XI. I' '*• V Gorici, dno 29. oktobra l'>03. 44. številka. _____gf.’ ii^ Izhaja '"itjfetrtck ob 11. un (Unioldnt*. Rokopisi so iic via-;,ijo. Nelrankovaiia pisma se ne sprejemajo. Cena listu znaša za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni. Za tn a n j premožne za celo leto 3 krone, za Df4~kta K l'50 ZrMeiiift#)-je. cena 5 K,'-in cfyigc Heželo izven Avstrije ti K. Rokopise sprejema uredništvo v Oorici, dvorišče sv. Ilitoiij« Slev. 7. 1 Vse ' J.fkjCit •). .vr r/cf Narofnino in naznanila sprejema upravništvo v Gorici, Semeniška ulica 5. 10 Posamezne številke se prodajajo v toba karnali v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnemu vrtu in na Korenjskem bregu (Riva Corno) št. 14 po 8 vin. Oglasi in poslanice se računijo po petit vrstah, in sicer: fe se tiska enkrat 14 vin., dvakrat 12 vin., trikrat 10 vin. Večkrat po pogodl>i. Izdajatelj in odgovorni urednik: Ivan Bajt v Gorici. Tiska »Narodna tiskarna** (odgov. J. Marušič) v Gorici. „Vse za svobodo!44 (Govor s;, .los. Ličana na delavskem shodu dno 18. t. m.) (Konec.) Razumeli bodete sedaj, predragi, zakaj je klic: „vse za svobodo11 — brezverski, soset-.o ker ga tako radi proti cerkvi uporabljajo. „Vse za svobodo" pomeni v najskrajnejših posledicah: proč od Boga, zanj se ne zmenim, Bog in njegova volja me nič ne briga ! Proti takim trdimo mi: človek je dolžan v zasebnem in v javnem življenju računati z Bogom in z njegovo voljo. Ni torej vse eno, verovati v Boga v večnost itd. ali ne. „Kdor ne veruje, bo pogubljen!** Fraza o svobodi vesti nič ne pomaga. Kaj pa je vest? Če trdiš, da hočeš biti prost glede svoje vesti, trdiš, da hočeš biti prost od Boga. Vest nam- reč ni druzega, nego po razumu razodeta nam volja Božja. — Svoboda vesti je nasprotnikom svoboda misliti in želeti, kar jim drago, tudi če je proti rolji Božji. — Spominjam se na Aškerca, ki trdi v neki pesmi, da človek sme vse misliti, češ, čemu je Bog človeku glavo ustvaril? „Le misli Ambattha preljubi, Le dalje ves svet premišljuj, Da misliti greh bi bil morda, Brahmanom tega. ne veruj!“ Nato mu je nekdo v „Slovencu“ leta 1893. zasolil: „Le kradi, predragi Uzmattha, Izmikaj, kjer moreš ter čuj: Da krasti pregrešno bi bilo Brahmanom nikar no veruj !“ Seve, če so vse misli in želje dovoljene, potem tudi vsa dejanja. Glejte, LISTEK. Skalnica. Psalmi v čast M. D. svetogorski. Vil. Jesenska. »1’ri meni je vse upanje življenja« Sinili 21, 25. Po vseh gorah travca je porumenela. Pozno jesen oznanuje zemlja cela. Mrzel veter listje sem ter tja raztresa, trtice obrane, gola so drevesa. Solnce za oblaki temnimi se skriva, V tajni, tihi tugi vsa narava sniva. Tudi v n.ša srca lega tiha žalost, ki budi jesenska tužna jo propalost. A na tebi, Sklalnica, ni žalosti nobene, ni jeseni lužne, zime ni ledene! Čujte vriskanje in petje trum neštetih, ki prihajajo na goro o vseh Svetih! Tu v vseh časih pomladansko solnce sije, ta v vdeh časih bujno cvetje je Marijei Bratje, nično žalovanje odložimo in na hrib, ki poln veselja je, hitimo, k Njej, ki olajšuje žalost in trpljenje, k Njej, ki upanje je našo in življenje I Egidij. do take budalosti se ponižajo pristaši svobodne misli. Res, svobodni so sicer, gredo lahko so svojo glavo ob zid, če hočejo, toda — menim — prej se jim bo glava razbila, kakor zid se jim umaknil. Zapomnimo si: človeška v bij a je sicer svobodna, a odvisna od Božje volje; ta ima pravico črtati mejo naši prostosti. — Pravice Stvarnika so povsem naravne meje naši prostosti! Svoboda torej ni isto kakor razuzdanost, svojevoljnost, ampak naša pra-vica in dolžnost storiti le-to, karje dovoljeno. Zatorej: ..Svobodo zlato si ohrani In sveti mir!u (Levstik.) V tem tiči prava prostost! Bogu služiti, je človeku največja čast in največja slast! „Deo servire, regnare est!w rMoj jarem je lahek in moje breme je sladko1*. Človek, kiBogu služi, je res kralj. Le enega gospodarja pozna, le enega se boji, le enemu se skuša do-pasti, le Bogu je nazadnje odgovoren. Neodvisen je od stvari. Zato pravi sv. pismo: „Kjer je duh Božji, tam ja prostost!“ — ^Sprejmite le resnico, in ta vas bo osvobodil a“. Krasne so besede sv. Pavla: „0 s t a-nite, kar ste, ali sužnji ali prosti, kaj je na tem! Kdor je Gospodov, tudi če je suženj ali hlapec — je prost! Le eno si zapomnite, ne bodite sužnji 1 j u d ij!“ Pristavim še besede našega pesnika S. Gregorčiča: „To bode edino ti prnva prostost, Ce imaš počutke v oblasti. To bode najvišja modrost in krepost Brzdati in vladati strasti1*. Grobovi cvetejo... Grobovi cvetejo .. A to cvetje ni ono mehko, duhteče cvetje prve pomladi, to cvetje ni ono opojno cvetje južnih pokrajin, katero zaziba človeško dušo v prečudne sanje, v presladki mir; to cvetje ne valovi srca, ne vzbuja v prsih hrepenenja po življenju, ljubezni, veselju, to cvetje je zadnji dar njim, katerih dnevi sn minuli, zadnji veneo mrličem na rakev, zadnji šop v slovo in spomin, zadnja roža, njim, ki so prestopili ozko mejo arene — smrti.. Grobovi cvetejo, in med cveti drhtijo čudni glasovi, enaki jekom pozabljenih pravljic, poddbni zvokom odbeglih, izpetih pesmij, slični šumenju gorskih virov po zimi, ko jih zakriva ledena vez kristalnega ledu. Olkod ta nemir, odkod to zamolklo poigravanje komaj slišnih harmonij, tožnih molakordov? So-li oživeli ti cveti, šepečejo morda grobovi, prepevajo znabiti oni, ki spijo tam notri v ozkih rakvah spanje nezdramno? 