• I

■

1

Izdaja Cinkarna Celje metalurško kemična industrija, Celje. Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik Zlatko Sentjurc. Glasilo izhaja vsakega 15. v mesecu. Prispevke sprejemamo do 28. v mesecu. Rokopisov in slik ne vračamo. Naslov: Uredništvo glasila »Cinkarnar« Cinkarna, Celje. Telefon 23-981, interno 430. Tisk in klišeji AERO, kemična in grafična industrija Celje.
Po mnenju Republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časnik oproščen davka na promet proizvodov (St. 421-1/73, z dne 9. 1. 1973).


ŠH glasilo delovnega KOLEKTIVA CINKARNE CELJE H
LETO XX.
CELJE, 9. februar 1973
Številka i.
Potrebno večje sodelovanje slehernega člana
Na zadnjem občnem zboru osnovne organizacije sindikata v Cinkarni so delegati ocenili dosedanje delo sindikalne organizacije in sprejeli smernice za nadaljnje delo v prihodnjem obdobju, izvolili pa so tudi novo vodstvo sindikalne organizacije za prihodnjo mandatno dobo.
za družbeni standard zaposlenih članov kolektiva. Dejal je, da se je težaven gospodarski položaj podjetja odražal tudi pri reševanju problemov s tega področja, zlasti pri reševanju stanovanjskih problemov, poudaril pa je, da bo treba v prihodnje posvetiti družbenemu standardu večjo pozornost — tudi v obliki solidarnosti celotnega kolektiva.
Marjan Leban, referent za šport in rekreacijo je spregovoril o športu in rekreaciji v preteklem letu. Iz njegovega poročila je razvidno, da se je zanimanje za športno rekreacijo v našem kolektivu izredno povečalo. Veliko število članov je sodelovalo na sindikalnih športnih igrah, izreden pa je bil odziv na akcijo TRIM. Žal je pri vseh akcijah sodelovalo le majhno število članic kolektiva.
Nena Kobe je razpravljala o problemih mladinske organizacije v našem podjetju. »Mi mladi prevzemamo polno odgovornost za nedelavnost naše mladinske organizacije, vendar pa za 1;o nedelavnost ni odgovorna samo mladina, ampak tudi družbenopolitične organizacije, predvsem pa komunisti v Cinkarni, ki so se do naše mladinske organizacije obnašali preveč mačehovsko. Samo ^ poglejmo udeležbo članov družbenopolitičnih organizacij in mladinske organizacije, ki so bili vabljeni na konferenco našega mladinskega aktiva (konferenca je bila konec aprila lanskega leta). Izmed vseh vabljenih članov družbenopolitičnih organizacij se je vabilu odzval le predsednik centralnega delavskega sveta tovariš Skale. Naj omenim tudi to, da se je konference udeležilo le 34 mladincev izmed 240 vabljenih. Toda to nas ni toliko motilo, saj vendar ni važna številčnost neke organizacije temveč njeno
(Nadaljevanje na 2. strani)
Letos boljše perspektive
Naše podjetje bo letos slavilo stoletnico svojega obstoja, toda bolj ko se je bližal konec preteklega leta, večala se je zaskrbljenost zaradi neperspektivnega finančnega položaja. Prizadevanje celotnega kolektiva je končno privedlo k uspehu, poslovno leto smo zaključili brez izgube. Glavnega direktorja Cinkarne tovariša Franja Klingerja, dipl. ing. smo zaprosili, da bi obrazložil vzroke, ki so privedli naše podjetje v preteklem letu v tako kritičen gospodarski položaj, povprašali smo tudi, kako nam kaže v prihodnje.
Dosedanji predsednik sindikalne organizacije tovariš Martin Andrejaš je v svojem referatu spregovoril o delu sindikalne organizacije v minuli mandatni dobi. Ocenil je tudi delo v posameznih sindikalnih podružnicah, ki razen redkih izjem ni bilo preveč pohvalno.
»Z novo reorganizacijo podjetja, ustanavljanjem temeljnih organizacij združenega dela in z reorganizacijo sindikalne organizacije v skladu z ustavnimi dopolnili in političnimi cilji sindikata, bo potrebno bistveno spremeniti način dela v sindikatu. Z uresničitvijo 31. ustavnega dopolnila je jasno povedano da se vse pravice in dolžnosti delovnega človeka urejajo na nivoju temeljne organizacije združenega dela. Če si to praktično zamislimo, bo vsaka temeljna organizacija oziroma poslovna enota imela ne le izvršni odbor ampak svojo osnovno organizacijo sindikata. Pri tako organiziranem delu bo potrebna večja angažiranost članov. Delo bo pa uspešno, če se ga lotimo vsi in ne le posamezniki.«
Ko je govoril o predvideni realizaciji podjetja, je poudaril, da bo potrebno skladno z njo urediti tudi reorganizacijo samoupravljanja, in sicer tako, da bo delavec — proizvajalec dejansko tudi upravljal. Pri tem se je treba zavedati, da bo ta naloga zahtevnejša kakor doslej, zato bo potrebno posvetiti večjo pozornost dru-benopolitičnemu in samoupravnemu izobraževanju in informiranosti vseh članov kolektiva.
V svojem referatu je tovariš Andrejaš spregovoril tudi o skrbi
Gospodarsko poslovanje v preteklem letu je bilo izredno težavno. Poleg pomanjkanja obratnih sredstev zaradi nelikvidnosti, nas je prizadela še zamrznitev cen, ki je trajala od 22. novembra 1971
do 25. junija 1972. Ker so bile v tem obdobju surovine dražje od naših gotovih proizvodov, smo prvo polletje zaključili z izgubo 7,7 milijonov dinarjev. Del deficitarne proizvodnje smo ustavili, del pa smo zmanjšali na minimum. Do konca leta smo izgubo pokrili. Če bi bile zamrznjene cene korigirane že v začetku leta, bi imelo podjetje ob zaključku poslovnega leta preko 14 milijonov dinarjev dohodka. To dokazuje, da smo v drugem polletju pokrili izgubo in ustvarili nekaj ostanka dohodka (8 milj.). V zdru-gem polletju pa so nastopile podražitve, kar smo morali kompenzirati z večjo proizvodnjo kakor v prvem polletju. Pomanjkanje obratnih sredstev je precej prizadelo grafični sektor, kjer so zaradi pomanjkanja surovin nekatere obrate morali večkrat ustaviti.
V juniju je bilo podjetje blokirano za preko 40 milijonov dinarjev. Z rigorozno izterjavo sredstev pri kupcih — slabih plačnikih nam je 6. novembra uspelo deblokirati naš žiro račun. Za trajna obratna sredstva nam je banka odobrila 10 milijonov dinarjev kredita, vse drugo smo
(Nadaljevanje na 2. strani)
Parlamentarna delegacija Nemške demokratične republike je proti koncu preteklega leta obiskala naše podjetje. Na sliki: razgovor med nemškimi parlamentarci in predstavniki našega podjetja
♦
:
:
:
♦
♦
:
:
♦
!
♦
i
:
:
:
:
:
Proizvodnja in produktivnost v decembru 19/2
Vrednost blagovne proizvodnje v decembru je bila za 1,7 % večja od one, ki je bila dosežena v mesecu novembru. Vrednost proizvodnje, ki je bila dosežena v decembru 1972. leta je za 7,7 o/o večja od one, ki je bila dosežena v istem mesecu leta 1971. Proizvodnja, dosežena v mesecu decembru, je po vrednosti na drugem mestu v letu 1972.
:
♦
:
♦
♦
I
♦
♦
♦
♦
♦
Osnovni plan za mesec december je bil dosežen le s 69 °/o. Do večjih izpadov ^ je prišlo pri naslednjih pro-
♦	izvodih:	cinkovem prahu,
cinkovi pločevini, kljukah,
natrijevem-hidrosulfitu, ul-tramarinu, modri galici (proizvodnje sploh ni bilo), tekstilnih pomožnih sredstvih, minijskih premazih, organolih, in pri celotni proizvodnji grafike z izjemo kemikalij za grafično w industrije. Letni plan pro-
♦	izvodnje je bil dosežen z
♦	87,19 o/o. V primerjavi z le-
♦	tom 1971 pa je proizvodnja,
♦	kljub težavam (cene, obrat-
♦	na sredstva) zaostala le za
♦	3,79 o/o.
