra- jevna skupnost Galicija in PTT podjetje Slovenija, PE Celje, je med drugim zapisano, da obstoječe telefonsko omrežje na območju te krajev- ne skupnosti ne omogoča vključevanja novih naročni- kov. Zato daje naročnik preko krajevne skupnosti kredit za delno kritje investicijske vred- nosti izgradnje novega krajev- nega telefonskega omrežja. Pogodbena dejavnost pa se- stavlja del dolgoročnega inve- sticijskega kredita v višini 2000 nemških mark v tolarski protivrednosti PTT podjetju Slovenije in cene vzpostavitve glavnega telefonskega prik- ljučka v višini 1500 nemških mark v tolarski protivred- nosti. V 6. členu omenjene pogod- be piše: »Del pogodbenega zneska, 2000 nemških mark v tolarski protivrednosti po te- lefonskem priključku pred- stavlja dolgoročni kredit, ki ga daje naročnik PTT podjetju Slovenije za dobo petih let po dvoodstotni obrestni meri. Moratorij na glavnico je dve leti. PTT podjetje Slovenije bo vrnilo kredit v treh letnih anu- Št. 14 - 7. april 1994 19 itetah, s tem, da prva anuiteta zapade v izplačilo po preteku treh let od nakazila celotne pogodbene obveznosti po po- godbi o najemu kredita za iz- gradnjo krajevnega telefon- skega omrežja, sklenjeni med pTT podjetjem Slovenije in krajevno skupnostjo.« Čeprav sem sam že opravil vsa potrebna dela za napeljavo telefonskega priključka in bi morali delavci PTT podjetja le še opraviti priključek, ki po pogodbi znaša 1500 nemških mark, pa tega očitno ne bo ta- ko dolgo, dokler PTT podjetju Slovenije, PE Celje, ne plačam še 2000 nemških mark kredita. Za kaj? Zato PTT podjetje Slo- venije, PE Celje, javno sprašu- jem, kako opravičujejo svoj zahtevek, da slovenskega mo- nopolista kreditirajo občani? In če ga že moramo kreditirati, potem želim tudi vedeti, za kaj naj bi bila ta sredstva porab- ljena? FRANCI PINTER, Celje Sanacila TEŠ Iz sredstev javnega obvešča- nja smo izvedeli, kako poteka sanacija TE Šoštanj. Obisk av- strijske ministrice za okolje je pri tem jasno pokazal, da je interes Avstrije očitno samo za odpravo onesnaževanja po zraku. Obisk je predvsem pokazal, da sanacija poteka, ne da bi bilo rešeno vprašanje odlaga- nja apna, uporabljenega pri odžvepljevanju. Po programu bo ob koncu sanacije teh od- padkov vsako leto 250.000 ton (!), končen rezultat sanacije bo 18.000 ton letnega izpusta žve- plo vega dvokisa. Menimo, da je nesprejemlji- vo, da poteka sanacija, čeprav ni rešeno vprašanje odlaganja odpadkov. Po našem prepriča- nju je to črna gradnja. Razum- ljivo je, da je to predvsem Slo- venski problem, čeprav bi mo- rali svoj del obveznosti prev- zeti tudi v Avstriji, saj navse- zadnje izvaja poglavitni del sanacije avstrijski konzorcij. Ni mogoče pristati na položaj, da Avstrijo zanima zgolj sana- cija zraka, problem odpadkov, ki je posledica sanacije, pa naj ostane zgolj Sloveniji. V nada- ljevanju, preden se bo začela sanacija največjega bloka, je treba v tem smislu doseči do- govor z Avstrijo. Postavljamo pa tudi vprašanje končnega rezultata sanacije. Primerjava pokaže, da bo termoelektrarna Šoštanj po sanaciji spuščala v zrak toliko žveplovega dvo- kisa kot znaša polovica vseh takih emisij v Avstriji ali štiri- krat toliko kot znašajo vse takšne emisije v industrijskem Celju. Za lO SEG, tajnik dipl. ing. KAREL LIPIC V spomin iiubitel|si(i icuituri v zadnjem času se veliko pi- še, kako država nima posluha za društva, ipd. Želi jih na naj- brutalnejši način uničiti z ne- smiselnimi davki, zakoni, ipd. Naši dragi poslanci in oblast, denimo da se sprenevedajo, ali pa so pozabili na obljube pred volitvami. Sebi so odlično »postlali«, sedaj pa bi želeli še več. Ali bomo Slovenci postali resnič- no (oprosti mi, Ivan Cankar), hlapci, in to v svoji nadvse »demokratični« državi, ki pa je postala mačeha za vse ljubi- teljske dejavnosti, predvsem pa za amatersko kulturo. Ta je že nekdaj capljala in se borila, da je bila opazna. Sedaj pa izunura. Zakaj smo z odreka- nji gradili kulturne domove po vaseh, trgih, na podeželju? Pa menda ja ne zato, da sedaj v demokraciji vse propada? Zakaj? Ker naša mlada država želi sama zase vse. Ljubljana (op. izjeme) je postala drugi Beograd. Vse se steka tja, drobtinice so za ostale občine, amaterska društva pa umirajo in to eno za drugim. Ali bomo postali Slovenci sami sebi hlapci? Kaj nam bo Uzbekistan, Čile, Albanija, ki so sami še na slabšem. Ali nam je potrebno toliko administra- cije - birokracije? Dragi poslanci. Državni zbor ter gospod finančni mini- ster, meni je jasno in še mno- gim, zakaj zavajate volilce, a lepo vas prosim, spomnite se na naše potomce, ali ne bodo morali čez 20 let spraševati tujce, kje je naša kulturna de- diščina. Na žalost so Prešeren, Cankar, Gregorčič in ostali ve- likani že zdavnaj pomrli, pu- stili so nam vse, znali so pri- sluhniti preprostemu človeku. Kaj pa delate vi? Evropa je predvsem kultiu-a. To sem sam preizkusil na svoji koži, bil sem lahko rečem po celem sve- tu, vendar, kar se dogaja sedaj pri nas, za še tako preprostega človeka ni več razimmo. Pro- sim vas, pustite, da zadihamo v že tako onesnaženem okolju, ne vzemite nam še zadnjega kančka upanja. DUŠAN GORKIČ, Vojnik Zdravnišica icomisija ne bere izvidov Odločila sem se, da napišem nekaj besed o Zdravniški ko- misiji 1. stopnje in nadstan- dardnem zavarovanju. Sem invalidka in že deset let hodim s pomočjo bergel. Pred tremi leti sem dobila še ovrat- nico in steznik. S tem sem se sprijaznila. Nisem se pa spri- jaznila, da nikoli ne dobim polne rahabilitacije v zdravi- lišču, čeprav jo specialisti pri- poročajo dvakrat na leto. Spoznala sem, da je naša zdrav, komisija, ki jo sestav- ljajo dr. Krašovec, dr.Hrašo- vec in dr. SchroU nesposobna za delo, ki ga opravlja. Že dru- gič se mi je zgodilo, da sploh niso upoštevali nmenja speci- alistov in so enostavno šli pre- ko njih. Moja ugotovitev je tu- di, da ne preberejo izvidov in mnenj. Če bi prebrali, bi tudi videli, v katero zdravilišče mi priporočajo in katero mi naj- bolj odgovarja. Vedno mi odo- brijo ambulantno zdravljenje v Laškem, kar pa zame ne pri- de v poštev, zaradi hoje in prt- ljage, ki jo moraš imeti s seboj. Povedati vam tudi moram, da ne čakam samo na usmiljenje komisije, ampak si tudi sama plačam zdravljenje, čeprav imam majhno pokojnino. Sprašujem se tudi, zakaj ne morem biti prisotna na komi- siji, da bi me videli. Če pa slu- čajno prideš do dr. Krašovca, te na hitro odpravi z izgovo- rom »pritožite se na komisijo II. stopnje« in s tem je razgo- vor končan. Sedaj pa še nekaj o nadstan- dardnem zavarovanju. To za- varovanje je samo pesek v oči. Vse pravice in usluge, ki ti jih nudi to zavarovanje so samo na papirju (če jih komisija odobri), drugače pa ni od tega nič. Postavlja se mi vprašanje, zakaj komisija, ki dela po svo-' je? Zakaj zavarovanje, (nadst- . zavarovanje), ki se ne upošte- va, ki ga samo plačuješ, uve- ljaviti pa ne moreš nič? •M. Š., Celje ZAHVALE, POHVALE Naš športni 2. a razred na Pohorju Zima, zima bela ali vesela šola na snegu Zakaj pa ne, smo rekli starši naših otrok 2. a razreda. Če je naš razred športni razred, potem je po- trebno vključiti v program športa tudi smučanje. Zaveda- mo se, da športne dejavnosti veliko pripomorejo k telesne- mu in duševnemu razvoju in razgledanosti naših otrok. Na ta način naj bi postali bolj ko- mimikativni in socializirani. Pa tudi pri šolskem delu so bolj uspešni, saj vemo, da na- glica življenja, stalni stresi in še kup drugih težav v zadnjih letih zelo vplivajo na duševno zdravje'naših otrok. Težko se umirijo in zberejo in prav športne dejavnosti jim pri pre- magovanju teh težav zelo po- magajo. Dobra dva meseca so tekle priprave in dogovori ka- ko in kje speljati smučarsko šolo za naše športnike, ki še niso stali na smučeh, saj vemo, da nam zima zadnja leta ni bila naklonjena. Seveda je bil s tem povezan tudi naš gmotni položaj. S pomočjo šole in naše učiteljice Helene Klemen smo premagali tudi to oviro, saj smo si vsi želeli, da bi se te vesele šole lahko udeležilo vseh 23 učencev. Če že skupaj premagujemo šolske težave, potem je prav, da se skupaj tudi veselijo, smo rekli. In uspelo nam je! Uspelo nam je, da je vseh 23 naših otrok pet dni preživelo na Pohorju, v prijetnem Poštarskem domu. Po vsakodnevnem petumem delu na snegu z dvema smu- čarskima vaditeljema, so naši otroci še vsak dan imeli tudi druge aktivnosti. Veliko so te- kli, se igrali z žogo, pa tudi na pisanje dopisnic niso pozabili. Kljub prijetni utrujenosti so vsak dan ponavljali snov iz šolskih predmetov. Imeli so smučarsko predavanje, kjer so spoznali smučanje kot šport, seznanili so se s pravili vede- nja na smučišču in okolico v kateri so bivali. Po treh dneh smučanja so naši otroci že pridobili obču- tek za gibanje na snegu in so se skupaj z vaditeljem spustili v vrha smučišča. Se več veselja je bilo, ko jih je nazaj na vrh pripeljala vlečnica. Seveda je bilo delo smučarskih vadite- ljev zelo odgovorno, saj sta morala dobro paziti, da se kdo od otrok ne poškoduje. Na ve- selje vseh so se domov vrnili brez poškodb, vsi zelo zado- voljni in navdušeni. Dnevi so bili prekratki, hitro so tekli. Zadnji dan je bil pravi tekmo- valni dan s slalomsko progo, pripravami za merjenje časa, videokamero, medaljami in di- plomami. Skratka, zelo veliko doži- vetij ! Seveda pa starši mislimo, da zimska šola v naravi ni dovolj. Da je potrebno pridobljeno znanje in spretnosti naših otrok razvijati Še naprej. Želi- mo si, da bi jih športne aktiv- nosti spremljale še v nasled- njih letih šolanja, saj šport krepi telo in duha človeka. To pa je tudi eden izmed namenov športnega razreda, mar ne? Zavedamo se, da bi bili naši otroci brez entuziazma učite- ljice Helene Klemen, prikraj- šani za veliko lepih dogodkov. Naj bo to pisanje tudi kot spo- min na neponovljive trenutke, ki so jih naši otroci preživeli s teboj dve leti. Hvala ti za vložen trud in ne pozabi, otro- ci in mi starši, te imamo radi. SVLVIA CERGOL, v imenu staršev 2. a razreda OŠ Hudinja Celje Šola v naravi Usodni dan je napočil. Po- trebno je bilo le še udariti bu- dilko, položiti prtljago v avto in se odpeljati. Zbirališče je bilo pred šolo. Avtobus je kmalu prišel in odbmeli smo na Pohorje - Poštarski dom. Vožnja je potekala hitro. Kmalu smo zagledali vznožje Pohorja in po nekaj minutah smo se ustavih na cilju. Po manjšem prerivanju smo »si priborili« sobo in bili z razde- litvijo večinoma zadovoljni. Pospravili smo svoje stvari in se zbrali v jedilnici. Povem lahko, da sem bil nad domom presenečen. Postrežba, sobe in jedilnica so bili urejeni in po- spravljeni. Tudi hrana mi je bila všeč. Vaditelji so nas raz- delili v skupine glede na zna- nje smučanja. Zaradi snežnih razmer pri hotelu smo se vsak dan vozili z avtobusom smučat na Areh. Prijetni so bili tudi vaditelji, ki so včasih »razdrli« kakšno veselo. Pouk smo imeli v prijazni hotelski sobi. Preda- val nam je tudi gorski reševa- lec, ki nam je povedal marsi- kaj zanimivega. Tak način de- la mi je všeč in mislim, da se otroci pri tem veliko naučimo. Po pouku je bila večerja. Po njej smo imeli nekaj prostega časa. Vsak ga je porabil tako, kot mu je bilo všeč. Nato smo se še malo zabavali v skupnem prostoru. Po enaindvajseti uri pa je napočil čas za počitek. Stuširali smo se, malo pokle- petali in naposled zaspali. Dnevi so potekali z neverjetno hitrostjo. Žalostno smo ugoto- vili, da je že napočil čas za povratek v Celje. Nekateri so želeli ostati, nekatere pa je že vleklo domov. Na koncu pa bi se rad zahvalil še podjetju Ko- vintrade in drugim sponzor- jem naše šole, ki so pomagali z denarnimi sredstvi, da smo lahko vsi učenci 5. razreda preživeli nekaj lepih dni v zimski naravi. ROK KARNER, 5.b Celje PRITOŽNA KNJIGA Trgovini Sislev- Benetton ob rob Živimo v času, ko si (vsaj večina povprečnih Slovencev) pred nakupom določene potre- be aU pa dobrine, le-to tudi ogledamo na večih prodajnih mestih, primerjamo ponudbo in na prvem mestu najbrž res- da ceno. Pa naj bo to tehnično blago, avtomobil, ali pa tudi navadne kavbojke. Toda jaz ne bom pisala o tehničnem blagu in tudi o avtomobilu ne. Kot vsaka najstnica tudi jaz po končanem pouku skočim v kakšno celjsko trgovino po- gledat, kaj imajo novega. Pa nisem še nikjer nikoli naletela na takšno »vljudnost in prijaz- nost« kot ravno v Benettonovi podružnici Sisley na Gubčevi v Celju. Že ob vstopu v to modno prodajalno, ki je resda opremljena z zelo kvalitetnimi oblačili, si prodajalka za pul- tom ogleda potencialne kupce. Pomembno je, da nosiš Replay ali Naf Naf kavbojke, pa da si obut v Lumberjackove čevlje, povrhu pa imaš še jakno od Nike ali... Pa saj to je važno! Se pravi, če ustrezaš tem po- gojem, se prodajalka le posku- si potruditi s tabo. Ob vpraša- nju kaj želiš in odgovoru, da bi si rad nekoliko ogledal, mi je že dvakrat (meni osebno) za- brusila, da naj nič ne tipam, da ji naj povem, kaj me zanima in bo potem ona vse pokazala, p)ostalo jasno, da v tej trgovini nimam kaj početi. Pa sem vse- eno nosila kavbojke Big Star! Najbrž nisem dajala vtisa po- tencialnega kupca, pa čeprav sem si hotela po sošolkinem nasvetu ogledati puloverje, ki so jih baje na novo dobili. Nisem edina, ki se ji je to že dvakrat pripetilo. Tudi prija- teljica je bila nad obnašanjem prodajalke prav zgrožena. Ne vem, koliko stalnih strank ku- puje v imenovani trgovini, ki so očitno zadovoljne, tudi ka- ko jim je blago prodano. Za vzgled bi prodajalkam v Sisle- yn svetovala, da si vzamejo uč- no uro pri kolegicah v Benet- tonovi trgovini v Ljubljani, ali pa kar pri sosednjem Glamo- urju ali Blue Pointu. Saj poz- nate tisto kitajsko reklo, da kdor se ne zna nasmehniti, se naj ne gre trgovca? PETRA SLATINŠEK, Radmirje, Ljubno ob Savinji TEMELJNO SODIŠČE V CEUU ENOTA V CEUU na podlagi sklepa stečajnega senata opr. št. ST 31/93 z dne 14. 2. 1994 objavlja PRODAJO Z ZBIRANJEM PONUDB delov premoženja stečajnega dolžnika HMEZAD Strojna, d.o.o. Žalec - v stečaju in sicer poslovnih prostorov, zemljišč in opreme po najnižjih cenah v DEM, ki so plačljive, prav tako kot varščina, v tolarski protivrednosti, preračunani po srednjem tečaju Banke Slovenije za DEM na dan plačila. Predmet prodaje so: 1. - poslovna zgradba v izmeri 1.202,91 m^, pare. št. 974/11 k.o. Žalec - poslovna zgradba v izmeri 2.327,68 m^, pare. &t. 973/11 k.o. Žaiee - neplodno zemljišče v izmeri 4.904.51 m^. pare. št. 973/5 k.o. Žaiee - oprema in stroji po inventurnem spisku najnižja cena znaša 2.320.000 DEM 2. - poslovna stavba v izmeri 381,64/m^ pare. št. 973/14 k.o. Žaiee - neplodno zemljišče v izmeri 1.887,77 m^, pare.št 973/15 k.o. Žaiee najnižja cena znaša 288.000 DEM 3. - poslovna zgradba in neplodno zem- ljišče v izmeri 1.389,50 m', pare. št. 974/10 k.o. Žalec najnižja cena znaša 256.000 DEM 4. - nezazidano stavbno zemljišče v iz- meri 2.035,57 m^, pare. št. 973/6 k.o. Žalec najnižja cena znaša 78.000 DEM 5. - nezazidano stavbno zemljišče v iz- meri 3.062,68 m^, pare. št. 973/4 k.o. Žalec najnižja cena znaša 118.000 DEM 6. - nezazidano stavbno zemljišče v iz- meri 3.418,07 m^, pare. št. 973/13 k.o. Žalec najnižja cena znaša 131.000 DEM Pisna ponudba mora obsegati: - ponujeno ceno in predmet ponudbe - plačilne pogoje, s tem, da rok plačila ne sme biti daljši kot 60 dni po izteku roka za prijavo - izpisek iz registra št. 1 za pravne osebe in overjeno kopijo potrdila o državljanstvu R Slovenije za fizične osebe - potrdilo o plačilu varščine. Ponudbe lahko oddajo pravne osebe s sede- žem v R Sloveniji in fizične osebe, državljani R Slovenije. Ponudbe morajo biti poslane s priporočeno pošiljko na naslov: Temeljno sodišče v Celju, Enota v Celju, z oznako »prodaja z zbiranjem ponudb HMEZAD Strojna, d.o.o. Žalec - v stečaju«. Sodišče t>o pri izbiri upoštevalo samo ponud- be, za katere bo dokazana varščina v višini 10% od najnižje objavljene cene na žiro račun stečajnega dolžnika št. 50750-690-591, pri SDK Žalec. Varščina se bo izbranemu ponudniku vraču- nala v kupnino, drugim ponudnikom pa se bo vmila v 10. dneh po končanem zbiranju po- nudb. Prednost pri izbiri bo imel tisti ponudnik, ki bo ponudil višjo ceno, boljše plačilne pogoje in jamstvo za plačilo kupnine. Izbrani ponudnik mora skleniti pogodbo o nakupu v 8. dneh, po prejemu obvestila o izbiri in v celoti plačati kupnino v pogodbenem roku. Plačilo kupnine mora biti zavarovano s kvalitetno in nepreklic- no končno garancijo na prvi poziv. Če izbrani ponudnik ne bo sklenil pogodbe in plačal kup- nine v navedenih rokih, se prodaja razveljavi, varščina pa se realizira v korist stečajne mase. Lastninska pravica in posest na nepremični- nah preide na kupca ob plačilu celotne kupni- ne in po pravnomočnosti sklepa o domiku. Vsi predmeti so naprodaj po sistemu »videno- kupljeno«. V navedenih cenah ni vključen pro- metni davek, ki ga plača kupec, kakor tudi vse stroške v zvezi s prevzemom lastništva. Rok za zbiranje ponudb je 15.4.1994. odpira- nje ponudb pa bo 18. 