0, ne! Spomini so vsklili iz davnih grobov, spomini jasni ir. grozni, kakorkoli so bili dnevi katerega lepi ali težki. In ti spomini vstajajo zdaj in drhte med cipresami in vdarjajo na moje srce in izvabljajo iz njega prečuden spev, spev minljivosti — smrti!... Čuj, kako tožijo, kako plačejo! Ali r.i to glas mamice, ki se poslavlja od drobne dece svoje? Ali ni to ono, ono Klic „vse za svobodo11 — tira človeka v strast i, a kdor se je udal strasti, je njen suženj. Pijanček je suženj svojega kvartinčk* ! Svobodomiselcem lahko rečemo se sv. Petrom: ^Prostost obetajo, ko so sami sužnji spridenja**. Kakor zasebno življenje, se mora tudi javno pokoriti večnim Božjim zakonom. Bog je tudi gospodar države. Vsaka postava se mora vjemati z voljo Božjo. Politična, socijalna in vsaka druga svoboda bo le tedaj prava, če ne bo nasprotovala Božji postavi. Treba je Boga bolj slušati, kakor ljudi! Slovstvu, umetnosti, obrti, sploh vsakemu človeškemu delovanju — mora biti Božji zakon merodajen. O da bi državniki spoznali, da le krščanstvo vzdržuje pravo svobodo, da le katoliška cerkev je živ porok prave svobode! Marsikaj bi bilo boljše na svetu ! Saj cerkev nam varuje vse naše dragocenosti in sicer z nadčloveško avk-foriteto. Ona čuva svobodo osebe, družine in naroda, svobodo odgoje in lastnine. Če napade kdo naše imetje — tedaj cerkev zastavi svojo besedo: „Ni ti dovoljeno !“ Če hoče kdo vzeti nam čast — tedaj ga zopet cerkev zavrne: „Ni ti dovoljeno". Če hoče kdo drugemu vkrasti nedolžnost in poštenje — se zopet cerkev oglasi: „Ni ti dovoljeno**. D4, ko hočejo protivniki — vernike oropati vere in zaupanja v Boga — se cerkev v bran postavi. Cerkev opominja vse na Božjo sankcijo — na večno plačilo ali večno kazen! Krščanski delavci! Svoj govor končam z željo, da bi se ne dali begati z visoko bodo!“ donečim klicem: „vse za svo-Pomislite povsod, se li gre za neskončno bolestno slovo, katero trga dan za dnem srca njih, ki se ljubijo, narazen, vsaksebi? Ciprese drhtijo, vetrovi šumijo v njih in odnašajo bolne jeke ven na prazne livade, mrtva polja, ven do strtih gozdov, tja gori do oblačnega neba... A na moje uho vdarjajo novi glasovi, bolestnejši od prvih. Zdi se mi, da čujem tožbo mladega življenja, katero se poslavlja od sveta. Kdo te je strl, kdo ti zadal strupa, da so morale vmreti tvoje mlade nade, tvoji mladi upi, poprej, ko so se razcveli, ti borno, umorjeno, mlado življenje, ki plakaš zdaj na moje srce? Čemu ti ni miru, čemu se vračaš na svet, ki je zloben in trd in brezsrčen ? Kaj vse si upalo, kaj vse želelo! In zdaj si strto, tvoja senca pa plaka na grobu, in vetri nosijo njeno tožbo skozi ozračje.. In kdor jo čuje, vstrepeta, kdor čuje pesem nikdar izpeto, pesem prerano umrlih, v cvetu mladosti, poraženih, za-plače divje in obupno .. Čuješ ? Ali sanjaš srce, ali je istina? Ali so ti neznani ti zvoki, tako angelsko-lepi, tako nedolžni in čisti, ali se ti ne zdi, da čuješ pevati svoje mlade dni, one brezskrbne dni, ki so bili le enkrat? Slišiš! Ta ljubka nagajivost, ta sladki smeh, to življenje, to nevgnano veselje, ta jasnost večnolepih popevk! Odkod prihajajo, kdo jih peva? Glej, vstali so mladi dnevi nedolžnih otrok in zdaj se radajejo med oveti in pravo ali napačno svobodo. Tudi mi smo za svobodo, a za pravo svobodo, ki ne jemlje Bogu pravic, katere mu tičejo, za svobodo, od katere je vsa dolga — večna večnost odvisna. Za to svobodo se hočemo boriti, vse svoje moči hočemo zastaviti: „Z a krst častni in svobodo z I at n o!“ Zato kličem: „Živela prava krščanska svoboda! — Vse za svobodo!“ — Vzajemna zavarovalnica (trnje živite v Bovca za lovi soinijsli oknu. Davno bi vže bil čas poročati o tem novem koristnem društvu, a tudi zdaj gotovo ni prepozno. Društvena pravila so sestavljena po najnovejših ministerskih odredbah, in kot taka skoraj gotovo jedina zdaj uporabna med Slovenci. Ker sta gmotna društvena namena dva, namreč 1. odškodovanje društ-venikov sa poginole govedi in telet v slučaju nujnega klanja in pogina po bolezni ali nesreči in 2. povzdiga živinoreje s predavanji, poučevanji in nagradami, zato sta tudi dva sklada: zavarovalni ali rezervni sklad in izvenzararovalni sklad, služeči v pokritje stroškov drugega namena in pa v kritje upravnih stroškov društva. Društvo je začelo delovati začetkom avgusta lanskega leta. 0 delovanju društva do 31. decembra 1902. sledeče: Udov je bilo 197. Pri govedi je zavarovalni odstotek 1%' Zavarovanjo vsakega teleta v slučaju pogina pri telitvi ali pa v prvih 4 tednih se je plačalo 80 v; pri odškodovanju se odbiva od pevajo in pevajo tako veselo, tako jasno! In cveti se zibljejo nežno ljubkajoči med seboj, cvet se nagiblje k cvetu kakor brat k bratu, tiho šepetajoč: „Pax, pajc!