Ir h« I» vsik četrtek. Cene mu je 3 K ni leto. (Za Nemčijo 3 K 60 vin., za Ameriko in druge tuje driave » K 60 vin.) Posamezne številke ae prodajajo po 10 vin. ===== Slovenskemu ljudstvu v pouk in zabavo. Spisi in dopisi se pošiljajo: Uredništva Domoljubi", Ljubljana, Kopitarjeve ulice it. 2. Naročnini, reklimiclfe in Inseriti pi : Uprivniitvu „Domoljubi", L'ttbijini, - Kopitarjeve ulice it. 3. ' Steo. 25. tf Ljubljani, dné 17. juniji 1901. Leto XXI. Razprava o pospeševanju vino-jratfnijfvo v državnem zboru. (Konec.) Sedaj preidem na mojo ožjo domovino. namreč na Kranjsko. Omenil sem že, da je od cele vinogradne površine od 11 tisoč 600 hektarov že 11.270 ha okuženih, od teli pa 9300 ha popolnoma uničenih. Doslej se je na Kranjskem na novo nasadilo okrog 4200 ha vinogradov, izmed katerih pa se je moglo 1033 ha le s pomočjo dežele in države prenoviti. Sme se torej trditi, da je vinogradništvo pri nas še na slabem. Marsikaj se je res že zgodilo za njega povzdigo, toda treba je še mnogo storiti v ta namen. Dežcia kranjska jc pri svojih slabih financah storila kar je Pač mogla. V temu delovanju jo je oviralo seveda tudi to, da je več let vladala v deželnem zboru obstrukcija, vsled česar se ni moglo dovoljevati sredstev za prenovljenje vinogradov in podpor za vinogradništvo sploh. Radi tega tudi država "i mogla zadnja leta, posebno leta 1904 in dati nobenega vinarja za ta namen. Sele leta 1906 je zopet dala država 40.000 kron brezobrestnega posojila. Priznam Pač. da je država doslej spolniia svojo dolžnost, kolikor je mogla, toda prosim visoko vlado, naj tudi v bodoče ne pusti v nemar naše vinogradništvo na Kranjskem, in naj tudi zanaprej daje brezobrestna posojila v višji meri kot doslej, in naj nri vračevanju teh posojil jemlje ozir na razmere dotičnega dolžnika. Prosim sploh visoko vlado, naj pri izterjanju teh posojil "c ravna prestrogo, narobe pa naj se izplačevanje dovoljenih posojil vrši vsekako hitreje kakor se je doslej. Novi dosedanji nasadi na Kranjskem niso še dosegli vrhunca svoje naloge, vla- da še velika negotovost in nejasnost glede sorte trt, katero naj sadimo. Na Dolenjskem n. pr. še nimamo nobenega enotnega vinskega tipa. Naš domači dolenjski cviček moral bi se zbolj-šati, da ga obrajtajo tudi širši krogi. Tudi v kletarstvu smo še zelo zadaj. V teh stnerih bi prosil vlado, naj stori, kar je v nje moči, in pod nje vplivom, da se vinarstvo kvalitativno in kvantitativno dvigne. Glede Kranjske imel bi še nekaj posebnih želja, za katere prosim visoko vlado, naj jih vzame v poštev in jih izpolni: 1. Sedaj obstoječe državne trtnice je vse še obdržati; 2. v sodnih okrajih Trebnje, Žužemberk. Mokronog in Radeče naj bi se napravil po en vzorni in poskusni vinograd, ne pod pol orala veliki, da se ljudstvu kaže, kako je pravilno saditi in katere sorte trt je cepiti itd.; 3. s podpiranjem društvenih trtnic, ki bi se ustanovile še v Št. Janžu, Št. Rupertu in v Trebnjem, naj bi se vinogradništvo pospeševalo z oddajanjem cenih cepljenih trt, ker so ti kraji večinoma premrzli za zeleno cepljenje; 4. v drugih krajih, najbolje v sodnem okraju Rudolfovo, na Trški gori, bi bilo napraviti poskusen vinograd z raznimi domačimi in tujimi sortami v večjem štilu, da se opazuje lastnosti raznih žlahtnih trt zlasti glede križanja med seboj in pa glede vina, ki se ga bi pridelalo iž njih itd.; 5. enak poskusni vinograd, kakor na Trški gori pri Rudolfovem, napravilo naj bi se v Belikrajini, najbolje v Semiču, ker bi se v onih sedaj od svetovnega prometa tako oddaljenih krajih lahko pridelovalo najboljše vino na Kranjskem, kar zdaj vsled starokopitnosti ljudstva še ni mogoče; 6. državno klet v Rudolfovem bilo bi povečati in z najmodernejšimi stroji opre- miti. da bi se moglo tamkaj s še večjim uspehom kot doslej obdržavati kletarski poduk in obiskovalcem kazati najmodernejše kletarstvo; 7. ustanovitev vinarskih zadrug, ki bi se naj pečale z vinsko kupčijo, bilo bi pospeševati. Take zadruge in zadružne kleti ustanoviti bi bilo razun Vipave, kjer že dobrodelno obstoji, tudi v Krškem, v Rudolfovem in v Metliki. Govornik potem pojasnuje vinogradniške razmere na Goriškem in opozarja vlado, kaj bi tamkaj imela v prospeh te panoge kmetijstva storiti, potem pa nad-Ijuje: Jaz sem meseca julija lansko leto stavil predlog, v katerem sem pozival vlado, naj ona brezobrestna državna posojila, ki jih je dala vinogradnikom v letih 1892 do 1896, odpiše. O tem predlogu se je obravnavalo v vinarskem odseku in se ga je konečno zavrnilo, kar z največjim obžalovanjem konstatujem. Saj bi država ne imela tolikošne izgube, ker bi specijelno n. pr. na Kranjskem bila odpisala morda ie okrog 100.000 K. Svote iz drugih dežel pa mi niso znane. A moj predlog je bil tako sestavljen, da bi bil veljaven tudi za vse druge vinorodne kronovine. Ta predlog nameraval sem danes potom resolucije tukaj obnoviti. Ker pa že iz vinarskega odseka vem, kakošno stališče zavzema vlada proti temu predlogu in kakega mnenja so glede njega razne stranke, zato raje to opustim. Konečno pa še enkrat vladi gorko na srce položim, naj ne pušča v nemar vinogradništva v Avstriji in osobito na jugu Avstrije, marveč naj ga po vsej možnosti in moči in v polnem obsegu svoje vplivnosti podpira in pospešuje! Polititeli pretini. DEŽELNI ZBORI. Kranjski deželni zbor se snide drugi teden, da reši volivno reformo. V ponedeljek je zboroval permanentni ustavni odsek. Tržaški deželni zbor zboruje 19.. 20. in 21. t. m. da reši volivno reformo. Za gotovo se smatra, da deželni zbor sprejme kompromisno reformo z volivno dolžnostjo vred. ki jo zahte-vla vlada. Češki deželni zbor se skliče 15. julija na kratko zasedanje. » » » DRŽAVNI ZBOR. Davek na žganje. Država in dežele rabijo vedno več denarja, ker so stroški vedno večii. Ta denar pa mislijo dobiti s povišanjem davka na žganje. Poviša se za 50 kron. tako da bo znašal 140 kron. Ta davek se bo porabil deloma kot prispevek deželnim financam. Kranjska dežela bo dobila sedaj od tega denarja 1 milijon 300.000 kron, dočim je dosedanii prispevek znašal le R68.nOO kron. Ta načrt pa pred poletnimi počitnicami ne oride pred zbornico. Splošno se namreč sodi, da gre zbornica na počitnice, ko reši proračun. To pa se zgodi, kakor upajo, do 23. junija. Železnice. Liberalna vlada je za časa svojega gospodstva storila veliko napako, da je poprodala skoro vse železnice zasebnim družbam. Pač pa je bila toliko nespametna, da je podpirala tiste zasebnike, ki so gradili železnice, in jim garantirak za obresti. Tako se je zgodilo, da je država imela v enem letu 13 milijonov primanjkljaja pri železnicah, dasi ni imela nobene. — Sedaj vlada, pritiskana po ljudskih zastopnikih, zopet teži za tem, da se kolikor mogoče mnogo železnic podržavi. To teženje je opravičeno, ker je znana slaba uprava zasebnih železnic in pa velika draginja na njih. Podržavila se je že »češka severna železnica«; železniški minister dr. Deršata je izjavil, da bodo tej sledila še druga podržavljenja. Izjalovila so se za enkrat pogajanja o podržavljenju južno-severne nemške železnice. Brambenl odsek. Brambeni odsek nadaljuje razpravo o načrtu zakona, ki določa podpore družinam rezervistov. § 3. določa visokost podpore. Poslanci so predlagali šest iz-prememb. Za predlog, naj iznaša družinska podpora nrjmanj 1 krono na dan, je glasovalo 14 članov, proti 11. Izprememba o vojaških pritožbah Vojaške pritožbe so bile doslej skoro toliko kot «nemogoče. Veljalo je določilo, da se sme vojak pritožiti le ob pomladanski paradni inšpekciji naravnost pri brigadirju. Bili so pa le redki, ki so se upali pritožiti. Sedaj pa se to izpremeni. Zdaj ima vsak vojak pravico, da se pritoži, ali pa prosi vsak čas. brez predpisane službene poti. ustmeno in neposredno pri pod-oddelkovem raportu. Vojakova prošnja, da se pošlje prošnja brigadnemu poveljni-štvu. se mora vsak čas in takoj uslišati. Pritožiti se mora vojak tekom treh dni. Pritožbo mora vsak sam utemeljiti in samostojno zastopati. Za otroško varstvo. Na Dunaju se je sestavila komisija, ki ima nalogo vplivati na to. da se za otroke bol' poskrbi, kot doslej. — V seji je ministrski predsednik Beck naglašal. da ne zadostuje vedno skrb starišev za otroke. Posebno velja to pri sirotah. Poleg sirot imamo pa še bolne otroke, take. s katerimi ravnajo grdo. in zanemarjene otroke. Zasebno in državno pravo