5 Dosežen ni bil letni plan { naslednjih proizvodov: za-ž mak cinka, pocinkanih kljuk, votlakov, natrijevega hidrosulfita, natrijevega sulfida, ultramarina, svinčevih oksidov, modre in zelene galice, modrega bakra, tekstilnih pomožnih sredstev, organolov, minijskih premazov, korocinka, in celotnega asortimenta grafike z izjemo kemikalij za grafično industrijo.
V primerjavi z letom 1971 je bila dosežena manjša proizvodnja naslednjih proizvodov: cinkovega belila, žveplene kisline, cinkove pločevine, zamak cinka, kromovega galuna, natrijevega sulfida, litopona, svinčevih oksidov, superfosfata, modre galice, modrega bakra, cervacola, tekstilnih pomožnih sredstev in orga-nclov.
Osnovni razlogi za odstopanja od planskih zadolžitev in rezultatov, ki so bili
(Nadaljevanje na 3. strani)
:
♦
♦
♦
$
♦
:
♦
♦
♦
♦
S
:
♦
♦
♦
!
♦
♦
♦
♦
♦
I
♦
♦
♦
:
♦
j
♦
♦
♦
♦
♦
♦
:
♦
♦
♦
♦
i
♦
:
:
♦
i
:
♦
j
$

Letos boljše perspektive
(Nadaljevanje s 1. strani)
torej dosegli z lastnimi napori in sredstvi brez kakršnih koli krajših premostitvenih kreditov. K pozitivnemu zaključnemu rezultatu so bistveno vplivali proizvodni uspehi v zadnjih štirih mesecih, ki so, merjeni po tako imenovanih statističnih cenah, bili najboljši v celem letu.
Sektor metalurgije je vse leto dosegal najboljše rezultate in je v povprečju dosegel letni plan v celoti. V sektorju kemije se je stanje začelo boljšati šele v drugem polletju, v zadnjih mesecih pa so dosegli zelo zadovoljive rezultate. Medtem pa je stanje v sektorju grafike drugačno. Proizvodni plan je bil precej visok, ni bil pa dosežen zaradi pomanjkanja obratnih sredstev, nadalje zaradi zakasnitev investicijske izgradnje, delno pa zaradi manjšega plasmana, kot je bil predviden po planu — zlasti na inozemski trg, ker je bilo tržišče verjetno premalo obdelano.
Ukrepi za odpravo nelikvidnosti in za večjo stabilnost gospodarstva nas torej niso zatekli nepripravljene. Pravočasno smo zadostili zakonskim predpisom, tako da nas le-ti ne bodo prizadeli. Kljub izredno kritični situaciji v prvem poletju imamo torej letos pogoje za normalno poslovanje, ne da bi bilo podjetje prisiljeno izplačevati manjše osebne dohodke. K temu so morali prispevati vsi; nekatere službe več, nekatere manj. Kolektiv je zopet pokazal svojo zrelost, kot že velikokrat doslej, ko se je odločil za brezplačno delo za stabilizacijo podjetja.
Vsi smo se zavedali kritičnega stanja in smo po svojih močeh prispevali k izboljšanju gospo-spodarskega položaja podjetja.
S 1. januarjem smo uvedli novo organizacijo podjetja, ustanovljene so bile poslovne enote, ki imajo znatne pristojnosti in tvorijo neke vrste zaključeno celoto; vsaka ima skoraj kompletno komercialno službo — za posle na domačem tržišču in del finančne službe. Podjetje je sedaj razdeljeno na naslednje poslovne enote: štiri proizvodne (PE
metalurgija, PE grafika, PE titanov dioksid) in tri servisne, PE zunanja trgovina, PE vzdrževanje in energetika ter PE transport, ostale službe so skupne za celotno podjetje.
S to reorganizacijo je dejansko podana možnost uspešnega samostojnega poslovanja posamezne poslovne enote in točno ugotavljanje poslovnih rezultatov. Specifično za naše podjetje je, da je struktura naših obratov zelo raznovrstna, imamo zelo stare obrate z zastarelo in take z zelo sodobno 'tehnologijo. Tudi stopnja akumulacije je zelo različna; medtem, ko je ponekod minimalna, so na drugi strani strani obrati z maksimalno akumulacijo in likvidnostno zelo v redu. Pri vsem tem pa ne smemo pozabiti na 10 milijonov fiksnih
stroškov, ki izhajajo iz zaustav-ljanih obratov. Vsa ta heterogenost pa zahteva zelo specifično
urejenost medsebojnih odnosov in ureditev medsebojnih obveznosti na osnovi medsebojnega dogovora.
Sedanja organizacija podjetja je dejansko priprava za prehod na temeljne organizacije združenega dela. Pri tem moramo pripomniti, da ta oblika daje možnost slehernemu članu kolektiva da občutno več vpliva na vsa dogajanja v posamezni poslovni enoti.
Zavestno smo se odločili za bistveno spremembo v načinu poslovanja in ne le zaradi zadošča-nja formalnostim zakonskih predpisov. Vsi se moramo zavedati, da ni važna oblika organizacije ampak vsebina, še bolj pa to, kako bo sleherni član kolektiva to organizacijo sprejel in v njej delal, bodisi na delovnem mestu oziroma kot samoupravljalec.
Zgraditev tovarne titanovega dioksida je v zaključni fazi: poizkusno obratovanje je takorekoč pred nami. S tem bo zaključena največja investicija v Celju in verjetno ena izmed največjih v naši republiki, poleg tega predstavlja zaključek izgradnje uspešno sodelovanje pri skupnem vlaganju finančnih sredstev našega podjetja in VVB Lacke und Farben iz Nemške demokratične republike.
Pogoji za določen optimizem so danes bolj prisotni kot doslej, zlasti še, če vemo, da so večje investicije v podjetju v zaključni fazi in da bomo vsa sredstva usmerjali v nadaljnjo konsolidacijo podjetja in le v manjše investicije — jačanje naše reproduktivne sposobnosti.
Težnja po odpravi nelikvidnosti in po stabilnejšem gospodarjenju vedno bolj zaostruje pogo-
je poslovanja, zato tudi letošnje leto ne bo lahko za naše podjetje. Za nadaljnje uspešno delo bo potrebo veliko truda in prizadevanja vseh članov kolektiva. »Menim, da smo v preteklem letu, ko smo kljub izredno težkim pogojem uspeli zaključiti poslovno leto brez izgube, odgovorili vsem tistim, ki so želeli Cinkarni »pogreb«, da je kolektiv sposoben in politično toliko zrel, da si bo zagotovil nadaljnji obstoj in da bo dosegal take rezultate, kot jih je nekoč, ali pa celo boljše«, je dejal tovariš direktor.
Z. Šentjurc
Potrebno večje sodelovanje slehernega člana
(Nadaljevanje s 1. strani) delo. Zavedamo se, da se v da-našnjem gospodarskem stanju tudi Cinkarna sooča s problemi in da so družbenopolitični in strokovni delavci izredno zaposleni pri reševanju teh problemov, to so problemi tudi nas mladih, ki delamo v tej delovni organizaciji.«
V nadaljevanju svojega referata je kritično ocenila vzroke za ne ravno najboljše delo mladinskega aktiva, nakazala pa je tudi smernice za boljše delo mladinskega aktiva. »Zveze mladine.
GOSTJE IZ NDR NA OBISKU V CINKARNI. V decembru se je mudila v Jugoslaviji na enotedenskem obisku parlamentarna delegacija iz Nemške demokratične republike, ki jo je vodil član predsedstva narodne skupščine tovariš Erich Miickenberger. Gostje so si ogledali tovarno titanovega dioksida. (Na sliki: glavni direktor Franjo Klin-ger, dipl. ing. razkazuje gostom komandno kabino v novi tovarni). Po ogledu tovarne, ki jo gradimo s skupnimi vlaganji s partnerji iz NDR je vodja delegacije dejal, da se je na mestu samem prepričal, kako plodno je bilo to skupno sodelovanje, ki kaže na velike možnosti takega sodelovanja med obema socialističnima državama
E>

oziroma njenega delovanja ne more predstavljati le peščica mladih, le minimalni odstotek mladih v kolektivu; ta peščica je lahko le jedro aktiva. Ko govorimo o strukturi našega aktivnega dela mladine, moramo opozoriti, da je treba v delo našega mladinskega aktiva vključiti dobre delavce, strokovno in družbenopolitično usposobljene mlade ljudi, brez katerih resnično kvalitetno delo mladinske organizacije ni mogoče.