“ A v cipresah zavstajajo vetrovi, prikovani od nežnosti, miline pe3mi, ki doni iz grobov mladih, nedolžnih otrok.. In ta pesem doni tja notri do moje duše, tja notri do mojega srca, se vkrade in izvablja tako mehke solze v moje oči... Grobovi cvetejo, a iz grobov drhte vedno novi glasovi, vedno novi jeki. In konca jim ni, in žalostni so, bolestni so, polni disharmonije, zamolklih vzdihov. Zakaj? Pesem minljivosti so, pa naj bojo veseli, pa naj ne umirajo bolesti? ... Moje duše seje polastilo težko čustvo. Zaskelelo me je tam notri krog srca, težko mi je postalo na cvetnih grobih, kakor da stojim nekje, kamor ne seže veselje ne radost, ne up, ne nobena nada. „1 ti si moj!“, šepetalo je za menoj; „1 jaz sem tvoj!**, ponavljal sem monotonno, resigni-rano, čuteč bližino smrti. A ko sem se spomnil svojih upov, svojih nad, načrtov svojih, me je zabolelo srce. „To vse, kar nosim v prsih, naj bo tudi tvoje, in moje sanje, naj plačejo kdaj ravno tako na grobih, kot ti zamolkli, bolni jeki?- Ciprese drgetajo monotonno in mrtvo. Nad grobovi pa so zapluli novi glasi, a bili niso bolestni, bili so polni hrepenenja; peli so o sreči, a ne o zemski, peli o ljubezni, a ne o ljubezni mrjočih, peli so o ljubavi kerubov in serafov. Peli so o teže teleta 15°/0, tor se plača po dnevni ceni. Govedij je bilo zavarovanih 31H, telet pa 243. Obratni račun zavarovalnega Hklada: dohodki K 91709 stroški „ 84912 ostalo K 667 97 Obratni račun izvenzavarovalnega a Ir I u fl u * dohodki K 160-50 stroški „ 171*82 primanjkljaj K 11*32 Izkaz imovinskega stanu zavarovalnega sklada: K 39929. Izkaz imovinskega stanu izvenza-varovalncga sklada K 40 88. Računski posnetek zavarovalnega sklada: imetki: K 57929 dolgovi: „ 180 — Računski posnetek izvenzavarovalnega sklada: imetki: K 114'— izdatki: „ 7312 Čisto premoženje društva znaša torej: K 440 17. V tem času so poginile 3 krave in 2 teleti; odškodnine se je izplačalo 598 K. Iz teh podatkov se vidi, kakč zelo potrfibno je naše društvo! Zgodilo se je, da je poginila jedina krava uboge udove — kako naj bi si kupila drogo, ako bi nc bila zavarovana I Čudil se bo morda Ih ali oni, kako to, da je toliko nesreč? Gotovo je, da ljudje niso kaj umni živinorejci, da tudi hlevi niso kaj azorni; mnogo pa je krivo temu tudi to, da smo „na Klancu", da imamo prvo zdravniško pomoč še le v — Tolminu. Gorje pač, ako bi ne imeli par izkušenih mož doma I V tein moramo pohvalno omeniti Antona Šulerjaiz Bovca, ki so ne straši ne poti ne izgube časa, da le more s-č svatom ali v dejanju pomagati. V zdravilni namen si je društvo letos nabavilo tudi precej raznih zdravil. Nadalje omenjamo, da je število udov letos poskočilo nad 300, objednem pa ne vemo, ali je pripisovati nemarnoBti ali drugim činiteljem dejstvo, da ni do zdaj v Čez-Soči in na Žagi de no-Lei. „a uda. Zganite se venda~ vsaj vi, ki velj ate med sosed za razumnike, dasi morda v živinorejskem oziru! Ta in oni pravi, da drašlvo ne bo v s p e v a I o, ker je preveč nesreč; (letos jih je namreč vže novih 10 ter 733.50 K odškodnine) mi pa pravimo, da društvo izborno vspeva! Saj pač nima društvo prvotnega namona, nabirati glavnico, ampak ljudem pomagati v nesreči! In to nalogo izvršuje točno I In, ako ne bo zadoščeval l°/0 zavarovalnine, ga pa povišamo, in ljudstvo ne bo mrmralo, dobro vedoč, da: danes meni, jutri tebi. Konečno mislimo, da nikakor ni odveč, ako malo podrezamo nekatere kraje in okraje, ki se vedno le zanašajo na deželno zavarovalnico, češ, življenju, kjer ni smrti, ne grobov, poveličujoči novo, lepše življenje, katerega ui videlo zemsko oko, ne slišalo človeško uho. Biii so neskončno sladki ti glasi, iz njih je odmevala tiha molitev: „Miru nam daj, nebo, miru! Tja gor nas povedi iz krajev grobov, smrti, minljivosti!■* Bili so jasni ti jeki, kakor obličja svetnikov, ko so se poslavljali od solzne doline, bili so tako veseli, kot srca njih, ki umirajo trudni in željni miru, bili so tako srečni, kot duše njih, kateri niso iskali življenja slasti ne radosti... In jaz sem pil z zadivljenjem te zvoke, z razkošno radostjo sem jim odpiral srce, da ga vir;rijo, vtolaže. Ozrl sem se po grobih, vsi so cveteli, nad njimi pa so se zibali jasni akordi, kakor lahki angelci so plavali nad grobovi, oznanjujoči duši moji novo življenje, novo pomlad, nove upe, nove 3motre. A ko sem motril te grobove, zazdelo se mi je, da gledam v svoje srce. Nešteto upov, nešteto dragih mrličev sem bil skril vanj, v grobove sem jih zakopal. A ti grobovi so zdaj cveteli. A to cvetje ni bilo cvetje jesenskih vetrov, ne cvetje mrličev, bilo je prvo cvetje prvega pomladnjega dne. Izvabilo ga je iz duše moje vera, upanje, da me čaka lepše življenje tam gori nekje nad zvezdami ... In zdaj se tako pogostoma spominjam teh trenutkov, in lepi so ti spomini, ki jih hranim v srcu svojem, spomini na dneve, ko so cveteli grobovi.............. I. M oh or o v. čemu naj ustanavljamo zdaj, ko začne skoro poslovati deželna I Ako bi bili mi na Bovškem tudi takO mislili, bi zavarovalnico zdaj no imeli — 16 