4. 1994 ob 12. uri v sobi 214 sodišča v Celju. Najugodnejši ponudnik bo izbran v 8. dneh po končanem zbiranju prijav. Vse informacije v zvezi s prodajo in ogledom prenrraženja so na voljo pri stečajnem upravi- telju po telefonu 063 715-821. Št.14 - 7. april 1994 ^aKe knjige o Celju še ni biio z Milošem Mlkelnom o njegovem romanu Veliki voz »Nič več ne bom verjel, da celjski direk- torji niste vztrajni. Če se vam ob pol enih zjutraj ljubi poslušati pogovor o knjigi, to je že nekaj posebnega...« Takole je pisatelj Miloš Mikeln komentiral svoj jutranji na- stop na kultumo-družabnem srečanju Mi in znani Celjani, ki ga je pred kratkim pripra- vil Klub podjetnikov Zlatorog. Večer je bil prijeten in priložnost preveč vabljiva, da Celjan Miloš Mikeln ne bi raz- kril, kako je nastal roman leta, knjiga Veliki voz. To je res izjemna pripoved o Celju. Kako se to zgodi, mislim na pisateljeva- nje, da avtor, ki je doslej pisal predvsem igre, satire in povesti, nenadoma napiše ro- man, sago o slovenskem rodu? Ali je bil to načrt, večletna skrivna želja ali nekaj tret- jega? Nisem gojil posebne želje napisati roman. Dogajanje, usode ljudi, vsebina knjige, vse to mi je odredilo obliko. Opisati Celje med obema vojnama in nekaj življenjskih usod, povezanih z njim, me je že dolgo mikalo. Druga svetovna vojna in slovensko dogaja- nje med njo še bolj. In ko sem na stara leta šel v svobodni poklic, nato pa v pokoj, sem se prvič lahko lotil teksta, ki zahteva več let. Tako so se brez dolgoročnega načrta in brez skrivne želje sešle okoliščine za »Veliki voz«. Knjiga Veliki voz je dobila za leto 1992 izjemno laskavi naslov: roman leta. Kritik je napisal, da gre za eminentno literarno zgodbo, tesno pripeto na zgodovinsko doku- mentacijo. In res je, da ima roman pravza- prav dva junaka: rod Vidovičev in Celje. Zakaj Celje? Ker sem tu doma. Ker ga poznam - ne rečem danes, poznam ga v tistem času, ki je v knjigi opisan. Res sem bil takrat zelo mlad, a vseeno čutim vonj, zven, duha Celja tistega časa. Kako to ostane v človeku, ne bi znal razložiti. Poglejte, ko sem imel kakih dvanajst let, sem hodil, dobro se spomi- njam, celo poletje na brezirmio vzpetino nad Savinjo južno od grajskega hriba in risal Breg. Z vodenimi barvicami, ampak ker na hribu ni bilo vode, sem pacal bolj na suho in tako na debelo, da je bila slika skoraj kakor oljna. Še dolgo potlej se je prašila po hiši, preden se je izgubila. Zakaj hoče deček na- slikati svoje mesto, svoj kraj? Še ko ga star opiše v debelem romanu, ne ve prav kratke- ga odgovora. Da začneva pri altamirskih risbah in prvih pripovedovalcih plemenskih zgodb, pa tu nimava prostora. Dobro, denimo, da vemo, zakaj Celje. A kaj je z Vidoviči? Zapisali ste, da jih ni bilo. Kaj bi odgovorili, če bi ugovarjal, če bi trdil, da je'saga o Vidovičevih družinah pre- več resnična, da bi bila zgolj literarna? v knjigi je dolga vrsta resničnih oseb iz Celja med obema vojnama, opisanih kolikor sem znal vestno, z eno izjemo, o njej pozne- je. Potlej so pa Vidoviči. Ti so nekaj dru- gega. Naj pojasnim s preprosto primero iz sli- karstva. Eno je portret, kar se da zvest. Drugo pa je, ko se slikar loti naslikati na primer ali iistoličevanje koroških vojvod ali pa poslednjo sodbo; tisto niso portreti, če- prav spet riše po modelih. Kmetic z izrazi- tim obrazom postane, s potrebnimi dopolni- tvami, vojvoda ali pa sveti Peter, in lepa natakarica posodi svoj obraz kneginji ali nadangelu Gabrielu. Edino tako bo slika živa in dobra. Ljudi si ni mogoče izmišljati. Ljudi se ne sme izmišljati! Tisto je potlej zanič! Zato ima slikar modele. In ima jih vedno tudi pisatelj. Jih pa spremeni, jim kaj doda in kaj odv- zame, da postanejo tipični za čas, v katerem se zgodba godi, in za usodo širše soseske ali kar naroda v tem času. Tako so prišli v »Ve- liki voz« moji »Vidoviči« in spotoma malo še jaz sam. A seveda so spremenjena imena, spremenjeni poklici in pri vseh so življenj- ske usode, kot rečeno, prilagojene potrebam zgodbe, da postanejo značilne za to sloven- sko obdobje. V nekaterih potezah pa so nji- hove lastnosti zvesto opisane kot poteze onega starca, ki postane sveti Peter ali ko- roški vojvoda. Tako se to pač dela. Vedno. Kolikor je na svetu dobrih knjig, toliko je v knjigah opisanih živih ljudi, družin, usod, človeških zgod in zgodb. Potem je roman Veliki voz zato dobra literatiura. Nisem verjel bralcem, ki so mi zatrjevali, da romana niso odložili, dokler ga niso prebrali. A to je pet sto strani! Zgodba o dveh bratih in njunih otrocih je resnično balzakovska. Enako pa pritegujejo nastopi Malgaja, Draža Mihailoviča, Leona Rupnika, Antona Korošca, celjske čete, celj- skih trgovcev, podjetnikov, intelektualcev, Borisa Kidriča in mnogih drugih. Literatu- ra in zgodovinska resničnost. Kako ste uspeli zbrati toliko zgodovinskih (ali lite- rarnih) nadrobnosti? Hodil sem po knjižnicah, zbiral pričeva- nja. Leta 1986 v knjižnici na Ravnah in pri še živem malgajevcu na Lavi, v tedaj še »zaprtem fondu« v NUK v Ljubljani, kjer sem prvič odkrival argentinsko emigrant- sko literaturo, in tako naprej. O Celju pa ne bi šlo brez Janka Orožna. Kaj vse se pri njem najde, koliko je zbral in napisal v svo- jem neverjetno delovnem življenju! To se v Celju premalo ceni. Saj ga slavijo, ampak zasluži še veliko več. Potlej pa tudi, poglejte: tiste črnogorske kape na Radišah nad Pod juto, na primer, sem videl na fotografiji izpred prve vojne, ki visi tam v kultumem domu, povprašal in si zapisal. Ko človek pet let piše tako knjigo, se sproti vse, kar vidi in doživi, zliva in nabira vanjo. Vračam se v Celje. Literarni lik ti^ovca Daniela Rakuscha. Nenavadno prijazen opis. Toda najbolj so osupljiva natančna opisovanja Celja? Ste si vse še enkrat ogle- dali ali pa je to izvrsten spomin mladosti? Kaj pa tisto o Pelikanu v Savinji? Ja, to je tista izjema, ki sem jo omenil prej. Daniela Rakuscha nisem poznal, niti mi ni šlo za to, da bi ga zvesto opisal. Upo- rabo sem ga za prikaz nemške moči v pred- vojnem Celju. Lahko bi to pokazal s kakim zagrizenim nemčurjem. Ampak to s starim gospodom Danielom se mi zdi zdaj, ko gle- dam nazaj - saj ko človek piše, ne ve natan- ko, zakaj tako in ne drugače — boljše, nekako globlje seže, ko se na njem pokaže, kako je nacizem vzel tem Nemcem domovino: živeli so tod rodove, potlej pa so se zapletli z naci- sti v genocid nad Slovenci in njihove stolet- ne korenine so bile izruvane za vedno. Imel sem pa v meglenem spominu osebno priče- vanje o njem, od njegove tajnice, zanimive ženske, Id se je leta 1945 napol skrivala nekaj tednov v Savinjski dolini... ampak to bi bila spet nova zgodba, postranska za ta roman, čeprav seveda nobena človeška zgodba ni postranska. Ja, tista o Pelikanu. Poznal sem ga kar dobro, delal je tudi v gledališču. Fotograf Joco Žnidaršič, Šoštanjčan, ki ga je tudi poznal, mi je rekel, »tega pa nisem vedel, da je šel Pelikan v sredo Savinje zaradi raz- glednice.« - »Saj tudi res ni šel, tisto sem si izmislil,« sem odgovoril. - »Je pa čisto po njegovo, on bi bil to naredil,« je vztrajal Žnidaršič. No, hvala za kompliment. Še nekaj je, kar me je presenetilo. O ro- manu leta ni bilo veliko informacij v medi- jih. Vzrok? Ali je vzrok v temi, ki jo roman ves čas potiska v ospredje - domobranstvo in partizanstvo? Ali je roman bolj naklonjen enim ali drugim? Roman ne more biti naklonjen ne enim ne drugim. Opisuje ene in druge, in tudi če se na smrt spopadajo med seboj, se ne postavi na nobeno stran. Če se, je slab. In tudi to je neizogibno, ker pisatelj v vsaki osebi opisu- je malo tudi samega sebe, včasih manj, vča- sih bolj, ne gre drugače, kakor da živi s svo- jimi junaki, doživlja z njimi, ko da je to njegovo lastno pravo življenje. Z enimi in drugimi, obojimi. Tudi v njihovih skrajnih stiskah: ko ubijajo, ubija pisatelj z njimi, ko umirajo, umira z njimi. Včasih je to prav hudo, huda muka, po tisti »stanu se svojega spomni, trpi ...« Pisatelj kot državljan in volivec pa je ka- kor vsi drugi ljudje: na eni ali drugi strani ali na nobeni, kakor pač. Da jaz nisem take vrste človek, da bi bil na nobeni strani, se ve. Če sam tega z literaturo ne mešam, niko- li nisem, ne kot založnik ne v kaki drugi vplivni fimkciji, to se pač vidi. Vidi se, kakšne knjige so izhajale z mojim podpi- som, pa v tem našem prelomnem času zdaj niso vsi sposobni take drže. In ne tako ne- pristranski, kakor je bila žirija za nagrado »Kresnik«. Ta knjiga ni všeč zadrtim na obeh stra- neh. Se je slišalo, da je to »komvmističen pogled« in da je »domobransko pisanje«, oboje obenem. Mogoče je zato televizija izid te knjige sprva zamolčala, kar redkokdaj naredi pri slovenski noviteti - in če ni pol minute s predstavitve knjige v TV dnevniku, knjige ni. Je morda roman Veliki voz roman sprave ali saga o rodu, ki je toliko pretrpel, da bi moral znati živeti brez zgodovinske obre- menjenosti? Zdi se mi, morebiti je vtis na- pačen, da je zgodba razsvetljena z današnjo polarizacijo Slovenije. Zgodba o rodu. Na današnjo polarizacijo nisem mislil. Ljudem, ki jo spodbujajo, ni- ma smisla govorih o spravi, o zgodovinski odgovornosti, in takih zadevah, ker ne doja- mejo, kaj je to. Nekatere žene dolgoletna frustracija in ni slabšega kot frustriran po- litik, večino pa čisto navadne osebne kori- sti. Takih ne briga sprava, narod... Bega me tudi naslov. V njem je astrološki naboj, metafora. Zvezde sijejo ljudem tako Ta vel'ka želita pr' siu^ Mati zakliče, pridne deklice, hitro vstanite, prat' se mudi! Še ni preteklo dosti let, ko je bil pralni dan eno najtežjih opravil, ki ga ni nobena žen- ska ali dekle z veseljem, pač pa z vdanostjo v usodo, počela. Ko so se možile aU šle za de- klo, so mlada dekleta najprej pomislila, koliko ljudi je pri hiši, kamor gredo. In če zaradi česa, si je gospodinja v letih želela mlade v hišo najbolj za- stran žehte. Koliko sklepne revme v rokah in kolenih je bilo, skrivenčemh prstov... Mestne in trške gospe, če že drugih poslov niso imele, peri- co so si omislile vsake tolike dni. Vsaka vas ali zaselek je imel kje ob tekoči vodi perišče. Najtežje je bilo v hribih, kjer so studenci poleti presušili, pozimi pa zamrznili. Kmetija z lastnim periščem je bila že hudo »nobl«, pa tudi drugače so imele ženske raje skupna perišča. ie bUo bolj kratkočas- no in hkrati ko so prale, so tudi celo vas obrale. Perišča so bila, vzemimo po Savinjski dolini, »komunalno« urejena, obzidana, s posebnim pritokom, zajezitvijo pri odto- ku, da je bilo za spiranje na voljo več vode. V hribih so gle- dali, da je bU dotok vode višje, perice so jo stregle v škafe m čebre ter porabljeno zlivale v odtočni »graben«. Pn Drob- ničevi hiši v Laški vasi nad Laškim je še zdaj dvoje vehkih gladkih kamnitih plošč penv- nikov, do polovice že zakopa- nih v nanošen mulj. Stojita tam kot spomenik mmulih dni. Seveda nista edina, marsikje so še takšni. Prav nič bi ne bilo narobe, če bi kje kakšnega spet urediU - za spomin. Kjer so bila perišča velika, je lahko pralo veliko peric, kjer so bila manjša, so se žen- ske zvrstile. Ponekod, kjer je bilo daleč, so k perišču umaza- no ali doma prekuhano perilo pripeljali na vozu in potem proti večeru spet odpeljali. Ve- like žehte so bUe navadno en- krat na mesec ali celo dva, saj kaj malega so ženske oprale sproti doma pri domačem stu- denčku ali »štepihu«. Pri veliki žehti so si ženske pomagale, zlasti pri ožemanju velikih kosov, kot so bile po- steljne rjuhe, pa tudi moške hodne hlače in ženska krila. »Fabriški druk« je bil tanjši, platneno spodnje perilo, srajce in rokavci tudi, tako da je tem kosom bila perica sama kos. Ko so zvijale in ožemale velike kose, recimo rjuhe in prte, so močno vlekle za konce vsakse- bi, da bi se ne naredila »fajfa« ali vozel. Kajti mož ali fant tiste, na kateri polovici se je 2wozljalo, naj bi bil nezvest. Kot že rečeno, perice so oprale grehe tistih v vasi, ka- terih, kakopak, n Seveda so druga i pod prste, kakšno pri sosedih, kak( pošito in zakrpan nične kose obvezi kami obrobljene, dan je bilo na oj pri hiši kaj umi' v izogib ogovarji umazane kose za i splahnUe, ozirocu skuhale« in priiK Če ne prej, zda Pred leti so se šle vaščanke iz Škofe nad Rimskimi Toplicami na občinskem prik^^ Št.14 - 7. april 1994 20,21 UjodnJh dneh življenja in fjobro spomnim, o veli- fomanu samo na enem fgČeno v vprašanju. Mislil jjgr je to metafora, kot ste .gče še bolj na veliko ko- *gželo in drobi vse pod odlomkov, ki so povsem j0 premiki partizanskih ipobrancev, vetrinjsko ta- ^pska prisega Nemcem (^atki pa sploh ne skriva- li zgodovino. Ali bi zdaj te ji imam še največ zgodo- tudi sam sem napisal kar Q našem stoletju. Res je ^tega nekoliko preveč. Za jiialo skrajšal tista mesta, J^ovinskih opisov zgodba Ji pa bi to prepustil bralcu, l;ar mu je odveč? ste jo pisali pet let, se ne pomoči. Brez sodelavcev, 0 prič dogodkov. takem smislu, kakor jih le tekste avtorji uspešnic, J mu asistenti raziščejo ar- [ičevanja na terenu, si Slo- more privoščiti. Nam osta- (ičar v Ljubljani, Celju, na so mi zadnji trenutek po- j[0 fotokopirano stran (iz po pošti. In žive priče, se- Biti vseh uporabil nisem, 1 Bo še kdaj priložnost. je šele sedaj odkriva Veliki locijo knjige ni nihče pose- izidu decembra 1992 pri- jn domu pogovor, a prišlo lej so v kiijižnici v grofiji iredili zelo lep večer, nabi- iiedijih pa spet ni bilo od- teta inpatria?Ne vem. Ali ristransko opisal resnico ih na obeh straneh v veli- 42/45, pa to komu ni prav, mo njegova resnica? koli dobival toliko pisem in ko od cele vrste partizanov , z vrha argentinske domo- ,Prav pretresljivo. Da zah-' sejo Celjani za opise Celja ama, ne omenjamo. No, to zlasti še, ker se za promo- ^ nihče posebej potrudil, za to. JOŽE VOLFAND C' Jd.ski rek, da pred javnostjo toazanega perila ni dobro irati... Mila, kaj šele pralnih pra- gov, ni bilo ravno na pretek, ^ma kuhano milo ni bilo naj- ^Ijše, tovarniško pa drago. ^ pranju lanega blaga so Uporabljale perice bukov pe- K pri tiskovinah, zlasti »Ido- pa »juho« iz divjega ko- stanja. Perivniki, ki so bili največ- '"'avi/ tudi žebto. Nastopajoče se teb prizorov niso naučile, prikazale so jib po spominu krat leseni plohi z dvema no- gama, so slvižili za žuljenje in tepež. Z velikimi zamahi so perice udarjale z mokrimi kosi perila po plošči, ali pa so celo zbatitolkleporijem. »Rifl-ma- šine« so šele novejša iznajdba. Že v letih, ko so prišU na trg prvi pralni stroji, so počenjali moški, recimo za 8. marec, ne- slanosti in jim namesto ob- ljubljenega pralnega stroja, prinesU »rifl-mašino«. Pri tolikšnem trudu in na- poru je bilo za vsako gospodi- njo perilo osebna izkaznica in stvar ponosa. Ko se je sušilo na vrvi na trati pri hiši, je bilo izpostavljeno vsem na ogled. Tudi po mestih so si ženske ogledovale perilno bogastvo ali revščino svojih sosed, ki je viselo na balkonih in po »gan- kih«. Ne vem zakaj in od kdaj je lepo oprano perilo predmet skrivanja. V starih mestnih je- drih bi bilo še vedno slikovit pogled, če bi v tem mestnem smogu gospodinje sploh tvega- le razobešo na prostem. In ni treba ugibati, da je bUa ravno pomladanska žehta svo- je časa najbolj pomembna in obsežna. Velikih kosov pozimi zaradi mraza in pomanjkanja vode niso prale, zato se je peri- la nabralo na kupe. V prvih lepih pomladanskUi dnevih so okoli kmetij plapolale prave gerlande perila. Kot že povedano: na dan žehte so bili namočeni vsi. Pri- krit poslušalec bi se muzal ali loižal, ko bi poslušal, kaj se pri kakšni hiši godi, kaj je ka- tera rekla, kaj katera mislila, da je rekla, kaj katera rekla, pa sploh ni rekla... Mnogo hujši je bil krut predsodek o moralni čistoči perila. Nezakonska mati je bila očitnega prezira deležna ravno ob žehti. Ce bi tudi katera tve- gala in prišla prat plenice, plajške in povoje za svoje dete, je morala gledati, da je to sto- rila na dan, ko drugih peric iz vasi ni bilo. Na noben način pa ni smela prati pri izviru vode, marveč nizvodno od urejenega perišča. Če bi ravnala drugače, bi se nabrala pikrih pripomb kot berač uši. Kakšna med ženskami, še posebej ostra in jezikava, posebej še naščuvana od ostalih, bi dovolj glasno re- kla, da cvmje sadu grešne lju- bezni pač ne bodo namakale skupaj s perilom poštenih