Cesarjeva zastava ali bandera. Uže od uekdaj je v aavadi, da vojskovodje, kralji ia cesarji aazaaajajo svojo navzočaost aa katerem kraji s tem, da oadi razobesijo avoje zastave ali baadere. Da se od drugili razločujejo, ima vsak svojo. Stajerski vojvodi so imeli baadere ali zastave z e 1 e a o-b e 1 e, spodaje-avatrijski rudeče-bele. Sledaje ima celo zgodoviaski pomea po slavaem vojvodu Lavoslavu Babeaberškem. Ta je aamreč v Svetej deželi se vojskoval zoper divje mohamedaae tako hrabro pred mestom Ptolomais, da je bil ves krvav; le tam bila je obleka še bela, kder je imela opas. Zato si je izvolil oa ia ajegovi aasledaiki rudeče-bele zastave ali baadere. Kraajski vojvodi imeli so pa trobojaice, 1. j. zastave rudeče-modro-bele. Kakor deželski poglavarji, imajo tudikralji ia cesarji svoje posebae zastave, baadere, barve. Prajzovski kralj a. pr. črao-bele (srake), bavarski: modro-bele, a aaš avstrijaa8ki cesar črao-žolte (zlate). Jedaako je tudi zastraa aarodov ia držav. Magjari imajo rudeče-zeleao-bele, Čelii, Hrvati ia Sloveaci rudeče-modro-bele zastave, aemškoprajzovska zastava: črao-belo-žolte, aaše avstrijsko cesarstvo pa vedao črao-žolte (zlate). Kder koli tedaj staauje aaš svitli cesar ali se prijavi ajegov miaiater, aameataik itd. oadi zaplapola v zraku črno-žolta zastava. Črao-žolta je toraj cesarjeva, ceearska, državaa-avstrijska zastava ali baadera. Nje se poslužiije cesat^ma velja vojakom, ajo kažejo moraarji aa g\oji\ ladijah itd. Podobac^pa sV baader ali zastav poslužajejo ljudje, d-a svefu pokažejo avojo aarodnost, svoje političao"%a4aje. Kdor tedaj pri aas razvije radeče-modfco-belo zastavo, ta aazaaaja a tem, da je feloveaec. Kdor razobeai zeleao-belo baadero, javlja, da je Štajerec. Kdor pa se poaluži črao-žoltih zastav. ta kaže, da spoštuje, ljubi ia časti avstrijskega cesarja, avstrijsko cesarstvo, da je avstrijaask domoljub. Ce pa kdo pri aas aatakae aa kal črao-belo, ali celo črao-beložolto bandero, taae drzae kazati, da je Prajz ali Prus ia da mu je aemško-pruako cesarstvo ljubše od avstrij skega. No, če je res taji a. pr. aemško-prajzovski cesar pri aas, se am iz uljudaosti izobesijo njegove zastave. Drugače pa je tako razobešaaje tujih zastav pri aas aeumaost ali izdaj st vo. Kaj pa pomeaijo črao-rudece-žolte baadere ? Zastaraao puataaje od 1. 1848. Takrat so aamreč se aekateri Nemci spuatali proti aašemu cesarju, bavarskemu, pruskemu kralju itd. ter v Fraakfurta zbobaali veliki aemški državai zbor, ki bi imel vse strahovati ter aeko aemško republiko osaovati. No, ia ti aemški puatarji ia rogovileži ao v kratkem bili razgaaai. Ako tedaj aaši graški, mariborski, celjski, ptujski itd. Nemci ia aemškatarji razobešajo puatarske črao-radece-žolte zastave, tako kažejo svetu le svojo aevedaoat, aeumaost, budalost ali pa avstrijskeaiu cesarstvu sovražao, aašemu cesarju žaljivo političao zagrizeaost ia aezadovoljnost z ajegovim vladareajem. Ia ker smo Sloveaci zvesti podložaiki avstrijskega cesarja. tako smo vaelej žaljeni, kedar aam kak aezadovoljaež aemour razvije čraoradeče-žolto baadero aa avstrijskih, aa štajer- skih, aa sloveaskih tleh. Nedavao je v Welsu v aemškej zgorajej Avstriji aek nemcur razobesil tako črao-belo - žolto prusačko zastavo pa je od c. k. okrajaega glavarja bil kazaovaa, da je plačal 25 fl. globe. Na Magjarskem bi mu še 25 batia iatabalirali tam. kder jih še Bog zbrisati ae more. Nekdaj bila je aavada cesarja latiaski pozdravljati s klicanjem: vivat, t. j. aaj živi! To ai več aavadao. Vsak aarod pozdravlja sedaj svoje vladarje v Iastaeai jeziku. Italijaa upija: evviva, Nemec ae aapeaja s Hocliklicaajem, Magjar vreši: eljea, a Slovenci imamo aajlepšo, najprimeruejšo ia aže od aekdaj aavadao pozdravičko : ž i v i j o! Iz povedaaega more vsak poštea avstrijski doaioljub, vsak pridea Stajerec ia vsak pametea Sloveaec razbrati, kaj mu je atoriti, kedar pridejo preljubljeai uaš avstrijaaski cesar, mili Franc-Jožef I. aa Sloveasko! Živijo ! Desteraiški.