oškodovancev pa tudi no odškodnine, ki so jo dobili tekom en o ga leta. — Sicer pa pristopijo vžo obstoječe zavarovalnice k deželni zavarovalnici kot p o d r u 2 n i c e in se ne razpuslč. Na delo torej v korist ubozega ljudstva! Politični pregled. Istrski deželni zbor. — V lem deželnem zboru, kjer zastopa manjšina poslancev veliko večino hrvatskega istrskega prebivalstva, nastopa italijanska večina nasproti hrvatskim in slovenskim poslancem vedno nasilnejše. Pretekli teden sta bili v tem deželnem zbora dve jako hrupni seji. Ker je bila italijanska večina tako brezobzirna, da ni izvolila niti jednega hrvatskega ali pa slovenskega poslanca v kak deželno-zborski odsek, so pričeli slovanski poslanci obslruirati. Staviti so začeli daljše interpelacije, nujne predloge ter zahtevati poimenska glasovanja. Italijanska večina je začela vsled tcea hudo razsajati, a njej pomagala je tudi galerija, katera je vedno napolnjena z italijanskimi pouličnjaki. Deželni glavar dr. Campitelli vodil je razprave skrajno pristranski ter se ni prav nič oziral na določbe deželnozborskega opravilnika. Večkrat je Intel odvzeti hrvatskim poslancem besedo ter jim hotel prepovedati govoriti brvatski ter čitati nujne predloge in interpelacije v hrvat-skem jezika. Seveda so se hrvatski in slovenski poslanci proti takemu postopanju odločno postavili po robu, vsled česar jo nastal v zbornici nenavaden vrisk in pisk tako, da bi prišlo v petkovi seji, ki je trajala oso m ur in pol. kmalu d) pretepa. Deželni glavar je dal sicer galerijo večkrat izprazniti, a otvoril jo je zopet vsakikrat, ko je to od njega zahtevala italijanska večina, ki je potrebovala po-uličnjake, da so pomaeali žalili hrvatske in slovenske poslance. Vrhunec italijanske brezobzirnosti in nesramnosti pa se zrcali v tem le dejstvu. Ko so namreč hrvatski poslanci čitali svoje predloge in interpelacije, zbrali so se italijanski poslanci okolo mize deželnega glavarja in ne meneč se za slovanske poslance, rešili so dvajset točk dnevnega reda. To je seveda nezaslišano in neveljavno, ker se je s tem kršil dežolnozborski opravilnik. Radovedni smo, kaj poreče k temu visoka c. kr. vlada. Deželni glavar postopal je tako krivično, ker ga je k temu prisilila italijanska večina. Mož je pa najbrž” »poznal, da ga hoče večina vendarle prehudo zlorabiti in se je zaradi tega odpovedal na časti deželnega glavarja. Ali smo na Turškem ? I Kranjski deželni zbor. — Tudi torkova seja kranjskega dež. zbora je bila jako burna. Dr. Krek in dr Šušteršič sta napadala ostro deželnega predsednika barona Heina ter mu očitala pristransko postopanje nasproti posl. Jakliču kot učitelju ter odločno zagovarjala imuniteto dež. poslanca Jakliča. Dež. predsednik se je jako okorno zagovarjal v nemškem jeziku, kar je vzbudilo veliko nevoljo med katoliško-narodnimi poslanci in na galeriji. Dr. Tavčar je bar. Heina zagovarjal. Sploh je prišlo do jako pomenljivih in burnih prizorov med dr. Šušteršičem in dr. Tavčarjem. Dr. Šušteršič je med drugim rekel, da je govoril iz dr. Tavčarja šampanjec, ko je v nedelo na banketu odvetniškega shoda govoril o slogi. Prihodnja seja bode v torek dne 3 novembra. Kriza na Ogrskem. — Novi min. predsednik za Ogrsko je torej konečno vendarle imenovan. Ta mož je grof Štefan Tisza, sin nekdanjega ogrskega min. pred. Kolomana Tisze in sorodnik bivšega ogrskega miri pred. Khuen IIedervary-ja Imenovanje Štefana Tisze za ogrskega ministerskega predsednika napravilo je na razne stranke najrazličnejše utise. Nekateri pravijo, da je ta mož železne roke in so mnenja, da spravi ogrski po-litiški voz v pravi tir. Drugi so pa ravno nasprotnega mnenja. Pripoznavajo sicer, da je navdihnjen še precej absolutistično, a o državniških sposobnostih da ne more biti govora pri njem. Gotovo pa jo, da zadene grof Tisza ob najodločnejši odpor ne samo pri opoziciji, marveč da nastopijo proti njemu celo mnogi člani liberalne stranke. Število poslancev, ki hočejo obstruirati proti Tiszovi vladi, računa ie na 200. Iz tega je razvidno, da ne bo tudi Tisza na Ogrskem ničoBar opravil, in da bo treba drugih sredstev za slučaj, da se krona ne uda madjarskim zahtevam gled6 narodnih koncesij v armadi. Krize na Ogrskem še ne bode konec. llrvAtskn. — Na Hrvatskem v'ada mir, in konec je krvavih izgredov. Ali ta mir je le navidezen, kajti združeni stranki, namreč stranka „Obzorašev“ in stranka prava, ki sta se zjedinili meseca junija, ne držita križem rok. Ti dve stranki sta se lotili prav za prav sedaj pravega in praktičnega dela, kateremu jedino se more posrečiti, da se hrvatski narod otrese sedanjega nesrečnega zistema, da se postavi na lastne noge v gospodarskem oziru ter se otrese madjarskih pi-javic. Omenjeni združeni stranki začeli sta namreč hrvatsko ljudstvo podučevati, za katero se ni do danes nikdo zmenil, in so hrvatski politiki jahali le visoke politične konje pod najrazličnejšimi imeni. Začeli sta torej zidati pri tleh. Zato prirejati po vsi deželi dan na dan shode ter pripravljati hrvatsko ljudstvo, da vstane ob pripravnem času kakor jeden mož ter uniči sedanji zistem in odstrani sedanjo večino hrvatskega deželnega zbora, ki je kriva vse nesreče in je prava pravcata sramota za hrvatski narod. Novi tajnik sv. Očeta papeža. — Novi papežev tajnik Merry del Val je po rodu Španjec. On je jako nadarjen mož, 'pozna več jezikov in ima mnogo zvez v najvišjih krogih. Porodil se je v Londonu in šteje še komaj 38 let. Njegovi starši so se pogosto mudili na angleškem dvoru. Že od rane mladosti se nahaja v papeški službi in se je izkazal vedno kot zanesljivega uradnika. Najprej je bil od-gojitelj sedanjega španskega kralja Alfonza, pozneje je bil vsprejet v vatikansko službo, kjer jo imel takoj nekaj vaJ.nih poslanstev. L. 1872. je bil imenovan komornikom, 1. 