hiš... Včasih so bile take bese- de namenjen dekletom med njimi samimi, da bodo vedele, kako se piše nesrečnici, ki bi se dala zapeljati v tak greh. Ne vem, če so pri tem opravilu perice tudi pele, kot to počnejo Italijanke v televizijski relda- mi. Morda so, najbrž pa jim ni bilo preveč do tega. Moški seveda pri vsem tem niso sodelovali. Oni so si v mr- zli vodi namočih roke ob koli- nah, ko so pri studencu ali po- toku spirali čreva za klobase - in kadar so bili tako žejni, da so se pri žlebu odžejali. Izje- moma seveda. Kakšna nerešljiva zadrega nastane danes, ko zmanjka elektrike, včasih vode v nape- ljavi, ah pa ko odpove pokorš- čino - pralni stroj. Foto: EDI MASNEC Razpotia zelene celine ¥ Argentini živilo tudi številni Slovenci - Buenos Alres le Pariz Južne Amerike Staro celino sem zapustil na ogromnem londonskem Hea- trowu, potem pa smo leteli in leteli. Vso noč. Da bi lahko spali, so pogasili večino luči. Proti jutru sem skozi letalsko okence opazoval osvetljena naselja Brazilije, na obzorju pa ognjeno rdečo obzorje. Tam so drugačne barve, so mi pove- dali že doma. Po trinajstih urah grmenja letalskih motor- jev smo se dotaknili tal. Bu- enos Aires, Argentina, medna- rodno letališče Ezeiza. Sonce, poletna temperatura, uničujo- ča sopara. Pri nas se bliža po- letje, tam pa sem užival zadnje poletne sončne žarke. Ko padeš z neba In tako sem v Parizu Južne Amerike, v elegantnem Bu- enos Airesu. Počutim se, kot da bi padel z neba (pa saj sem res). S colectivom, lokalnim avtobusom, se pripeljem na Plaza Constitucion, Ustavni trg, na eno od dveh največjih železniških postaj. Napotim se proti hotelu na sosednji Calle Brasil, pa me vsi tisti nadvozi zmedejo. Povprašam in štu- denta me spremita vse do vrat. Eslovenia? Vi imate dobro vi- no, povesta. Za Slovenijo je vedela že moja sopotnica v le- talu, Argentinka s španskim potnim listom, hotelski recep- tor pa pove, da je iz četrti Adrogue, kjer je slovenska na- selbina. Pogovarjam se v po- lomljeni italijanščini, z nekaj španskimi besedami, pa se od- lično razumemo. Nato sem si vsak dan iz nuje zapomnil ne- kaj novih španskih besed. Za- to so pri koncu bivanja celo hvalili mojo španščino, ka- stilščino. »Kastežano« pravijo tod španskemu jeziku. V Buenos Airesu si vsak tu- rist ogleda Avenijo 9. julija, operno hišo Colon, za pešce re- zervirano ulico Florida, poko- pališče v Recoleti, zanikrno. pristaniško Boco, Plaza de Mayo s Caso Rosado... Aveni- jo 9. julija, največjo na svetu, krasi veliki obeUsk, bUzu je Teatro Colon, ena najimenit- nejših opernih hiš sveta, na ulici Florida so najbolj zvene- ča svetovna modna imena, v bližnjih ulicah Lavalle in Corrientes pa južnoamerišld Broadway, s številnimi kine- matografi in zabavišči. Med najaktualnejšimi filmi je seve- da tudi Schindlerjev seznam. V tem delu 12-milijonskega velemesta življenje nikoli ne zamre. Ne daleč je že Plaza de Mayo, Majski trg, v spomin na maj pred blizu dvesto leti, ko so Argentinci dobili prvo od Španije neodvisno vlado. V Casi Rosadi, Rožni hiši, je trenutno predsednik Menem (arabskega porekla), živahna voUlna kampanja pa kaže, da bo tam še nekaj časa. Na Maj- skem trgu je tudi katedrala, ki so jo peronisti med nemiri, leta 1955 namenoma požgali, ar- gentinske duhovnike pa poza- prh. Potem je kmalu prevzela oblast vojska. Peron je moral na tuje, čez leta je znova postal predsednik, potem njegova druga žena Isabela... Med največjimi mestnimi znamenitostmi je seveda mon- deno pokopališče Recoleta, kjer so sami veliki mavzoleji. Med sprehodom po poteh po- kopališča izbrancev, kjer se mavzolej dotika mavzoleja, se mi zdi, kot da sem v nekakš- nem mrtvem mestu. Za trenu- tek se ustavim pri Družini Du- arte, kjer počiva opevana Evi- ta, Eva Peron. Iz bogate Reco- lete se s colectivom napotim tudi v oddaljeno, revno prista- niško Boco, ki spominja na ar- gentinski tango. Ena od ulic je namenjena turistom, ki si ogledujejo tiste preproste hiše iz lesa ter pločevine, pobarva- ne z živimi rumenimi, zeleni- mi, rdečimi ali modrimi bar- vami. Živopisana pristaniška La Boca spominja tudi na argentinski tango. Slovenci so povsod v velemestu venomer sreču- jem Slovence, ki živijo po vsem Velikem Buenos Airesu, skoraj brez izjeme v lepih dru- žinsic&i hišah. Osem sloven- skih domov pripada slovenski politični emigraciji, eden pa združuje predvsem Primorce, ki so bežali v času fašistične Italije. Obiskal sem tudi osrednjo ustanovo argentinskih Sloven- cev, Slovensko hišo v ulici Ra- mon Falcon, ki ima hišno šte- vilko več kot štiri tisoč. Pri vhodu sem pozoren na podobo slovenskega knežjega stola z grbi slovenskih mest, ogle- dam si spomenik žrtvam druge svetovne vojne ter po njej, slo- vensko cerkev brezjanske Ma- rije Pomagaj ter veliko dvora- no za kulturne prireditve. Navdušijo me okna prvega slovenskega abstraktnega sli- karja, Ljubljančana Staneta Kregarja, ki ga imam v lepem osebnem spominu, ter umetni- ne izjemne Bare Remec, ki je živela v Argentini. V teh dneh je seveda poseb- no navdušenje med številnimi slovenskimi šolarji Buenos Airesa, ki začenjajo marca no- vo šolsko leto. Med tednom obiskujejo argentinske, konec tedna pa še slovenske prosto- voljne šole. V dvorani Sloven- ske hiše je za začetek šolskega leta velika slovesnost, z upri- zoritvijo slovenske Pepelke. Igra približno petdeset otrok, v dvorani pa je okoli petsto malčkov, ki so prišli s svojimi starši. Z nekaterimi otroki sem se tudi pogovarjal, pa ne govo- rijo slovenščino nič slabše kot otroci v Sloveniji, nekateri ce- lo boljše. Veliko jih je že bilo v Sloveniji, kjer ima večina tu- di svoje sorodnike. Pred dram- sko predstavo se jih je veliko udeležilo šolske maše, kjer so izbrani šolarji nosili argentin- sko ter slovenske državne za- stave. V dvorani potem v zna- menju himne. O politiki ni bilo ob tej priložnosti nikjer govo- ra, pa čeprav gre večinoma za (najmlajše) potomce slovenske politične emigracije. Z iatinsidm temperamentom Ljudje v Argentini so gosto- Ijubnejši kot pri nas, kar velja prav tako za Slovence. Obi- skov iz domovine so s.f veda iz- jenmo veseli, zato" "me moji vrstniki ter tudi starejši ljudje, vabijo na vse konce. V avli si še ogledam fotografije ter iz- delke z otroške počitniške ko- lonije v hribih pri Cordobi, ki so jo pripravili med nedavnim argentinskim poletjem. Zakaj bi povsod iskali le vse tisto, kar nas med seboj ločuje, se vprašujem vedno znova. Se zlasti, ko se srečam s sloven- skimi učiteljicami (pred nekaj tedni so bile v Celju), ki po- učujejo otroke kar brezplačno. Nekdanji med njimi, na pri- mer gospod Petelin iz najsta- rejše šolske generacije (ki se pozna z družino argentinskega predsednika), srečujejo že Abrahama. Gospod Petelin se je rodil še v Sloveniji, l.maja 1945, ko je bil star nekaj dni, pa je moral z mamo na tuje. Ko je odrasel se je vrnil prvič, zdaj pa prihaja domov redno. V če- trti San Justo, kjer živi največ Slovencev, je ravnatelj sloven- skega doma, z odrom podobne velikosti kot obstaja v slovi- tem Teatru Colon. Pri domu je nova slovenska trgovina s slaščicami, slovenska turi- stična agencija, cerkev z red- nimi slovenskimi mašami, pa Ahčinov spomenik slovenske- ga pesnika Balantiča... Ce sem se po državah Južne Amerike srečeval z redkimi Indijanci ter celo z nemškimi menoniti (staro versko ločino v značilnih nošah, ki so me spomnili na Amiše) so bila sre- čanja s slovenskimi rojaki po- sebno doživetje. Tisto o slo- venski pridnosti zares ni iz tr- te zvito, svojo notranjost pa so oplemenitUi z latinskim tem- peramentom. In naši rojaki so tam tudi na najuglednejših mestih, vse od operne hiše Co- lon do po vsem svetu ugledne- ga dnevnika La Nacion. Tam sem prebreil slovenski potopis- ni reportaži Manuela Castril- lona ter Graciele Iglesias, Eslovenia pacifica el alma ter Refugio alpino para la espe- ranza. Z razglechiico ter zem- ljevidom Ljubljane in Sloveni- je. Ko se tisoče kilometrov da- leč od doma, v velemestih Juž- ne Amerike znajdeš v Sloven- ski ulici ali na Trgu republike Slovenije, ti lahko zares posta- ne toplo pri srcu. V Argentini seveda vsi ne ži- vijo tako dobro kot vsi ti naši Slovenci. Že ob robu sodobne velemestne avtobusne postaje je prvo barakarsko naselje mi- zerije, villa miseria. Bela, veli- ka Argentina, kjer prevladuje- jo potomci Italijanov in Špan- cev, je nekakšna južnoameri- ška Nemčija. V Buenos Aires ne prihajajo le ljudje iz vse Ar- gentine, temveč iz vseh držav Južne Amerike. S trebuhom za kruhom. Kaj moti Evropejce? v neskončni Argentini ter po bližnjih državah je glavno prevozno sredstvo avtobus. Razdalje so ogronme, zato so avtobusi udobnejši kot v Evro- pi. Sedeži so večji ter ponoči napol postelje, vsak čas si lah- ko postrežeš s kavo ali sokom, stevard prinese zajtrk, kosilo ali večerjo, na razpolago so sa- nitarije, za kratek čas pa vrtijo akcijske fUme. Na argentinskih, pa tudi virugvajskih cestah, pa prese- nečajo številni zastareli, sko- raj da muzejski avtomobili. Srečanje z avtomobilom brez sprednjega pokrova, ponoči pa brez luči, ni nobena posebnost. Argentino štejejo povsod med najlepše dežele na svetu. Dežela premore nekatere od največjih naravnih lepot na svetu - jezersko pokrajino pod Andi, v okolici Bariloč, pata- gonski ledenik Perito Moreno, Ognjeno zemljo, Aconcaguo, največje slapove na svetu, Igu- azu... Slapove sem obiskal po ogledu Urugvaja, od tam pa sem čez BraziUjo nadaljeval v Paragvaj ter naprej v Čile. Mar sem edini turist v tej de- želi, sem se vpraševal v tej ne- skončnosti. Pa ni bilo tako, saj sem srečal tudi znanega slo- venskega pisatelja, na letališ- ču v Riu de Janeiru, v brezca- rinski trgovini seveda, pa je neka Slovenka priganjala slabšo polovico naj znesek hi- tro preračima v tolarje... BRANE JERANKO Št. 14 - 7. april 1994 1984 George Onvell je pravzaprav imel prav, ko je že pred davnimi leti napovedoval, kaj se bo zgodilo konec stoletja. Zanj je bilo prelomno leto 1984 in vsi, ki so prebrali njegovo knjigo, so to leto pričakovali s stra- hom. A zgodilo se ni nič. Razen olimpijskih iger v Sarajevu. Sedaj, deset let pozneje, Sarajeva ni več. Ljudje pa smo vedno bolj vdani v usodo... Večina jih ne misli več s svojo glavo. Življenje prepuščamo usodi in niti ne naredimo kaj dosti za to, da bi se kaj spreme- nilo. In življenje pač teče... Če bo šlo tako naprej, se bo Onvellova napoved v resnici kmalu uresničila; čeprav je še pred kratkim zvenela kot fantastika, čeprav se je večina ljudi sme- jala lahkovemežem, ki so »OnveUovo leto« pričakovali s strahom. Sedaj smo v fazi, ko pravzaprav ne pričakujemo ničesar več. Kar koli že se bo zgodilo, panike ne bo zganjal nihče več. Zvečine namreč niti ne bomo vedeli, za kaj gre. Razen tega pa smo že tako otopeli, da nas to niti zanimalo ne bo več... NINA M. Zdravo! Najprej vas lepo pozdrav- ljam in upam, da mi boste izpolnili željo. Prosim vas, če bi lahko v Vrtiljaku zopet objavili verze. Sem namreč ljubiteljica verzov. Če boste našli v Vrtiljaku prostor za verze, vam jih bom poslala še in še. Upam pa, da nisem edina, ki bi želela zopet ver- ze v Vrtiljaku. Prosim vas, izpolnite nam željo, saj se nas bo nabralo toliko ver- zovcev, da verzov ne boste mogli objavljati sproti. Lep pozdrav! MANJA Draga Manja! Verzov nismo prenehali objavljati. Objavimo pa jih seveda takrat, ko jih kdo po- šlje, razen tega pa gledamo tudi na kvaliteto tistega, kar pošljejo naši bralci, in to je glavni razlog, da ne objavi- mo vseh vaših prispevkov. Verz, ki si ga poslala ti, je (po moji oceni) dober, razen tega pa tudi resničen. Si ga napi- sala sama? Kakor koli že: pošlji jih še! Velja tudi za vse ostale!!! Si zadovoljna? NINAM. Zdravo! Najprej te prav lepo poz- dravljam. Upam, da se me boš spomnila, saj sem tvoja stara znanka. Upam, da še obstaja rubrika Psiholjak in da mi boste pomagali rešiti moja dva velika problema. 1. problem: Dve leti po- tem, ko sem se rodila, sta se starša ločila, odtlej sem žive- la z mamico in očimom. Ime- li smo lepo življenje, potem, v petem razredu, pa so se za- čeli problemi. Z mano so za- čeli grdo ravnati, zato sem odšla od doma k svojemu pravemu očetu. On si je v tem času uredil svoje živ- ljenje. Poročil se je z žensko, ki ima hčerko še iz prejšnje- ga zakona, pred osmimi leti pa se jima je rodil sin. In v čem je problem? Problem je v tem, da še nisem uradno pri očetu, da imam probleme z mamico in s sodiščem. Do novega leta smo se vsi skupaj zelo dobro razumeli, potem pa smo se začeli prepirati. Pred krat- kim sem ugotovila tudi, da mačehina hči jemlje moje stvari brez dovoljenja in ne- katere tudi obdrži. Zelo grdo ravna z menoj in misli, da jo bom jaz tudi ubogala. Jaz ni- mam skoraj nič svojih stvari, saj mi mamica ni hotela nič dati, ko sem odšla. Pa tudi drugače mi je težko; težko se navajam na njihove navade, saj sem navajena samote. In še drugi problem. Za- ljubljena sem v fanta, ki hodi na isto šolo kot jaz, vendar ne vem, kaj naj naredim. Draga Nina, lepo prosim, če mi lahko na pismo odgo- voriš, saj sem resnično v te- žavah! SONY Draga Sony! Kar nekaj težav se je nagr- madilo nad tvojo glavo, ven- dar mi lahko verjameš, da bo sčasoma vse prešlo. Kmalu boš končala srednjo šolo, po- tem se lahko zaposliš in sa- ma boš skrbela zase; ne bo se ti potrebno več naslanjati na mamico in očima. Po tistem, kar si napisala, sodim, da je hči tvoje »mačehe« stara to- liko kot ti. Kaj, če bi se po- skusila z njo pogovoriti? Ko sem prepisovala tvoje pismo, sem namenoma izpustila imena in kraje, saj bi ti lahko imela zaradi tega težave. Svetujem ti, da ji tole pismo pokažeš in ji poveš, kaj te teži. Najbrž je tudi ona že imela v življenju kakšne te- žave in verjetno te bo razu- mela. Poskusi se pogovoriti tudi z mačeho in očimom; razloži jima, da odraščaš, da si včasih želiš samote, malo intinmosti... Omenila si tudi težave na sodišču, vendar žal nisi na- pisala, za kaj gre. Kar pa se drugega proble- ma tiče: tudi pri tem ti sve- tujem, da do fanta enostavno stopiš in mu poveš, kaj čutiš. Sicer je res, da je o tem laže pisati ali govoriti kot potem izvesti v praksi, ampak... saj gre. Počakaj na pravi tre- nutek in mu povej. Res tve- gaš, da te bo fant zavrnil, vendar boš vsaj vedela, pri čem si in ne boš gojila lažnih upov. Če ti bo tudi on izpo- vedal ljubezen, pa... Vso srečo! NINA M. Kitajsicem horoskopu živalska znamenja azijskih dežel so odvisna od lune oziro- ma od luninega leta, medtem ko so znamenja živalskega kroga na zahodu odvisna od sonca in planetarnih konstela- cij. V Aziji torej povprašajo, ali so rojeni pod srečno luno. Lvmino leto obsega dvanajst mesecev ali lun in azijska nova leta padajo vedno v druge dne- ve. Sleherno leto je tamkaj v znamenju posebne živali. Ta odreja značaj človeka, rojene- ga v tistem razdobju. Simboli- ka tamkajšnjih znamenj je pregledna: podgana rada za- brede v past, bivol gara na ri- ževih poljih, tiger je divji lo- vec, opica je burkaška in tako dalje. V Aziji pripisujejo tem ži- valskim znamenjem velik po- men, v življenju in ravnanju se radi ozirajo nanje. Kitajski horoskop je deležen velike pozornosti. Ce smrtno resno verjamete vanj, bo mor- da koga razočaral, drugim pa bo povedal resnico. Če ga bo- ste uporabljali s pridihom hu- morja in se ob njem zabavali, pa vam lahko morda celo po- maga ... (Prihodnjič: podgana) Bil je jasen, mrzel apn ski dan in ure so bile t najst. (George Onvell, 191 Izposojaj si od pesimi- stov - oni namreč ne pri- čakujejo, da jim boš vrnil. Ne zaupal svetu! Svet zna plesti čudne mreže; sto besed varljivih zna, ko pa svoj namen doseže, žrtvi se zakrohota. z NT&RC v Gaitlaland Končnoooooo! Na prvi letošnji izlet v Gardalamd vas bomo popeljali to soboto (9. aprila). Imejte se (seveda) naj naj, mi pa objavljamo še vse tiste srečneže, ki smo jih iz ogromne škatle kuponov potegnili prejšnjo soboto. To so: Barbara Grobelnik, Pongrac 10, Griže, Milan Vodišek, Olešče 18/a, Laško, Metka Rotovnik, Ložnica 2, Velenje, Mitja Gobec, Novake 14, Nova Cerkev, Dušica Doberšek, Regentova 4, Maribor, Helena Mlakar, Bodrež 34, Grobelno, Jernej Ilijaš-Hodnik, Iršičeva 10, Celje, in Alenka Zapušek, Doropolje 19, Planina pri Sevnici. Pazite, da ne boste za- spali! Real Wild Child (Iggy Pop) Well Vm just outa school Like Fm real, real cool Gotta dance like a fool Got the message that I gotta be A wild one Ooh yeah Vm a wild one Gotta break it loose Gonna keep 'em movin' wild Gonna keep a swingin' baby Vm a real wild child Gonna met ali muh friends Gonna have ourself a bali Gonna teli my friends Gonna teli them aH That Fm a wild one Ooh yeah Fm a wild one Gotta break it loose Gonna keep 'em movin' wild Gonna keep a svingin' baby Fm a real wild child Fm a real wild one An'I like a Wild fun In a world gone crazy Everything seems hazy Fm a wild one Ooh yeah Fm a wild one Gotta break it loose Gonna keep 'em movin' wild Gonna keep a svingin' baby Fm a real wild child Fm a wild one Fm a wild one Fm a wild one Oh baby Fm a wild one Gotta brak it loose Gonna keep 'em movin' wild Gonna keep a svingin' baby Fm a real wild child Zgodovina ni več zgolj suhoparno naštevanji dejstev, datumov in dogodkov. Zgodovina je življenje kakršno je bilo in kot je (so)oblikovalo današnji svet. Zgodovina so tudi zgodbe iz vsakdanjega življenja, življenji vsakdanjega, malega človeka. Takšno zgodovino najdete v novi reviji Zgodovina vse, ki sta jo izdala Zgodovinsko društvo Celje in NT&RC. Geslo, ki so ga avtorji zapisali reviji na pot je, da je sicer možna vsaka zgodovina, santo da ni dolgočasna. Revija Zgodovina za vse ji že izšla in jo lahko dobite v vseh knjigarnah po ceni 1500 SFT, če jo naročite neposredno pri NT&RC pa vam bomo priznali še400 tolarjev popusta. Revijo lahko naročite na naslov: NT&RC, Prešernova 19, Celje. Spomni se... Ko si boš rekla: »Tale bo pravi!