je v tem oziru zelo pomanjkljivo. Država naj vzpodbuja, vodi in organizira in varuje otroka z dejanskim varstvom za otrokov telesni in duševni razvoj. — Sklenili so končno, naj se izvoli izvrševalni odbor, ki izdelaj poslovnik zase in za veliko komisijo. Pri tem naj se ozira na zastopnike posameznih dežel in narodnosti. Zastopane naj bodo tudi ženske. Dunajske banke so nakazale za otroško varstvo vladi 500.000 kron, baron Albert Rotšild pa 100.000 kron. Rešitev tega vprašanja bo najlepši spomenik za cesarjev jubilej. Cesarjev iublle). Tuie države so počastile cesarjev jubilej s tem. da so prišli vladarji ali njih odposlanci osebno častitat našemu cesarju. Vrhu tega obiščejo nekatera tuja bro-dovja Puli. tako angleška mornarica, kakor tudi mnogih drugih držav, odkoder se mornariški poveljniki podajo na Dunaj cesarju častitat. ♦ * » BAN RAUCH NA DUNAJU. O Raucbu se sedaj nekaj časa ne govori mnogo. Zdi se. da bo le ostal in nadaljeval svojo protihrvaško politiko. Te dni je bil v avdijenci pri cesarju. Cesar je dovolil 6.000 kron za nakup slik domačih umetnikov za zagrebško moderno akademijo. Rauch se je razgovarjal z Aehren-thalom o srbskem vprašanju na Hrvaškem. HRVATSKI SABOR SKLICAN? V Zagrebu se govori, da utegne v kratkem biti sklican hrvatski sabor. S tem da je zadovoljen tudi ban Rauch, toda le pod pogojem, če koalicija sprejme nasvet ministrskega predsednika Wekerla, da se namreč obrne do njega, da bi on vodil pogajanje med koalicijo in banom Rauchom, češ. da je samo na ta način mogoče delovanje sabora. > Hrvatstvo« misli, da ni izključeno potnirjenje med banom Rauchom in hrvatsko-srbsko koalicijo. NAMERAVAN ATENTAT NA NEM-SKEGA CESARJA. Bohemia« poroča, da se je na l)u-naju nameraval proti nemškemu cesarju Viljemu, ko je prišel obiskat cesarja Franca Jožefa, atentat. Dve dami, ki sta bili med gledalci, sta se sumljivo vedli. Predilo je prišel voz mimo, je ena izmed njiju segla v žep. pa so jo detektivi prijeli. V žepu je imela bombo. DENARNE ZADREGE SRBSKEGA KRALJA. Ne samo delavcu ali kmetu, ampak tudi cesarju ali kralju včasih zmanjka denarja. Srbski kralj sedaj skuša to resnico. Nuna denarja. Da si pa opomore, išče bodisi sebi ali svojemu sinu kako ameriško bogatinko za ženo. Poizkusifi so pri neki bogati Američanki v Londonu, a se je pogajanje razbilo, ker se je stvar prenaglo obesila na veliki zvon. Oh škoda! SESTANEK RUSKEGA CARJA IN AN-GLEŠKEGA KRALJA. Ruski car in angleški kralj sta se sesia na cesarski ladji »Standard«. Tam sta imela tudi obed. pri katerem je car napil kralju ter naglašal. da se po sestanku še bolj utrdijo močne vezi, ki vežejo obe vladarski rodovini. Ugodno so se zadnja leta rešila mnoga vprašanja za Rusijo in An-gieško. Dasi dogovori še niso popolni, bodo le razširjali dobro voljo in medsebojno zaupanje. Ruski car je imenoval angleškega kralja Edvrada za admirala ruske mornarice. kdalj Edvard pa ruskega carja za admirala angleške. NOVA ZAROTA PROTI PORTUGALSKEMU KRALJU. Policija jc zaprla več članov zarote, naperjene proti kralju Manuelu. Zarotnikov je toliko, da ne zadostujejo dosedanje ječe. Kraljevo palačo stražijo. Anarhisti, ki so bili prijeti v glavnem mestu Lizboni, izjavljajo, da niso v nikaki zvezi z zadnjimi lizbonskimi dogodki. 0$]pe*».»-« BELGIJSKA KMEČKA ZVEZA. Belgijska kmečka zveza je jedna izmed najmočnejših svoje vrste. Te dni je imela v Lovanju svoj občni zbor, ki sta se ga udeležila tudi belgijski ministrski predsednik in železniški minister. Število članov se je pomnožilo v zadnjih štirih letih za 17.137 članov. Zveza prodaja kmečke potrebščine članom za znižane cene. Prodali so umetnih gnojil za 66 milijonov 285 tisoč kg za 7 milijonov 17 kron; prodajajo se tudi kmečki stroji. Osrednja kreditna blagajna razpolaga s šest in pol milijona kronami. Oddelek za zavarovanje proti požarom je izdal 1279 novih polic, na premijah se je vplačalo 88 I tisoč 558 kron, izplačalo pa 61.000 kron. Oddelku za življ. zavarovanje se je vplačalo 7757 kron. Napreduje tudi zavarovanje živine in delavsko za.varóvanje z ozi-tom ua nezgode. — Tako v industrijski Belgiji! boj med belimi in zamorci v oklahomi. V Oklahomi sta umorila dva zamorca šerifa Garrisona. Morilca sta ušla s pomočjo drugih zamorcev. Begunce je zasledovala policija. Zamorci so se utrdili v gorah. Imeli so dovolj orožja. Vnela se je večurna pravcata bitka. Končno so beli premagali zamorce. Zamorci so imeli 13, Veli pa šest mrličev. Več zamorcev je ušlo in liuiska zdaj zamorce, nj se upro. Položaj je resen. tečaj za izobrazbo bolniških strežnic na deželi. Vsakdo ve. kako revni in zapuščeni «i navadno naši bolniki na deželi. Prepuščeni so samim sebi, brez pomoči in prave postrežbe. Obstoječe bolnišnice v tej sli ne morejo pomagati, ker jih je premalo ;»i so tudi pogosto preveč oddaljene. Edina uspešna pot je ta, da se našim vrlim in požrtvovalnim dekletom da priložnost se strokovno Izobraziti v bolniški postrež-b!, ki bi potem kot strežnice v svojih župnijah izvrševale ljudomilo delo. Ta način >je je že dobro obnesel na Tirolskem in Štajerskem in gotovo se bode tudi pri nas. Aito hoče Vincencijeva družba za Kranjsko letos meseca avgusta v Ljubljani prirediti učni tečaj za bolniške strežnice. Trajal bode štiri tedne. Poučevali bodo itirje gg. zdravniki in hkrati bodo vsak dan praktične vaje v deželni bolnišnici. Voiik ie brezplačen. Le za hrano in stanovanje med tečajem je treba za vsako udeleženko vplačati 60 kron. Nekatere občine in hranilnice (Trnovo, Dobrepolje) so za udeleženke iz svojih okrajev že ustanovile pri tem tečaju nekaj mest, da se bodo mogla dekleta brezplačno sprejeti. Naj bi jih še druge občine in hranilnice posnemale! Dekleta, zlasti ve. ki ste v Marijinih družbah ali tretjem redu. posvetite se delu bolniške postrežbe v svojih župnijah. Olajšale bodete s tein silno mnogo trpljenja, izvrševale plemenito krščansko delo usmiljenja in si pridobite veliko /asluženja. Tiste, ki ste voljne in sposobna za tako delo. se oglasite pri svojih gospodih župnikih. Vse prijave in darove za nameravani učni tečaj pa sprejema č. g. •losip Oruden. profesor bogoslovja v Ljubljani. Izobrazbi. Kako je nastala naša avstro - ogrska monarhija. (Pogled v preteklost naše države.) Letošnjo zimo v decembru bo minulo šestdeset let, kar je tiaš cesar kot oseni-najstletni mladenič vzel v roke krmilo razburkane Avstrije, Ob ti priliki se bodo obhajale velikanske slavnosti. Pisalo se bode o vladarju, o vladarski hiši, o celem cesarstvu. Najrazličnejši spomini bodo navdajali narode širne države. Tisočletna slavna minulost našega cesarstva bo predmet tihemu razmišljevanju, ostremu presojanju. Marsikako proroško oko bo hotelo tedaj prodreti skozi oblake negotovosti, da zazre bodočnost Avstrije. Tudi za nas je potrebno, da dobimo vsaj površno sliko o dogodkih, ki so bili važni za razvoj naše države. Večkrat se čuje o nekdanjem preseljevanju narodov, o mnogih vojnah v srednjem veku, o verskih bojih, tridesetletni vojni, o ogrskem, hrvatskem, češkem in poljskem kraljestvu itd. Da bodo bravci »Domoljuba« na jasnem o teh rečeh, hočem podati kratko razpravo, kako in kedaj da je nastala naša monarhija. Kdor ni zastonj trgal hlač po šolskih klopeh, bo vedel, da je naša država razdeljena na dva dela. En del bi se imenoval Avstrija, ali dežele tostran Litve, drugi pa Ogrsko, ali Zalitvansko. Avstrija sama zase se pa zopet deli v več dežela, med katerimi so največje in najimetnitnej-še češko kraljestvo, gališka kraljevina, obe nadvojvodstvi Avstrija pod in nad Anižo, Moravsko, Štajersko, Tirolsko s Predarlskim in druge manjše dežele, Kranjsko, Koroško, Primorsko, Dalmacija, Šlezija, Bukovina in Solnograško. Ogrske dežele so: Ogrsko, Sedmograško (ali Za-lessje), hrvatsko kraljestvo in mesto Reka z okolico. Poleg tega vlada cesar tudi še Bosno in Hercegovino. Katera od teh dežela je torej mati, ali glavna dežela, ki je druge dežele zbrala okrog sebe, da je nastala na ta način sedanja velika država? Zibel našemu cesarstvu ie tekla na današnjem Nižje-Avstrij-skem. Pred več kot tisoč leti so si nemški cesarji skušali zavarovati meje svoje države s tem, da so na mejah ustanavljali ta-koimenovane mejne grofije. To deželo so dali pod oblast kakega grofa, ki je smel imeti vojakov toliko, kolikor jih je pač mogel vzdržati, da je čuval mejo in bil za vsak hip pripravljen. Taka mejna