Maks Pečnik je analiziral delo naših samoupravnih organov. Opozoril je na preslabo povezanost med člani samoupravnih organov in volilci, ki so jih v te organe izvolili ter na nezadovoljivo delo delavskih svetov sektorjev. »Za dosego ciljev, ki so pred nami, bo potrebno vložiti še mnogo naporov celotnega kolektiva, predvsem pa bo potrebno, da bo do samoupravijalci v novih pogo jih poslovanja imeli poleg stro kovnih tudi samoupravne sposob nosti. Zato bo potrebno poskrbe ti za dodatno izobraževanje na tem področju«.
Franc Poklšek je v svoji razpravi nakazal vlogo in naloge sindikalne organizacije v zvezi z uresničevanjem ustavnih dopolnil v našem podjetju. Ko je govoril o stanovanjski problematiki, je opozoril, da bo sedanjo stanovanjsko politiko treba spremeniti. Dotaknil se je tudi discipline v podjetju in menil, da so za delovno disciplino v prvi vreti odgovorni nadrejeni. Glede kadrovske politike je dejal, da bi morala biti bolj samostojna.
Viktor Skale je poročal o pripravah na uresničevanje ustavnih dopolnil v našem podjetju. Svojo razpravo je zaključil: »Ni smisel ustanavljanja temeljnih
organizacij združenega dela, da odločamo, kaj bomo delili, temveč tudi o tem, kako bomo ustvarili denar, kako bomo investirali, ali bomo morali zapreti kak obrat zaradi slabega dela oziroma nerentabilnosti. Pri prevzemu takih dolžnosti pa je nujno potrebno poprejšnje izobraževanje ne le v strokovnem temveč tudi v širšem družbenopolitičnem smislu; s tetn, ko bomo prevzemali odgovornost, bomo morali zanje nositi tudi posledice.
Ivan Kramar, predsednik občinskega sindikalnega sveta je govoril o nekaterih problemih širšega družbenopolitičnega značaja, pohvalno pa se je izrazil o prizadevanjih celotnega našega delovnega kolektiva in družbenopolitičnih organizacij pri reševanju izredno težkega položaja, v katerem se je podjetje nahajalo.
Franjo Klinger, dipl. ing. glavni direktor je seznanil navzoče o naporih strokovnih služb in celotnega kolektiva za sanacijo podjetja, spregovoril pa je tudi o organizaciji podjetja in o pripravah na uvedbo temeljnih organizacij združenega dela. V zvezi s tem je dejal: »Pristop in prehod na temeljne organizacije združenega dela mora biti politično in tehnološko dobro pripravljen, da bodo člani kolektiva te spremembe razumeli in jih trezno sprejeli ter se po njih ravnali«.
Srečko Mlinarič, tajnik republiškega sindikata delavcev industrije in rudarstva je dejal, da je Cinkarna dosegla velik uspeh, kar je zasluga vseh družbenopolitičnih dejavnikov slehernega člana kolektiva in uprave podjetja, izrazil je tudi prepričanje, da je ubrala pravo pot za svojo nadaljnjo perspektivo.
Stališča in pripombe RS ZSS k predlogu smernic o družbenoekonomski politiki in razvoju Slovenije v letu 1973
SIABILNEJŠEGA GOSPODARJENJA NI BREŽ ENOJNEGA ODNOSA 00 OMEJEVANJA VSEH VRŠE POTROŠNJE V STVARNE OKVIRE
RepubEiški svet Zveze sindikatov Slovenije je 21. decembra 1972 razpravljal o predlogu smernic o dru-benoekonomski politiki in razvoju Slovenije v letu 1973. O predloženem dokumentu je sprejel naslednja stališča in predloge.
Izhodišča za ekonomsko politiko v letu 1973 morajo temeljiti na stvarni oceni in bilanci doseženih in nedoseženih predpostavk za razvoj v letu 1972 in ne na želenih trendih razvoja, kar je bilo v mnogočem značilno za osnove ekonomske politike v letu 1972 in kar se odraža tudi v gradivu o predvidenem razvoju za leto 1973.
Gospodarstvo bo delovalo v letu 1973 v spremenjenih gospodarskih pogojih. Zaradi tega bo tudi dohodek kot finančni odraz gospodarjenja pod močnim vplivom dogovorjenega oziroma spremenjenega gospodarskega instru-mentarija. Zlasti bodo na gospo darjenje in dohodek vplivali nov sistem prispevkov in davkov, zunanjetrgovinski in kreditno-mo-netarni sistem, pa tudi vsi materialni ukrepi iz skupine predpisov za odpravo nelikvidnosti. Zaenkrat še nimamo kompletnih izračunov o materialnih učinkih celotnega delovanja vseh teh novosti in sprememb, kar bi šele bila osnova za dokončno oceno položaja gospodarstva v letu 1973.
Ob sprejemanju resolucije za leto 1973 ugotavljamo, da bodo v tem letu na učinkovitost v uresničevanju sicer že večkrat postavljenih ciljev vplivali kompletnej-ši ukrepi, večja organiziranost družbe in zlasti večja odločnost subjektivnih sil enako enotno sprejemati in se po dogovorih tudi ravnati.
stavk o ukrepih in doseženih rezultatih ter nas obvarovalo ponavljanja napak iz preteklosti.
• Smernice nalagajo dobršen del bremena za dosego stabilnejših tokov na osebne dohodke, zlasti na osebne dohodke iz rednega delovnega razmerja. Del osebnih dohodkov je »zamrznjen«, osebni dohodki enega dela zaposlenih pa bodo v letu 1973 zaradi delovanja stabilizacijskih ukrepov celo na ravni 90 J/0 iz leta 1972. Ob takem stanju pa ugotavljamo:
—	veliko različnost v predvidevanjih o gibanju osebnih dohodkov med zvezno in republiško resolucijo;
—	da bo treba čimprej najti izhod iz sedanje nestimulativne »zamrznitve« osebnih dohodkov;
—	ob predvidenem štiriodstot-nem povečanju storilnosti in istočasno omejenem gibanju osebnih dohodkov so bistveno zmanjšane materialne možnosti za spodbujanje ali stimulacijo delavcev pri premagovanju naprav?
IZVOLJENI NOVI ORGANI OSS
Na minulem občnem zboru Osnovne organizacije sindikata so delegati izbrali nove člane konference in predsedstvo OOS. V predsedstvo so bili izvoljeni: Martin Andrejaš, Zvonko Arh, Kristina Ažman, Franc Červan, Jože Farčnik, Jožica Farčnik-Mrvar, dipl. ing., Viktor Herlah, Anton Jokan, Hinko Jordan, Ne-na Kobe, Božo Kolar, Vili Kos, Martin Kukovič, Marjan Leban, Brigita Lorger, Martina Nikolič, Maks Peč-
Bistvena predpostavka za uresničevanje resolucije so socialni programi na \seh nivojih uresničevanja ekonomske politike. Ti socialni programi naj omogočajo izvedbo radikalnejših ekonofn-skih ukrepov, ne da bi to izzvalo zaostrene socialne in politične odnose.
Sindikati izražajo podporo smernicam družbenoekonomske politike in razvoja Slovenije v letu 1973. Ob tem pa opozarjajo na nekatere točke v njih, katerih dopolnitev bi bistveno pripomogla h kakovosti dokumenta.
• Bolj kritično in zlasti bolj analitično bi morali obravnavati predpostavke o gospodarjenju v letu 1972 in dosežene rezultate. To bi nam omogočilo spoznati medsebojno odvisnost predpo-
nik, Danijel Podpečan, dipl. ing., Franc Poklšek, Branko Pustoslemšek, Ivo Ramšak, Zlatko Šentjurc in Pavle žele.
V	predsedstvo so bili izvoljeni:	Franc Poklšek,
predsednik, Maks Pečnik, podpredsednik ter člani: Martin Andrejaš, Zvonko Arh, Jožica Farčnik-Mrvar, dipl. ing., Viktor Herlah, Hinko Jordan, Božo Kolar, Marjan Leban, Peter Omerze), dipl ing., Ivo Ramšak, Franc Poklšek.
V	nadzorni odbor so bili izvoljeni: Martina Nikolič, predsednica ter člana Hinko Haas in Branko Pustoslemšek.
— enotni smo v oceni, da bi vsaj enako težo kot restriktivni ukrepi, morali dobiti tudi ekonomski ukrepi, ki bi spodbujali rast proizvodnje in zagotavljali usklajenost med ponudbo in povpraševanjem.
• Ob predvideni stopnji rasti investicij je treba predvideti tudi ukrepe za njihovo čimbolj gospodarno usmeritev. Pri tem bi bilo treba določiti načine koncentracije družbenih sredstev. Kakorkoli so investicije tudi po obsegu lahko vprašljive, je nedvoumno najbolj vprašljiva njihova struktura. Očitno je, da je treba nekatere investicije spodbujati, druge pa zavirati. Iz smernic ni razvidno, s kakšnimi ukrepi in kateri nosilci bodo to storili.