«, on pa bo vračal pogled ti smeje in ko še stolček k tebi pristavi, draga, takrat se spomni na me. Ko v noči boš prvič ga poljubila, on ti bo stisnil drobne roke Zvestobo za vedno mu boš obljubila, draga, takrat se spomni na me. Ko mu boš z nohti hrbet odprla, ga boš objela čez močne rame, kriknila, da bi z njim rada umrla, draga, takrat se spomni na me. Vendar takrat več ne boš me poznala, kaj šele mislila kdaj na me moja bo ljubica flaša postala, a tvoje bo vedno moje srce. POET Št.14 - 7. april 1994 23 Okleščeni Veliki informator flova programska shema Radia Celle f^a Radiu Celje že slab teden ^ u|a0O po »novi« programski; Lfini, ki je nova bolj ali manj: pO sili«- Od 1. januarja nima-] več pravice brezplačno' ^vzemati informativnih od-^ Radia Slovenija. \ Seveda bi o kategoriji pravi-^ ^ lahko tudi razpravljali,' vendar pa je trenutni položaji* jj^en, da bi bilo zaostrovanje* jjga vprašanja v tem trenutku neproduktivno za lokalne in i jjgionalne radijske postaje. Te j jg se odločile, da informativ- jiji oddaj Radia Slovenija ne i j^o več prenašale ali pa bodo prenosi v zelo slorčeni obliki.; 2a to se je odločil tudi Radio \ Celje kot tista močnejša posta- \ jj, kamor jo je s tarifnim spi- ' skom uvrstil Radio Slovenija. \ te bi ohranili celoten pro-i am prevzemanja informa- \ tivnih oddaj Radia Slovenija, ; bi morali za to plačati 4 tisoč , pEM. Če upoštevamo, da vsak ; mesec plačujemo tudi 3 tisoč*! DEM za oddajniški sistem, po- ' tem samo ta del fiksnih stro- i škov znaša kar 7 tisoč DEM. ' To je v teh ne preveč ugodnih i tižnih razmerah za lokalne ra- dijske postaje, ki nimajo dru- gega dohodka kot reklame, ze- lo velik strošek. Na Radiu Celje smo se odlo- čili za prevzemanje osrednje informativne oddaje Radia Slovenija Dogodki in odmevi ob 15.30, za katero menimo, da je najbolj kakovostna. Dokaz za to je tudi njena cena, saj je ta informativna oddaja naj- dražja, zanjo moramo mesečno odšteti 1500 DEM. Poleg tega smo ohranili tudi vključevanje v 2. program Radia Slovenija po koncu našega programa, v tem okviru pa lahko po ne- koliko nižji ceni predvajamo tudi zadnjo informativno od- dajo Radia Slovenija Zrcalo dneva ob 22. uri. Namesto drugih informativ- nih oddaj Radia Slovenija bo- mo sami pripravljaU nekoliko okrepljena poročila in novice, poleg tega pa se bomo še bolj navezali na brezplačen infor- macijski satelitski servis slo- venskega uredništva BBC iz Londona in Deutsche Welle iz Kolna. Novo stanje na področju in- formativno-političnega pro- grama bo seveda od lokalnih in radijskih postaj zahtevalo, da bodo več pozornosti posve- Spored informativnih oddaj Radia Celje: 5.30 Novice 7.00 Poročila 8.05 Poročila 10.00 Novice 12.00 BBC novice 15.30 Dogodki in odmevi (Ra- dio Slovenija) 17.00 Kronika 19.00 Poročila 19.05 Deutsche Welle ko- mentar 22.00 Zrcalo dneva (Radio Slovenija) tile organiziranju lastnih in- formacijskih servisov v okviru centralnih redakcij in izbiri najboljših virov glede na nji- hove plačilne zmožnosti. Našo informativno-politično redak- cijo bomo v prihodnje kadrov- sko okrepili, z uvajanjem kompjuterizacije v naš radij- ski programa pa bomo tudi bolj konkvu-enčni pri izrabi in- formacijskih virov. To nam bo omogočalo, da bomo sami pri- pravljali kakovostne informa- tivne oddaje in poskrbeli tudi za ustrezno kvantiteto. ROBERT GORJANC Ob spremembi pri prevzemanju informativnih oddaj Radia Slo- venija smo nekaj sprememb naredili tudi pri terminih glasbenih oddaj, da bi tako programsko shemo naredili še bolj sproščeno in dinamično. Oddaja Glasbene novosti, ki je bila na sporedu ob četrtkih ob 11.05, se seli v sredo in bo na sporedu pet minut prej. Oddaja Glasbeni exspress bo namesto ob četrtkih ob 16.10, na sporedu ob sredah ob 18.20, Lestvica 3, Tri, m.&AS pa ob torkih ob 19.10. Po napovedniku popoldanskega programa, pri- bližno ob 13.10, boste lahko trikrat v tednu (ponedeljek, torek, petek) izbirali glasbe želje. Oddaja domače glasbe Podarite izberite bo še naprej na sporedu v sredo, vendar 20 minut prej, ob 13.10. Ob četrtkih ob 13.10 pa boste lahko glasovali za svojo najljubšo narodno-zabavno melodijo tedna, ki jo boste lahko potem poslušali vsak dan v jutranjem programu ob 5.35. RO- BU SEJEMSKI PROGRAM - V Ce- lju se začenja sezona sejmov. V torek so na sejmišču Golovec slavnostno odprli 5. sejem Av- to in vzdrževanje. Temu do- godku veliko programske po- zornosti posveča tudi Radio Celje, ki poleg skupnega press centra z Novim tednikom in posebnega sejemskega progra- ma na Golovcu, pripravlja se- jemske oddaje v svojem red- nem programu. Trudimo se, da bi izvedeU vse, kar je potrebno vedeti o jeklenih konjičkih, morda pa se boste s pomočjo naših informacij celo odločili uresničiti svoje skrite želje. PRAZNIČEN RADIO - Prva polovica aprila je tudi čas pri- reditev ob prazniku občine Celje. Letošnji program prire- ditev je zelo bogat, od športnih do umetniških. Nekaj tega prazničnega utripa bomo se- veda zabeležili tudi na našem radiu. MODERNIZACUA - Preddne- vi smo začeli z gradnjo nove redakcije Radia Celje. To bo sodobno računalniško oprem- ljena redakcija po vseh razvi- tih zahodnih normativih. Gre za zelo pomembno pridobitev za Radio Celje v okviru pro- slavljanja 40-letnice delova- nja, ki jo bomo uresničiU s po- močjo naših zvestih sponzor- jev. Hkrati s tem teče tudi ra- čunalniška posodobitev Nove- ga tednika. .- Miha Dovžan - 35 iet s citrami Ko zaslišimo ime Miha Dov- ^n, se nam nehote prikrade ■^ežen, romantičen zvok citer. Veseli smo, da se za ta instru- iient odloča vse več mladih Slovencev in veliko zaslug za Popularizacijo tega ljudskega ^trumenta ima prav gotovo '^iha Dovžan, ki je že 35 let ■^^razdružljiv s svojimi ci- frami. .V sobotni oddaji Glasba je fivljenje nam bo naš gost raz- ^1 marsikatero zanimivo iz ?^ojega bogatega glasbenega ^ivljenja. Vprašala ga bom tu- če se nič ne boji za svoje P''ste, saj ima doma brusilnico ^3 specialna jekla. Slovenski pregovor: Kdor poje rad, ostaja mlad! ne verjamete, vprašajte ^^dežna polja. Svetovno slavni filozof Fri- "erich Nietzsche je vzkliknil: , - Brez glasbe bi biloživljenje zmota! Žal je bil gospod Nietzsche precej nedosleden. Marsikate- ra glasba je namreč huda - zmota. John Ruskin pa je zapisal: Vse življenje je glasba, če se le pravočasno dotakneš pravih strun! Zatorej, bodite previdni pri izbiri - strun! Miha Dovžan se je dobesed- no dotaknil pravih strun, saj se od njih ne more ločiti že 35 let. Izid žrebanja nagradne igre Emone Merkurja - kaj nam vam zavrtimo, da vas razve- drimo, pa je Matjaž OGRIZEK iz Rač. Ročno uro mu bo prine- sel poštar. Čestitamo! SIMONA H2O Četrtek, 7. aprila, 9.00-13.00 Sejem Avto In vzdrževanje Skozi vse dopoldne boste lahko spremljali aktualne prispevke s 5. sejma Avto in vzdrževanje s sejmišča v Golovcu, ki postaja največji avtomobilski sejem v Sloveniji. Petek, 8. aprila, 9.05 NAŠ GOST: Anton Rojec, župan občine Celje Ob prazniku občine Celje bo gost na našem radiu predsednik skupščine občine Celje gospod Anton Rojec. Pogovor bo tekel o aktualnih temah v Sloveniji in na Celjskem, predvsem pa o novi lokalni samoupravi, celjskemu županu pa boste lahko tudi zastavljaU vprašanja. Ponedeljek, 11. aprila, 20.00 Vrtiljak polk In valčkov: Franc Šegovc Tokratni gost oddaje o domači glasbi bo Franc Šegovc, vodja najstarejšega aktivnega domačega ansambla v Sloveniji, Štirje kovači, ki prav letos slavi 40-letnico igranja. Ob mnogih starih, znanih vižah bomo prvič zavrteU tudi nove, pripravljene za jubilej. Voditelj večera bo tudi tokrat Tone Vrabl. MAVRICA trgovsko podjetje z barvami in laki p.o. Ljubljana, Resljeva cesta 1 objavlja za prodajalno v Celju naslednja prosta delovna mesta: 1. POSLOVODJA Pogoji: - V. stopnja strokovne izobrazbe poslovodske, ekonomske ali komeracialne smeri in 3 leta ustreznih delovnih izkušenj 2. PRODAJALEC Pogoji: - IV. stopnja strokovne izobrazbe trgovske smeri in 2 leti ustreznih delovnih izkušenj. Za obe prosti delovni mesti bomo delovno razmerje sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Za delovno mesto poslovodje traja poskusno delo 3 mesece, za prodajal- ca pa 2 meseca. Kandidati naj pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogo- jev pošljejo v 8. dneh po objavi na naslov: Mavrica, 61000 Ljubljana, Resljeva cesta 1, p.p. Kandidate bomo obvestili v 15. dneh po sprejemu sklepa o izbiri. Spelctalcei tudi na Radiu Celje v nedeljo se na Slcalni kleti v Celju obeta pravi športni praznik. V derbiju 21. kroga državnega nogometnega prvenstva se bosta srečala Publikmn, ki je na tretjem mestu v državnem prvenstvu, in drugo uvrščena Mura. To bo direkten obračim za eno od mest, ki prihodnjo sezono prinaša nastop v evropskih nogometnih pokalih. Tudi v naslednji sezoni bo imela Slovenija v evropskih pokalih tri predstavnike. Nogometnemu spektaklu na Skalni Ideti, ki je ena od osrednjih prireditev v okviru praznika občine Celje, bo dal spektakularen pečat tudi Radio Celje, saj za to priložnost pripravlja še posebej atraktiven prenos s Skalne kleti. Srečanju med I*ublikumom in Muro, ki se bo začelo ob 16.30 in ga boste lahko neposredno spremljali v okviru Nedeljskega ši>ortnega popoldneva, boste lahko priča na način, kot ga je danes mogoče videti na satelit- skih programih Premiere, Eurosport in DSF: pogovori, komentarji, izjave, ankete, kronologije. RADIJSKI SPORED od 7. do 13. aprila RADIO CELJE četrtek, 7.4.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Novice, 6.00 Poročilo OKO Celje, 6.30 Poročilo OKO Maribor 6.45 Horoskop, 7.00 Poročila, 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poročilo OKO Celje, 8.45 Kam danes. 9.00 Predstavitev programa, 9.05 Pokličite in vprašajte, 10.00 Novice, 10.15 Minute za zdravje, 10.30 Mali O, 12.00 BBC novice, 13.00 Novice, 13.05 Začetek popoldanskega programa, 13.10 Izbira domače melodije tedna, 14.00 Jack pot, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaSlo), 16.00 Podalpski biser (melodija tedna), 17.00 Kronika, 17.30 Pika na i, 18.00 Ročk blok (Aleš Uranjek), 19.00 Večerna poročila, 19.05 Deutsche VVelle, 20.00 Zaključek pro- grama, napovednik naslednjega dne Petek, 8.4.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Novice, 6.00 Poročilo OKO Celje, 6.30 Poročilo OKO Maribor, 6.45 Horoskop, 7.00 Poročila, 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poročilo OKO Celje, 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev programa, 10.00 Novice, 10.15 Filmski sprehodi, 10.30 Petkove štengce, 12.00 BBC novice, 13.00 Poročila, 13.05 Začetek popoldanskega programa, napo- vednik, 13.10 Glasbene želje, 14.00 Jack Pot, 15.00 Obvestila, 15.05 Šport ob koncu tedna, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaSlo), 16.00 Podalpski biser (melodija tedna), 17.00 Kronika, 17.30 Celjski magazin (Nada Kumer), 19.00 Večerna poročila, 19.05 Deutsche VVelle, 20.00 Zaključek programa, napovednik naslednjega dne. Sobota, 9.4.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Novice, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.45 Horoskop, 7.00 Poročila, 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev programa, 10.00 Novice. 10.15 Študentski servis. 12.00 BBC novice, 12.10 Teen val, 13.00 Poročila, 14.00 Jack pot. 14.05 Glasba je življenje, 15.00 Obvestila. 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaSlo), 16.00 Podalp- ski biser (melodija tedna). 16.05 Čestitke in pozdravi. 17.00 Kronika, 17.30 Vročih 20. 19.00 Večemi športno-zabavni program: 24.00 Zaklju- ček sporeda. Nedelja, 10.4.: 8.00 Začetek programa. 8.05 Poročila, 8.30 Verska oddaja-Luč sveti v temi. 9.00 Horoskop. 10.00 Novice, 10.30 Nedeljski gost. 12.00 Time out za šport. 12.30 Iz domačih logov (Jure Krašovec), 13.00 Novice, 13.05 Čestitke in pozdravi, 16.15 Športno popoldne, 18.30 Nadaljevanje čestitk in pozdravov, Pribl. 20/21.00 Zaključek sporeda Ponedeljek, 11.4.: 5.00 Po domače v novo jutro. 5.30 Novice, 6.00 Poročilo OKC Celje. 6.30 Poročilo OKC Maribor. 6.45 Horoskop. 7.00 Poročila. 7.20 Tečajnica. 7.40 Pregled tiska 8.05 Poročila. 8.15 Obve- stila. 8.25 Poročilo OKC Celje. 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev programa, 10.00 Novice, 10.30 Športno dopoldne, 11.30 Športni kviz, 12.00 BBC novice. 12.10 Tečajnica, 13.00 Poročila. 13.05 Začetek popoldanskega programa, napovednik, 13.10 Glasbene želje, 14.00 Jack Pot. 15.00 Obvestila. 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaSlo). 16.00 Podalpski biser (melodija tedna), 17.00 Kronika. 17.30 Pika na i, 18.00 Podalpski pop, 19.00 Večerna poročila. 19.05 Deutsche VVelle, 19.30 Večerni program, 20.00 Domača glasba: Vrtiljak polk in valčkov (Tone Vrabl). 22.00 Zaključek sporeda, napovednik naslednjega dne. Torek, 12.4.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Novice, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30 Poročilo OKC Maribor. 6.45 Horoskop, 7.00 Poročila, 7.20 Tečajnica. 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila. 8.25 Poročilo OKC Celje. 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev programa. 10.00 Novice, 10.30 Časovni stroj, 12.00 BBC novice. 12.10 Tečajnica, 13.00 Poročila, 13.05 Začetek popoldanskega programa, napovednik, 13.10 Domača glasba: melodija tedna, 14.00 Jack pot. 15.00 Obvestila. 15.30 Dogodki in odmevi (RaSlo), 16.00 Podalpski biser (melodija tedna), 17.00 Kronika, 17.30 Pika na i, 18.00 Zimzelene melodije, 19.00 Večerna poročila, 19.05 Deutsche VVelle, 19.15 Lestvica 3, Tri. III.&AS, 20.00 Zaključek sporeda, napovednik naslednjega dne Sreda, 13.4.: 5.00 Po domače v novo jutro. 5.30 Novice, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30 Poročilo OKC Maribor. 6.45 Horoskop, 7.00 Poročila. 7.10 Minute za zdravje. 7.25 Tečajnica. 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.45 Kam danes. 9.00 Predsta- vitev programa, 10.00 Novice. 10.15 S knjižnega trga, 11.00 Glasbene novosti, 12.00 BBC novice. 12.10 Tečajnica, 13.00 Poročila, 13.05 Začetek popoldanskega programa, napovednik. 13.10 Domača glasba: Podarite, izberite, 14.00 Jack Pot, 15.00 Obvestila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaSlo), 16.00 Podalpski biser (melodija tedna). 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Pika na i, 17.50 Pop loto, 18.10 Glasbeni express, 19.00 Večema poročila, 19.05 Deutsche VVelle, 20.00 Brane Rončel na RC, 21.00 Zaključek sporeda, napovednik naslednjega dne. Radio Celje oddaja od 5.00 do 20.00 v torek, četrtek In petek, ob ponedeljkih do 22.00, ob sredah do 21.00, ob sobotah do 24.00 ure, ob nedeljah pa od 8.00 do približno 18.00 ure, na UKV frekvencah 95,1, 95,9 In 100,3 MHz - stereo. Glavni in odgovorni urednik: Mitja Unmik Pomočnik odgovornega urednika: Robert Gorjanc Uredništvo: Nataša Gerkeš, Nada Kumer, Vesna Leiič,Mateja Podjed, Janez Vedenik in Tone Vrabl. Glasbeni urednik: Stane Špegei. Vodja tehnike: Bojan Pišek. Naslov uredništva: Radio Celje, Prešernova 19, Celje. Telefon: 29-431, Fax: 441-032 Studio: 441-310, 441-510 Št. 14 - 7. april 1994 2 Ace of Base se pripravljajo na izid singla »Don't Turn Around«, ki bo po mnenju ti- stih, ki so ga že slišali, |>odob- no kot »The Sign«, »Wheels Of Fortime« in »Ali That She Wants«, pristal na vrhu evrop- skih lestvic. Pri založbi Logic je izšel no- vi single trenutno najpopular- nejšega nemškega hit-makerja HADDAWAYA. Skladba »Bock My Heart« je že četrta uspešnica z njegovega debi- tantskega LP-ja »What Is Love?