grofija je bila tudi sedanja Nižja Avstrija, katero so pred tisoč leti imenovali Vzhodno marko. Cesar Oton jo je leta 976 ustanovil in dal grofom Babenberškim. Naloga te mejne grofije je bila varovati nemško cesarstvo pred navali Madjarov, ki so takrat divje razsajali in pustošili povsod, kamor so jih dovedla kopita njihovih konj. To mejno grofijo so torej imeli Ba-benberžani, ki so si polagoma pridobivali nove zemlje in širili svojo oblast. Vsled svoje pametne politike so se znali prikupiti nemškim cesarjem, ki so leta 1156 povzdignili mejno grofijo v vojvodstvo in dali Babenberžanom novih pravic. Vojvoda Leopold Babenberški je sklenil tudi s štajerskim vojvodom dedno pogodbo, vsled katere je podedoval po smrti štajerskega vojvoda njegovo deželo. To se je zgodilo leta 1192. Vzhodno marko so začeli nazivati Avstrija, njene vojvode — avstrijske vojvode. Sedaj so torej ti av- strijski vojvodje imeli pod svojo oblastjo poleg prvotne svoje dežele tudi Štajersko. Zadnji vojvoda iz hiše Babenberžanov, Friderik II. je še precej razširil meje Avstrije. Njegova moč je rastla. Imel bi postati celo kralj avstrijski, ali v bitki ob reki Litvi je padel in ž njim je izumrl rod Babenberžanov leta 1246. Dolgo so se prepirali, kdo bodi naslednik Friderikov, ali niso se mogli zedi-niti. "Za nekaj let je bil sicer češki kralj Otokar gospod na Avstrijskem in Štajerskem, ali že mu je novoizvoljeni nemški kralj Rudolf Habsburški vzel te dežele in lih podelil svojima sinovoma na državnem zboru v Augsburgu leta 1282. Ker sta imela tudi posestva na Kranjskem, sta postala tudi kranjska vojvoda. Tega leta jc tore' prišla naša vladarska rodbina habsburška na avstrijski prestol. Domačini so se tem novim vojvodom sicer puntali, ali železna moč Albrehta I. jih je pokorila. Kakor njegov oče Rudolf, je bil tudi Albreht nemški kralj. Po njegovi smrti so nekateri velikaši zopet njegovega sina Friderika hoteli imeti za kralja nemškega, ali sreča ni hotela, da bi se to zgodilo. Izvoljen je bil za cesarja Ludovik Bavarski, s katerim se je pa avstrij. vojvoda dolgo bojeval. Slednjič sta se vendar pogodila, ker jima je grozila nevarnost od češkega kralja, in skjenila. da dobijo Habs-buržani Koroško in kos Tirol, ostalo Tirolsko pa cesar Ludovik. Ko je koroški vojvoda leta 1335 umrl. podeli cesar res. kakor je bilo dogovorjeno. Koroško in kos Kranjske in Tirolske avstrijskemu vojvodu, ostale Tirole si je pa hotel sam vzeti. A ni šlo. Hči umrlega koroškega vojvode si ie pridobila pomoč cesarjevih našsprot-nikov in se obdržala na prestolu Tirolske. Cesarju je torel izpodletelo. Moč avstrii-ksili vojvod je tako na'astla, da je vojvoda Rudolf IV. cesarski hiši kar pred nosom izmaknil Tirolsko. Pozimi leta 1362. je odpotoval v tirolske gore in po novem letu 1363. se mu je posrečilo, da mu je tirolska vladarica Margareta odstopila svoio deželo proti odkupnini. Po teh pridobitvah je bila oblast habsburška že zelo velika. Češka in ogrska kraljeva rodbina in mnogo drugih nemških vladarskih rodbin so bile v sorodu s Habsburgovci. Poznejši vojvodje so si nakupili ali podedovali posestva na Tirolskem. Leta 1382 se je Trst podvrgel Avstriji. Tržačani so se namreč bali Benečanov in so prosili pomoči pri naših vojvodih. ki so jih sprejeli v svoje varstvo. Oh tem času je tudi kos Istre prišel k Avstriji. V tej dobi je bilo v vladarski rodbini habsburški, kakor tudi v njih deželah precej viharno. Ker še niso bile stvari tako urejene, da bi najstarejši sin sam vladal, ampak so vsi sinovi skupno vršili vladarski posel, je razumljivo, da je moralo priti večkrat do prepira. Eden je hotel to. druei to. Ko se niso mogli pobotati, so sinovi večkrat delili dežele med seboj, ki so bile druga od druge neodvisne. Moč Habsbur-nov se je delila in radi tega slabila. Sovražniki so začeli vstajati. Tako so Švicarji potolkli zapored v več bitkah av- črte. V r* Si-z-i~z * phit. otip v ;vLe - r>" : T" i vv r--ado. T~i ; ti? >f r-i Z^fiŠČ-e* '• • rf ;V'~ - •V':v'C Vtbt ;?* sir'". iez z-a** u-': vit--:, ii sc t bal rek ztsž* Va t * 2 ZT>esr:£V2 it ve:;a. s; z.clt še — .-<• s*.***' v .-e iežee V te— i: s - a v s* — ■ *■ v r v * • ; e iz.1-. ~ ~ z.i t ž~> da b: «.e :r-vrera - lescera r*e-sto'a. Za v:p se ;"e pos'ec":.. kr-Cev: " Oer: pr.zr.a." -itzi Ladislava. ATb-e'—ovega sta zž Vralf.a. pr r e- ZOV: s—n v ; j ' * v v ~ " r-' - z'-. -' • . ' Ce-i TrV;a Or* pa Varcala. Vr: rta "-ila ' '-2 s's v-a v'aia-'a. F'i":e r-- Listek. Zadnji dnevi Jeruzalema. fLLCIJ FLAVI. Zrodot roman. — Sptsaf J. ^pillmann D. J I. DEL. Prva knjiga. Sedmo poglavje. Pri deželnem oskrbniku Gesiju Floru. Proti poldnevu je prišel tribun Pom-noni] « svojo četo in ujetim Simonom ben Giorom v Je.ruzalem. Le s težavo se :e preril «kozi trze in ulice, nabite z množicami ljudstva. Kajti kakor požar se je raznesla po mestu vest. da ;e ujet slavni r0-parski poz'avar. Med potjo <0 se zeriniale množice, da bi ga osvobodile: toda hrabro vedenje rimskih konlevnikov in bliščeči meči v njihovih desnicah so strašili ljudstvo. da «e ni drznilo provzročiti naskok, ampak je samo z glasnim kričanjem četo spremljalo do trea pred kralievo palačo. Tukaj «e ie že bilo bati. da pride do boia. Z vseh strani ;e ljudstvo rinilo proti konjenikom. Glušeč krik ie zvenel iz tisoč erri in dež kamen'a se je vsul na rimske ščite. Četa Pimljanov v hipu obstane. Jezdeci v prvih vrstah se ozirajo na svojega tribuna. pričakujoč povelja za naoad. V tem hipu nastavi tribun Pomponii '•-orico svojega meča na grlo jetniku, ki je privezan na konju jezdi! poleg nieza. in zakr:?i: .-Povej svojim rojakom, da mi napravijo prostor: «icer. pri mrličih! bo tvoja duša takoj odplavala v spodnji svet!« Bližnji izmed ljudstva so čuli te besede in se zgrozil. Smrtnobled zakriči ber Giora: »Ali ne vidite, prijatelji, da me čaka neizogibna smrt? Napravite Rimljanom prostora! Upam. da bom kmalu zopet na čelu braniteljev judovskega naroda.» Po teh besedah so se razmaknile množice, in konjeniki so jezdili neovirano preko trga pro'i kraljevi palači in vedli jetnika na dvorišče. Na marmornih stopnjicah je stal v krogu nekaterih častnikov oskrbnik Gesij v.i-.i - v V-..1 Z ■■■ -i. - visela oble- - la -.jegova -- - -- »ar« r,h!e- trKiavd Zi - 'l'i Si 'li -2 :.ir rV -'-i.'-"I: -'i-- tiede- : "ìsz -.t t -t.:'-* •*: zračenje. Zi'z: ; jt> v s"-"':: osebi vse vv : - :-?:-.»::*••. tv ic ztz& ps ;e V; » z- izi F:~z>:~ . zakrit: Ge-• '»': --.i «,e >t r?*č:': r Ka; i:v;a;:• t t' rt? A t vstaja bnkrila r.a iar - Zi" vrata! Vse o:orte na stolpe - -.--r : t' Via-ti" Pazženite Jih!« Z: st. ii t:zi ~ z'tzi 'r a. jtar. v s;ai"r: osivel -2 ieset jet brval v Je-po- zii ~~ ~i "..iižzi •'•"•"'Vi• »Gospod, ie :a »e .ivr.-: v rt«r..c: "jr*e. saj bodo -■'.t— '.i tvoje že e :-. r.a>:ar.e zoo'rjene.« Kajpak, tnoje r.akare. T:-ia rte zdaj. ;:"- biva tr. rrVijone v r.esta in bi nas kar pomandrali s svojo veliko močjo. Neumnost bi b:!a to. Trera vsa: počakati, da prispe Cesti. Gai ? «vt;:r. •:'".trtami. Potem bi se morebiti rešili na kak način. — Glej. koga peljejo semkaj? Kdo je ta jetnik.« Oskrbnik, oprosti,« dé stotnik Lucij, da sem ti v naglici pozabil sporočiti ta mali dogodek.« 5 kratkimi besedami oriše boj z roparji in nato pristavi: Njihov poglavar, ki sem ga s pomočjo desetnika .Marcija dobil pod palec, trdi. da je prosluli Simon ben Giora. na čegar glavo je določenih 20.000 sester-cev.* Ren Giora! Ben Giora!« kriče vsi častniki, stoječi okrog oskrbnika. Glavar sikarijcev!« Ki je že toliko naših čet premagal in pobil!« »Na križ s krvnikom!« Ben Giora!« pravi Gesij Flor. in pohlep po denarju mu zaiskri iz lakomnih oči. Kajti takoj je preračunil v svojem duhu. kako lepo svoto odkupnine mu bodo ponudili za njegovo glavo. »Veseli me. mlad; mož. da si mi ujel tega tiča. Da pa je na njegovo glavo razpisanih 20.000 se-stercev, to je prazna bajka! Kje naj si vzamem toliko svoto?« ?Ne bajka, ampak resnica je,« dé tribun liziia malce škodoželjno. »20 tisoč sestercev velja ben Giorova glava: tako je že leto in dan napisano in nabito na vseh vratih jeruzalemskih.« »Potemtakem se je zmotil moj pisar in dal mu bom odsekati roko za kazen.« zakliče Flor in zapiči besne oči v tribuna. Toda Lizija ponovi jasno in določno: »20.000 sestercev! Bil sem pričujoč, ko si narekoval pisarju razpis.« 'Torej sem bil tistikrat pijan. 