1897. je bil papežev h'šni prelat in v istem letu apostolski delegat za Kanado. L. 1900. je postal titulami škof nicejski. Doslej je vodil rimsko di-plomatično šolo, v kateri se mladi plemeniti Rimljani odgojujojo za diplomatično službo in jo bil član več kongregacij. Avstrijsko ministerstvo za zunanje stvari je dobilo znaten udarec, ker je papeževim državnim tajnikom imenovan od avstrijskega zunanjega ministerslva kot nuncij odklonjeni Merry del Val, imenovan celo državnim tajnikom, s katerim bo moralo računati tudi naše zunanjo miniBterstvo. Ko je Avstrija vložila svoj veto proti izvolitvi Rampolle papežem, pomnožili so so v konklavu glasovi za Rampollo. Ko je Avstrija ugovarjala proti imenovanjn Merry del Val nuncijem na Dunaju, postal je Merry del Val državni tajnik. To je znamenje, da se cerkev no pusti vladati od grofa G iluchovskega. „Neue Freie Presseu je vsa zbegan i tadi imenovanja Merry del Vala državnim tajnikom. Avstrijsko nemško diplomate je poparilo imenovanje mladega in odločnega Merry del Vala državnim tajnikom, ker sanje, da bodo mogli z novim papeževim državnim tajnikom pometati, so se zopet razpršile. Posebno pa jih boli, da imajo pred seboj gijenca in učenca svojega najhujega nasprotnika, vestnega Rampolle. Preprečili so z znanim vetom njegovo izvolitev za rimskega papeža, a še le zdaj prihajajo k spoznanju, da jim papež Rampoila no bi bil mogel biti nevaren v toliki meri. kakor jim je nevaren — kardinal Rim-polla. V Rimu vedo, da moč Nemcev in Mudjarov v avstrijski monarhiji ni tolika, da bi hoteli radi nje nastopiti proti Slovanom, kateri imajo tudi v isti avstrijski monarhiji moč in bodočnost na svoji strani. Grof Goluchowski je izšel na piano, da bi zmagoval in rušil, a vrača se iz kampanje — premagan in porušen. Iz Vatikana. — Kardinalski kon-zislorij (zbor kardinalov) bode v mesecu decembru tega leta. Takrat bodo papež imenoval tudi nove nunc.je za Dunaj in Lizabono. Naslednika nngr. Lorenzellija v Parizu bode imenoval po novem letu ali pa po obisku Loubet* v Rimu. Novi kardinali bodo bajo msgr. Lorenzellij, msgr. Merry del Val in Cilligari. Govori se tudi o promociji nadškofa v Beneventu in florenškega nadškofa. V decemberskem konzistorju papež razven msgr. Merry del Vala ne bode imenoval nobenega drugega kardinala, toda v drugem konzistoriju, kateri bode nekoliko mesecev pozneje, bode imenoval enega ali dva angleška kar- dinala (msgr. Stonor ali nadškofa v Vestminstru, msgr. Bourno), onega ame-rikanskega kardinala (newyorškega nadškofa), enega avstro-ogrskega in enega nemškega kardinala. Ako se to res zgodi, potem bode plenum svetega kolegija, kateri ima šteti lo 70 članov, prekoračen in vsi imenovani ne bodo mogli takoj dobiti rudečega klobuka. Beseda papeža Pi j a X. — Papež Pij X. je vsprejel te dni dvornega svetnika Lulovika Pastor, ravnatelja avstrijskega zavoda za zgodovinsko raz-iskavanje. Ta mu je izročil izvod neke svoje knjige o zgodovini papežev od začetka srednjega voka in izrekel ob enem tudi upanje, da bode Pij X. še nadalje pustil odprt vatikanski arhiv učenjakom. Na to je odgovoril papež, du jo njegova največja želja, da ostane vse pri starem, kajti „učenjaki naj ie raziskujejo11, rekel je papež, „resnice se ni treba bati“. Poraz belgijskih soc. demokratov. -- Koj najvažnejšo posledico belgijskih občinskih volitev zaznamujejo listi nazadovanje socijalizma v veliki večini občin v valonskih provincah, kjer so doslej soc. demokratje prevzetno triumfovali. Socijalistične uprave teh občin so zdaj propadle, ker se je pokazalo, da ljudje, ki so imeli vedno polna usta obljub, niso imeli moči, da bi izpolnili vsaj jedno. Dopisi. Iz Kobaridskega Kota. — V noči od četrtka do petka pretečenega tedna se je zopet ponovila nesreča, ko je Nadiža trem breginjskim podvzetnikom odnesla čez sto sežnjev bor na Laško. To se pravi, ta drva so izgubljena, kajti beneški Slovenci kakor tudi Lihi, kar vjamejo ne dajo več nazaj, to pa se vč da no po krščanski morali, ampak po laški divji navadi. Taki žalostni dogodki pri plavanju drvi so že tako v navadi, da 8e pripetijo blizo vsako drugo ali tretje leto, zato ludi naglo pošumi govorjenje o taki nesreči, ali prizadelo srbi hulo morebiti leta in leta. Vso to kaže, da kakor drugod po Slovenskem, tako tudi v Kolu ui še duha združnoBti. Vsak dela na svojo