«. Po 6-letnem premoru so ve- terani ambientalnega ročka PINK FLOYD le izdali veliko ploščo »Division Bell«. Izid bodo pospremili z veliko sve- tovno turnejo, avgusta pa se bodo ustavih tudi na Dunaju. Karte za ta koncert so že v prodaji, pri nas pa se dajo dobiti pri ljubljanski Multi- mediji. Praočetje techno glasbe, nemški KRAFTWERK, bodo prvič po lanskem nastopu v Linzu spet zaigrali skupaj. 30. aprila bo namreč v velikem hangarju na letališču Llyod v Kentu prireditev Expirence Festival, kjer bodo poleg ome- njenih nastopili vsi trenutno najboljši s področja ambien- talne in techno glasbe. Kot že tolikokrat do sedaj bodo Kraftwerk tudi tokrat postre- gli z nekaterimi novostmi. Zvočni del nastopa se bo odvi- jal v posebni kvadrofonski tehniki, vse skupaj pa bo vizu- alno začinjeno še s projekcija- mi, podobnimi tistim v plane- tariju. Prvič bodo predstavili tudi laserje, s katerimi se da pisati na oblake, tako narejene projekcije pa bodo vidne tudi iz oddaljenosti sto kilometrov. Legenda angleškega new- wavea in bivši vodja skupin The Jam in Style Coimcil PA- UL WELLER je s svojega tret- jega albuma »Wild Woop« iz- dal prvi single z naslovom S tretjo veliko ploščo z naslovom »Up To Our Hips« so spet prijetno presenetili THE CHARLATANS (na sliki). Na sceno pa se po skoraj dveletnem premoru vrača HAMMER, po številu prodanih plošč, še vedno najuspešnejši rapper. Z albumom »The Funky Headhunter« bo poskušal ponoviti izreden komercialni uspeh albumov »Please Hammer Don't Hurt 'Em« in »Too Leight Too quit«. »Hvmg Up«. Izšel pa je tudi tretji single z zadnjega, več kot uspešnega albimia temnopolte Janet Jackson. Skladba z na- slovom »Because Of Love« je po prvem tednu trenutno v zgornji polovici britanske le- stvice UK Top 50. Najnovejši podvig ex-voka- lista skupine Van Halen DA- VIDA LEE ROTHA, album »Your Filthy Little Mouth«, so kritiki glasbene revije New Musical Express ocenili z naj- nižjo možno oceno 1. Kritike te revije so sicer znani po svoji strogosti, kljub temu pa si takšno oceno prislužijo le red- ki »izbranci«. Da je David to- krat udaril v prazno, so kmalu po izidu opazili tudi kupci, al- bum je s 25. mesta zdrknil na rep angleške lestvice najbolje prodajanih albumov. Ljubljančani NIET so na sceni, z nekaj daljšimi in kraj- šimi premori, že dobrih deset let. Po nastopu na Novem roc- ku, nekaj odličnih skladbah in tragični snuli pevca Primoža Habiča so si sredi osemdesetih pridobili kultni status, šele le- tos pa je izšla njihova prva CD plošča. Gre za zbirko dvanaj- stih starih in šestih novUi skladb, ki jih Niet pridno predstavljajo pred vedno šte- vilnejšo publiko, v sredo, 6. aprila, pa bodo nastopili v klubu K4 v Ljubljani. Na slovenskih koncertnih prizoriščih so vedno bolj pri- sotni tudi 2-2-2-7, ki se konec aprila odpravljajo na evropsko turnejo. Začeli bodo 21. aprila na Madžarskem, kasneje pa bodo koncertirali še v Avstriji, Belgiji, Nemčiji, Švici, Italiji in na Nizozemskem, kjer se bodo predstavili na prireditvi Forbbiden Fruits 0£ Society. Za konec pa naj vas še en- krat opomnimo na jutrišnji koncert ameriških GRAND- MOTHERS OF INVENTION v dvorani Tivoli in na nastop skupine BAD BRAINS v torek v Festivalni dvorani. STANE ŠPEGEL Bruce Lewis v Barflyu Danes se bo v okviru četrtkovega boemskega večera publiki predstavil odlični ameriški blues kitarist Bruce l3 v soboto 9. aprila pa bo ljubitelje ročka razveseljeval p^? Lovšin z Vitezi obložene mize. Publiko bo ogrevala skuiv' Kaya. ' Slatinekovi iz Vitanja \ V Vitanju že več kot leto dni pridno »vzhaja« kvintet nek, ki si svoje prve izkušnje nabira predvsem z nastopi Koroškem, v zadnjem času pa smo jih lahko videli tudj nekaterih revijah narodnozabavne glasbe na našem obinoj med drugim tudi na Frankolovem. Pri njihovem delu: pomaga tudi vodja Celjskega instnmientalnega ansambla m Polutnik, ki jim je prispeval tudi prvo lastno skladbo s katJ najavljali želje po svojih prvih posnetkih. Glavnino qJ bratje Slatinek: Jaka s klarinetom. Tone z basom. Rudi s ^ ter Aleš Sovič s harmoniko in Marko Gotovnik s trobJ Njihova želja pa je, da bi v svoje vrste pridobili še ženski vJ EDI MASM Na podlagi sklepa Sveta zavoda JZ ZDRAVSTVENI DOM CELJE Gregorčičeva 5, Celje razpisuje natečaj za zbiranje ponudb ZA ODDAJO PROSTOROV V ZDRAVSTVENEM DOMU CELJE v objektih Zdravstvenega doma Celje je na razpolago še nekaj prostora za opravljanje dejavnosti, ki vsebinsko dopol- njujejo osnovno dejavnost zavoda. Od kandidatov pričakujemo: - da natančno opredelijo dejavnost, ki jo želijo opravljati - da bodo na svoje stroške pridobili potrebna soglasja in dovoljenja, izdelali idejni projekt ter izvedli potrebno adap- tacijo. Pri izbiri bomo upoštevali primernost dejavnosti, pogoje in reference kandidatov. Pogodbo bomo sklenili za daljše obdobje, z njo določili višino najemnine ter druge pogoje in obveznosti. Pisne ponudbe sprejemamo do 15. 4.1994. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15. dneh po zaključenem razpisnem roku. KULTURNI CENTER LAŠKO in URŠKA več kot plesna šola Vas vljudno vabita na večer dobre glasbe in še boljšega plesa. Nastopajo vrhunski plesalci plesne šole Urška, ki se ponašajo z naslovi državnih prvakov, evropskih viceprvakov in svetovnih prvakov v show dance-u, z naslovi državnih prvakov v latinsko ameriških in standardnih plesih. Prireditev bo v soboto^ 9. aprila 1994 ob 17.30 za otroke in ob 20.00 za odrasle v kulturnem centru Laško. v nastopu se nam bo pridružil tudi pevec |[ Dominik Kozarič, ki ga najbolj poznamo iz njegove kandidature za 1 Evrovizijo, od njega pa bomo v tekočem letu še % zagotovo slišali veliko lepega in dobrega petja. Še enkrat vse ljubitelje plesa vabimo na lep večer. Predprodaja vstopnic po ceni 900 SIT je v prostorih Turist biroja Laško. Za otroško predstavo je vstopnica s popustom in znaša 500 SIT. Na dan prireditve pa bodo cene vstopnic 1000 SIT, oziroma 600 SIT za otroke. Organizatorja: Kulturni center Laško Urška več kot plesna šola PRED 5. LETI: 1. UKEAPRAVER ......................................MADONNA 2. TOO MANY BROKEN HEARTS ....................JASON DONOVAN 3. THISTIMEIKNOWIT'SFORREAL.................DONNASUMMER 4. STRAIGHTUP.....................................PAUU\ ABDUL 5. HELP ............................................BANANARAMA 6. KEEP ON MOVIN'..................................SOULILSOUL 7. STOPI.............................................SAM BROWN 8. BLOW THE HOUSE DOWN ........................LIVING IN A BOX 9. LOVE CHANGE EVERVTHING....................... MICHAEL BALL 10. 1'DRATHERJACK.............................. REVNOLDS GIRLS PRED 10. LETI: 1. 99 RED BALLOONS......................................MENA 2. HELLO.........................................UONELRITCHIE 3. JOANNA...................................KOOL AND THE GANG 4. STREET DANCE................................ BLACK MACHINE 5. JUMP..............................................VAN HALEN 6. VVOULDNTBEGOOD ..............................NIKKERSHAVV 7. IT'S RAINING MEN ..........................THE VVEATHER GIRLS 8. WHAT DO I DO? .......................PHIL FARON & THE GALAXY 9. SOMEBODVS VVATCHING ME .........................ROCKVVELL 10. AN INNOCENT MAN..................................BILLVJOEL PRED 15. LETI: 1. OLIVER'SARMY................................ELVIS COSTELLO 2. TRAGEDV .......................................THE BEE BEES 3. IWILLSURVIVE .................................GORIAGAVNOR 4. LUCKV NUMBER...................................LENE LOVICH 5. CAN YOU FEEL THE FORCE......................THE REAL THING 6. SOMETHING ELSE................................. SEXPISTOLS 7. PAINTER MAN.........................................BONEY M 8. HEART OFGLASS .....................................BLONDIE 9. IWANT YOUR LOVE........................................CHIC 10. KEEP ON DANCING ................................GARY'S GANG PRED 20. LETI: 1. BILLY DONT BE A HERO.............................PAPER LACE 2. THE MOST BEAUTIFUL GIRL IN THE VVORLD.......... CHARLIE RICH 3. THE AIR THAT I BREATHE........................... THE HOLLIES 4. IGET A LFITLE SENTIMENTAL OVER YOU........THE NEW SEEKERS 5. EMMA.........................................HOTCHOCOLATE 6. JET..........................................PAUL McCARTNEY 7. SEASONS IN THE SUN .............................TERRY JACKS 8. YOU'RESIXTEEN..................................RINGOSTARR 9. SEVEN SEAS OF RHYE...................................OUEEN 10. REMEMBER..................................BAY CITY ROLLERS PRED 25. LETI: 1. IHEARD rr TROUGHT THE GRAPENVINE..............MARVIN GAYE 2. GENTLE ON MY MIND ..............................DEAN MARTIN 3. BOOM-BANG-A-BANG ......................................LULU 4. SORRY SUZANNE ................................. THE HOLLIES 5. THE BAD OLD DAYS...........................THE FOUNDATIONS 6. THE ISRAELIETES ............................DESMOND DEKKER 7. GAMES PEOPLE PLAYS ..............................JOE SOUTH 8. MONSIEUR DUPONT...............................SANDIE SHAW 9. FIRST OFMAY THEBEEGEES 10. W1NDMILLS0FY0URMIND......................NOELHARRISON Glasbo iz »ČASOVNEGA STROJA« lahko poslušate vsak torek, med 10.30 in 11.30 uro, na valovih Radia Celje. Št.14 - 7. april 1994 |5 (ia kolonija ^^vzaprav se od daleč niti ^^di, da je človek prekajen ^, losos mnogo manj odporen ^.aprilske muhe, še posebej vremenske spremembe, ki J letos spremlja tudi kaska- ^plio nihanje temperatur. ,^lo sem začel krehljati že medtem ko sem še včeraj oboka vpijal blag medite- ^ki zrak ob morju. Nič hu- j^a, vas moram potolažiti, g vem da že komaj čakate, 3 izdavim kaj svežega, z vo- m po pomladi in morju, ^oljkah in naftnih madežih, ^^azadnje bi komu prišlo fji' tudi, če bi se obregnil ob ■ikšnega lokalnega bucota in, lic in, saj veste kako to gre. Pa i 3 ne bomo danes preveč bik- \ jli po lokalni mlaki, kjer pa- pvce krasijo že lepo razviti ^ki, ampak se bomo podali ' la kratko telegrafsko pot od \ od do ondod, pa naj se komu : fovesi surla ah ne. V glavnem smo prdeli, pa ne ano zaradi vseh tistih pirhov J potic, ampak zato, ker je jota tako želela. Po dolini re- le Mirne nas je to naše izven- ffijsko plovilo mehko nosilo foti istoimenskem kraju na dolenjskem, kjer že krajevna 0ena pričajo o anarhistični Bentaliteti saj z obcestnih ta- \iel lahko popotnik prebere: Dol Toplice, Dol. Nemška vas, joi Kučan in podobno. Mirna, Piše Aleš Jošt ki je tudi na Dol., je lep kraj, ki ga je v bistvu iznakazila šele socialistična industrializacija, ker ni bilo posluha za domač šnops, ampak se je lokalna partija odločila za tovarniške ponaredke. Kar je, je in v vaški gostilni se ni čutilo nič navad- nega, celo kvartopirci se niso pustili motiti, ko smo srebali kavico in čvekali z Božotom, ki seje kot močan in neizkušen bizon vpregel v voz z imenom Društvo prijateljev zmernega napredka Mirna in v soboto organiziral prvi koncert v biv- šem sokolskem domu, ki se mu reče Partizan. In res je ta stav- ba imenitna že od zunaj, pa tudi notranjost ne zaostaja prav dosti, da človeka kar srce boli, ko pomisli kako dolgo ča- sa je samevala in bila uporab- ljena le še ob kakšnem refe- rendumu ali zakuski društva upokojencev. Odslej bo druga- če, se je konkretno odločil Bo- žo in povabil Javno trajo, da prebije debeli lokalni led, kot ostanek dolge ledene dobe. Po domače in veselo se je odpelo, brez bobnov, ki so bili s Polsko malco v Goriških brdih, zato pa ob izdatni podpori aka- demske viole. Poštenje velja je bil moto, ko smo se vpisali v komaj rojeno podružnico ko- prskega istoimenskega dru- štva in prihodnost je postala širša, daljša in globlja še za en kraj. Nočna karavana, ki je krenila proti obali je blago grizla kilometre in prva utru- jenost se je pojavila proti Lo- mu, kjer smo prestregli Uroša, nevarnosti je bilo vse polno, tu in tam tudi kakšen rasztrešče- ni prehitevalec v opomin sa- memu sebi, saj se je že svitalo. Počitka ni bilo, le kratek sen, potem pa znova v napad, tokrat v Pulo na opoldanski koncert. Domači Headbanger in danska gledališko - glasbe- na skupina TIG (Telephatic International group) so držali napetost na prizorišču Ulja- nili, medtem ko so nas že tret- jič to dopoldne legitimirali in smo jih imeli že res poln kufer. Uljanik je kot rockovsko pri- zorišče že marsikaj doživel, med drugim tudi to, da je bil zadnji dve leti zaprt in pred kratliim so se tamkajšnji Kud Idijoti odločili, da začnejo tudi oni z organizacijo prav tako pod mentorstvom DPZN. No- viteta so sedaj vsekakor ne- deljski opoldanski žuri na te- rasi omenjenega mrgolišča in za prvič je bil obisk presenet- ljiv. Tudi Blaškovič je poma- gal in pomahal, potem smo za- ružili, splužih, se malo družili in odslužili. Vrnili smo se v pe- kel koprskega MKC, kjer je populistična sekcija organizi- rala vehkonočno fešto z ljub- ljanskima skupinama Diarho- ea in Kmetschka godba, glav- ne zvezde pa so bili, kdo drug kot Idijoti. S Sanjsko sva utru- jena legla k počitku in od raja- nja štiristoglave stonoge z Idi- jotenpunkom naju je ločil le tanelc opečnati zid. Zaspala sva kot polha. Adijo! Pop loto Nihče ni napovedal pra- lnega vrstnega reda ikladb. Nagrada, ki jo po- larja sponzor oddaje Pop oto, trgovina ORIS MASH, e sedaj vredna 6000 SIT. Za skladbe, ki jih je izbral Stane Špegel, lahko glasu- jete v sredo, 13. aprila. Ku- pone pošljite na dopisnicah na naslov: Radio Celje, Prešernova 19, Celje. Prepovedani Čuki? čuki so si na nedavni podelitvi nagrad revije Kaj pripeli za pas še en skalp - nagrado za najbolj priljubljeno skupino leta 1993. Ob vrsti nastopov zdaj nimajo načrtov za snemanja, ker nočejo prehitevati uspeha albuma »Zanzibar«. Po neuradnih podatkih Jožeta Potrebuješa obstaja možnost, da bi na Radiu Slovenija prepovedali naslovno pesem »Zanzibar« zaradi verza: ».. .ko v Zanzibaru že sonce vzhaja, pri nas je še noč...«, na kar seveda Čuki željno čakajo. V torek, 22. aprila, bodo Čuki sodelo- vali na snemanju oddaje Klepet pri vas doma z Juretom Košir- jem, nastopu na mednarodnem festivalu v Čakovcu 9. aprila pa so se odpovedah. Št.14 - 7. april 1994 v MODNEM VRTINCU Pripravlja: VLASTA CAH - ŽEROVNIK Prvi dnevi letošnje pomla- di se včasih kar malo nemo- goče obnašajo. Veter, dež, sonce..., vse je zmetano v en koš in v en dan. No, moda in njene zapovedi se, na srečo, na vremenske muhe ne ozi- rajo preveč. Čisto vsa oblačila za tople dni tako še niso našla pro- stora v omarah, vendar pa se že velja ozreti po drugih modnih zapovedih, kot jih svetuje naša modna sveto- valka Vlasta Cah-Žerovnik. Naj se še enkrat spomnimo na nagrajenke meseca mar- ca. Prvi dve nagradi, pulover in šal, bosta Jožica Dečman iz Prelog pri Slovenskih Ko- njicah in Štefka Žgank iz Nove Cerkve prejeli v drugi polovici meseca, tretjo na- grado, modni nakit celjske trgovine Iva, pa bo prejela Mateja Lajh. Uredništvo Obleka naredi... žensko Naj moda še tako vzneseno diktira vse mogoče luiije, oživlja stara retro počutja v novi preobleki, uvaja super proporce in sofisticirane re- ciklaže za zaprisežene indi- vidualce, drži kot pribito: »naj« žensko oblačilo je bila in je še vedno obleka. Torej poglejmo, kakšne kroje, bar- ve in vzorce je imela tokrat v mislih moda, ko je kreirala letošnje pomladno-poletne obleke. COUNTRV obleka je me- šanica različnih podeželskih stilov, najbolj zanimiv pa je gotovo tisti kroj, ki spominja na progast, kockast ali ro- mantično cvetličen predpas- nik. Spodaj oblečete bom- bažno majčko in belo spod- nje krilo, ki lahko svoj s čip- ko okrašeni rob kakor po po- moti »na ogled postavi«. EMPIR je znamenita Uni- ja, prerezana pod prsmi in nato očarljivo nabrana. Ti naborki se kaj kmalu konča- jo, saj je dolžina teh oblekic res »čisto joj...