200 morebiti ali k večjemu 2000! S tem moraš biti zadovoljen, stotnik! Kako ti je ime? — Torej velja — 2000 sestercev je. pri božanskem Neronu! prav čedna vsota.« »Ime mi je Lucij Flav, plemeniti gospod,« pravi stotnik, sramujoč se skopega oskrbnika, ki je barantal hujše kakor ka- terikoli jud. Obžalujem pa. da ^e mi je ••■eba potegniti za vso vsoto. Ne gre zame ampak za pravice svojih vojakov, ki so skupaj z menoj deležni razpisanega p|a. čila. In če mi odrekaš naše poštene pravice. se bom obrnil na poslanika Cestija Gala.« •Dobro, mladi prijatelj! Potegniti se za poštene pravice — to se spodobi Rim. ljanu!« ga pohvali tribun Lizija. Oskrbnik strupeno pogleda Lucija in zamrmra: Ha. ali se ne bi obrnil takoj na cesarja? — No, bomo že poravnali to reč. Glej, tvojega jetnika peljejo.« .Medtem so zaprli železna vrata v ?rajskem obzidju — oskrbniku v veliko pomirjenje — in razpostavili vojaške čete po utrdbah. Nato so šele ben Gioro odve-zali s konja in ga peljali pred deželnega oskrbnika. Dva vojaka z golimi meči sta ga privedla pred mrarr.orne stopnice. Kljubovalno je stal širokopieCi. orjaški mož pred oskrbnikom in mu mračno buli! v obraz. Ali si resnično prosluli ber. Oiora? Taji, če moreš! Meni in sebi boš storil uslugo, če rečeš, da si — recimo njegov brat.« ga nagovori Gesij Flor. Flor, to ni resnica. Niti tebi, niti sebi bi ne storil usluge. Sebi ne. ker bi ti vsakega drugega sikarijca pribil na križ. tebi ne. ker bi ti za nikogar drugega ne ponudili niti polovico tolike odkupnine, kakor zame.« Nesramnež! to si drzneš ponuditi poštenemu rimskemu uradniku, -irnske-mu sodniku? Pri bogovih, ti moraš na križ. in smrtne muke ti bomo pr.dese-torili!« No. danes ali jutri me že zaradi velikonočnega praznika ne boš križal, odvrne ben Giora kljubovalno. pojutraš-niem pa se boš že še premislil. Proč ž njim! Pahnite ga v najmočnejšo ječo! In ti. stotnik Lucij, glei «am. da ti kanalja ne uide z verige. Kakor tovo živini, nobenega rdečega asa plačila ne dobiš, ako zbeži jetnik iz ječe: s svojo glavo boš porok za jetnika. Lucij se postavi straži na čelo in pelje ben Gioro v ječe. ki so se razprostirale pod palačo Herodovo. Mnogoštevilne in strašne oboke je sezidal tiran pod svojim stanovališčem. Vojaki prižgo plameniee. in služabniki jim kažejo pot. Neštete v skalo zasekane stopnjice jih vodijo navzdol. Pod njimi odpre ječar železna omrežna vrata, in pred očmi prišlecev se gubi v daljavo temen podzemeljski hodnik. so mimo raznih vrat in prišli nazadnje do posebno nizkih duri. obitih s močnimi jeklenimi ploščami. Te duri so vodile pod precej prostoren obok. V njem so roparja, zvezanega na rokah in nogah, priklenili s težko dvojno verigo k debelemu železnemu obroču, zabitemu v zid. Komaj za palec daleč se je mogel premakniti s slam-nega otepa, svoje postelje. »Kaj meniš, gospod, da je ta ptič zdaj varen v svoji kletki?« vpraša sivolasi ječar z grenkim nasmehom. Lucij odvrne, da jetniku ni mogoče ubežati, če bi bile vse duri odprte! Ječar pokima in pravi nato: »Vendar io jc eden popihal odtod, ki jc bil zaprt ravno v ti ječi in bil prav tako priklenjen. Na desnici in levici sta stala dva stražnici ki nikdar nista obrnila'oči od njega. Čred zaklenjenimi vrati sta čuvala zopet dva druga vojaka. Ti štirje so se menjavali ■/. drugimi štirimi, kajti kralj Herod Agripa — bil je oče sedanjega kralja — je naročil šestnajst možem, da čuvajo jetnika. In — ali je to po človeško mogoče? .- kljub temu je ubežal ravno tisto noč, predilo bi moral biti umorjen!«*) Ti mi hočeš natveziti lepo pravljico, dobri prijatelj!« dč stotnik neverno smehljajoč. Lahko mi veruješ!« zakliče ječar. »Te dni je minulo od tistihmal 22 let; kajti zgodilo se je okrog Velike noči, v zadnjem letu kralja Agripe, ki so ga, kakor njegovega očeta, pri živem telesu raz-jedli črvi. Kar ti povem, se je izvršilo pred mojimi lastnimi očmi, tako resnično, kakor resnično stojim pred teboj. Potom čarovnije se je zgodilo. Veruj ali ne: naenkrat zaplamti sredi noči luč v ječi; verige jetnikove se razsujejo z žvenketom na tla in čuvaji se ne ganejo, kakor bi jih zadela kap. Na povelje nevidnega bitja se jetnik počasi obleče in priveže čevlje na noge. Nato odskočijo železne duri in mož gre mimo vseh vojakov, od žarečega sija obdan, v mesto. Izginil je!« »To zgodbo si si izmislil kajpak s stražniki vred, da bi te ne zadela kazen; kajti gotovo so ti jetnikovi prijatelji našteli precej denarcev,« pravi stotnik, še vedno neverno smehljajoč. »Tako je mislil tudi ranjki Agripa,« zatnrmra ječar, »in čuvajem in meni bi slaba predla, ako ga ne bi ravno pravi čas napadli črvi. Njegov sin — Oospod ga varuj pred to kraljevsko boleznijo! — je konečno verjel moji sveti prisegi in me potrdil nanovo v službi, katero sem opravljal potem za časa vseh oskrbnikov, ki že mnogo let stanujejo v tej stari kraljevski palači.« »Kdo pa je tisti čarovnik, ki ga je nebeška moč rešila izpod teh obokov?« »Simon je bil, Oalilejec, ki so ga imenovali tudi Kefa, kar se po naše pravi skala«. On je poglavar nove družbe, katero je ustanovil neki Jezus iz Nazareta. Bil sem še majhen fantiček, ko so križali tega Nazarenca, in sem nesel pletenico z žeblji in kladivom na kraj križanja. To je 1'il tudi pravi čarovnik. Samo dotaknil se ie mojega očeta s prstom in mu ozdravil iilio. Ravno ta Kefa, ki je potom čarovnije ubežal iz ječe, mu je odsekal uho, ko so vjeli njegovega učenika. In vso stražo, ki ga je obkolila, je z eno samo besedo vrgel ob tla. Veš, gospod, saj bi ne prišel do konca, ako bi hotel našteti vsa njegova čudežna dela. In kaj vse se je godilo ob njegovi smrti! Tema in potres — kako sem skraja obtožbe bežal prestrašen na dom! In tedaj je stopil predme — veruj mi ali ne, gospod — moj zdavnaj umrli stari oče v dolgi mrliški srajci in mi je žugal s koščeno pestjo, ker sem pomagal pri umoru Nazarenca.« *) Dejanje ap. 12. »Ali ne imenujejo te nove družbe tudi kristjane?« vpraša Lucij, ki se je spomnil, da je tudi v Rimu slišal praviti o takih ljudeh, privržencih čisto pokvarjene družbe, ki uganja najhujše čarovnije in je v zvezi z vsemi peklenskimi močmi, stotnik je bil otrok svojega časa in je kajpak zvesto verjel najtemnejše praznoverje, katero so v tisti dobi egiptovski vedeževalci in čarovniki uganjali v Rimu. Ko mu je torej ječar zatrdil, da se nazarenci zovejo tudi kristjani, je bil precej pripravljen verovati kot čarovnijo vse, kar je slišal. »Hm,« je rekel zamišljeno ječarju, ki je medtem zaklenil duri in mu svetil po stopnjicah navzgor, »bilo bi mi vseeno kaj neprijetno, ko bi tudi ta ben Giora bil kristjan in bi s čarovniško umetnostjo zbežal iz zapora. Oskrbnik bi me dal obgla-viti.« »Kar se tega tiče, bodi brezskrben, stotnik,« ga potolaži sivolasi ječar. »Med vsemi Nazarenci, kar sem jih še imel v rokah, ni bil ni eden ropar, morilec ali tat. Sploh jim še niso očitali druge hudobije, kakor da verujejo o križanem Nazarencu, da je vstal od mrtvih. To pa ni hudobija, ampak neumnost.« »Prav torej, dobri prijatelj, skrbi, da nam ne uide ta tiček,« pravi Lucij in potisne ječarju v roko zlatnik. »Kako ti je ime?« »Malh, gospod, tako me zovejo Rimljani. Ravno tako tudi mojemu očetu, kateremu je, kakor sem ti pravil, Kefa odsekal ulto. — Čakaj, mladi gospod, še eno besedo! Žal bi mi bilo, ko bi ti moral trpeti škodo zavoljo jetnika. Mogoče je, da ga že jutri ne bo več v ječi, ako bodo namreč njegovi prijatelji z zlatom podkupili oskrbnika, kar se večkrat prigodi. — Zato pazi na to!« Lucij se je zahvalil starcu za svarilo in odšel nejevoljen čez dvorišče. Studilo se mu je, da se dajo podkupovati z denarjem najvišji rimski uradniki, in bilo ga je skoro sram biti Rimljan. Tribun Ktavdij Lizija se mu pridruži. Lucij nasproti starejšemu častniku očitno graja vedenje poslanikov in oskrbnikov. Lizija mu sicer pritrjuje, a ga svari, naj ne kaže preveč očito svoje pravične nejevolje. »Oskrbnik ti že zdaj ni naklonjen, kakor si sam dobro opazil. In če izve take besede iz tvojih ust, se bo maščeval prav gotovo,« pravi Lizija in potegne stotnika s seboj na vrt. »E, kaj me briga milost ali nemilost tega bojazljivca!« pravi Lucij in zaničljivo zmaje z rameni. »Nisem jud, ampak rimski vitez, sin visokospoštovanega senatorja in častnik Cestija Gala, kateremu nima oskrbnik Judeje ničesar zapovedovati.