roko, zaupajoč slepi sreči. Kako bi se ognili takim nezgodam, ako bi se oni, ki se pečajo 8 to kupčijo združili ter naredili na primernem kraju dosti močne grablje ter ne metali svojpga imetja na vodo. Kupčija se zdi da bi ne bila slaba, drvi ob izvirih Nadiže še dolgo ne zmanjka, trgovcu bi ne splaval trud in zaslužek po Nadiži. Časi se spreminjajo, svet napreduje v vseh strokah. Ali bi ne kazalo ludi ko-barskim trgovcem z lesom malo pomisliti, kako bi se s skupnimi močmi ognili takim nesrečam. Št. Viška gora. — (Župan Matevž je pa res mož kakor se tiče.) — Na roženvenško nedeljo smo obhajali tukaj porcijunkulo. Blizu 400 faranov obojega spola je prejelo o tej priliki sv. zakramente. — 0*mi dan potem je pa naša proslula tele-genca demonstrirala proti porcijunkuli — s p 1 o s o m. Komaj je končala deseta maša, pihnil je „kapel-majster'1 domačo „plehbande“ v svoj pihalnik (po domače: klernel) in zabelo se je pretresljivo kruljenje (po domuče: gadva) pred cerkvijo in župniščem. — In v čegtvih prostorih so je plesalo do drugega jutra? — Čujte in strmite! — V prostorih našega poštenega župana M P.,— vdovca, očeta 4 nedorastlih otročičev, moža, ki ima brata duhovnika. Povabljena je bila gotovo k plesu tudi vdova iz Za ... hm ... hm ... kra ... kra ... ja ... ja • • • . Drugega julra sta dva ponočnjaška rogovileža (katerih eden ima strica d uhovnika, drugi pa očeta ključarja) z ostudnim govorenjem napadla gospodinjo, ki je nesla vodo. Ona jima je radi tega rekla: „o s t u d n e ža“. Namesto da bi bila nato mirovala, šla sta za ženo celo v hišo. Tam ju je pa hišni gospodar vsprejel, kakor sta zaslužila, in ju vrhu tega tožil pri sodišču v Cerknem. Tam sta biia spoznana krivima in za enkrat prav milo obsojena v poravnavo troškov in 24 ur zapora. Najlepše pa šo prde. — Vsakdo bi pričakoval, da bo naš skoz , in skoz „modri“ župan poredneža posvaril in okregal. Toda ne!! — Ne samo, da je imel oba razgrajača celo noč pod svojo „g o s t o 1 j u b n o“ streho, ampak jima je še spisal tožbo radi raz~ žaljenja časti proti napadeni ženi in nje* nemu možu. In sicer jo p o š t o n i Matevž to tako-lo „poRruntal“, da jo postavil v tožbi onega fantalina za tožnika, drugega pa za prič'«. Tako jo mislil on da bodo najbolje. A opekel ho jo globoko notri do svojih p o Sten ih koslij. G. sodnik je takoj spo/.nal „rep“ — sta- ) rega lisjaka in je stopil nanj lako trdo, da jo lisjak z zobmi zaškripal in da sta m i 1 o „z n j a m r a I a“ — I i s-jakova mladiča. — O ponočnem miru in redu ne moremo pri nas niti sanjati, ker nam tega ne dopuste ,.b u I e oj) a j s e r j i“, ki ob vseh urah lajajo, krulijo in vriskajo... C. kr. orožnikom priporočamo, naj pazijo na Goro, ker je tam veliko g n j i I e g a, a je s k r i t o.-- Gorjani! — Vaše naprednjaštvo gre že v klasje, a kruh iz trga zrnja bo — grenek in nevžilen. Nekateri stariši si že sedaj pulijo lase iz glave zaradi razuzdanih otrok, drugi si jih pa bodo pulili, kadar jim dorastejo otroci, kaloro sedaj pošiljajo v „z n a n o beznic o“. „Stari pobič11, ti pa le poveličuj v ,,Soči" poštenega Matevža, saj nam daš s lem samo povod k novim fotografijam tega ampijonau. — „Gorjan stare korenine". Novice. Našim p. n. gospodom naročnikom. — 10. mesec tekočega leta se bliža h konca. Z ozirom na to, prosimo naše p. n. gg. naročnike, naj blagovole poravnati naročnino. Nekateri so še celo za leto 1902. na dolgu Uprava ima tudi svoje dolžnosti. Nadejamo se torej, da bodo gg. naročniki storili čim preje svojo dolžnost, ter prihranili naši upravi velike sitnosti, katere ji prizadeva izterjavanje naročnine. Imenovanja in premeščen,ja. — Višji finančni svetnik Štefan Koczynski je premeščen v jednaki lastnosti k ra-čunarskemn oddelku finančnega mini-sterstva. Finančnemu svetniku dr. Napoleonu Fabra je pedeljen naslov in značaj višjega finančnega svetnika. Višjim finančnim svetnikom je imenovan finančni svetnik in deželni davčni nadzornik Radovan Milkovič. Sekcijski svetnik v finančnem ministerstvu dr. Karol baron Lempruch je imenovan za višjega finančnega svetnika pri finančnem ravnateljstvu v Trstu in mu je pri ti priliki podeljen naslov in značaj dvornega svetnika. t Profesor Jakob Žnidaršič. — j Sarajevem je umrl te dni starosta ta-mošnjih Sloven ev, gosp. gimnazijalni profesor Jakob Žnidaršič. Pokojnik je bil navdušen narodnjak, središčina točka socijalnemu življenju Slovencev v Sarajevu in je bil delaven tudi na literarnem polju. Blag mu spomini Za „Alojzijevišče“: Preč. g. Jos. Primšar 10 K, preč. g. Fr. Frankč 10 K, preč. g. Fil. Abram 5 K, preč. g. Val. Pirec 5 K, g. L. Corte 1 K. Bog stotero povrni! Cerkev presv. srca Jezusovega v Gorici. — Nedavno se je vprašanje o tej cerkvi objasnilo po italijanskih časnikih. Ker so tudi Slovenci prispevali v ta namen, bi bilo prav, ko bi častiti odbor to vprašanje pojasnil tudi v slovenskih časnikih. Ljudje poprašujejo, kaj bo s to zadevo. Nekdo, ki je tudi prispeval. Trije pevski zbori na sv. Gori. — V nedeljo so bili na sv. Gori trije pevski zbori: Iz Dornberga, ki je pel