«. MEDITERANKA je pre- prosta obleka na zapenjanje, ki sledi Uniji telesa in z njo poudarja mičnost ženske po- stave, istočasno pa tudi dis- kretno zakriva morebitno pomanjkljivost na njej. Obleka, kot bi jo potegnili iz kakšnega pol stoletja stare- ga, italijansko tempera- mentnega filma. Če hočete, da bo moda še posebej zado- voljna, si morate nekaj zad- njih gumbov obvezno »poza- biti« zapeti... VLASTA Nagradno anketno vprašanje meseca aprila: IZ KATEREGA OD NAŠTETIH MATERIALOV IMATE V SVOJI POMLADNO-POLETNI GARDEROBI SEŠITIH NAJ- VEČ OBLAČIL? a) Svila in svilena čipka, b) bombaž in viskoza, c) laneno platno, d) sintetične tkanine. STROKOVNJAK SVETUJE Revmatizem Skoraj 30 let delam na de- lovnem mestu, kjer je stalni prepih, enkrat je vroče drugič neznosno mrzlo. Posledica te- ga so hude bolečine v glavi, rami in živcih. Zdravnik me zdravi z različnimi zdravili in doma pijem čaj iz številnih zdravilnih rastlin (seznam), pa ni nič bolje. Stara sem skoraj 50 let. M. S. O revmatskih in prehladnih obolenjih je že veliko poveda- nega in napisanega, pa nič za- to. Revmatizem je stara bole- zen in najbrž spremlja člove- ški rod od njegovega začetka dalje. Nobena generacija ni izvzeta in zanjo pogosto zboU- jo mladi ljudje, otroci, seveda pa tudi odrasli in starejši lju- dje. Danes poznamo številne revmatske procese, ki se med seboj razlikujejo po vzroku svojega nastanka in po tem v kakšni meri zajamejo člove- ško telo. Če zajame sklepe, lahko pride do propadanja hrustanca in takšen sklep je odebeljen, izgubi svojo prož- nost in je boleč pri gibanju. Pri delu v mrzU vodi, ob stalnem prepihu in temperatiimih spremembah ni nič čudno, da je do tega prišlo. Tudi kar tako prebolele angine in drugi gri- pozni prehladi so pripomogli k temu, da se tako slabo poču- tite. Kajti revmatično vnetje zajema tudi srce, živčevje, led- vica in druge organe. Tudi ko- žo. Vnetje spreinlja tudi povi- šana telesna temperatura in tudi krvna slika potrjuje, da poteka nekje vnetni proces. Bolezni zgornjih dihal pov- zročajo bakterije, ki jim pravi- mo streptokoki. Med njimi je posebna oblika (hemolitični streptokok), ki lahko sproži revmatizem. Te bolezni so po- goste pozimi in spomladi ter pri nenadnih temperaturnih spremembah. Tudi slabo zdravljeni zobje so lahko vzrok revmatičnemu vnetju. Zato so revmatične bolezni običajno kronične, nekatere so pogoste, druge so redke in vča- sih potekajo blago, drugič pa hudo in neposredno ogrožajo življenje, zlasti, če so prizadeti pomembni organi kot so živ- čevje, srce in drugi. Vaš zdravnik se trudi, da bi vam pomagal pri vaših teža- vah, zato je nujno, da mu po- vsem zaupate. Nove raziskave v medicini in njen napredek v razvoju skušajo pomagati revmatičnim bolnikom vse povsod tako proti bolečinam, kot pri psihičnih težavah. Za- nimivo je to, da številna opa- žanja kažejo, da so pomembni pri razvoju revmatične bolezni tudi spolni hormoni in so ugo- tovili, da je bolezen veUko bolj pogosta pri ženskah kot pri moških, kar je še zlasti pov- darjeno v rodnem obdobju, kjer je razmerje med ženskami in moškimi 5:1. Tudi imuni sistem igra pri tem svojo vlogo in vse zdravil- ne rastline, ki jih doma upo- rabljate so odlične. Poleg og- njiča, kopriv, kamilic, sivke, bezga in lipe bi dodal še trpo- tec in regratove korenine. Se- Boris Jagodic daj spomladi je odlična tudi sveža solata iz regratovih li- stov in pri tem nabiranju vam priporočam nabiranje regrato- vih korenin. Te naj bodo čim manj poškodovane, prelomlje- ne, da se v njih ohrani čim več mlečka. Korenine dobro ope- remo in odstranimo zemljo ter jih posušimo v pečici na 100 stopinjah. Ko so korenine su- he, jih lahko zdrobimo na manjše koščke. Poleti nabira- mo liste ozkolistnega trpotca. Listje posušimo v tanki plasti v senci na prepihu, tako da ohranijo svojo lepo zeleno bar- vo. Čaj iz regratovih korenin in trpotčevih listov, rmana, kopriv in ognjiča vpliva na ce- lotno presnovo in ima izreden vpUv na čiščenje krvi in ga za- to pridoma uporabljamo tako pri protinu, revmatizmu, sta- rostnih pojavih, motnji v delo- vanju jeter in žolčnika, pri sla- bem počutju, slabokrvnosti in še bi lahko našteval. Regrat krepi in vpliva na celotno izlo- čanje v telesu, zlasti seča in s tem se izločijo mnoge strupe- ne snovi, ki se kopičijo v na- šem telesu. Trpotec spodbuja imimi sistem in je zato v prvi vrsti zoper vse bolezni dihal- nih organov, poleg tega pa spodbuja presnovo in čisti kri, posebno pri kroničnih bolez- nih, kamor spada tudi revma. Ker morate pri svoji bolezni vsak dan zaužiti precej tablet, je zelo pomembno da spijete vsak dan dovolj čaja. Čim več in ne manj kot dva Utra na dan. S tem se bodo hitreje izlo- čili presnovki tablet in tudi vaše počutje bo boljše. Za laj- šanje živčnosti lahko uporab- ljate meliso, baldrijanove ko- reninice, hmeljeve storžke. V kalilnik ali v kakšno drugo nizko posodo daste zemljo in v njo nasejete drobno seme vrtne krese. Kmalu bo posoda ozelenela in bo porasla z než- nimi stebelci in drobnimi listi- či. Ko rastlinice zrastejo kakih 5 do 10 cm visoko, jih odreže- mo in sesekljamo. RastUna je nekoliko ostrega, aromatične- ga okusa. Vsebuje namreč gU- kozid gorčičnega olja, ki se v našem telesu razkroji in se sprošča gorčično olje. To olje draži sluznico in kožo, če pride z njo v stik in pospeši prekrva- vitev. Če jo zaužijemo, spod- buja delovanje žlez, čisti in obnavlja kri, krepi želodec, že- ne na vodo in ker vsebuje zelo veliko vitanruna C je odUčna za vse bolnike, ki jih muči kakšna kronična bolezen. Za zunanjo uporabo lahko naberete praprot in z njo na- polnite blazinjak ter nato i te v praprot, tako da se? dotikajo gole kože. Naj vas bro pokrijejo, da se bost^ bro spotili in boste t zmanjšali bolečine v sklej Tudi topli glineni obkl-, pomešani z jabolčnim delujejo dobrodejno na vk sklepe. Zelo zanimiva je u raba gorčičnega semena zj] kladke. Gorčično seme vseij veliko gorčičnega olja, ki ,jj kožo in pospešuje prekrvj tev. Iz gorčičnega semena h pravljamo gorčično pasto ima izreden zdravilni učj^ ker deluje v globino in vpij na povečano prekrvavitev ko sklepov, kot ostalih telesa. Pasto pripravljamo iz svJ mletega gorčičnega sem^ tako, da dodamo gorčični n ki mlačno vodo in vse sla ::amešamo v gosto pasto. Z namažemo na gazo ali naj žemo ves oboleli sklep. To t stimo na koži toliko časa, ( kler ne začutimo, da nas m no peče. Počakamo še eno i nuto in nato takoj odstrani obliž. Koža na sklepu je rdi in močneje prekrvavljena, radi česar je sklep manj bo! Pri tem opravilu moramo 1 previdni, da si ne povzroča opekline. Ko je obliž odsti njen ali spran s toplo vodo, povijemo z volneno obvezo i gremo v posteljo, da se sk j ne prehladi. Za konec pa še to. Varov se morate vsakega prepiha nenadnih temperaturnih sp memb. In zaupajte svojei zdravniku. ASTROLOŠKI KOTIČEK AstroioainJe lUANE Šifra: Delce vita Pred nekaj leti mi je postal všeč fant, ki pa je bil v marsi- čem zelo drugačen od mene in tudi jaz od njega. Vendar naju je kljub velikim razlikam ne- kaj vendarle privlačilo in sva imela prijateljske kontakte. Potem pa sva se oddaljila in se le redko videvala, vendar pa je kontakt vseeno obstal, čeprav sva se zmeraj skregala. Pro- sim, če se da na osnovi astro- analiz ugotoviti zakaj ne mo- reva biti resnično skupaj in tu- di zakaj se ne moreva povsem pozabiti? Hvala za odgovor. Ivana: Na način primerjalne analize dveh natalnih astrolo- ških kart lahko ugotovimo skladnost ali različnost dveh oseb. To imenujemo sinestrija. V vašem primeru bi bila razla- ga takšna: okvirno gledano sta sicer oba rojena v zračnih zna- menjih, vendar je to zgolj vaji- na bazična, temeljna naravna- nost, ki vaju medsebojno pri- vlači. Med vajinima Soncem in Merkurjem je trigon, ugoden aspekt, ki vama daje intelek- tualno raziunevanje drug dru- gega. Težave pa se začnejo, ka- dar odnos vstopi v čustveno polje, kajti vaš Saturn je v opoziciji z njegovim Marsom in Venero, ki pa se nahajata v kvadraturi z vašim natalnim mesecem. Torej, dokler je od- nos občasen, neobvezen in in- telektualno naravnan je, lahko med vama vse v redu, ko pa pride do čustvenih kontaktov potem pa se odnos zaradi teh aspektov lahko izraža takole: vi ste v ljubezni resni in zadr- žani, počasi se sprostite in še počasneje zaupate, mnoga va- ša stališča se zgrajena na os- novi razočaranj iz preteklosti, pa tudi drugače niste naklo- njeni eksperimentom. Vaš pri- jatelj pa najbrž na more razu- meti tega, kako je mogoče, da ste bili še pred kratkim tako intelektualno igrivi in sponta- ni, sedaj pa izžarevate tak mrak in tihoto. On misli, da ste težki in nezabavni, vi pa o njem, da je neresen in neod- govoren. In tako je prišlo do kratkega stika, ki ga nobeden od vaju še ni popravil. Vedeti morate, da je včasih najteže govoriti o svojih čustvih, je pa to tudi edino odrešujoče. Iz planetarnih prehodov za eno leto nazaj je vidno, da se je vajin odnos zelo poslabšal, vendar pa nekaj iskric privlač- nosti med vama še vedno tli. Mislim, da morata biti odslej oba veliko pazljivejša v med- sebojnih odnosih, nikakor ne bi bilo dobro če se še enkrat ranita, kajti potem se lahko vse dokončno pokvari. Vpra- šajte sebe, kaj si želite od nje- ga in kaj ste mu pripravljeni nuditi, ne da bi ob tem trpeli. Tak način razmišljanja bo umiril vaša čustva in vam streznil misli. Vedite, da je včasih bolje biti sam, kot pa v intimni bližini nekoga, ki nam ne ustreza v bistvenih točkah. Ko je ta oseba prišla v vaše življenje ste imeli aspekt Plutona z Venero, letos proti koncu leta pa bo ta vpUv odšel in mislim, da boste s tem razvozlali, seveda s preudar- nim razmišljanjem in ki struktivnim pogovorom ti vaš čustveni gordijski vozel Šifra: Dior i Sem še bolj mladih I v kratkem se moram odloč kam naj se glede šolanja usn rim. Že nekaj let me zanii moda in kreiranje barv in ti nin, prijateljem in sebi sem izdelala nekaj oblačil in pravijo, da sem nadarjena to področje. Zanima me I pravijo zvezde, rojena s v znamenju Dvojčkov, vem ne vem kje imam ASC Mesec. Ivana: Če začnem od zao ka: si dvojna Dvojčica saj in poleg Sonca v tem znamei tudi Mesec, torej si otrok prs ne lime, kar ti daje obilico id izredno hiter in dinamičen I misU, imaš pa tudi rada stal spremembe, nobena stvar te i privlači dolgo. Včasih drugi razumejo kot muhavost, ve dar pa si ti pravzaprav tak t človeka in torej ne gre za p bertetno muhavost. Tvoj Ai se nahaja v ognjenem Levu, pa ti daje tudi veUko energ za izvedbo svojih idej. Poki modne kreatorke bi bil vsek kor zate ta pravi, vendar p nadarjena tudi za jezike, po' vanja, turistično aktivnost vse kar je povezano s tuji Vsako leto bodi previdnejša' novembra do marca, v tem' su bolj počivaj, od aprila konca oktobra pa boš usp^ pri delu, študiju in na poto^ njih. Morda bo nekaj let zi še kar napornih, vendar po boš uspela tam, kjer si sedaj skrivaj želiš. Št. 14 - 7. april 1994 mednarodno leto družine (jeneralna skupščina j^ruženih narodov je letoš- leto razglasila za Medna- '^fiO leto družine. S tem si ij.jzadevajo po vsem svetu i(fditi družino, ali kot je re- pjio v njihovem mottu, »utr- Ijti najmanjšo demokracijo .jrcu družbe«. Toda pojem ^žine je prešerno širok in , sodobnem svetu izredno ijoprijemljiv. Komu je torej Uplenjeno leto 1994? Druži- i, ki jo sestavljata poročena larša z otroki, ali pa tudi edno pogostejšim družinam enim roditeljem, najstni- kim materam ali celo druži- lam, ki jih tvorijo lezbijke in lomoseksualci. In še to - ali e »demokracija« pravi po- em za oznako družinske di- lamike? Parola »utrditi najmanjšo lemokracijo na svetu« je irav gotovo privlačna, ver- etno zaradi besede »demo- lacija«, vprašanje pa je, ali idnosi v družini res delujejo 10 demokratičnih načelih, [ako lahko otroci demokra- ično sodelujejo pri tako sakdanjih odločitvah, kot je a primer ura, ko je treba v posteljo ali ko se je treba vrniti z večernega potepa... In ko smo že pri terminologi- ji — kaj je ob koncu 20. stolet- ja sploh družina? Kaj si lju- dje zdaj predstavljajo pod pojmom družina, se bistveno razlikuje od tega, kar so si ob tej besedi predstavljali pred' sto in tudi še pred petdeseti- mi leti in kar si ob tem pred- stavljajo v eni kulturi, je pri- padnikom neke druge kultu- re morda povsem tuje, leto 1994 pa so v OZN proglasili ^a Leto družine po vsem sve- tu. Družina v tradicional- nem smislu naj bi bila skup- nost, v kateri živijo oče, mati in otroci. Še bolj tradicional- ni pogled nanjo je, da je oče tisti, ki dela in k hiši prinaša denar, mati pa gospodinji in skrbi za otroke, kar je sicer dnevno 24-uma obveznost, a po splošnem prepričanju niti približno dovolj zahtev- na, da bi jo primerjali s priz- nanim delom »hranitelja družine«. V današnjem sve- tu, polnem sprememb, ni presenetljivo, da se vedno bolj uveljavljajo pozivi k uveljavitvi vrednot, ki so veljale včasih. Prav zateka- nje k tradicionalni družini pa bega in žali vse, ki ne so- dijo v predpisani kalup in so si svoje družine - iz kakršne- ga koli že razloga - zamislili in zasnovali drugače. Britanska družina Na lanskoletni konferenci britanske vladajoče Konser- vativne stranke so se nekate- ri vodilni fvmkcionarji zav- zemali za vrnitev temeljnih vrednot, med njimi tudi tra- dicionalne družine. Premier Piše: Mojca Belak John Major je v istem času začel govoriti o kampanji, ki jo je poimenoval »vrnitev k temeljem«, kar so široke množice razumele kot vrni- tev k temeljnim družinskim vrednotam. Ta parola pa je bila prevelik zalogaj za or- ganizacije, ki zastopajo dru- žine z enim roditeljem, torej samohranilke, pa tudi lezbij- ke in homoseksualce ter dru- žine, ki jih ustvarjajo nepo- ročeni pari. Britanska družba je, vsaj kar se tiče zakonskega živ- ljenja ali kar življenja v dvo- je, v krizi. Strmo je narasel odstotek ločitev, z njim pa tudi odstotek družin z enim roditeljem in otrok, ki odraš- čajo v takih razmerah. In če- prav mnogi menijo, da mora imeti odraščajoči človek ob sebi predstavnika obeh spo- lov, drugi trdijo, da otroci precej bolje uspevajo, če ži- vijo v prijetnem vzdušju z enim samim roditeljem, namesto da bi ostali v tradi- cionalni družini in bili priča neprestani napetosti med za- koncema. In naj so družine z enim samim roditeljem še tako nedobrodošle v očeh vsaj v besedah krepostnih oblasti, njihova prisotnost ob vseh drugih oblikah dru- žine sama po sebi zahteva širše pojmovanje družine, ki po novem zajema precej več kot le heteroseksualna za- konca z otroki. Prav zaradi teh razhajanj so se v Združe- nih narodih odločili, da le- tošnje leto sicer namenijo tej temi, na noben način pa dru- žine ne poskušajo definirati. OZN Bili Hass, predstavnik po- bude Mednarodno leto dru- žine pri Združenih narodih v New Yorku meni, da po- skušajo v letošnjem letu predvsem opozoriti na dru- žino in njeno mesto v spre- minjajočem se svetu današ- njega dne. Pomembna naj bi bila predvsem stabilnost in integriteta družine, radi bi, da bi družba nanjo gledala kot na vir podpore za vse družinske člane in da bi se temu primerno tudi obnaša- la do nje. V Britaniji so ob letu družine na primer začeli glasneje govoriti o podaljša- nju plačanega porodniškega dopusta, ki je zdaj omejen na samo štiri mesece ter o pra- vici do bolniškega dopusta za starše, če zbolijo otroci. Zdaj morajo starši, torej ve- činoma matere, ob taki pri- ložnosti izkoristiti svoj obi- čajni letni dopust ali pa se pri zelo bolehnih otrocih od- povedati službi. Ob vsem tem se zastavlja vprašanje, ali bo Mednarod- no leto družine sploh vpliva- lo na izboljšanje odnosa do družine. Mnogi so prepriča- ni, da Združeni narodi v iz- vajanju nalog, zadanih ob vsakem tematskem letu, niso posebno močni. Večinoma se zgodi, da se samo peščica ljudi, ki dela v okviru OZN, zaveda, komu je leto posve- čeno. Tako lahko tematsko leto samo opozori na ta ali oni problem, kaj drugega pa bi bilo narobe in naivno pri- čakovati. In čeprav utegnejo le redki dvomiti v dobronamemost Leta družine, se bo njegova uspešnost pokazala šele ob koncu letošnjega leta ob pre- gledu, koliko zadanih ciljev je bilo doseženih. Program Leta družine 1994 se zdi pre- cej ambiciozen, čeprav ne to- liko kot program za prihod- nje leto, ki bo Leto strpnosti. V Leto strpnosti pa ne verja- me niti predstavnica OZN v njihovem Informacijskem centru. »Dobra ideja«, se je namuznila in dodala, »samo ne bo se obneslo«. Čeprav nam politiki nalivajo kalnega vina, je vse več pijanih. Vsak gre proti nekemu cilju, pa če se ob tem trudi ali ne. Strah pred gripo ne bo imel tako velikih oči, če bomo nanjo gledali z odprtimi očmi. Dandanes je mogoče gojiti nesebično ljubezen le z umetnimi gnojili. Ne sprenevedajte se! Saj vendar drug dru- gemu gledamo pod prste. Včasih trenutna razpoloženja trajajo celo več- nost. Kdor resnih stvari ne zna sprejemati na lahko- ten način, si sam sebi piše tragedijo. Tako alkohol kot slabe navade imata eno slabo lastnost. Prehitro prideta v kri. Ko srce zaigra, je konec biznisa. Bolj ko smo odprti do ljudi, bolj nam pred nosom zapirajo vrata. Če se že odločate po vesti, potem tega vsaj ne povejte naglas. Miselna naravnanost politikov je vseskozi usmerjena na vrh, odvisni so pa od »ta spod- njih«. franci čeč Te izjave sem bila vesela. Ne vem, kaj bi iila, da se mi ne bi kar naprej vrtelo in bi flehaia z bruhanjem. Vsak dan sva pričakovala pošto za novo \službeno mesto, vmes pa pripravljala vse Wrebno za najino poročno potovanje na T^glav. Iti na Triglav je bila že zdavnaj 'ooja tiha želja, a na kaj takega glasno še ^pomisliti nisem smela med šolanjem. Sončno julijsko jutro! Odpeljala sva se '"Bohinj in tu prespala, če lahko rečem, da jje to sploh bilo spanje. Ob hotelu Zlatorog k žuborel potoček, v mojem želodcu je kar ''aprej nekaj klokotalo, se obračalo in šlo i^iJ je na bruhanje. Molčala sem, da ne bi še "loža spravljala v slabo voljo, in bedela \^ noč. Tako rada sem občudovala mlade ^srnice, ki so vozile otročičke. »Porod je l^kaj naravnega,« so nas učili. Malo boli, '^3; zato, bom že prestala. Ampak, da me ^ija že po prvem mesecu, to pa zares ni ^ fedu. o težavah mi ni nobena ženska P^aviia. Najbrž vsaka molči. Gledam skozi °^no; zvezde sijejo, luna sveti, a vse skupaj ^Jprav nič romantično. Pred mano je resno ^^vljenje, kajti postala bom mati. To je ne- ^3; več, kot biti učiteljica. Spominjam se ^^oje mame. Toliko bremen je morala pre- 'Jasafi. Rodila je deset otrok, zgubila je mo- ^3 med vojno, delala na 20 ha zemlje, zgu- sina v vojni, umrla ji je hčerkica za "3Vico in je vse junaško prenašala. Ne ^^em kloniti! Slabost bo minila in vse bo Hro. Vstala sva ob svitu. Marko mi je odrezal ^^lico, da sem lažje hodila. Šla sva do slapa ^^vice in čez Komarčo do Sedmerih jezer. ^ama nisem vedela, kdaj me je slabost mi- liia. ^ri Sedmerih jezerih je bila polna koča planincev. Marko je srečal svojega profe- sorja Borisa Ziherla. Opazila sem, da mu je bilo nerodno pred profesorjem, da ima ženo s sabo. Molčala sem. Marko mi je zaupal, da še pri njem ni opravil izpita. Čeprav sva spala na skupnem ležišču, sem to noč zaradi utrujenosti in svežega zraka dobro spala. Z nami je spala družina s pet let starim sinom. Mislila sem si: »Če bo ta zmogel pot na Triglav, bom še jaz.