Posledice, ki izhajajo iz obveznosti gospodarstva oblikovati predvideni obseg trajnih obratnih sredstev, ne bodo enako prizadele vseh panog oziroma delovnih organizacij. To bo vplivalo tuci> na obseg in strukturo investicij.
•	Rast proračunske ^potrošnje in potrošnje v interesnih skupnostih je omejen. Posledice niso dovolj razvidne in se zaradi tega vsiijuje vprašanje, kakšne bodo možne rešitve, da se v najkrajšem možnem času izravnajo strukturna neskladja in uredijo razmere zlasti v šolstvu, zdravstvu, otroškem varstvu, kako rešiti vprašanje združitve kmečkega in delavskega zavarovanja itd. Zavzemamo se za to, da bi ob predvidevanju ukrepov predvideli tudi njihove posledice, oziroma se družbeno tako organizirali, da bi lahko na temelju neposrednega družbenega dogovarjanja in in samoupravnega sporazumevanja zagotovili nujno potrebna sredstva za prednostne naloge na teh področjih.
•	Gospodarstvo, ali točneje — delavci — so odločeni za stanovanjsko graditev izločiti in nameniti več denarja. Postavlja se vprašanje, ali ne bodo ta prizadevanja razvrednotena, če ne bo skladnosti med tako povečanim povpraševanjem in ponudbo gradbenih materialov in storitev. Razen tega bi morali za že zastavljeni obseg gradnje stanovanj težiti, da se čimprej prilagodi proklami-ranim načelom bodočih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu. V sedanji točki 10 na strani 17 smernic o tem ni ničesar zapisano!
•	Iz predvidenega gibanja cen ni razvidno, kakšne bodo posledice odpravljanja neskladij v cenovnih odnosih, ki so sicer v dokumentu ugotovljene zlasti v prometu in energetiki. Tudi ni razvidno, kako se bo dopolnjevala politika maloprodajnih cen s politiko morebitnih kompenzacij

povsod tam, kjer bodo republika in občine odrejale maloprodajne cene živilom in cene uslug komunalnih dejavnosti. Znano je, da se to vprašanje vsiljuje že letos.
•	Načelna izhodišča na strani 7 v točki 2 niso v nadaljnjem besedilu dovolj določna. To velja zlasti za področje stanovanjskega gospodarstva in za sklad skupnih rezerv gospodarskih organizacij.
•	Vrsto medsebojnih odnosov naj bi urejali z družbenim dogovarjanjem in samoupravnim spo-
razumevanjem. Iz dokumenta niso razvidni nosilci teh procesov, saj le-ti ne morejo nastajati in potekati sami po sebi.
•	Ugotavljamo, da je že nekaj let gibanje realnih osebnih dohodkov v SR Sloveniji v skladu s proklamiranim odnosom le-teh do produktivnosti. Kljub temu je na 15. strani v 8. točki naveden poseben zakon, ki naj zagotovi takšna gibanja. Čeprav je o tem zakonu težko govoriti, ne da bi ga konkretneje spoznali, bi vendarle bilo treba njegovo družbenoekonomsko funkcijo jasneje opredeliti.
•	Na 25. seji je v 6. točki načelno zapisano o kritju primanjkljaja in o morebitnih nepredvidenih novih obveznostih z obveznimi posojili. Smernice bi morale biti določnejše in podati, za kakšne vrste posojila gre, kdo bo to vplačeval, na osnovi česa, in tudi za kaj se bo posojilo uporabljalo.
To so nekatere pripombe, ki bi po mnenju republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije izboljšale predloženi dokument. Istočasno pa poudarjamo, da stabilnejšega gospodarjenja ni mogoče doseči brez enotnega odnosa do omejevanja vseh vrst potrošnje v stvarne okvire. Taka politika bo uspešna le, če bodo v naj večji možni meri sodelovali vsi družbeni, ekonomski in politični dejavniki.
Proizvodnja in produktivnost v decembru 1972
(Nadaljevanje s 1. strani)
doseženi v letu 19*1 so: ne-rentabilnost proizvodnje nekaterih proizvodov zaradi zamrznjcnja cen. Taka proizvodnja je bila v prvem pclletju močno omejevana v nekaterih primerih pa celo ukinjena.
Blokada žiro računa ob akutnem pomanjkanju obratnih sredstev, remont v litoponu in kasnitev nove proizvodnje v grafiki.
Produktivnost dela je zaostala za ono, ki je bila dosežena v letu 1971 prav za toliko, kolikor je bila manjša proizvodnja.
Vrednost izvoza je v letu 1972 dosegla 6,157.250 S, kar je za 25,19 •/• več od vrednosti, ki je bila dosežena v letu 1971. Letni plan izvoza je bil dosežen s 93.34 %, 71,83 % dosežene vrednosti izvoza je bilo prodane za konvertibilno valuto.
CINKARN AR 3
O REŠEVANJU STANOVANJSKIH VPRAŠANJ
V sedanjem času so stanovanjske potrebe tako narasle, da se v reševanje teh vprašanj mora vključiti vsa družba. Vsekakor smo še vedno pri programih, stališčih, raznih mnenjih, obljubah in še vedno pri dokaj nejasnih materialnih osnovah za izpolnitev teh obljub. Se vedno ni slišati poročil bank in drugih skladov, kako smo uspešno ali neuspešno uporabili namenska sredstva; upajmo, da nam bo to tudi znano.
Ne glede na uspešnost ali neuspešnost dosedanje stanovanjske politike bodo zaposleni v Cinkarni še vedno pričakovali stanovanja od Cinkarne, oziroma preko podjetja pri občinskem skladu za financiranje in izgradnjo stanovanj. Torej je potrebna polna mera realnosti, koliko kolektiv zmore in v katerem času.
Potrebno je. da izhajamo iz stališča, ki je zajeto v zakonih in ga sedaj vsi želimo spraviti v prakso v takšni meri, da zadovolji potrebe z možnostjo.
Pri graditvi stanovanj je treba dati največji poudarek graditvi družbenih stanovanj, kjer je primanjkljaj najbolj očiten in najbolj zaostajamo za dejanskimi potrebami in interesi delavcev. Zato je treba že sprejeto nače-
Naj naštejem nekaj napak, ki so v lanskem letu bile pogoste in se še vedno pojavljajo.
Kje in kakšne so porcije?
Skoraj redno se pojavlja problem porcij, ne glede koliko novih dajo v promet. To pomanjkanje večkrat vpliva na prepozno dostavljanje malic in vseh problemov s tem. Kje so porcije? Porcije ležijo po obratih, pisarnah, raznih kotih največkrat nepomite. Prav tako pa so iz istih nahajališč najpogostejše urgence zakaj še ni malice. In koliko je potrebnih in nepotrebnih besed in ukrepov, da se le za kratek čas malo discipliniramo sami sobi v korist. Nekateri imajo do tega skrajno nespoštljiv odnos, ko malico poje zavrže porcijo, kot da ni kupljena iz njegovega denarja — namreč denarja nas vseh. V porcije napolnijo rudo, kamenje, papir in podobno, kar daje posebno kulturno sliko in odnos do naše prehrane. Ob vsaki možni priliki sicer negodujemo o organizaciji prehrane, le sami nimamo posluha do tistega kar zahtevamo. Kdaj bomo spoštovali lastne želje? V isti zvezi se pojavlja pranje posode; kar pogosto se zgodi, da pripeljejo porcije v kuhinjo z zastarelo in presušeno hrano. Kljub visoki tehniki iu širokim asortimanom pralnih sredstev je čiščenje komaj zadovoljivo. zgodi se tudi, da pranje ene porcije zahteva četrt ure, če ne prištejemo poprejšnjega namakanja. Ali je že kdo računal koliko porcij bi lahko ena delavka pomila v 7 urah in
lo, da je za stanovanje dolžan skrbeti občan sam, ob pomoči družbe, razumeti tako, da se delavec sam angažira v samoupravni stanovanjski skupnosti in skrbi zato, da pridejo do družbenega stanovanja predvsem delavci z nižjimi dohodki na družinskega člana, tisti z višjimi dohodki pa ob pomoči družbe do zasebnega stanovanja.
Drugi člen Zakona o programiranju, financiranju in graditvi stanovanj pravi, da delovni ljudje financirajo stanovanjsko graditev z lastnimi denarnimi sredstvi, z denarnimi sredstvi organizacij združenega dela in sredstvi družbene skupnosti.