« »Resnica. Toda Gesij Flor je po svoji ženi veliko bolj vpliven na cesarskem dvoru kakor Cestij Gal. Po pravici povedano, Flor nesramno izkorišča in iz-mozgava to judovsko deželo. Pa to je cesarju čisto vseeno, da le dobi svoj veliki dobiček in glavni plen. Ne verujem, da bi poslanik Cestij Gal uvedel resno preiskavo o upravi deželnega oskrbnika.« Pravijo, da se bo zaradi nesramne vlade Gesija Flora dvignil k vstaji ves judovski rod. To pa nikakor ne more biti po volji cesarju. Naše vojaštvo ima zdaj na zapadu dovelj opravka. Ce tudi na iztoku vzpiameni vojska, če se združijo Perzi in Medijci s trdovratnimi Judi, bo huda predla nam Rimljanom.« »Kajpak, potoki krvi bodo pretekli in to mesto s svojim templjem bo zruščeno v groblje. Zmagal bo rimski orel nazadnje, to je kakor pribito,« odvrne tribun. »In znabiti ne dela Gesij Flor tako napačno. Kajti Judje so narod, ki se ne bo nikoli uklonil rimskemu jarmu, zato je najprimernejše sredstvo, da jih uničimo. Tudi njihova vera se ne da združiti z našo —« Čudovito!« odvrne stotnik. »Vsa druga verstva in bogove je gostoljubni Rim vzprejel in jim sezidal svetišča in oltarje. Tega nevidnega judovskega Boga pa sovraži —« »Ker ta judovski Bog ne trpi drugih bogov poleg sebe, ampak pravi: samo jaz sem Bog in ni drugih bogov poleg mene.« »Naš najvišji bog Jupiter bo že pokazal nad judi svojo moč!« zakliče stotnik. »In ostudna družba kristjanov, o kateri sem zdaj slišal že vnovič, ali tudi ona časti tega zavistnega judovskega Boga?« Tribun pritrdi vprašanju. Nato dostavi po kratkem molku: »Ostudno zoveš družbo kristjanov najbrže zato, ker veruješ v obtožbo Neronovo, češ, da so kristjani pred letom dni povzročili požar, ki je upepelil velik del mesta Rima?« »Ne, ne, to je storil cesar Neron sam, da bi potem tem lepše in veličastnejše sezidal glavno mesto po svojem okusu. Očita skrivnost je to v Rimu. Le pred pripro-stim narodom je zvrnil krivdo na kristjane. Dovolj kruto in krvoločno je ravnal z njimi. Na stotine so jih ob vatikanskem griču oblili s smolo in zažgali, da so goreli kakor plamenice. Groza me strese, ko pomislim na to! Pa zaslužili so zavoljo svojih ostudnih in peklenskih čarovnij, ki jih uganjajo. Tako pravijo ugledni možje v Rimu.*) »Da, najneverjetnejše reči govoré o njih. A jaz ne verujem tega. Pred nekaj leti sem spoznal enega izmed prvakov te verske družbe, Savla ali Pavla, rimskega državljana iz Tarza v Ciliciji. Rešil sem mu življenje, kajti judje bi ga bili na kosce raztrgali v templju, ako bi mu jaz ne bil prišel s stražo na pomoč. To je bil majhen, pritlikav možiček, a oči je imel v glavi! In beseda mu je tekla iz ust! Kar je povedal, je povedal jedrnato in prepričevalno. Dal sem ga z močnim spremstvom privesti v Cezarejo k oskrbniku Feliksu. Pred njim in njegovo ženo Družilo sem ga čul govoriti o Bogu, o neumrjoči duši in o poslednji sodbi tako, kakor še nikdar nikogar v življenju. Deželni oskrbnik sam je poble-del in trepetal ob besedah, ki jih je čul. *) Poganski Rimljani so o prvih kristjanih, ki so službo božjo opravljali skrivaj, razkričali najčudovitejše reči. Tako so trdili n. pr., da kristjani jedo žive otroke (gotovo zato, ker so prejemali sv. obhajilo) in druge take reči. In povem ti, mali mož iz Tarza je tudi pred kraljem Agripo in njegovo sestro Be-reniko tako govoril, da je kralj zaklical: Skoraj me boš pregovoril, da postanem kristjan! Jaz sam sem že takrat na pol sklenil, da prestopim h krščanstvu. Cuj. kaj je to?« Oba sta se ozrla proti templju, ki se ie čez ploščate mestne strehe bliščal v svitu zapadajočega solnca. Kakor temen oblak je plavalo kadilo okrog lesketajoče se I stavbe. In zdaj se je čez strehe, v zlatu ! žareče, dvignila modrobela megla,-prije-ten vonj razširjajoča čez mesto. Pozavne so devetkrat zabučale, daleč okrog ozna-njujoče uro večerne daritve in bližajočo se veliko soboto velikonočni praznik. Kaj to pomeni?« vpraša stotnik svojega spremljevalca. Veliki duhovnik polaga velike množine najdragocenejšega kadila iz daljnih jutrovih dežel na oltar. Medtem, ko se sladki vonj, ki znači molitev, dviguje proti nebu, zazveni petje psalmov iz tisoč grl Kako svečano je to — ali ne?« »Ti si ves navdušen za jude, tribun' Toda. kaj buči tako bojevito in zinagol slavno na oni strani — čuj! Oho, to je klic naših vojaških trompet. Poslanik Cestij Gal prihaja s svojimi četami v Jeruzalem. 1 laidi, pojdimo ga pozdravit!« (I >alje prihodnjič.) Razgled po domovini. - Sijajni uspeh kranjske skupine pri cesarskem jubilejnem sprevodu na Dunaju je danes, ko imamo v rokah podrobna poročila, popolnoma gotova stvar. V tem oziru tekmuje Kranjska le še s Poljaki in Daimatinci. ker po vseh dunajskih časopisih se bere. da so te tri skupine nadkriljevale vse druge po svoji izvirnosti. \ dunajskih listili se bere, da je dunajsko občinstvo to slavo tudi rade volje priznalo ter jih burno in prisrčne pozdiav-Ijalo iz tribun in iz brezštevilnih gruč ostalih gledavcev. Kranjci so že pri generalni izkušnji vzbudili izvanredno pozornost. Tako piše Neues Wiener Tagblatt : Kmečki sprevod — koliko izvirnosti tiči v tej skupini! Na čelu stari možje in mladi fantje, ki piskajo na pastirske piščalke, za njimi belo oblečene kmetice, ki nesejo na deski svatovno opravo, za njimi koraka mož, obdaja ga plašč iz bi-čevja, potem mlad fant, ki jc od nog do glave skrit v zelenem listovju, iz katerega izvirajo girlande, in na teh štirih girlan-dah ga vodijo štirje dečki. Potem prihaja ženin popolnoma sam. nato nevesta z nevestino krono na glavi tudi sama — toda zadniikrat. Na koncu prikoraka gruča 50 — 60 — 100 — ne, 150 in še več fantov in deklet, vse v snežnobelih oblekah in čim več vidiš od te beline, tem manj enostavna se ti zdi, tem bolj te okrepčuje ta ljubeznjivi prizor.« — In dalje se divi isti list kranjskim belim Hrvatom, katere še nadkriljujejo jezdeci v svojih vijoličastih. pomarančastih in rdečih haljah, ob-šiti s kožuhovino (to so naši Kranjci in Uskoki). »Wiener Allgemeine Zeitung« pravi, da je bila skupina Kranjcev čarobno lepa. Celo »Slovenski Narod« priobčuje brzojavko:S » Ce se objektivno sodi, se mora priznati, da ie skupina s Kranjskega, ki je med sprevodom prepevala »Hej Slovani!", vzbudila dokaj pozornosti.« Splošna je pa sodba, da so narodne skupine v svojih izvirnih in pisanih podobah nadkriljevale zgodovinsko skupino, in to že mnogo pomeni, ako se uvažuie, da je bila ta skupina opremljena z naravnost čarobnim bogastvom. Omenjamo, da je prišla ta sprevod popisovat cela vrsta inostran-skih žurnalistov; samo z Angleškega jih je prišlo 40. Priznanje za ta veliki uspeh naše domovine gre deželnemu glavarju kranjskemu, Šukljeju, ki ie z mladeniško navdušenostio in neumorno energijo izvršil to jako težavno nalogo kljub vsem zaprekam in kliub vsemu obrekovanju, ki se je žalibog pojavilo v naši lastni domovini proti tako važnemu podjetju. Največ na svežost in izvirnost cele skupine je vplivalo brez dvoma veliko število in pa to, da je bila sestavljena iz samega pristnega kmečkega ljudstva in samih pristnih narodnih noš. Priprosti in enostavni nastop ljudstva povzročuje oni čar, kateremu se ne more odtegniti nihče. — O sprevodu smo dobili še sledečo brzojavko z Dunaja: »Kranjske skupine so dosegle na včerajšniem poklonitvenem sprevodu sijajen uspeh. Kranjska se ni blamiraia, kakor so nekateri pričakovali; po Dunaju se splošno govori, da so bile kranjske skupine za Poljaki vsled svoje živahnosti in iiubkosti najlepše. Občinstvo je kranjskim skupinam, korakajočim pod slovenskimi trobojnicami, prirejajo po celi poti naj-prisrčnejše ovacije ter jih ometavalo s cvet em. Navdušenje občinstva je bilo nepopisno. Tudi cesar se je o kranjskih skupinah zelo pohvalno izrazil ter se za gro-movite Zivio-klice prisrčno zahvaljeval.