pri sv. maši ob 6'/a, iz Medane, ki je pel ob 7'/a in iz Podturna v Gorici, ki je pel ob 10. uri. Voda za goriško mesto. — Našim goriškim mestnim očetom je voda skoraj popolnoma zmešala glave. Ko so porabili že toliko tisočakov za iskanje vode v Mrzleku, izmislili so si na jeden-krat, da bi ta voda ne bila dobra in da je tudi motna. Sklenjeno je bilo skoraj za gotovo, da dajo Mrzleku slovo. Navdušeni so pa postali za Hubelj. V ta namen so se že začeli pogajati z nekaterimi strankami, ki imajo več ali manj pravice do Hubljeve vode. Zdaj se pa govori, da mislijo zopet poskusiti z Mrz-lekom. Torej poskusi in vedno le sami poskusi. Goriško prebivalstvo pa naj čaka Se leta in leta, predno se goriški mestni očetje -odločijo za kaj pametnega in praktičnega v tem pogledu. To pa nobenemu ne pride na misel, da bi se popravile cevi sedanjega vodovoda, ki so popolnoma Blabe in puščajo na vseh koncih in krajih. Kdo vo, koliko vode so izgubi vsled pokvarjenih covi. Mlekarstvo. — Pred leti redil ie kmetovalec živino večinoma radi gnoja, mesa in vprege. Mlekarstvo mu jo bilo postranskega pomena. Šele, ko bo se začeli uporebljati v ti kmetijski panogi moderni stroji in moderne priprave, ki omogočijo velike množine mleka v najkrajšem času uporabiti, začelo seje razvijali tudi mlekarstvo. Danes je ponekod, kakor na Holandskem, Danskem, Švedskem itd. mleko poglavitni kmetski pridelek. Iz Danskega vozijo n. pr. vsak dan posebni parniki maslo in mleko v angleška mesta. Ker porabi žival, da se za 1 kg. žive teže odebeli navadno toliko klaje, kolikor je rabi za napravo 10 litrov mleka, zato nosi reja mlečne živine navadno vpčje dobičke nego reja pitane živine. Pri nas smo v mlekarstvu v primeii z drugimi deželami še na n>zki stopinji, četudi so naše razmere jako ugodne. V naših gorah so se pričeli kmetovalci sicer tu pa tam gibali in ždruževati v mlekarske zadruge, vendar ne še tako, kakor bi bilo želeti. V ravnini in na Krasu pa smo v tem oziru še tnji. Led so pa vendarle prebili pred kratkim Črničani in Gojačani, s svojo mlekarnico. Sedaj so odprli v Gorici tudi prodajalnico mleka. To je prvi korak, ki se je napravil na Vipavskem za to kmetijsko stroko. Bog daj srečo! Od nje je odvisen napredek mlekarstva po vsem Vipavskem. Naše rojake v mestu opozarjamo zato na oglas mlekarske zadruge in jim priporočamo, da pripomorejo k razvitku novega podjetja. Črniče in okolica prideluje že od nekaj jako fino, tečno gorsko seno. Ra-ditega je tudi tamošnje mleko nekaj iz-vanrednega. Živali, od katerih se daje zadrugi mleko, so pod strogim nadzorstvom. Bolehna živina se izključi. Najdene reči. — Najdeni sta bili pred nekaj časom na Kornju dve novi železni kozici, jeden večji nož in jedna priprava za presipanje moke. Vse te reči se nahajajo na tukajšnji policiji. Izvozni sadni trg v Gorici se zapre s koncem tega meseca. Neroden voznik. — 17-letni Ernest Malič s Peči je v petek zjutraj tako nerodno vodil svojega konja, da je blizu Marzinijeve gostilne z ojesom podrl na tla dimnikarja Antona Peršiča, ki se je še precej hudo poškodoval. Pazite na gobe. — Kupujte gobe le na javnem trgu, kjer se pred prodajo preiščejo. Te dni so konfiscirali zopet mnogo jako strupenih gob. Nesreča na železnici. — V soboto popoludne o prihodu vlaka iz Italije v Kormin, bil je na postaji v službi finančni stražnik Josip Košuta. Pri premikanju vagonov prijel je neki vagon Košato ter ga tako močno potisnil k neki steni, da mu je zlomil desno roko ter ga tudi drugod po životu močno poškodoval. Pripeljali so ga v tukajšnjo bolnišnico, kjer je umrl. Pogreb je bil v torek. Proračun cestnega odbora kanalskega za leto 1904. izkazuje d o-h od k o v: Dozdevni blag. ostanek iz 1. 1903. K 3000; državna podp. za nadalj. ceste Kanal-Avče K 8000; prispevek obč. Avče: Va od 1000 robot K 700; pričakovana dež. podpora cestnemu odboru za sedanje ceste K 1500; skupaj K 13 200. Stroškov: Montu na račun dolga 4000 K III. rok K 1000; Montu na račan obresti K 100; 'Sternu odplačilo dolga 2800 K vs'ed posebne pogodbe 8/6 1003. št. 6989 K 2800; istemu na obrestih od tega posojila K 1400; podaljšanje ceste od Avškega mosta skozi Avče do pričetka dovozne ceste K 16.000; dela na cesti Plave-Gradec K 1200; naprava načrta Vrhavč-Lokovec, Kal-Lom (okoli 13 km) K 1300; delo v VogerŠčeku K 1000; gradnja ceste Ročinj-Kambreško K 1266; nepr. in vpravni stroški K 3000; skupaj K 28.066. Ako se primerjajo dohodki K 13.200 s stroški, se pokaže pri-mankljaja K 14.866, ki se pokrije tako-le: s 30% doklado na vse izravne davke — izvz. os. dob. — vseh kat. občin celega okraja in z 69% za občino Avče, ki dajo K 13600; s posebno 16% doklado za občino Ajba, ki d& K 633; s posebno 23% doklado za občino Ročinj-Doblar, ki ik K 633; skupaj K 14.866. Iz Rihemberga nam pišejo : Dne 21. t. m. seje pričelo tudi pri nas delo na progi bohinjske železnico med Dornbergorn in Trstom. Začetek dela praznovali amo slovesno. Govorili so pri ti priliki g. ing. dr. Piek, kot zastopnik podjetništva, o. kr. nadkomisar ing. Liebschar in rihemberški župan