Na osnovi omenjenega zakona in stališč pri izgradnji stanovanj moramo upoštevati, da smo v Cinkarni zadnja štiri leta poslo-
koliko časa bi potem čakali na malico, servirano v porcijah. In še enkrat kje so porcije? Vidimo jih pogosto pri raznih cinkar-narjih in sosedih doma; ti jih uporabljajo v vse mogoče namene. In na kraju: dosedaj smo nabavili le nekaj tisoč porcij, koliko jih bo še treba, da bomo dosegli tisto kar si vsi želimo — čisto ter pravočasno dostavo hrane.
Porcije niso rešitev
Že dalj časa poskušamo uvesti drugačen način dostave in razdeljevanja prehrane., To je dostava v terinos loncih in delitev na krožnike. Čeprav se v Cinkarni ne moremo pohvaliti z dobro urejenimi prostori, vendar tam kjer so ti pogoji bi s skupnimi pristopi to le bilo mogoče. Kakšne so torej tu težavi?
vali z izgubo z minimalnim o-stankom dohodka, zato smo prav tako kot v širši družbi precej v zaostanku z razreševanjem stanovanjskih zadev. Vendar lahko povemo, da smo dosedaj s temi pičlimi sredstvi rešili mnogo stanovanjskih problemov, saj smo med gospodarskimi organizacijami v Celju vložili največ truda ravno na tem področju. Cinkarna ima edina organizirano individualno stanovanjsko izgradnjo trenutno na Lavi, prej pa v Selcah in na Hudinji; poskrbela je za zemljišča in ostale zadeve. Poleg tega pa imamo enega izmed največjih stanovanjskih fondov med gospodarskimi organizacijami. Vendar kljub taki dejavnosti imamo še 123 nerešenih stanovanjskih prošenj in velike zahteve po kreditih. Trenutno gradi ali adaptira stanovanje 59 članov kolektiva, ki vsi prosijo za kredit, da v določenem roku dokončajo začeto delo. Za realizacijo takih potreb pa so potrebna izdatna sredstva, ki jih ne bo mogoče zbrati v kratkem času.
V programu predvidevamo, da bi sedanje potrebe po stanova-
V prvi vrsti je problem točnega naročanja obrokov za delilno mesto. Nihče nima rad, da se hrana vrača, ker ni več kvalitetna, je neuporabna, nastane vprašanje plačila. Ne moremo se strinjati, da bi tople hrane zmanjkalo in bi se zadnji pri malici morali posluževati hladnih malic. Drugo tako vprašanje je kdo naj razdeli malico, pomije posodo in pripravi za nasledno izmeno ali naslednji dan. Vsak ima svoje delo in ni pripravljen dodatno skrbeti še za kaj. posebno če gre za prehrano ne. Vendar tako kot je sedaj ne gre naprej. Zato bomo postopoma skušali prepričati delavce v posameznih obratih tako. da bodo jedli tako kot jim najbolj ustreza, seveda če bodo tudi sami zainteresirani za to.
Cena, kvaliteta in količina
V zvezi s splošnim porastom cen se je s 15. januarjem 1973 tudi naša malica podražila na 5.50 (Nadaljevanje na 6. strani)
njih s soudeležbo prosilcev stanovanj, soudeležbo podjetij, kjer so zaposleni svojci cinkarnarjev in sredstvi podjetja rešili v času petih let pri ustaljenih cenah stanovanj.
Ce pogledamo, koliko sredstev bomo lahko zbrali v stanovanjskem skladu v podjetju, ta je plh-niran na okoli 2,410.000.00 din je jasno, da so rešitve zelo majhne. S temi sredstvi lahko kupimo le kakih 10 stanovanj ali pa zadovoljimo potrebe po kreditih za stanovanjsko izgradnjo. Ker je treba upoštevati obe kategoriji, bo vsekakor v zmanjšani obliki zadovoljeno enim in drugim.
Spričo dejstva, da se s temi sredstvi kaj dosti ne da storiti, je potrebno pritegniti še bolj kot dosedaj tudi druga podjetja, ker je za njih prav tako pereč stanovanjski problem svojca kot cinkarnarja.
Prav tako pravimo, da je za stanovanje dolžan skrbeti občan sam. torej tudi sam bo moral finančno prispevati za rešitev svojega stanovanjskega problema. Ce se torej vsi zavzamemo, da je reševanje stanovanjskih problemov dolžnost vseh tudi tistih. ki imajo že rešeno stanovanjsko vprašanje, potem lahko upamo, da bo program izpolnjen tudi v korist vseh. Pred petnajstimi leti smo v Cinkarni sicer s solidarno akcijo zgradili mnogo več. saj smo poleg rednih prispevkov dajali 10 odstotkov od neto osebnega dohodka v stanovanjske sklade. Sedaj ko so potrebe še večje, bi bilo potrebno prav tako razmisliti o akciji, ki bi prispevala k hitrejši rešitvi stanovanjske problematike ali v obliki izločanja določenega odstotka od osebnega dohodka, ali pa z dodatnim delom ob prostih dneh. zaslužen denar pa namenimo za stanovanja. Verjetno ne bi bilo prehudo, če bi vsak mesec delali po eno soboto za stanovanja tistih, ki jih še nimajo.
Takšne akcije v drugih podjetjih že tečejo v taki ali drugi obliki in so uspehi vidni. Menimo. da v Cinkarni ne bo vprašanje medsebojne solidarnosti, kajti tudi v težjih časih smo v Cinkarni bili solidarni drug do drugega in prebrodili že marsikatero krizo.
VRAČANJE KREDITOV
V Cinkarni je precejšnje število ljudi dobilo kredit za individualno izgradnji, katerega vračajo v sklad za stanovanjsko izgradnjo. Med koristniki kreditov je precejšnje število takih. ki imajo za današnje razmere zelo nizke obroke. Z namenom. da sedaj pripomorejo k reševanju novih potreb, bi bilo prav, da po možnosti z razumevanjem povečajo mesečne obroke vsaj na 100,00 din, s tem pa si skrajšajo čas vračanja in o-stnlih dajatev. S povečanjem mesečnih obrokov koristnikov stanovanjskih kreditov v okviru svojih možnosti bi prav tako prispevali v sklad za pospešeno graditev stanovanj.
Uporabnike stanovanjskih kreditov, ki so pripravljeni povečati svoj mesečni obrok, noj sc zglasijo v službi družbenega standarda in sporočijo svojo odločitev. Martin ANDREJ AS
Proti koncu preteklega leta so poskusno zagnali parni kotel v našem obratu titanovega dioksida. Na sliki: Hubert Kasnik je ob zagonu takole zakuril parni kotel
MALICA IN ŠE KAJ
Problemi, ki se dnevno pojavljajo v zvezi s toplim obrokom, zadevajo skoraj vedno na iste napake, ki nastajajo z ene ali druge strani. V tej zvezi bi želeli opozoriti vse člane kolektiva, da je skrb za solidno prehrano stvar nas torej tudi tistih, ki jemo lo hrano.
NESREČE PRI DELU • NESREČE PRI DELU • NESREČE PRI DELU • NESREČE PRI DELU
V mesecu oktobru so se poškodovali naslednji delavci:
CAŠICE
V obratu čaišce se je pripetila težja nezgoda, ki je terjala hude posledice.
ŠEŠKO vinko je mazal stiskalnico med obratovanjem, pri tem mu je veriga zobatega kolesa zgrabila desno roko in mu jo težje poškodovala od lahti navzdol. Ponesrečenec je pri tem izgubil 3 prste na desni roki.
MEHANIČNA DELAVNICA
ŠEVO Drago se je poškodoval, ko je stopal na vozilo FA-GRAM; padel je na kovinski okvir in si poškodoval levo nogo pod kolenom.
PUŠNIK Srečko se je poškodoval ko je stružil svornik. Pri delu mu je padel tujek v desno oko in mu ga poškodoval.
CINKOVO BELILO
KOVAČEVIČ Radomir je prevažal cinkovo belilo z ročnim vozičkom, pri tem mu je zdrsnilo in je padel, poškodoval si je levo nogo.
VALJARNA
VERBIČ Franc se je poškodoval pri delu v valjarni. Veter mu je zanesel tujek v oko.
VODUŠEK Milan se je poškodoval ko je tehtal cinkove platine. Opekel se je po desni roki nad zapestjem in lahtom.
ŠTORGEL Janez se je poškodoval ko je vezal paket cinkove pločevine. Paket pločevine ga je stisnil za sredinec desne roke in mu ga poškodoval.