« S Koroškega. O binkoštih ie bilo v Celovcu birmanih 1516 otrok, in sicer 759 dečkov in 757 deklic. — Kopališče Loreto na Vrb-sikm jezeru, ki je popolnoma prenovljeno, je bilo odprto na binkoštno nedeljo. — Saški kralj Friderik Avgust ie došel 9. t. m. s tremi princi in spremstvom v Rajbl. — V Vrbsko jezero je skočila 9. t. m. dopoldne že priletna omožena J. Kolenc, bivša modistinja v Celovcu. Vzrok samoumoru je baje trganje po udih in neozdravljivost te bolezni. — 5. t. m. so pa našli v Šentlenartskem jezeru pri Beljaku utopljeno 18-letno Terezijo Egger iz Malih Važ. — Celovški bogoslovci so 4. t. m. priredili v semenišču slavnostno akademijo, h kateri je došlo mnogo slovenskih odličnja-kov, a tudi priprostega ljudstva. Slavnostna govornika sta bila župnik Ražun in poslanec dr. Krek. Navzoči so bili tudi štirje župniki z Gorenjskega. Katoliški slovanski visokošolci so po svojih odposlancih zborovali 6., 7. in 8. junija v Pragi na Češkem. Ustanovili so »slovansko ligo katoliških akademikov«, koie namen je: širiti slovansko in katoliško idejo med slovanskim di.iaštvom, zastopati skupne interese in pospeševati medsebojno spoznavanje. V odboru sta poleg Čehev. Poljakov in Hrvatov tudi zastopnika katoliških akademiških društev »Danice« na Dunaju in »Zarje« v Gradcu. Novo zvezo kar najtopleje pozdravljamo. Štrajk koroških slovenskih delavcev v Bistrici je končan. Posredovala sta poslanca Grafenauer in Gostinčar. Zadnji je posredoval pri ravnatelju Faustu poslanec Grafenauer. Delavstvo je doseglo vse, kar je zahtevalo. 7 ri odpuščene delavce ie tovarna zopet spre- jela, nikdo ne bo kaznovan radi štraika. tovarna bo tudi pazila, da se ne bo grdo ravnalo z delavstvom. Vse slovensko krščansko delavstvo je pozorno sledilo tenui štraiku in sedai se veseli zmage koroških sobratov. Na Preinu je imel binkoštni ponedeljek državni poslanec dr. Žitnik dobro obiskan shed, ki ga je sklicala »Kmečka zveza za postojnski okraj. Predsedoval je shodu, na katerem sta govorila gg. župnik Škerianc iu nadučitelj Ravnika**, domači gospod župan Tudi na Preinu spoznava ljudstvo vedno bolj, da nima ničesar iskati pri liberalcih in da je najbolj varno korakati pod zastavo S. L. S., pod katero je zbrana skoro vsa kranjska dežela. V Istri se bodo še letos vršile volitve za deželni zbor po novem volivnem redu. Prvi, ki so se začeji oglašati, so liberalni učitelji, ki so že izdali nek oklic. Prepričani smo. da ie istrsko društvo že toliko zavedno, da ne ho sedlo na limanice liberalnih učiteljev, teinuč volilni le može. ki bodo kandidirali na krščanski program. Z liberalci proč! Slovenski mladeniči na Spodnjem Štajerskem so si na binkoštni ponedeljek ustanovili svojo »Zvezo slovenskih mladeničev«. Odbor te »Zveze« obstoji iz samih kmečkih mladeničev. Predsednik je mladenič Zebot, znan narodni boriteli v Št. Ilju ob slovensko-netnški meji. Na shodu, na katerem se je »Zveza« ustanovila, je govorilo več mladeničev, dež. poslanec dr. Korošec, poslanec dr. Krek. dr. Hohnjec, prof. Verstovšek. jurist Česnik. V imenu koroških mladeničev je govoril iurist Sdiatibach, v imenu goriške »Slov. kršč. socialne zveze« pa urednik Kremžar. »Zveza slovenskih mladeničev« ima svoj znak. Na belo - modro - rdečem polju se vidi lep zelen križ. Na tem pa se svetita začetnici S. M., kar pomeni Slovenska Mladina. Lep znak to! Slovenska mladina hoče delati in živeti za sveti križ in drage domovino! Na shod ie došlo mnogo brzojavnih pozdravov. Kranjski mladeniči se bodo organizirali na vseslovenskem mladeniškem shodu, ki se bo vršil zadnjo nedeljo v juliju v Škofji Loki na Gorenjskem. Na ta shod bo prihitelo nebroj mladeničev iz vseh slovenskih pokrajin. Tozadevni cklic na mladeniče bo »Domoliub« v kratkem priobčil. Čuden slučaj. Na Ustju pri Ajdovščini ie znesla kokoš posestnika g. Bačarja že več iaiec, ki imajo dvojno lupino, dvojen rumenjak in dvojen beljak; jajce v jajcu. Med tem ko navadno jajce tehta 9 dekagramov, tehtajo ta jajca po 16 dekagramov. To je res jako čuden slučaj, ki se ga ne najde tako kmalu. Za župana v Črnučah je izvoljen Josip Dobravec, ključar pri župni cerkvi in posestnik. Častitamo vrlemu možu! Toča na Krasu. Upanje nam je rastlo na binkoštni praznik, ko se je nebo zagrinjalo z gostimi oblaki, da se zmoči izsušena zemlja s tako željno pričakovanim dežjem. Toda veselje naše je trajalo malo časa. Okolu ene ure popoludne se vsuje ua zemljo strašna toča, velika celo kot orehi, in je pokončala skoro vse pridelke posebno pri Skopem, Koprivi, Kraniivasi, Pliskovici in Štanjelu. Veliko škode jc napravila tudi v (Jabrovici in Koblje-jjlavi. Najbolj žalostno izgleda trta. Na Skopem ni ostalo na trti uiti enega grozda. Toča je li/ala po tleh tu in tam 3() cm na debelo. Medtem pa, ko so gospodarji ogledavali obupno opustošene njive — videlo in slišalo se je po vseh vaseh razgrajati pijance, O ti nesrečno zapeljano ljudstvo! Kdai lx>š spoznalo, kaj ie v tvoj mir!? n Toča na Krasu. Nekdo iz Šmarja na (ioriškem ie besedičil pred kratkim na Planini: »R. Bog se je že postaral in ini delamo, kar nam drago« ... Na binkoštno nedeljo je pa Bog pokazal, da še živi in da je še prav tako mlad in pravičen, kot je bil nekdaj, in da ljudem še vedno ni dovoljeno, kar jim drago. Padala je grozna toča, debela kot orehi, ki je ponekod uničila vse, kar je pustila suša in kar ie ostalo kobilicam in črvom. Ljudje so pa plesali; na več k rajih po Krasu so bili lia ta dan javni plesi. In ko je potolkla toča, so v nekem kraju kričali plcsavci godcem: »Zdaj pa še eno zagodite za likof toči!« Neki Kra-šovec je pa ponujal možu, ki je bil namenjen k sv. maši, dve kroni, če ne gre, češ, ne bomo ga več častili Boga, ki nam je vse potolkel. Ali ni to naravnost satansko mišljenje ? ! Zopet drugi so pa govorili: »Kjer je Štrekelj preskrbe! modro galico, tam ni potolklo.« Torej Štrekelj, liberalni Štrekelj, je vse upanje ondotnega ljudstva — Bog nič. Mladina je večinoma v liberalnem taboru in se ne meni ne za Boga, ne za službo božjo... in pobila ie toča, in sedaj mesto da bi spoznali, da tako ne more iti dalje, pa preklinjajo! Ljudstvo, ki ga šibe božje ne zinodre, ampak ga šele bolj /.akrknejo, je izgubljeno. Oj ljudstvo, nesrečno luidstvo, kdaj boš že vendar spoznalo, kaj je v tvoj mir?! Kdai boš že vendar uvidelo, da Oi Oospod ne zida hiše, da se zastonj trudijo zidarji! Kdaj boš že vendar obrnilo hrbet onim, ki te samo varajo! Ali res nikoli ? ! V cerkvi sv. Antona novega v Trstu so našle pretečeni teden ob 7. zvečer v papirnatem zavitku lepega, do osem dni starega otroka ženske, ki so tu molile. Poklicale so eerkvenika in ta je poiskal dva redarja, ki sta ponesla zavitek z najdenim fantičem na policijsko ravnateljstvo. Nikdo ne vé, odkod je ta otrok. V Novem mestu je umrl znani gostilničar pri kolodvoru, g. Anton Miiller, v starosti 59 let. Naj počiva v miru! Zelimeljski župnik je postal g. Ivan Erjavec, mestni kaplan v Radovljici. Ljubljanski knezoškof premi), g. dr. A. B. •leglič je na binkoštni torek podelil zakrament sv. birme več gojenkam v uršulinskem samostanu škofjeloškem. — Pretekli teden se mu ie v Ljubljani poklonila mestnn duhovščina. V njenem imenu je izrazil premilostnemu stolni prošt Sajovic častitke za god. — V nedeljo je posvetil cerkev sv. Antona na Viču. — Premil. g. knezoškof prebiva sedaj — iz-vzetnši nedelje in praznike — v svoii graj-ščini na Ooričanah pri Medvodah. Katoliško izobraževalno društvo se namerava ustanoviti v Ljubnem |pri Brezjah. Govoril bode na ustanovnem shodu g. stolni % 'kar Smolnikar iz Ljubljane. Shod v Krlžah pri Tržiču se je vršil binkoštni ponedeljek. Poročal je deželni poslanec Zabret. Isto popoldne se je ustanovil telovadni odsek za mladeniče. Kranjski deželni zbor. Kakor se nam poroča, bo kraniski deželni zbor iutri, dne 19. t. m. sklican za dva dui v ta namen, da se bo posvetoval o načrtu za deželnozborsko volivno reformo. Hiralnica v Kranjski gori. Zdravstveni zastop v Kranjski gori je sklenil, da zgradi za zdravstveno okrožje kranjskogorsko v proslavo 60-letnice cesarjeve okrožno hiralnico v Kranjski gori. Občina prepusti stavbišče brezplačno. Razgrajači na dr. Benkovlčevem shodu obsojeni. 