g. Jos. Tavlica. C. kr. nadkomisar ing. g. Liebschar jo napil cesarju. G. župan pa jo rekel, da slavi rihemberška občina ta dan kot dan svojega preporoda ter ga smo z zlatimi črkami zapisati v svojo kroniko. Vsi govori vsprejeti so bili z navdušenimi „živio“-klici, posebno pa krepko so doneli „živin“-kliei našemu preljubljenemu cesarju Potem so pa sledili udarci z motiko. Prvi udarec bil je oni c. kr. nadkomisarja ing. g. Liebscharja, potem oni voditelja podvzetništva g. ing. dr. Picka, zatem oni g. župana. Sledili so tem še drugi udarci raznih prisotnih oseb. Konečno nas je povabil g. dr. Pick na kozarec sladkega vinca in na dober zagrižljej. Med vsem lem pa so pokali topiči ter naznanjali pričetek dela daleč na okrog. Nesreča pri prevažanju pripravljalnega orodja za bohinjsko železnico. .— Prejšnji teden prepeljati so hoteli, tako se nam pripoveduje, nekaj priprav za bohinjsko železnico iz Kamenj v Rihemberg. Teža je bila tako velika, da je bilo vpreženih prod voz več parov konj. Ko so hoteli prepeljati voz čez brejski most, nahajajoč se med Kam-njem in Kasovljem, zgodilo se je, da se je most pod težo udrl. Konje so baje rešili, dočim se je na vozu naloženo blago prekucnilo v Vipavo. Koliko je na tem resnice, nam ni znano, ker se nam to, kakor rečeno, le pripoveduje. Ali pripoveduje se nam tudi, da so imeli omenjene reči peljati čez dornberški most in da so se v ta namen poprej obrnili do dotičnega cestnega odbora, ki jim pa trga ni dovolil, IC_3 CD Zajamčeno pristne 03 O: * B 0 o 03 S=J CL3 >C-3 čebelno-voščene sveče rr~D< r-o {=» • • c=> <=> kilogram po 4 K 90 v oo S" • i • • • ‘cD r^=» CLI3 >C_D ■S P=X CL=> >C-=> m CC3 CCS* Priporočam prečastitim cerkvenim oskrbništ-vom ler |). n. slavnemu občinstvu: sveče in forče za stransko razsvetljavo cerkvfi in pogrebe po zelo nizki ceni. linam v zalogi kadilo, stenje in slekla za večno luč, med najboljše vrste in tudi čebelni pitanec. •T. Kopač, v tiortai, ulica sv. Antona st. 7. C“3< CD C~D E? <=> -^1 Orat cr—}< ero t=s ero DO CTD CTT3< ero • • • • • ilikovaoa trikrat se sretrn« svetinjo in i eno častno diplomo. • ms'* .OR*, V Gorica, t Gosposka ulica Š. 7, priporoča svojo veliko zalogo mod. blaga, kakor: zadaje novosti okraskov za obleke, rokavice, nogavice, pajfiolane, solčnlke, dežnike, trakove, pasove, predpasnike, vse potrebščine za šivilje. Zaloga naJboUšega perila za gospode ln gospe. Zaloga raznovrstnih trakov itd. --- SlttlL risačwsfjrJb k V 0 M 1 H Anton Pucelj, priporoča svoji brivnici in sicer n« Travniku št SI in na Stolnem Trgu št. 2. nrwnwwnw » nnrmnrmnnnnnn UUIAAMUUU ■»»Hmuuuuuioi V H M M K M V H Služba podružnega zdravnika je razpisana v javni bolnišnici usmiljenih bratov v Gorici, z letno plačo 1000 K, z brezplačno hrano I. razreda, z brezplačnim stanovanjem, kurjavo in razsvetljavo. Prositelj za imenovano službo mora biti doktor splošnega zdravniškega znanja, samskega stanu in vešč laškega in slovenskega jezika. Prošnja naj se vloži na prednika samostana usmiljenih bratov v Gorici «1® 1. novembra lega leta, s pridjanim zdravniškim diptomom, krstnim lislom ali domovnico in ako mogoče s spričevalom dosedanjega delovanja. 8 0000400000 Krojaška mojstra Oufer & Bajt v Gorici, ulica sv. Antona št. 7 v hiši g. Jernej a Kopača izdelujeta vsakovrstne obleke za mo2ke po meri, bodisi fine ali pa priproste. Priporočata se svojim rojakom v Gorici in na deželi, posebno pa č. duhovščini za obilna naročila. oooooooooo« Anton Kuštrin Gosposki ulici h. štev. 25, priporoča častiti duhovščini in slavnemn občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo: Santos, Sandomingo, Java, Cejlon, Porto-rico i. dr. Olje: Lucca, St. Angelo, KorfCi istersko in dalmatinsko. Petrolej v zaboju Sladkor razne vrste. Moko št. O, 1, 2, 8 4, 6. Več vrst riža. Miljsveče prve in druge vrste, namreč po Vi kila in od 1 funta. Testenine iz tvornice Žnideršič & Valenčič v II. Bistrici. Zveplenke družba sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdičeveg mlina v Kranju in z Jochmann-ovega v Ajdovščini. Vse blago prve vrste. 1 Prosiva zahtevati listko! P 0 n cd & 01 d o d o & W h O M O p» k Največja trgovina z želez jem Konjedic & Zajec Gorica, pred nadškofijo hiš. štev. II. Za čas stavbe priporoča vse stavbne potrebščine, kakor : cement, stavbne nositelje, vsakovrstne okove, železje, strešna okna, cevi za stranišča itd. Ima v zalogi orodje za vsa rokodelstva iz najbolj slovečih tovarn. Opozarja na svojo bogato izber kuhinjskega In hišnega orodja dob rezprimerno nizkih cenuh. Edina zaloga stavbenih nositeljev v Gorici. Pocinkana Sica aa vinograde po jako ant Sani h cenah ! Pozor! Eno ltrono nagrade izplačava vsakemu, kdor dokaže s potrdili najine nove uinerikanske blagajne, da je kupil pri naju za 100 kron blaga. I—I *TJ O N O M P o o 0 o d £ 3 p d* o i Prosiva aahtovati listke! so postal« ilirske testenine VBled svojega Izbornega okusa, obilne redil-nosti, ter hitre in jednostavne priprave. La (ioriško in Gradiščansko nahaja se odslej zaloga pri gosp. Jos. Rovan-u, Gorica, ulica Rabata.