KERAMIKA
BUKVIČ' Franc je hotel popraviti nastavek s čepom za dimne tuljave. Pri tem ga je nastavek stisnil in mu poškodoval palec desne roke.
KEMIJA I
GRABLER Alojz je pri vožnji z avtokaro, s katero je prevažal šoto za izdelavo humovita, zadel z grebalom ob železni predmet, ki je štrlel iz tal. Pri sunku je ponesrečenec udaril s prsnim košem ob volan in si ga poškodoval.
CINKOV PRAH
KROFLIČ Ivan se je poškodoval. ko je hotel popraviti ploščo cinka, ki se je zataknila v saržirnem žrelu. Ponesrečenec je podrezal z d rezalom. Ko je plošča prišla v stik z vročim trebežein je prišlo do eksplozije (plošča je bila verjetno mokra). Pri tem so kapljice cinka poškodovale ponesrečenca po obrazu.
ELEKTRO DELAVNICA
Na poti v službo se je poškodoval JELEN Ivan na železniškem prehodu je padel s kolesom in si poškodoval levo roko.
V mesecu novembru so se poškodovali naslednji delavci: VALJARNA
TALJEVSKI Spasoje je hotel pri valjanju cinkove pločevine popraviti paket, pri tem mu je spodrsnilo. Ponesrečenec je padel na paket in se opekel po desni roki.
ŠPILAR Drago se je poškodoval ko je prelagal cinkove plošče. Pri delu mu je padla plošča na nogo in mu poškodovala palec desne noge.
STRAŠEK Štefan se je poškodoval ko je obračal platine. Cin-kova plošča mu je zdrsnila iz roke in ga urezala po levi roki nad sredincem.
MEHANIČNA DELAVNICA
KOBOLA Zvonko se je poškodoval pri varjenju. Piritni tujek mu je padel v levo oko.
KOVAČIČ' Franc je snemal ležajno ohišje motorja. Pri tem je snemalec zdrsnil in mu padel na desno roko. Poškodoval mu je kazalec.
GRAFIKA
BEVC Nada je prenašala aluminijaste plošče na mizo za pranje. Po končanem delu si je snela rokavice. V istem trenutku se je sodelavka obrnila z oprano ploščo in ponesrečenko zadela v desno roko ter ji jo poškodovala.
HALUŽAN Slavka se je poškodovala, ko je pomivala steklovino. Pri tem je čaša počila in ji poškodovala prst.
iNOVA ŽVEPLENA KISLINA
KLOPOTAN Jože je na kamionu polnil balone z žvepleno kislino. Pri tem mu je zdrsnilo tako, da je padel in s seboj, potegnil cev iz balona. Kislina ga je poškropila po obrazu. Ponesrečenec je uporabljal ščitnik.
GRADBENI ODDELEK
MAVRIČ Marko je žagal na krožni žagi. Pri tem si je poškodoval dlan desne roke.
PAVLINEC Milan je ravnal tanke letve na ravnalnem stroju. Pri tem se je letva prelomila in mu poškodovala prst leve roke.
TRANSPORT
FINANČNI ODDELEK
VODENIK Olga se je poškodovala ko je zjutraj nerodno stopila na stopnišču. Pri tem ji je spodrsnilo in si je poškodovala levo nogo.
ŽLEBOVI
SMEH Anton je izstopal iz vlaka, pri tem je padel in si poškodoval prsni koš.
MEHANIČNA DELAVNICA
ŽOLNIR Jože se je poškodoval ko je padel z mopedom. Zadel je ob večjo količino snega, ki je bila na cesti.
KEMIJA II^
ŠPLAJT Jože je zadel z mopedom parkirani osebni avtomobil pri tem si je poškodoval roko in nogo.
žino. Ponesrečenec si je opekel obe nogi do kolen.
VALJARNA
VIDOVIČ Franc je valjal cinkovo pločevino; pri delu je nerodno stopil in si poškodoval nogo v gležnju.
MODRI BAKER
GERŽINA Anton je odpiral filtersko stiskalnico. Pri tem mu je ročaj okvirja stisnil prst — mezinec na levi roki.
TRANSPORT
GAJIČ' Milorad se je poškodoval ko je dvigoval viličar. Viličar je ponesrečencu padel v jamo za pranje in mazanje. Ponesrečenec je pri dvigovanju podlagal zlomljeno vilico pod viličar. Pri tem mu je dvigalo spo-
Rekonstrukcija nesreče pri kateri se je težje poškodoval tov. Leopold ŠEŠKO, ko je med obratovanjem mazal stiskalnico
GLAS Zvonimir je čistil vagone, pri tem je skočil iz vagona na manjši kos deske. Ko je skočil na desko mu je brizgnil izpod deske pirit pomešan z drobnim kamenjem v desno oko in ga poškodoval.
Nn poti v službo so se poškodovali naslednji delavci:
ZIČARNA
TAJNŠEK Vinko se je peljal na delo. Nenadoma mu je stopila na cesto neka ženska. Pri tem je padel in se lažje poškodoval.
SPLOŠNI ODDELEK
FERJANC Danici se je ponesrečil ko sc je peljal s kolesom. Poškodoval si je gleženj desne noge.
V mesecu decembru so se poškodovali naslednji sodelavci:
MEHANIČNA DELAVNICA
JANC Adolf se je poškodoval, ko je obračal obdelovanec na stružnici. Poškodoval si je prst na levi roki.
ŽIROVEC Izidor je po končanem mazanju šel po stopnicah, pri tem je stopil na leseno paleto. Paleta, ki je bila naslonjena na stopnicah je zdrsnila, tako da je ponesrečencu klecnila noga v kolenu.
ŠEŠKO Leopold se je poškodoval pri tekočem vzdrževanju cinkovega sulfata. Pri varjenju grelne kače v kadi je ponesrečenec stal na nosilcih grelne kače, pri tern mu je spodrsnilo tako, da je padel z nogama v vročo lu-
drsnilo tako. da je ponesrečencu stisnilo kazalca na obeh rokah.
ČAŠICE
ŠORN Alojzija je zlagala cinkove čišice. rPi jemanju le-teh iz lesenega zaboja se je zapičila trska pod noht palca desne roke. Ponesrečenka je pri delu uporabljala tanke zaščitne rokavice.
TRANSPORT
MARKOVIČ Milan se je poškodoval pri praznenju kamionske cisterne za kislino v Lescah. Ponesrečenec je odvijal cev za praznenje. pri tem mu je kislina brizgnila po desni nogi in mu poškodovala gleženj.
(Nadaljevanje na 8. strani)
m
MALICA IN SE KAJ
KADROVSKE
VESTI
(Nadaljevanje s 4. strani)
din s tem, da direktno pokrivamo nekaj stroškov. Tako bo tudi v prihodnje dobil vsak 10 blokov za malico po ceni 5,50 din skupne stroške pa bi podjetje pokrivalo iz sklada. (Polna cena toplega obroka je namreč 6,00 din).
Različni okusi in navade v prehrani so pogost vzrok nezadovoljstva, vendar pustimo to ob strani in poglejmo kje so res napake. So primeri, da samopostrežna restavracija ne dobi vsega bla-
ga, ki ga potrebuje za kuho po jedilniku (pomanjkanje mesa in drugih artiklov) kar je rezultat da dobimo nekaj drugega. Drugo, premalo skuhana hrana, predvsem fižol in krompir. Največkrat jo zagode kurjač v Samopostrežbi. da parni kotel prepozno zakuri ali da slabo kuri. Čas za dostavo malice in tehnologija kuhanja pa nista prilagojena razpoloženju kurjača. Tudi količine so različne, za kar ne more biti opravičil, ker so najpogosteje subjektivne narave in se večkrat pojavljajo neenako
Pri sindikatu formirana nova komisija za šport in rekreacijo
Na pobudo novo izvoljenega predsedstva sindikata Cinkarne je bila formirana komisija za šport in rekreacijo. Le-ta je sicer že obstojala v preteklem obdobju, vendar ne v takšnem številu, kar pa je za jubi-larno leto našega podjetja nujno potrebno, če bomo hoteli dosledno izvesti izdelan program, kolikor nam bodo na razpolago potrebna finančna sredstva.
