Stran 32.
Obrtnija.
Rudniški promet v Avstriji.
Ministrstvo za rudništvo in poljedelstvo je te dni priobčilo statistiko rudniške produkcije v Avstriji mej letom 1901.
V  prvem delu tega poročila je govora o velikanskih stavkah delavcev v avstrijskih premogovnikih. Nenavadno dolga doba teh štrajkov je seveda močno vplivala na prospeh rudniškega prometa, in sicer ne samo v oziru množine rudniških proizvodov — premoga se je vsled tega manj nakopalo in izvozilo 673 milijonov meterskih stotov — marveč je tudi podražilo ceno kamenenega in rujavega premoga za povprečno 89 vin. pri meterskem stotu. Pa tudi v splošnem so ti veliki štrajki močno vplivali na trgovino z rudniškimi produkti, k večjemu se ne more trditi tega glede prometa  z   železom, pri katerem se
v
je cena celo zvišala. Železa se je lansko leto v Avstriji izpečalo za 1*69 milijonov meterskih stotov več od leta 1899, a cena se je železu zvišala za 1*5 vin. pri meterskem stotu. Jednako se je pomnožila produkcija surovega železa, ki je znašala več 38 213 meterskih stotov ob povišku cene za 42 vin. pri meterskem stotu navadnega surovega blaga in 88 vin. pri surovem vlitem železu.
V   celi Avstriji je bilo 1, 1900 180 podjetij na produkciji železa, od katerih je bilo zares delujočih 38. Pri vseh podjetjih je bilo v delu 5412 moških, 57 žensk in 161 dečkov, a nič otrok, skupaj delavnih močij 5630. Skupna produkcija železa, katera je bila jednako v prejšnjih letih v privatnih podjetjih, znašala je lansko leto 18,944 582 meterskih stotov v vrednosti 11,092.997 kron, torej v poprečni ceni po 58 kron 55 vin. meterski stot. Za nabavo surovega železa je bilo 56 rudniških podjetij, od katerih je bilo v delavnosti le 33 s 6096  moškimi  delavci, 80 ženskami in
Stran 33.
181 dečki, skupaj 6357 delavcev. Vsa podjetja so vzdrževala 74 plavžev, katerih je stalo v aktivnosti 50 skozi 2369 tednov (t. j. dan in noC). V teh podjetjih se je produciralo 8 791, 318 meterskih stotov čistega železa v vrednosti 70,947.218 K ter 1,210.749 met. stotov vlitega železa v vrednosti 11,356.787 kron, — vsa produkcija surovega železa je torej bilo 10,002.067 meterskih stotov v vrednosti 82,304.005 K. Srednja cena je bila za meterski stot surovega neizdelanega železa 8 kron 7 vin. in za surovo vlito železo 9 kron 38 vin. meterski stot.
Za vso produkcijo surovega železa je bilo potrebno 30,839.137 meterskih stotov železne rude, v vrednosti 29,558.890 kron in 196.302 meterska stota manganove rude v vrednosti 951.257 kron, skupaj torej 21,035.439 meterskih stotov rude v vrednosti 30,510.147 kron.
Mej dobljenimi množinami železa je bilo 15,584.181 meterskih stotov ali 74*78 °/0 avstrijskih rud v vrednosti 18,865 686 kron in 5,254.956 meterskih stotov inozemskih rud v vrednosti 10,693 204 krone. Inozemskih rud se je uvozilo največ iz Ogrskega in sicer: 3,061.024 meterskih stotov v vrednost 5,083 811 K, 838.578 met. stotov rude v vrednosti 2,546.413 kron iz Švedskega in 653.333 met. stotov za 1,176.541 kron iz Grškega. Ostalo se je uvozilo iz Bosne, Španije, Bavarske itd.
Kuriva se je za izdelovanje te množine železa potrebovalo 10,370.840 met. stotov. Koksa 705.223 kubičnih metrov ali 18.765 meterskih stotov lesenega oglja, 125.889 meterskih stotov rujavega premoga in 19 metrov drva, skupaj za vrednost 37,556.409 kron.
Jako zanimivo je gibanje v železni produkciji v posameznih kronovinah naše monarhije. Na Češkem se je ta produkcija od lani nasproti 1899 pomnožila za 63% jednako tudi na Solnograškem in Tirolskem. Padla pa je produkcija in sicer na Šleskem za 222 %, na Koroškem 21 6 °/0l na Nižjeavstrijskem 19 % in jednako tudi na Kranjskem, v Trstu (Skedenj) in na Moravskem. Premogovnikov je bilo v aktivnosti lansko leto v Avstriji 808, manj 23 od prejšnjega leta 1899. Vsega premoga se je pridelalo 215,399.174 meterskih stotov; (rujavega za 112,633.477 kron v povprečni ceni 52 kron 66 vin. za meterski stot, vse drugo je antracit, lignit in črni premog). Od te množine pripada 6,983.831 meterskih stotov na erarske t. j. državne premogovnike in 208,415.243 meterskih stotov na privatna podjetja.
Premogovnikov na kameni premog je 328, od katerih je aktivnih le 148. Pri vseh premogovnikih je bilo v delu 67.461 delavcev, kjer se je nabavilo vsega skupaj 12,279.183 meterskih stotov v vrednosti 22,738.849 kron v povprečni ceni 85 kron 18 vin. meterskih stotov. Vsega skupaj na premogu in železu se je produciralo za 2334 milijonov kron, torej za 251 milijonov kron več nego leta 1899.
V primeri s produkcijo železa in premoga se je drugih rudnin razmerno le jako malo dobilo, tako da se zamore reči: zlata, srebra, bakra, zinka, svinca, antimona itd. se je nabavilo le kakih 12 °/0 mimo premogove in železne produkcije. Gori omenjene statistične številke pa kažejo, da je Avstrija glede rud-ništva vender-le na 4 stopinji mej državami.