17. novembra minolega leta je imel dr. Benkovič v Trbovljah shod. Kakor po navadi, so prišli tudi na ta shod socialni demokrati in liberalci. Ker so le preveč rogovilili, so bili toženi. Okrajno sodišče v Laškem jih je oprostilo, a na poznejšem uradnem dnevu so bili od okrajnega glavarja kaznovani. Plačati morajo: Leeb, Rinaldo, Osolin, Pust, Zibret. vsak 20 kron globe ali odsedeti 48 tir zapora. Tako se je zopet izkazala lažnjivost »Slovenskega Naroda« iu »Narodnega Lista«, ki sta pisala, da so imenovani oproščeni. Demonstracije v Gorici. Tu so Lahi dne 9 t. m. demonstrirali proti Slovencem, ki so prišli prisostvovat slovenski kolesarski dirki. Lahi so izzivali in celo metali kamenje. Dve kom pa ni ji sta stra/.ili okoli hotela »Pri zlatem jelenu«. Nekaj Lahov so zaprli, pa kmalu izpustili. Iz ajdovskega okraja se poroča: Toča je pobila binkoštno nedeljo popoldne po Vipavskem v Šmarji, Vel. Zabijali, Plačaii iu tje čez ajdovsko polje proti Gorenjem in šturski gori. Ljudje, ki so se peljali z vlakom iz Trsta, pravijo, da je debela toča vse pobelila in naredila prav zimski mraz. Po Vipavskem ie močna burja binkoštne praznike poškodovala trtno omladje in razredčila grozdni zarod. Istrani in Dalmatinci v jubilejskem izpre-vodu. Piše se nam iz Trsta: Zbrale so se na državnem kolodvoru skupine iz Skednja. Doline, Ricmanja, Boršta, Vodnima. Lošinja in 240 mož iz Dalmacije. Dalmatinci imajo krasno dragoceno narodno nošo, in sicer vsaka skupina svojo. Človek se ne more nagledati teh junakov in njihove noše, svilnate, srebrne in zlate. Gotovo bodo na Dunaju Dalmatinci vzbujali največjo pozornost. Istrska narodna noša ni niti senca v primeri z dalmatinsko. Dalmatinci imajo seboj godbo iu strelce, lepo igrajo in delajo v vlaku kratek čas. Vozimo se po alpski železnici. Za zabavo skrbi dalmatinska godba. Kako krasno igrajo junaške hrvatske pesmi I Udeležencev je 21 vozov. Olavni vodnik je dr. Karol Moser, c. kr. profesor v pokoju. Vsaka skupina ima še svojega posebnega vodnika. Slovensko skupino vodi g. Nikolaj Zugelj, Čebelarski shod v Tomišlju se vrši v nedeljo, 21. t. m., v ondotnem šolskem poslopju ob 3. uri popoludne. Predaval bo zastopnik osrednjega čebelarskega društva, g. nadučitelj Anton Likozar iz Ljubljane. NAŠ LISTEK. Jezuit O. Jož. Spillmann, čegar obširen zgodovin, roman »Zadnji dnevi Jeruzalema ali Lucij Flav«, nrinaša »Domoljub«, je spisal tudi več drugih, nič manj mikavnih in podučnih povesti, med katerimi se dobijo sledeče tudi že v slovenskem jeziku: Ljubite svoje sovražnike! Povest iz maorskih vojsk na Novi Zelandiji. S štirimi podobami. II. natis. Cena s poštnino 45 vin., trdo vez. 65 vin. Ujetnik morskega roparja. Povest. Prevel M. B. Cena s poštnino 45 vin., trdo vez 65 vin. Arumugan, sin Indijskega kneza. Dogodljaji spreobrnjenega indijskega princa. Prosto po misijonskih zapiskih od A. o. B. Prevel M. B. Cena s poštnino 45 vin., trdo vez. 65 vin. Sultanovi sužnji. Carigrajska povest iz sedemnajstega stoletja. Prevel D. Z. Cena s poštnino 65 vin., trdo vez. 85 vin. Tri indijanske povesti. I. Namameha in Vato-inilko. II. Tahko, mladi misijonar. III. Zadnja pot O. René-ja. PreveÉM. B. Cena s poštnino 65 vin., trdo vezj|b5 vin. Kraljičin nečak. Zgodovinska povest iz japonskih misijonov. Prevel K- Z. Cena s poštnino 65 vin., trdo vez. 85 vin. Zvesti sin. Povest za vlade Akbarja Velikega. Prevel M. B. Cena s poštnino 45 vin., trdo vez. 65 vin. Rdeča in bela vrtnica. Rdeča vrtnica ali mladi mučenec iz Singare. Povest iz jutrove dežele. Bela vrtnica ali mlada spoznovavka. Povest iz Alžira. Prevel D. Z. Cena s poštnino 45 vin., trdo vez. 65 vin. Korejska brata. Črtica iz misijonov v Koreji. Prevel D. Z. Cena s poštnino 65 vin., trdo vez. 85 vini Boj in zinaga. Povest iz Anama. Prevel D. Z. Cena s poštnino 65 vin., trdo vez. 85 vin. Kdor naroči vseh 10 zvezkov skupaj, dobi iste za znižano ceno: broširane 4 K. trdo vezane pa za 6 K ; poleg tega pa se dopošlje onemu, ki naroči vseh 10 zvezkov, poštnine prosto. — Spillmannove povesti so jako priljubljene; kdor je čital njegove, pred nekaj leti v slovenskem jeziku izdane povesti: »Žrtev spovedne molčečnosti« ali »Praški judek«, mora pripoznati, da Spillmann zavzema eno prvih mest nied sodobnimi pisatelji. Prepričani smo torej, da se bodo zgoraj omenjene povesti hitro razširile med Slovenci, ker so silno zanimive, blažijo duh in srce in vzgajajo v najboljšem smislu. Posebna njihova vrednost pa obstoji tudi v tem, da imajo v obče pristno zgodovinsko podlago. Kdor želi kupiti eno ali več teh povesti, naj se obrne na »Katoliško Bukvarno« v Ljubljani, ki mu jih rada dopošlje pod križnim zavitkom in priloži poštno-hranilnično položnico, da more doposlati naročnik denar brez stroškov takoj po prejemu knjige po pošti. Istodobno zahtevajte tudi knjižico »Dva pastirska lista in nekoliko o dogodkih v Lurdu«. katero da »Katoliška Bukvama« po naročilo prevzviše-nega kneza in škofa zastonj, vsakemu, ki k> zahteva. Zastonj se oddaja v »Katoliški Bukvami« knjižica »Dva pastirska lista in nekoliko o dogodkih v Lurdu«, ki se ie tiskala leta 1899. na stroške prevzvišenega gospoda kneza in škofa 'dr. Jegliča. Premilostljivi knezoškof prepustili so jo »Katoliški Bukvami« z naročilom, da jo brezplačno razda. Knjižica je zelo zanimiva in ravno letos jako primerna, ko se splošno povprašuje po knjigah o Lurdu. Zahtevajte to knjižico od »Katoliške Bukvarne« in jo pozorno prebirajte. Poštnina za vsaki izvod znaša 5 vinarjev; da pa ne bo treba naročniku plačevati poštnine, je najbolje, ako si naroči vsakdo to knjižico s kako drugo knjigo vred. Kdor si naroči n. pr. knjigo »Lurški čudeži«, ki je, kakor znano, znižana v ceni s poštnino vred na 1 K 30 v., se mu na zahtevo doda zastonj tudi knjižica »Dva pastirska lista« in se dopošljeta obe knjigi skupno v enem zavitku, ne da bi bila višja poštnina. Ravnotako se na zahtevo zastonj doda ta knjiga, če si naroči kdo enega ali več zvezkov Spilimannovih povesti, ki so v prejšnjem članku naznanjene, ali pa če si naroči katerokoli drugo knjigo. — Opozarjamo tudi ua oglas ^Katoliške Bukvarne« v Ljubljani. Pozor ! »Svoboda« je v začetku šolskega leta poživljala slovensko svobodomiselno javnost, da naj podpira samo svobodomiselno dijaštvo; »klerikalce nai podpirajo klerikalci!« Tako je! Zapomnite si ta poziv, častiti župni uradi, zlasti sedaj ob sklepu šolskega leta. Vsakega, ki berači po župuiščih in se ne izkaže z legitimacijo »Slovenske dijaške zveze«, zapodite skozi vrata! Ce so toliko pre- drzni, da zahtevajo od svojih svobodomiselnih kolegov podpore samo zase, — nam je nrav da bi le klerikalci podnirali samo klerikalce — potem bodite tudi toliko moški in 7— *-:ni. da bcdete odklonili vsako podporo od strani katoliške duhovščine in vaših krščanskih staršev. — Ljudje, ki drugim očitajo hinavstvo, značajnost imajo pa vedno na jeziku, so navadno sami največji neznačajneži in hinavci in to so naši gg. radikalci. V odsotnosti staršev, v srednješolskem mestu pohujšujejo z nesramnim vedenjem in govorjenjem pošteno mladino krščanskih staršev: pač jo zapeljujete in pohujšujete, si pa upate od vašega delovanja tudi odgovor dajati? Si upate stopiti pred kmetske starše, katerim ste sinove za peljali, in se ondi opravičiti? Ne! Ljudje, k hočejo krščanski nauk samo zaradi tega vreči iz šole. češ, s tem se vzgaja samo hinav-ščina, ravno ti ljudje so sami najbolj hinavski in neznačajni. Vprašam vas. gg. radikalci in liberalci, kako se to strinja z vašim značajem, da uživate podpore od krščanskih staršev ali katoliških duhovnikov, katere kolnete in blatite zaradi njih verskega prepričanja, dasi pravite, da odklanjate podporo »klerikalcev«. Ali ni to največja neznačajnost, da vi v družbi svobodomislecev na najnesramnejši način blatite katoliško cerkev in njene ude, kateri odtujujete mladino s tem, da zabavljate in »šimfate« črez »farje«, ko pa pridete domu. se klečeplazite okoli istih »farjev«, katere ste malo prej kleli, da ravno ondi zabavljate črez svobodomislece in framasone, da ravno pri teh »prokletih farjih« beračite za tistih par kronic. — Mi pa vam kličemo: čim bolj böte vi pohujševali mladino, tem bolj bomo mi skrbeli za to, da starši izvejo za vaše poče-njanje ter vas tudi primerno poplačajo. Sami ste jim dali pravico, da vas lahko zapode od hiše in vam odrečejo vsako podporo, kakor hitro se prepričajo o vaših »luniparijah«. Vi hočete imeti popolno ločitev. — Dobro! Nam je prav! Ker ste toliko predrzni, da zahtevate od svojih liberalnih kolegov podpore samo zase. zahtevamo tudi mi in značajnost (ki jo nosite vedno na jeziku, o kateri pa pri vas ni govora) to veleva, da odklonite vsako podporo od katoliških duhovnikov ali staršev. Mi pričakujemo tega od vas, če ste toliko pošteni in moški, kakor nesramni. Potem pa zahtevamo od vas, da pustite pošteno katoliško mladino pri miru. ker vas ona nič ne briga, ampak vi zapeljujte in pohujšujte že zapeljano in skvar-jeno liberalno mladino. Zapomnite si, gospodje, te besede in ravnajte se po njih, če vam ni značajnost le puhla fraza! Politična shoda. Na Krki je imel preteklo nedeljo dobro obiskan shod deželni poslanec Mandelj. — Na Dobravi