Komisijo sestavljajo: predsednik komisije LEBAN Marjan, predsednik strokovnega odbora za izvedbo programa ob 100-letni-ci Cinkarne ing. ZUPANČIČ Milan, član Zveze za rekreacijo in oddih ing. LEBAR Mihael, PEČNIK Maks — strelstvo, ŽEKAR Bogdan — smučanje in košarko, KAJTNER Slavko —• odbojka, MIRNIK Marjan — nogomet, SMEH Franc — rokomet, VERA-NIč Ivan in LESEK Vili — kegljanje, ing. AŽMAN Kristina — odbojka, košarka in smučanje
ZA SMEH
SANJE
Šestnajstletna Marička je bila nekega jutra zelo zamišljena.
— Kaj je danes s teboj? — jo vpraša zaskrbljena mati.
— Oh mamica, nocoj sem ...
Zaskrbljena mati razmišlja, le kaj je doživela njena edinka.
— Da, mamica, nocoj se mi je sanjalo nekaj, kar še ni primerno za moja leta.
r ______________
U	Y«w*U 4
0*	VjE OOStCfl^.
DOBER VZROK
Ko je žena nekega dne nekaj premetavala po vseh predalih in omarah, jo je mož vprašal:
— Ženka, kaj vendar iščeš?
— Ah, tisto knjigo »Kako doživeti sto let«.
— Nikar ne išči, zažgal sem jo!
— Zakaj vendar?
— Tvoja mati jo je začela či-tati...
za članice, ŠČUKA Lučka — plavanje, ŽOLGAR Tomo — namizni tenis in novoizvoljeni predsednik planinske sekcije, DEČKO Franc — šah.
Komisija je na svoji 1. seji sestavljala program dela za leto 1973 katerega pa nismo mogli v celoti sestaviti, kajti do sedaj še ni znano koliko sredstev bo na razpolago. Upajmo, da bo to kmalu jasno in da bomo potem program dokončno uredili in ga v celoti objavili v našem listu.
NOVICA
Dva sodelavca se srečata zjutraj v službi.
— Čudno, da Peter še ni prišel v službo.
— Ali ne veste? Nocoj so ga nemudoma morali odpeljati v bolnišnico, na nezgodni oddelek.
— To je nemogoče. Včeraj zvečer sem ga videl, kako ga je naša nova tajnica držala pod roko.
— To je videla tudi njegova žena.
DVOM
— Ali sem jaz prvi moški v vašem življenju?
— Zakaj? Ali Izgledam tako neizkušena?
SPOMIN
Oče in hči si ogledujeta razstavo umetniških slik. Nenadoma očetu zastane korak pred neko sliko in reče hčerki:
— Pa to si vendar ti! Kako si si upala naga pozirati temu tipu?
Očka saj nisem, naslikal me je po spominu.
UČINKOVITO ZDRAVILO
— Vaša žena pa ni več tako nervozna, kakor včasih.
— Našla je dobrega zdravnika!
— Ali ji je predpisal kakšna uvožena zdravila?
— Ne! dejal ji je, da je nervoza prvi znak staranja.
PREPRIČLJIVO ZNAMENJE
Srečata se dva prijatelja, ki sta se peljala s kolesi.
— Ugotavljam, da je tudi tvoja žena opravila vozniški izpit, je dejal starejši mlajšemu.
polnjene porcije. V čajni kuhinji Cinkarne so taki primeri redkejši.
V bifejih, joj!
Spričo precejšnjega prometa je v bifejih potrebno več pozornosti s strani strežbe in gostov. Predvsem so resne težave v bifeju OOB. Kij ul) temu, da se je prostor občutno zmanjšal je promet narastek V tem malem prostoru je skoraj vedno polno ljudi, ne glede od kod so, vendar se čas malice ne da ugotoviti. Nekateri sedijo ure na razmajanih stolih in zmanjšujejo še tisti skromen prostor ob mizah. Ni dolgo ko je bila jedilnica prepleskana, vendar izgloda, da je že zelo dolgo — komentar je odveč. In še strežba, ki ima polne roke dela. ne zadovoljuje vseh. V prostoru bifeja je sicer tudi skladišče. kar je na hodniku izginja, pa čeprav so prazne steklenice (te je vseeno treba plačati, če ne koristnik, pa one v bifeju).
Ta natrpanost pa pogosto daje videz neurejenosti in je vzrok različnih pripomb. Vendar če bomo zmerni do zahtev, moramo doseči tudi tu boljše pogoje in rezultate. Bife v metalurgiji daje sicer boljši videz že zaradi manjšega prometa in prijetnejšega prostora. Oba pa imata vrsto pomanjkljivosti v opremi in čuvanju naše imovine. Na kraju bi želeli opozoriti, da sc je treba obnašati do vsega tako, kot da je vaše pa čeprav je cinkar-niško. Vse kar zapravimo, poškodujemo ali zanemarimo tudi plačamo iz lastnih kuvert. O hladnih malicah pa prihodnjič.
Martin ANDREJAŠ
V ČAKALNICI
Zdravnik: »Kaj pa vi delate tukaj, saj ste ozdraveli?
Bolnica: Oh, doktor nisem se do kraja pogovorila z ostalimi bolniki.
V mesecu novembru so prišli v podjetje: BLAŽIČ Neža, PREGRAD Jakob, ZLATIC Štefanija, URLEP Pavla, PRAZNIK Avgust, ERJAVEC Silvo, BLAZIN Dušan, NIKOLIČ Blaža, GRABAR Branko. VORŠNIK Franc, MEŠKOVIČ Hasan, POPOVIČ Drago, PETKOVŠKI Ljubomir, KRAJNOVIC Risto, PODBREGAR Vladimir, SELES Henrik, KORES Dominik, OZVATIC Stanislav, JUS Viktor, BEDENIK Janez, VAŠ Aleksander, BUTOI.EN Stanko, ŽUMER Otmar, SAKELŠEK Milan, SMOLE Anton, MARTINUC Vojko, POLANČEC Franjo, POLANCEC Stjepan, ZALOŽNIK Ivan, HAJ-RAJ Isuf, PERKOVIČ Stjepan, FER-CEC Franc, IGNJATOVIČ Niko, KOLMAN Avgust.
Odšli iz podjetja: MULOVIC Emin, ŠRIBAR Ivan, PAVLEVSKI Vecko, EREMITA Ana, JEVŠNIK Ana, BELAK Dragica, UDOVIČ Alojz, SU-HELJ Anton, MARKOVIČ Novica, KOVAČEVIČ Radomir, JERIC Fanika, PANGERL Melanija, STUBICAR Melanija, VUKMAN David, POLAN-CEC Franjo, POLANCEC Stjepan, ZLATIC Štefanija. KRAJNC Stefan, CVRTILA Dragutin, KOšUTAR Anion, ROMIH Albin.
Upokojeni so bili: SERNEC Jože, ŽGAJNER Marija.
V mesecu decembru so prišli v podjetje: JERENEC Franc, CAFUTA Anton, VIRANT Marija, POLANCEC Ivan, JERENEC Franc, STANIČ Ivan, FARCNIK Alojzija, MALGAJ Pavla, ČUDEN Franc, RAICEVIC Peter, LETONJA Stanko, GOLOB Silva, GOLUBIČ Nada, VREČKO Albin, VOZLIČ Urška, RABUZIN Marija, MIHALIČ Jožefa, ZALOKAR Betka, SAJOVIC Franc, ŠIREC Vincenc, GA-NIC Štefik, SESAR Božo, SUKNO-VIC Boro, SAVKOVIC Nenad, PILIH Ivan, ZAVERŠNIK Bojan, RANCI-GAJ Andreja, REPIC Pero, ŽIVKO-VIC Mladen, TULIC Enes, AŠENBER-GER Jože, ŠTORMAN Marija, CEH Mirko, RIBIC Franc.
Odšli iz podjetja: ČRETNIK Marjan, KUMER Franjo, PAVLOV Dragomir, ŠEVO Drago, ŠTANCER Ljudmila, GRABAR Branko, KUClš Milan, MUHANOVIC Rafija, HLEV-NJAK Martin, KOVACEC Mato, BENEDEJČIČ Antonija, STANIČ Ivan, BUKVIC Slavko, ŽAFRAN Štefka, IBRAHIMOVIC sakib, RADOJEVIČ Vojislav, LEBEN Valter, LAZNIK Terezija, JUS Viktor, Komes Jurij, ŠIREC Vincenc, SESAR Božo, SAVKOVIC Nenad, KOLMAN Avgust, FRIDERŠEK Janez, JERENEC Franc, URBANIJA Ana, ZALOŽNIK Ivan, KRISTAN Alojzij, LIPUŠ Jurij.
AMERIŠKA VEST
Danes ob 3. uri je gospa Taylor rodila v bolnišnici sedmerčke. Zdravniki se trudijo gospodu Taylorju rešiti življenje, ker ga je ta novica zelo prizadela.