« Po zajtrku sva se odpravila na pot. Nara- hlo so se dvigale meglice in planinci so vedeli povedati, da se bliža slabo vreme in je boljše, da ne greva na pot. Nisva jim verjela in šla dalje. Začelo je deževati. Vsa sem bila premočena in drgetala od mraza. Hitela sva naprej, ker je bila pred nama koča bliže kot za nama. Med dežjem so gosto naletavale snežinke in vedno bolj za- krivale markacije. Znašla sva se v pravem snežnem metežu. Zanohtalo me je v roke in noge. »Bojim se, da ne bom zmogla do koče. Noge mi kar drevenijo od mraza.« »Veš, da boš! Moraš' Zmasiral ti bom noge in obul suhe nogavice.« »Roke imam trde, ne morem odvezati ve- zalk. Morala bi verjeti izkušenim planin- cem,« govorim vsa obupana. »Skrij roke pod mojo jopco in se me primi okrog pasu, da se ogreješ. Ta čas te bom preobul in ti zmasiral noge.« Ubogala sem. S težavo meje preobuval in masiral najprej eno, nato drugo nogo. Po- magalo je. Spet sem lahko hodila. Se hujši od mraza in utrujenosti je bil strah, da se bova zgubila. Z vsake skale je praskal sneg, da sva našla markacijo. Na- predovala sva počasi. Čutil je, da me je strah, kar ni moja navada, svoj strah je skril in še bolj vneto brskal po kamenju, da je odkrival smer poti, ki se je zaradi padle- ga snega le tu in tam zaznala. Vsa utrujenost in strah sta zbežala, ko sva zagledala kočo. Zgrabil meje za roko in zdrvela sva kot obsedena. Takoj sva dobila vroč čaj in enolončnico. Prosila sva za skupno ležišče. Stiskala sva se kot vrabčka, da sva se ogrela in kmalu zaspala. Poskušala sva še isti dan nadaljevati pot, a zaradi zapadlega snega nisva mogla. Bila sem v strašnih skrbeh. Zaradi pomanjkanja denarja nisva smela ostati dlje, kot sva na- črtovala, in tudi sicer sem se nekam čudno počutila. Vsega me je bilo strah. Takrat nisem vedela, da so to nosečnostni strahovi. Zdravnik je prav povedal, da mi bo spre- memba zraka koristila. Bruhala nisem več in tudi vrtoglavica je minila. Bil pa je pred mano neskončen strah, ki ga takrat nisem znala pregnati. Naslednji dan sva šla po snegu proti Kre- darici. Zaradi mojega strahu sva morala hoditi v navezi. Sram meje bilo v dno duše, da sem takšna bojazljivka, a bolj ko sem se borila, da bi bila pogumna, bolj mi je šlo na jok. »Ne grem več naprej! Padla bom v pre- pad,« sem izdavila glasno. »Bodi no pametna! Saj sva že čisto blizu Triglava. Pred sabo ga imaš na dlani. Niko- li ne boš prebolela, če odnehaš in se ne vzpneš na vrh. Na Kredarici se boš odpočila in boš videla, da bo šlo.« To je pomagalo. Stisnila sem zobe in brez misli stopicala za možem. Končno Kredarica! Čeprav sem se brani- la, je naročil šilce žganja. Spila sem. Pogna- lo je kri po žilah. Kar zaživela sem. Začela sem opazovati ljudi okrog sebe in jih poslu- šati. Vsi so se veselili vzpona na Triglav. »Saj res! To si tudi jaz želim,« sem si tiho dejala. Nek starejši možakar seje hvalil, da se že dvajsetič vzpenja na Triglav. Sram me je bilo, da sem tako obupavala. Neka teža je zginjala z mene. Menda sem se to pot prvič nasmejala na poti na Triglav. Prerodila sem se. Vso nadaljnjo pot sem hodila kot v pri- jetnih sanjah. Na vrhu Triglava je bila ču- dovita jasnina. Poplačan je bil ves trud. Pred mano se je razprostiral razgled in sončni žarki so trgali kopreno meglice... Zdelo se mi je, da vidim pred sabo pol Slovenije. »Takšnega razgleda pa še ni bi- lo,« je zagotavljal starejši moški, ki se je to pot povzpel dvajsetič. Tudi sama nisem do- živela takega razgleda nikoli več, čeprav sem se še trikrat vzpela na vrh in upam, da ne zadnjič. Domov sva se vračala skozi dolino Tren- te. Prvič v življenju sem občudovala izvir Soče... modrina izvira, globina, v kateri nisi videl začetka. Motrila sem v globino. Izvira ni mogoče zaznati v globini, kot ni mogoče zaznati globine lastne duše. Vsak dan človek odkrije kaj novega o sebi... Najina poročna pot se je bližala h koncu. Nisem imela časa razmišljati o bodočem življenju, ker sem vsak dan imela dovolj skrbi s seboj v premagovanju težav. Zave- dala sem se enega: kakor je bila strma pot na Triglav, tako bo tudi strma pot v naji- nem skupnem družinskem življenju v pre- magovanju mnogih težav, če bova hotela, da bo jesen življenja kronana s srečo in zadovoljstvom. Vrh nad Laškim Doma naju je čakala pošta za novo služ- beno mesto v Brezah. Kar naslednji dan sva odrinila na pot. Peljala sva se do Šentjurja, nato dve uri peš do Brez. Najbolj naju je skrbelo, kakšno bo novo stanovanje. Na šoli sva našla ravnateljico Vero. »S stanovanjem so tu težave. Prejšnji ravnatelj je stanoval v hiši, ki je sedaj praz- na. Je zelo zanemarjena, ker že leto dni ni nihče bival v njej.« »Šla bi si jo ogledat in jo pred začetkom šolskega leta uredila.« Peljala naju je do hiše. Gledam... Vse bolj je bilo podobna podrtiji kot hiši. Stala je nasproti pokopališču. Ključavnica je bila uničena. Odprli smo vrata... Kakšen smrad! »Pa so le grdi ljudje. Prostore so uporab- ljali za stranišče, ko so hodili k maši,« po- jasni Vera. »Zares je v obupnem stanju! Nekako bo- va morala urediti. Treba je dobiti lopato, apno, barve in čopič,« se vdam v usodo. »Nekaj takega imamo na šoli. Bosta sama belila?« »Seveda! Kakor bova naredila tako bo. Nimava nobenega pohištva. V hiši je le star štedilnik s pekačem. Pa novo ključavnico rabiva, da ne bodo sproti ponesnažili, kar bova očistila.« »Še danes vama iz Šentjurja prinesem novo ključavnico.« Št.14 - 7. april 1994 J Renault In Volvo sta v Levcu še vedno skupaj RSL Avtosalon Leveč se na sejmu predstavna z novostmi In svežimi Idejami RSL Avtosalon Leveč se predstavlja tudi na letošnjem sejmu Avto in vzdrževanje na sejmišču Golovca v Celju. Na tem sejmu sodeluje že od za- četka, torej petič zapovrstjo. Ob tem je treba omeniti, da je zamisel o tovrstnem sejmu pri- šla iz vrst strokovnjakov pri Obrtni zbornici Slovenije, v sekciji za avtoremontne sto- ritve, član izvršilnega odbora te sekcije pa je od vsega začet- ka tudi Jože Podmiljšak iz RSL Leveč. Ta se na sejmu v Celju predstavlja s širokim programom Renault in Volvo, s številnimi novostmi, ki sta jih v svet avtomobilizma vne- sla ta dva ugledna svetovna avtomobilska giganta in kate- rim zvesto sledijo ter jih ures- ničujejo tudi RSL Avtosalon Leveč pod vodstvom mojstra Jožeta Podmiljška. »Avtomobilska stroka je ze- lo pomemben del našega go- spodarstva. Da bi bila čim bolj uspešna in donosna, pa so v njej potrebni izkušeni kadri, dobri strokovnjaki za vodenje in delo v avtomobilskih servi- sih. Po novem obrtnem zako- nu, ki je v pripravi, ne bo mo- gel biti nihče vodja avtomobil- skega servisa, če ne bo imel mojstrskega izpita,« je pove- dal Jože Podmiljšak, ki je pri omenjeni sekciji slovenske Obrtne zbornice eden tistih, ki je zadolžen za pripravo pro- grama mojstrskih izpitov, ki bodo potekali po preverjenem in znanem nemškem sistemu. To nalogo so mu zaupah kot človeku, ki je mojster v avto- mobilsko-servisni stroki že dvanajst let, in ki je leta 1972 začel kot obrtnik v obrtni de- lavnici z enim samim delov- nim mestom. Bil je tudi prvi uradni privatni Renaultov ser- viser v bivši Jugoslaviji, ki je vse svoje kadre sam vzgajal in vzgojil v strokovnjake. Danes je v RSL Leveč zapo- slenih 42 ljudi, ki svoj posel odlično obvladajo, in ki sledijo svetovnim novostim stroke ter jih uvajajo v procese dela. Pot od skromne obrtne delavnice do ene najuglednejših zaseb- nih firm je bila težka, pred- vsem v razmeroma dolgem ob- dobju, ki je bilo pod okriljem in nadzorom nekdanje države razvoju zasebne pobude nena- klonjeno in do obrtnikov celo sovražno. Danes so slovenskim zasebnikom odprte vse mož- nosti za razvoj. Tudi v RSL Leveč, saj se zavedajo po- membne prednosti v neobre- menjenosti z lastninjenjem. Tu sta lastnina in kapital znana. Zastopstvo z ekskluzivo Neuspela finančna združi- tev francoskega Renaulta in švedskega Volva ni vplivala na odnose in delo v RSL v Levcu, pa tudi v samem novomeškem Revozu ne. Sodelovanje na ko- mercialno-tehničnem področ- ju se nemoteno nadaljuje. Zato so tudi uspehi levškega sei-visa oziroma salona vidni na vsa- kem koraku in v zaupanju fir- me Renault. RSL Avtosalon Leveč je danes ekskluzivni za- stopnik, ki ima svoje mesto v zgornjem delu lestvice Rena- ultovih uspešnih koncesionar- jev, tako na področju prodaje vozil kot tudi na področjih servisiranja in prodaje rezerv- nih delov. Poleg programov Renault in Volvo v RSL v Lev- cu prodajajo tudi kakovostne barve - avtolake Standox ter avtomobilske gume michelin. »Sejem Avto in vzdrževanje je predstavitvenega značaja in zato nima namena, da bi raz- stavljavci tekmovali med sabo s popusti,« pravi Jože Podmilj- šak. RSL Avtosalon Leveč na tem sejmu predstavlja vozila iz programov Renault in Vol- vo, rezervne dele zanje ter do- datno opremo. Na razstavnem prostoru pa bo imel svoje me- sto tudi eden vodilnih raču- nalniških svetovnih gigantov, IBM, ki je izdelal poseben pro- gram za vodenje servisnih de- lavnic. V kratkem ga bodo vpeljali tudi v RSL Avtosalo- nu v Levcu, sicer pa je delo v tem levškem podjetju že da- nes računalniško podprto. Obrestovana vlaganja v trg in v kupca v RSL d.o.o. v Levcu ima vsak kupec vrsto ugodnosti, med katerimi je prav na vrhu garancija za kakovost. Neneh- no skrb za zadovoljstvo kupca pomeni tudi novost, servisna kartica, ki jo prejme vsak ku- pec vozila. Kartica ima mag- netni zapis, ki pove prav vse o kupljenem avtomobilu. Lastnik kartice jo predloži pri vsakokratnem servisiranju in ima pri tem vrsto ugodnosti. Podjetje RSL načrtuje ra- zlične marketinške akcije, med njimi tudi žrebanje, ki bo 22. decembra letos v prodaj- nem centru v Levcu. Vsakdo, ki bo v tem letu kupil vozilo iz prodajnega programa RSL, bo lahko sodeloval v žrebanju. Sodelujoče v tej igri sreče bo čakalo okoli 50 mamljivih na- grad, med njimi tudi osebni avtomobil R5 campus s tremi vrati. Pisana programska paleta RSL prodajno servisno po- djetje Leveč nudi kupcem no- va vozila Renault in Volvo, pri tem pa si prizadeva imeti stal- no v zalogi čim več razUčnih modelov. Za nakup teh vozil nudi ugodna posojila in asing pogoje nakupa, ki % RSL Leveč opravlja le^j gdajalec. Pri prodaji rablja Renaultovih vozil po sist, staro za novo imajo ta v« v RSL tehnično garancijo. RSL prodaja originalne zervne dele Renault in V( ter dodatno opremo (z moi žo) kot so prevleke, predpi niki, avtoradijski apai strešna okna, spojlerji..., j pa tudi že omenjene gi michelin ter barve in ličai materiale firme Standox. Pri servisiranju vozU R« uit in Volvo v RSL v Le opravljajo garancijska ini hanska popravila, klepai popravila poškodovanih vi in Učanje s tehnologijo St dox. Servisiranje s sem kartico RSL stranki zagot Ija 10-odstotni popust prij čilu teh uslug. Št.14 - 7. april 1994 št.14 - 7. april 1994 Alfa 145 namesto alfe 33 Milanska Alfa Borneo, ena tovarn znotraj Fiatove grupa- cije, se pripravlja na skorajš- njo predstavitev alfe 145 (na sliki). To bo nadomestilo za dokaj ostarelo alfo 33. Alfa 145 je kombi limuzina s tremi vrati, medtem ko naj bi petvratno različico z nekoliko drugač- nim zadkom predstavili leta 1995. Novi avtomobil areške tovarne, ki se tako kot ves Fiat srečuje s precejšnjimi težava- mi, bo na voljo v varianti s šti- rimi motorji; od tega bodo tri- je bencinski in en tvirbodizel- ski z gibnimi prostorninami od 1351 do največ 1929-kubičnih centimetrov ter močjo od 90 do 129 KM. Dobra prodaja avtomobilov Po lanski, skoraj izjemni prodaji novih avtomobilov (skupaj 60 tisoč), so napovedi o letošnjem poslu dokaj zadr- žane. Razimiljivo: avtomobilska Evropa je verjetno še v krizi, na domačem gospodarskem prostoru pa ni opaziti dogaja- nja, ki bi bilo pretirano opti- mistično. Pa vendarle podatki o dvomesečni prodaji novih osebnih avtomobilov preko zastopnikov in tisto, kar sta doslej prodali obe domači to- varni, torej Revoz in Cimos, morda kažejo na to, da se utegne tudi letos ponoviti leto 1993. Petindvajset zastopni- kov tujih avtomobilskih to- varn je namreč januarja in fe- bruarja prodalo 3676 osebnih avtomobilov, kar je za dvajset odstotkov več kot v lanskih dveh prvih mesecih. Relativno dobro so se odrezali tudi pri novomeškem Revozu, ki je v tem času za renaulte našel 2164 kupcev (lani 1924), nekaj slabše pa pri Cimosu, kjer so prodali 699 citroenov (lani 709). Med zastopniki sta v ospredju Lada Avto in ljub- ljanski Avtoimpex, ki proda- jata ruske lade oziroma češke škode. Podrobnejši pregled statističnih podatkov pa doka- zuje, da gre ugodnejša letošnja prodaja osebnih avtomobilov predvsem na račun tistega, kar sta do 28. februarja iztržila Lada Avto in Avtoimpex. To- rej se je povečalo povpraševa- nje predvsem po najcenejših avtomobilih, kajti tako lade kot škode spadajo v najnižji cenovni razred. Po svoje je vsaj omembe vredno tudi sta- tistično dejstvo, da je bil fe- bruar uspešnejši od januarja, kar velja tudi za prodajo novo- meških renaultov in koprskih citroenov. Podatkov o sivem uvozu še ni, vse pa kaže, da se v zadnjem času povečuje uvoz rabljenih avtomobilov. Kakor- koli že, prva letošnja meseca sta bila spodbudna, vendar to še ni razlog za optimizem. BORZA CEN RABLJENIH AVTOMOBILOV Na sejmu rabljenih avtomobilov v Celju se je tokrat zbralo 350 vozil. Zaradi zasedenosti prostorov je bil sejem na travi^ terenu za dvorano. Prodalo se je 10 vozil. Cene vozil so v nemških markah in so le okvirne. Maja 18. slovenski avtomobilski salon Ljubljansko Gospodarsko razstavišče bo od 6. oziroma 7. pa vse do 15. maja gostilo 18. slovenski avtomobilski salon, prireditev, za katero večina domneva, da bo zelo zanimiva. Organizatorji, to sta Ljubljanski sejem ter Združenje avtomobilskih zastopnikov in proizvajalcev vozil Slovenije, trdijo, da bo to razstava, na kateri si bo mogoče ogledati vsaj nekaj letošnjih pomembnejših avto- mobilskih novosti. Vse kaže, da bo predstavljen novi audi A8, pa BMW compact, morda novi legacy, toyota ceUca šeste generacije, pa toyota RAV4 ipd. Zapleti, ki že od lani spremljajo organizacijo te prireditve, so bolj ali manj zglajeni oziroma odpravljeni. Doslej je na naslov organi- zatorjev naslov prispelo 177 prijav domačih in tujih raz- stavljavcev. Salon bo odprt od 10. pa vse do 21. ure, vstopnice oa bodo po 450 in 250 tolarjev. Ford obnavlja scorpia Evropski Ford bo sredi leta začel ponujati obnovljenega scorpia, svoj največji avtomo- bil. Karoserijske spremembe ne bodo prav velike: odbijači bodo bolj potisnjeni v karose- rijo, vanje bodo namestili tudi meglenke in kratke luči, ma- ska bo ovalna, zadnje luči dru- gačne. Obnovljeni scorpio bo na voljo kot štirivratna limu- zina