Umrl: BREČKO Franc.
Upokojeni so bili: KALEM Andro, STRAŠEK Leopold. FILIPČIČ Franc, ŽELE Marjeta, PALATINUŠ Fanika, PETEK Stanko.
OGLAS
Prosimo vse cinkarnarjc, predvsem pa lastnike individualnih hiš, ki bi bili pripravljeni začasno oddati v najem sobo s souporabo kopalnice za naše strokovne sodelavce, ki se bodo zaposlili v Cinkarni, da se zglasijo v oddelku za družbeni standard v Cinkarni Celje zaradi nadaljnjega dogovora.
Oddelek za družbeni standard Kadrovski sektor
ŠPORTNA FOTOKRONIKA
V preteklem letu so bili člani našega kolektiva izredno aktivni na športnem področju. Na sindikalnih športnih igrah je sodelovalo 172 naših tekmovalk in tekmovalcev, veliko je bilo tudi zanimanje za akcijo TRIM pod geslom »šport za vsakogar«, kjer je sodelovalo blizu 300 tekmovalcev, za športno značko TRIM pa je tekmovalo 116 članov našega kolektiva. Objektiv je izmed mnogih zabeležil naslednje prizore:
Naši kegljači se to pot niso ravno najbolje odrezali. Med 36 ekipami so zasedli enajsto mesto. Na sliki: Franc Červan pri treningu
Člani so na sindikalnih športnih igrah zasedli v odbojki tretje mesto. Na sliki stojijo: Leban, Mirnik, Grizolt, Jezernik; čepijo: Ramšak, Kajtner in Farčnik
Zanimivo tekmovanje je bila tudi TRIM štafeta. Na sliki: Ramšak vozi v samokolnici drva, ki jih mora na cilju svoje etape stresti v koš
Med najaktivnejšimi starejšimi člani v preteklem letu je bil vsekakor Bojan Horvat. Sodeloval je pri vseh sindikalnih jsportriih prireditvah, bodisi kot tekmovalec, bodisi kot tehnični sodelavec
Na TRIM štafeti je bilo treba določeno pot »prehoditi« v žabjih skokih z nogami v vreči. Na sliki: Alenki se je to dokaj uspešno posrečilo
Naša mešana smučarska ekipa. Na sliki: Kajtner, ing. Krivec, Lorger-jeva, Leban, ing. Ažmanova, Dečman in Slokan. Smučarji so se na sindikalnih športnih igrah uvrstili takole: člani na šesto mesto, starejši člani na dvanajsto in članice na osemnajsto mesto
V namiznem tenisu so se starejši člani uvrstili na drugo mesto, člani pa so zasedli peto mesto. Na sliki: ing. Mihael Lebar v dvoboju s članom ekipe iz Kovinotehne, Franc Posinek počiva po končanem
srečanju
NESREČE PRI DELU • NESREČE PRI DELU
(Nadaljevanje s 5. strani)
GRAFIKA
Objavljamo spored filmov, ki jih bomo gledali do 15. februarja 1973.
Kino Union
Od 1. do 7. februarja »MAČKE IZ VISOKE DRUŽBE« ameriški barvni film (ob 16. uri).
Od 1. do 7. februarja »MAŠČEVANJE HAMRIE CONDLER »angleški barvni film (ob 18. in 20. uri).
OCVIRK Slavko je dvigal ma-tirno napravo s pnevmatskim dvigalom. S prsti je držal kavelj dvigala. Ponesrečencu je kavelj stisnil palec leve roke in mu ga poškodoval.
MEST1NŠEK Martin je rezal lepenko za embalažo. Pri rezanju mu je stisnilo prst leve roke in mu ga poškodovalo.
ŽICARNA
TAJNŠEK Vinko je navijal kolobar žice. Kolobar je povezal z vrvjo, ko je hotel kolobar
sneti in ga obrniti, je zadel z roko ob oster konec žice, pri tem se je zbodel med kazalec in sredinec leve roke.
CINKOV PRAH
PIKL Zlatko je odpiral voziček za odvoz ogorkov. Pri tem mu je padel košček ogorka v čevelj in ga opekel po desnem gležnju.
TITANOVO BELILO
JEVŠENAK Silvo je čistil rjo z ročnim brusilnim strojem. Pri čiščenju oziroma brušenju si je poškodoval zapestje desne roke.
ZA SMEH
OKUS
V vlaku potnik lupi banane, jih namaka v sladkor in take meče skozi okno. Sopotniku se je to početje zdelo nenavadno pa ga vpraša:
— Zakaj mečete cele banane skozi okno?
— Ne maram banan s sladkorjem, mu le-ta mirno odgovori.
NAGLICA
Mož in žena se odpravljata v gledališče. Stopila sta že na cesto, ko žena vsa osupla vpraša moža:
— Ves si kosmat, zakaj se nisi obril?
— Saj sem se obril!
— Kdaj vendar?
— Ko si se ti začela oblačiti.
Od 8. do 11. februarja »UMAZANI HEROJI JUCE« ameriški barvni film.
Od 12. do 15. februarja »MALLORY KAKOR SMRT« italijanski barvni film.
CINKARNA - ZLATARNA 5:3
V soboto, dne 20. januarja sta ekipi Cinkarna in Zlatarna na umetnem drsališču v mestnem parku odigrali prijateljsko hokejsko tekmo. Zmagala je ekipa Cinkarne s 5:3.
Za našo ekipo so igrali: Repar Ivan, Nikolič Milan, Mirnik Marijan, Smole Anton, Gaber Milan, Jerneje Danijel, Zorko Tone, Krjtner Slctvko, Jezernik Stcinko, Kunst Jože, Poklšek Miro, Flis
Hary in Berk Božo. Ekipa Cinkarne je bila vse tri tretjine v vodstvu in je zmagala s končnim rezultatom 5:3; gole za našo ekipo so dali Nikolič 2, Kajtner 1, Zorko 1 in Jerneje L
Čeprav je bila tekma odigrana v zgonjih dopoldanskih urah se je zbralo ob ledeni ploskvi sorazmerno precej gledalcev, ki so navijali za eno oziroma za drugo ekipo »Zlate dečke« so »navijači« iz njihovega tabora spodbujali tudi optično — s transparentom »Hočemo zmago« in burnimi klici. Gledalci, ki so navijali za nasprotni tabor, za našo ekipo, jim niso ostali dolžni, nekdo je celo dokaj glasno pripomnil, da jim je verjetno šlo bolje na drsališču pri Danici. Ko so se nasprotnikovi pristaši vdali v usodo, so komentirali našo zmago, češ lahko njim, ko so za drag denar kupili kanadskega igralca Haryja.
I Dopisujte |
1 CINKARN M I
Naši hokejisti so odlično zaigrali v prijateljskem srečanju proti hokejistom celjske Zlatarne. Na sliki: zadovoljni obrazi zmagovalcev
Obvestilo
Obveščamo vse upravičence do otroškega dodatka, da si takoj nabavijo obrazec DZ št. 8,40 »IZJAVA V ZVEZI Z UGOTAVLJANJEM UPRAVIČENOSTI DO OTROŠKEGA DODATKA ZA LETO 1973« v knjigarni.
Kdor do 28. februarja 1973 ne bo poslal IZJAVE v obračunske oddelek, mu bo ukinjen otroški dodatek s 1. 4. 1973.
Obračunski oddelek Cinkarna — Celje
Zahvala
Zahvaljujem se vsem delavcem za darovano cvetje in spremstvo mojega sina v prerani grob.
Vinko PIKL
Od 1. do 5. februarja »ZVEZDA VARIETEJA« španski barvni film.
Od 6. do 8. februarja »ŠUM NA SRCU« francoski barvni film.
Od 9. do 11. februarja »KRI IZ KRSTE« angleški barvni film.
Od 12. do 11. februarja »HOMO EROTICUS« italijanski barvni film.
Kino Dom
Od 1. do 4. februarja »ŠOLO« francoski barvni film.
Od 5. do 8. februarja »MALEZIJSKI TIGRI« ameriški barvni film.
Od 9. do 12. februarja »SMRTNA ZABLODA« nemški barvni film.
Od 13. do 14. februarja »DEBATIK« albanski film.
Predstave so vsak dan ob 16., 18. in 20. uri. Program objavljamo po podatkih Kino podjetja Celje in za spremembe ne odgovarjamo.
Kino Metropol
Karikaturistov komentar zmage cinkarnarjev nad zlatarji