in kot petvratni tumier (karavan), ob obilici znanih motorjev pa bosta nova in bolj zanimiva vsaj dva: Coswort- hov šestvaljnik z močjo 225 KM in dvolitrski agregat s po štirimi ventili na valj in 150 KM. Na sliki: obnovljeni ford scorpio tumier. Neopazno opazni Japonci Japonska avtomobilska in- dustrija je imela znova kaj po- kazati, hi daje jo kriza, prav tako (ali celo huje) kot evrop- sko avtomobilsko konkurenco. Ampak v Ženevi je bilo to manj, če sploh opazno. Že omenjena Toyota je k novi ce- lici tako dodala še manjše te- rensko vozilo z oznako RAV 4. To je nežni in všečni terenec, ki ga poganja 2,0-litrski ben- cinski agregat z močjo 129 KM. Subaru, sicer ena manjših japonskih tovarn znotraj in- dustrijske grupacije Fuji He- avy Industries, si je izbral Že- nevo za evropsko promocijo povsem na novo narejenega le- gacyja. To je druga generacija, in sicer v karoserij ski inačici Umuzine in station wagon. Motorji bodo trije, od tega tudi turbo bokser s prepričljivimi 200 KM. Suzuki, prav tako skromnejši po obsegu svoje avtomobilske produkcije, je ponujal novi alto, ki je na do- mačem trgu tudi cervo. To je trivratna kombi limuzina do- volj oblih karoserij skih potez, nedvomno avtomobil, ki je do- volj zanimiv tudi za slovenski avtomobilski prostor. Avto iz- delujejo v indijski tovarni Ma- ruti Udyog (kjer ga poznajo pod imenom maruti zen), vanj pa vgrajujejo 993-kubični bencinski štirivaljnik (52,9 KM); po napovedih slovenske- ga zastopnika Suzuki j a (Wolf in partnerji, Ljubljana) pa naj bi bil novi alto pri nas napro- daj jeseni. Honda je bila v Že- nevi prisotna z novim accor- dom aerodeckom (karavanska izvedenka), ki nastaja v ZDA, in z dokaj skromnimi možnosti - ko gre za prodajo na sloven- skem prostoru, ter civicom ku- pe. Južnokorejska avtomobil- ska industrija, velika tekmica japonskim tovarnam, se je ob znanem Hyimdaiju dokazova- la tudi ob pomoči tovarne Kia Motors in SsangVong. Prva se pojavlja tudi pri nas, pod že- nevske reflektorje pa je pripe- ljala ličnega tekmeca z ime- nom sportage, druga pa je po- nujala na ogled terensko vozi- lo musso, ki ga ob drugem po- ganja tudi Mercedes Benzov dizelski motor z močjo 95 KM pri gibni prostornini 2,9-litra. To bi bilo skoraj vse in zato je jasno - Ženeva 94 je (skoraj) končana, naj pač pride nasled- nja Ženeva. Št.14 - 7. april 1994 Ljtansko - ameriški Jaguar L lani dobro posloval ^j^b krizi, Id je še toliko ^^^razita v Evropi, vsem la- J^Šlo slabo. V VeUki Bri- je bila prodaja novih bnih avtomobilov večja za [^11 odstotkov, Rover, si- , deloma v japonski lasti Ipda), je prav tako posloval Lp. Dobro je šlo tudi ame- ^q,britanskemu Jaguarju, jjTii, ki jo je leta 1989 kupi- 'jpieriška avtomobilska kor- facija Ford. Skupno proda- jo povečah za več kot obe- tavnih 22 odstotkov, saj so do Sl.decemBra izdelah 29.548 jaguarjev. Najpomembnejši je seveda še vedno ameriški trg, kjer je bilo lani kupcev za 47 odstotkov več, novega jaguar- ja si je omisUlo 12.734 Ameri- čanov. VeUko povpraševanje po teh avtomobilih so zabele- žili tudi v državah Južnega Pacifika in - nekoliko prese- netljivo - na Švedskem. V tej skandinavski državi je bUo kupcev kar za 55 odstotkov več kot leto prej, na tej lestvici pa sta dokaj visoko še Nova Zelandija in Avstralija z več kot 40-odstotnim povečanjem prodaje. Jaguar se je lani prvič pojavU tudi na Kitajskem (kjer so prodali tri avtomobUe), zelo dober posel pa so skleniU tudi s podjetjem Budget Rent a Car. Temu so prodali 500 U- muzin XJ6 za več kot 25 mili- jonov dolarjev. Sicer pa se v tovarni že pripravljajo na zamenjavo sedanje limvizine XJ6, pri tem pa naj bi za novi avtomobU namenili kar 700 miUjonov fimtov. Kljub tem ugodnim številkeim pa je bil fiiiančni del poslovanja še ne- uspešen. Izgube je bilo namreč za 108 milijonov dolarjev (v lanskem tretjem četrtletju), kar pa je kljub vsemu manj, kot je bilo minusa v enakem obdobju predlani (135 miUjo- nov dolarjev). Zdi se torej, da so časi za tovarno Jaguar ven- darle nekaj boljši. L|kswagen: [guba 1,94 lilijarde mark .goneč prvega letošnjega tri- Lčja prihajajo na svetlo ^tki o lanskem poslovanju Itomobilskih tovarn. Grupacija Volkswagen, ki jjužuje še španski Seat, pa puški Audi in češko škodo, je slovno leto končala z izgubo 14 milijarde mark. Prodaja (vrednostno) padla s pred- [skih 85 miUjard na lanskih milijard mark. Sicer pa ne- iteri anaUtiki menijo, da so jultati kljub vsemu boljši, it je bilo pričakovati in raču- liso da bo izgube za 2,3 mi- arde mark), drugi pa, da bo lel VW tudi letos veliko izgu- in to kljub vsem varčeval- ni programom, ki jih je uve- 1 drugi človek VW, sicer pa lanec oziroma Bask Jose Ig- ido de Arriortua. Južnokorejskl terenec ssangvong musso Južnokorejske avtomobilske tovarne postajafo v Evropi vse konkurenčnejše in zato uspeš- nejše. Med temi je tudi Ssan- gVong, ki se je na nedavnem ženevskem avtomobilskem sa- lonu dokazoval tako z družino terencev po imenu korando kot tudi s terenskim avtomo- bilom musso (na sliki). Gre za keroserijsko izveden- ko z daljšo medosno razdaljo in petimi vrati, pri čemer se v nosu ob dveh bencinskih vrti tudi Mercedes benzov dizelski agregat z gibno prostornino 2,9-Utra ter močjo 95 KM. Na- črti te tovarne s terencem na evropskih trgih niso posebej jasni, kajti prodaja naj bi ste- kla šele proti koncu leta. Za SsangVong pa je sodelovanje z ugledno nemško in evropsko avtomobilsko hišo Mercedes Benz vsekakor pomembno ne le zaradi tega, ker si je v okvi- ru kooperacije zagotovil ustrezne motorje, pač pa tudi zato, ker bi to lahko bil eden pomembnih razlogov za ugod- nejši nastop na evropskem in sevemoEimeriškem avtomobU- skem prostoru. GM Evropa dopolnjuje Ime GM Evropa, ki ima sedež v švicarskem Ziirichu, združuje pod svojo streho dve tovarni - nemški Opel in britanski Vauxhall. Lani sta bili obe tovarni dovolj uspešni, kajti njim skupni tržni delež na evropskih trgih je dosegel števUko 12,7 odstotka, po- leg tega pa je GM Evropa predvsem ob pomoči bri- tanskega VauxhaUa pove- čal prodajo za 0,7 odstotka. Tudi končni rezultat je bil razmeroma ugoden: dobič- ka je bUo za 600 milijonov dolarjev, kar pa je za do- brih 50 odstotkov manj kot predlani. GM Evropa se je sedaj odločil, da na evrop- skih tleh opravi dovolj po- membno spremembo. Tako spreminja oziroma dopol- njuje ime, kajti v posamez- nih evropskih državah ne bo več nastopal kot, zgolj za primer, GM Švica, pač pa kot Opel Švica. Pri GM Evropa menijo, da je spre- memba imena nujna, kajti pri Icupcih je omenjanje zgolj GM Evropa povzro- čalo zmedo in marsikdo ni vedel, da se pod tem ime- nom skriva tudi riisselshe- imski Opel. Sicer pa opli nastajajo v devetih evrop- skih dišavah, kar je eden dokazov razprostranjeno- sti te nemške avtomobilske hiše. Opel corsa Je prodalna zvezda Opel je lahko nadvse zado- voljen s prodajo corse, tre- nutno najmanjšega avtomo- bUa v programu. Dobre vesti prihajajo tudi iz Mehike, kjer so v letošnjih dveh me- secih prodali skupaj kar 4800 teh vozil. Tam avtomo- bil poznajo pod imenom che- vy swing oziroma joy, raču- najo pa, da bodo letos proda- U kar 25 tisoč cors. Tudi za- radi tega bo General Motors oziroma Opel v mehiškem Ramos Arizpeju postavU to- varno, ki bo vredna približ- no 150 milijonov dolarjev, izdelovaU pa naj bi zgolj cor- se. Nasploh je mehiški trg med srednjeameriškimi do- volj pomemben, kajti v letu dni tam prodajo aU kupijo približno 400 tisoč avtomo- bilov. Št.14 - 7. april 1994 št 14 - 7. april 1994 3 Tako kot marsikaj drugega tudi musical prihaja iz Amerike. Na odru je zaživel kot posebna gledališka 2rvrst, vendarle pa so prve vzgibe zanj lahko našli v evropskem kabareju. Zato je včasih težko ostro začrtati meje in natančno ločiti musical od kabareja, operete ali glasbene komedije. Povsod se poje, pleše, igra, vse enako dobro in vse v eni sapi. Nekateri songi iz musicalov so postali prave glasbene uspešnice, nastali so tudi imenitni videospoti. Slovenci smo se že v 60-tih lotili musica- lov, takrat celo bolj zagnano kot danes. To so bili Čudoviti zanesenjaki Urbana Kodra in Franceta Janmika, Plešoči osliček Dari- jana Božiča in Žarka Petana, pa kasneje U slovenačkim gorama prav tako v tandemu Koder-Petan, imeli smo ročk opero Svetla- ne Makarovič in Davorja Rocca, pa musical Sla boeme Milana Dekleve in Zvoneta Šedl- bauerja. Dobri so bili tudi musicali za otroke: Ma- ček Muri Svetlane Makarovič, pa kar trije izpod peresa Milana Dekleve. Upajmo le, da z najnovejšim musicalom ne bo tako kot s Sneguljčico, ki je po vsem vloženem delu in denarju doživela le štiri predstave. Tudi tako se dogaja musicalom pri nas. MIŠA MOLK Št.14 - 7. april 1994 št.14 - 7. april 1994 št.14 - 7. april 1994 št.14 - 7. april 1994 št.14 - 7. april 1994 št.14 - 7. april 1994 št.14 - 7. april 1994 Makedonci, na plani Tista slovenska podjetja, ki bodo želela po novem iz- važati v Makedonijo, bodo morala izdelkom priložiti navodila, garancijo in ostalo dokumentacijo, ki bo preve- dena v makedonščino in na- pisana v cirilici. Takšna na- vodila prejemajo te dni na območnih gospodarskih zbornicah. Glede na to, da znanje makedonščine ni rav- no običajen pojav, pričaku- jemo da se bodo prodajalci na tržnici začeli ukvarjati s postransko dejavnostjo. Če ti zrasle pritisk Poslanec celjske skupščine Miro Gradič na vsakem za- sedanju poskrbi za zabavo svojih zdolgočasenih kole- gov, tako da je zadnje čase povsem zasenčil poklicnega komedijanta Boruta Alujevi- ča. In to počne kljub temu, da mu lahko vsak trenutek nevarno zraste pritisk, še zlasti, ko stopi za govorniški oder kdo iz združene liste. Na srečo je med poslanci kar nekaj zdravnikov, ki bi mu gotovo nudili prvo pomoč... Slovenščina mu »ne vaUa^ Prvoborec Slovenske naci- onalne stranke v Celju Bojan Ekselenski je znan po svoji skrbi za slovenski jezik. To dokazuje tudi v svojih nasto- pih v skupščini, kjer prisotne vselej preseneti s svojo iz- bomo izreko. Ali, kot bi sam rekel, nekaj pri vsem skupaj »ne valja«. Ministrica In mož ¥ moilrem Celjska finančna ministri- ca Danica Doberšek si je omislila osebnega stražarja, so nekateri komentirali, ko je na seji vlade sedela poleg moža v modri uniformi. Nič čudnega, ko pa je bil na dnevnem redu proračun in borba za tolarje! Vohuni so meil nami Celjski poslanec Božidar Jurko je pred dnevi priznal, da se v prostem času ukvarja z vohunstvom. Kar nekaj ur je namreč spremljal delo mestnega stražnika in ugo- tovil, da je ukrepal samo tri- krat, čeprav je sam ugotovil vsaj 30 prometnih kršitev. Rahlo zaskrbljeni pričakuje- mo njegovo naslednje zasle- dovalno poročilo, saj še ni znano, kdo bo naslednja žrtev. Cesta Lesično - Tepanle v Lesičnem stoji obcestna tabla, ki obvešča, da vodi cesta desno od križišča v Šentjur m Tepanje V Šentjur že gredo po tej cesti in v Celje se tudi, pa tudi do Dramelj se kdaj odpravijo. Se vedno pa ni jasno, v katere Tepanje naj biprispeh. Vprašanje je, če je tudi v Tepanju tabla, kje se gre v Lesično... BODiCE^ Računi brez krčm^^ so »voda na miinitj stih, ki jim krčtm strežejo na prorac\ ske stroške. Kot kaže, so se atnt ški politiki lotili goslovanske — »zaradi ljuh miru«. Najstarejša tradi{ s strani oblastni je - obljubljanje g dov v oblakih. Največja nadli v politiki so tisti, jim jezik — prebit možgane. Politiki so več. kot pek, ki misli, lahko iz ajdove m - speče bel kruh. Tudi taki, ki o živi reji nimajo pojma, lo ljubijo — molze Kljub temu, da je i da »dobila košan ne bo - nakupna ko rica nič bolj polna MARJAN BBAD, Na Lamprečki goric Je zrastei iapuii Lamprečnikov Tona iz Bočne je komaj čakal na veliko noč, ko je po dolgem post- nem času, ki ja trajal vse od pusta, spet lahko raztegnil svoj meh. »Včasih je bilo seveda v tem času veliko bolj veselo. Saj veste - starši nas niso pustili, da bi kam šli in so neprestano gledali, da je bila harmonika na svojem mestu. In tisti, ki je prvi prinesel žegn iz cerkve, je poknil, da se je slišalo po vsej zadrečki dolini. To je bil znak, da se veselje lahko prične. In na veli- konočni ponedeljek se je mladina dobila skupaj, mi smo rekli na čaju, in plesali ter vriskali smo, da je bilo veselje. Prej smo povprašali na kakšno od velikih kmetij, da so nam odstopili prostor in domači so bili seveda običajno zelo veseli, da se je >čajev- ka< zgodila prav pri njih. Čaj, jabolčnik, kruh pa tudi potica, to so bile dobrote, ki so nam jih postregli. Mesa pa takrat ni bilo,« pravi Tona, ki ga na zgornjem delu Savinj- ske doline dobro poznajo, saj je tudi >oženil<^ skoraj 400 mladožencev, da o številnih ofi- ranjih sploh ne govorimo. »Ko smo prišli ofirat, smo bili sicer glasni, vendar pa tudi oprezni, saj je bila navada, da je ofiranec zmočil prišleke z vodo. Na prvi ohceti sem igral z dvanajstimi leti in od takrat so se >špili< kar vrstili. Običajno se je vedelo, koliko naj bi muzikantje in kuharice zaslužili, zato je starešina poskr- bel, da je zračunal, koliko bo na par svatov prišlo. Darovi takrat niso bili tako v modi, morali pa so na ohcet prinesti denar za te namene. Nekaj se je nakapljalo še s >povštr tancom<, ko so fantje za vsak ples in poljub morali prispevati v klobuk. Med igricami, ki smo se jih še igrali in ki še danes vžgejo, je tudi krompirjev >fuzbal<. Krompir zbijamo s krompirjem, ki ga ima- mo privezanega okrog pasu, v gol, narejen iz steklenic. In proti jutru je bilo pri nas v na- vadi petje zdravičk, kjer smo si na točno določeno melodijo prilagajali ali izmišljali besedilo. Zame je na primer bilo besedilo: >Na Lamprečki gorici pa raste lapuh, da bo Kosovi Gelci zrastei trebuh.< Vedelo se je, h kateri hodim in besedila ni Ena Iz Tonetovega rokava i Zaljubljen moški v najboljših letih sp govori ženski, ki jo je pred kratkim spo2^ »Ali bi hotela biti mati mojih otrok?" »Seveda. Pa ti mojih?« »Jasno.« »Krasno. Hvala bogu... Dva namrd imam, tretji pa je na poti.« bilo težko prirediti, vendar takrat moja^ monika ni igrala določene melodije. nekam čuden glas je prihajal iz nje. Danes ne igram več toliko, vendar ^ harmonike ne gre. Sem pa vesel, da instrumenta, kitare, prijel tudi sin, ko s'' še bolj gleda po modemih izvedbah, se g^' tudi že prijema domača glasba, ki nai" včasih pa tudi danes prinesla veliko ves^ EDI UAS^ Zdravnik že ve! Takega mnenja je bUa tudi večina naših bralcev, ki je glasovala za šalo Zinke Knap s Teharske 117, Celje. Iz- žrebali pa smo še Andreja Korberja s Polze- le 33a. Oba prejmeta našo standardno na- grado - kaseto in čestitko na Radiu Celje. Sala tetina Zdravnik že ve Zdravnik se skloni k bol- nemu možu in ugotovi: »Draga gospa, vaš mož je mrtev.« V tistem trenutku se mož zave in reče: »Ne, živ sem!« »Bodi no tiho. Zdravnik že ve, saj je učen,« sikne žena. Dobro ga le! Joža je snubil Marico in ji sveto zatrjeval: »Pri meni boš živela kot v raju.« Marica: »Že vem, že vem, zmeraj brez obleke.« Sporočilo žena gre k frizerju, ter napiše možu spo- ročilo: »Odšla sem k frizerju, pridem tik- tak, kar pomeni hitro.« Ko se mož vrne, prebere sporočilo in čaka. Ker je dolgo ni bilo, ji tudi on napiše sporo- čilo in odide. Žena se vrne in prebere sporo- čilo na katerem piše: »Odšel sem v gostilno, pridem cik-cak« Kolona žena pride domov precej pozno in se opravičuje: »Bila sem v koloni Mož ji reče: »Zakaj pa nisi prehitevala?« Žena pa na to: »Kako, ko pa sem bila prva v koloni!« Obzirnost žena upokojenka ima moža, mnogo let starejšega. Večkrat ga spomni, da sta poro- čena in jo zadnje čase precej zanemarja. Žena: »Lahko bi bil bolj obziren in se še kdaj potrudil, da bi me vsaj malo zadovo- ljil.« Mož: »Dovolj imam očitkov. Lahko takoj preideva k stvari. Pojdi v spalnico in se pripravi« Žena odide v spalnico, se sleče ter uleže na posteljo. Za njo pride mož. Počasi se ji približa, ji dvigne nogi in narahlo udari po ritki in pravi: »Prvi april!« Nevarni pIrhI Bogat devetdesetletnik se je poročil s pol mlajšo žensko. Do poroke je prišlo iz oboje- stranskih interesov. On je oboževal lepe mlade ženske, ona pa denar, saj je računala, da bo kmalu vse podedovala. Zgodilo pa se je, da je ona iznenada pre- minila med barvanjem pirhov za velikonoč- ne praznike. Ker je bila stvar precej sumljiva, so na- pravili obdukcijo, katere rezultat je bil za- strupitev s starimi jajci... Na prvi pogleil »Si se res zaljubila na prvi pogled?« »Res. Vedno naredim tako.« »Zakaj pa?« »Ker tako prihranim veliko časa.« Šale so prispevali: Mira LAH iz Ponikve, Ivan LEBEN-Slavc iz Celja, Stane ŠUMEJ iz Šent- jurja, Lidija VORŠIČ iz Celja Hedvika MUŠIČ iz Škofje vasi in Zoran MIRCIČ iz Celja. Št.14 - 7. april 1994