pri Kropi je govoril na shodu deželni odbornik dr. Lampe. Ustanovila se bode tu posojilnica. posvečevale nove cerkve sv. antona na vrču. V zadnji številki smo poročali, da bo na praznik presv. Trojice posvečena nova cerkev sv. Antona na Viču v okolici Ljubljane. Takega slavija pač Se ni videla občina Vič, kakor je bilo ono v soboto pred praznikom in naslednjo nedeljo. Videli smo stare ljudi, ki so si brisali solze ginjenja in veselja, da so doživeli v svoji sredi tako slovesnost. Je pa tudi slavnost posvečevanja cerkve nekaj lepega, vzvišenega, pomenljivega že z estetiškega stališča. Kaj še le, če se ozremo na njen versko-moralni moment. Pomenljivi obredi pri posvečevanju bude vernemu kristjanu čute največjega spoštovanja do stavbe same, namenjene bogočastju. V soboto pred praznikom so proti večeru g. župnik, preč. gosp. P. Hugolin Sattner v spremstvu nekaj drugih gospodov duhovnikov prinesli svetinje, ki se pri posvečevanju oltariev vzidajo v oltarno mizo, na Vič. kjer so jih položili v nalašč zato pred cerkvijo postavljenem šotoru, okrašenem z zastavami in zelenjem, na oltar v češčenje. Verniki občine Vič so v noči od sobote na nedeljo bedeli pred šotorom med molitvijo in petjem pobožnih pesmi. Prostor pred cerkvijo in okoli cerkve je bil okrašen z mnogoštevilnimi mlaji in vtnei Vrli možje in fantje so celi teden pred posve-čevanjem vsaki večer pozno v noč delali in zravnavali svet pred cerkvijo ter postavljali mlaje, med tem ko so žene in dekleta z V ča, Gline, Rožne doline in Nove vasi lekinovaje pridno pletle vence za slavnost. V soboto pred posvečevanjem je občina dobila prav praznično lice. Tudi iz najpripro-stejših hišic so plapolale zastave in zastavice. Mnogoštevilni slavoloki s pomenljivimi napisi so izražali čustva občanov, veselečih se redke slavnosti. Zvečer smo občudovali lepo razsvetljavo prostora pred cerkvijo in po vsej občini. Okoli 200 balončkov je bilo razvrščenih po mlajih in v zvoniku; balončki so bili lastnoročno delo vrlega viškega ianta Cešno-varja, ki je več tednov zapored po trudapol-nem stanovskem delu pozno v noč bdel in jih pripravljal za slavnost. Cast mu! Pomenljiv je bil transparentni napis na oknih cerkvene hiše: »Tebe Boga hvalimo«. Res, hvala Bogu, ki je dal, da se je taka stavba postavila v teku ne še celih dveh let brez vsake nesreče, še bolj pa, da je navdal čč. 00. frančiškanom blago misel, postaviti hišo božjo v središče povečinoitia delavskega ljudstva, ki res dostikrat v težavnih položajih življenja nima kje drugje iskati tolažbe in pomoči, kakor v cerkvi, pred oltarjem. V nedeljo, 14..t. m. so se začele sv. maše v šotoru pred cerkvijo ob 4. uri zjutraj. Ob tričetrt 8. uro so se mej gromenjem možnar-jev in slovesnim potrkavanjem z zvonovi pripeljali presvetli gospod knez in škof pred cerkev, kjer so jih pozdravili najprvo preč. gosp. župnik P. Hugolin Sattner, ter 'iato predstavili občinski odbor, načelstvo požarne brainbe in odbor katol. slov. izobr. društva; ginljivo je bilo videti in slišati malo deklico šolarico, ki je presv. gosp. kenzoškofa pozdravila v imenu šolske mladine in v svojem nagovoru prosila nadpastirja, naj bi se šolske mladine še prav posebno spomnil pri sv. maši, da bi mogla miadina z božjo pomočjo spolnovati v svojem življenju nauke, ki jih bo od sedaj naprej slišala v novi cerkvi. Ob 8. uri se je začelo posvečevanje, ki je trajalo do pol 12. ure. Mej posvečcva.ijem je obredne speve čveteroglasno peval zbor nekaterih duhovnikov pod vodstvom preč. g. P. Hugolina Sattner-ja. Okoli 11. ure se je pripeljal gospod deželni predsednik baron Schwarz in nekaj drugih višjih uradnikov. Sprejem podoben onemu presv. knezoškofa. Domača požarna bramba je pri obojnem sprejemu in med slavnostjo skrbela za vzoren red. Posvečevanju je sledila slovesna pontifi-kalna maša. Med sv. mašo ie prav lepo peval mnogoštevilni domači pevski zbor pod vodstvom č. g. P. Jeronima. organista pri novi cerkvi. Čujemo, da se pevci in pevke res s požrtvovalnostjo po trudapolnem stanovskem delu pridno udeležujejo pevskih vaj. Sad njihove gorečnosti za plemenito glasbo, vredno plemenite stavbe, cerkve sv. Antona, smo imeli priliko čuti pri tej slovesnosti. Le vstraj-110 naprej! Lepa glasba v cerkvi dviga srca kvišku! Ob 3. uri popoldne je bila pridiga presv. g. knezoškofa. Vernikom so naš nadpastir prav posebno na srce polagali, naj se varujejo raznih učenikov tega sveta, ki sejejo seme slabih naukov, in naj raje poslušajo liste uče- nikc, ki jim dobro hočejo za ta in oni svet, ki jim bude živo vero in zaupanje v božjo previdnost. Delavski stan je težaven, pa tudi časten stan: boljši je pošten, veren delavec, kakor ošaben, neveren človek, ki od zgoraj doli gleda ubogega trpina, sam v razkošju, če tudi ne vedno srečno živi in prezirljivo gleda delavca žuljavih rok : oba sta pred Bogom enaka, nai svet sodi kakorkoli. Pete litaniie Matere božje so zaključile za ta dan pomenljivo slavnost. Med osmino ju ob pol 6. uri zjutraj vsaki dan sv. maša pred izpostavljenim presv. Rešnjim Telesom zvečer ob 7. uri pa pridiga in litanije. Na darr posvečevanja so ljudje iz Ljubljane in okolice trumotna prihajali častit sv. Antona v novo cerkev. Tudi iz drugih krajev jih je mnogo prišlo priporočat se velikemu sv. čudodelniku. Bilo je pravo romanje po cestah, ki vodijo k novi cerkvi. Dal Bog svojo pomoč vsem, ki se priporočajo priprošnji sv. Antona! V Mirni Peči še vedno ni prenehala nevarna bolezen miliurija. Pri Sv. Križu pri Litiji je bil zopet izvoljen za župana vrli Franc Resnik, ki županuje že 37 let. Zvest pristaš S. L. S. je. Bog ga živi, da dočaka vsaj 40 letnico županovanja. 2upni upravitelj v Skednju pri Trstu je postal ondotni kaplan č. g. Gabrijel Piščalk. Župniki so postali in sicer v Bučki kaplan Blaž Rebolj, v Zagradcti župnik Engelbert Berlan in pri Sv. Heleni župnik Ivan Riiitaršič. + Vrhnika. Občinski zastop je v svoji seji dne 14. t. m. imenoval za častne občane gg. Šukljeja, Povšeta, Šusteršiča, Lampela, Žitnika, Kreka in župnika Suš-nika iz Rovt. Liberalni duhovi so zelo razburjeni. « Umor kanonika dekana t Matija Erjavca. Dne 15. t. m. se je bliskoma razširila po Ljubljani novica, da je bil umorjen in oropan vipavski dekan, častni kanonik Matija Erjavec. Iz Vipave smo dobili do zdaj o umoru naslednje poročilo: Med deseto mašo od 10. do četrt 11. uro dopoldne je prišel v Vipavo mlad človek srednje velikosti v sinji obleki. Izpra-ševal je ljudi, kje da je župnišče. Ne da bi ga bil kdo opazil, se je podal v dekanovo stanovanje. Ne ve se tudi, od kod da je prišel. Prinesel je seboj pest debel oster kameri. Zadal je ž njim gospodu kanoniku na čelo močen udarec, ki ga je gotovo onesvestil, potem je udaril dekana s kamnom še večkrat po glavi. S škarjami je zadal gospodu dekanu veliko rano na vratu. Dekanu je odtekla kri. Dekan ima še pet manjših ran po vratu in na prsih. Ran ima gospod dekan vseh skupaj do 50. V kuhinji pod dekanovim stanovanjem je čula služkinja močan ropot. Ker Je gospod dekan že več časa bolehal, je služkinja mislila, da je postalo gospodu slabo. A ko pride v sobo, našla je gospoda dekana mrtvega na tleh v lastni krvi, brez znamenja življenja. Globoko v vratu so pa tičale še škarje. Morilec je tudi ropal, ni nam pa še znano, kaj da je odnesel seboj. Hudodelec je zbežal pri stranskih vratih za vrtom. Zmival si je kri ali pa rano v vodi Vipavi. Ljudje in orožniki so ga zasledovali. Videli so od daleč, kako da beži. Upajo, da ga kmalu dobe. Matija Erjavec, rojen 12. februarja 1836 v Kriški vasi v župniji Višnja gora, v mašnika Je bil posvečen 26. julija 1859, 1,11 je eno leto semeniški duhovnik, potem kaplan v Črnem vrhu nad Idrijo, kurat v Pcdkraju, vikar v Ornem vrhu nad Idrijo, kurat v Sturiji, od 23. septembra 1882 župnik in dekan v Vipavi. Povsod je zapustil sledove svojega pastirovanja in se ljudje še /daj spominjajo nanj. Rajnik je bil v občevanju jako ljubeznih' in prijazen. Živo se je zanimal za ljud-s'oji ne glede na strankarsko prepričanje, vsi, tudi rajnikovi politični nasprotniki. Ne samo Vipavci, vse žalujejo za njim, ki je umrl tako nagle, nepričakovane smrti. Nepripravljen ni umrl. Ni še dolgo, ko je kazal nekemu svojemu prijatelju, kako da ima vse pripravljeno, če ga nenadoma prehiti smrt. Morilec je Viktor Pangerc, znan tržaški postopač, rojen v Vioavi. Prijeli so ga v Trstu. Gorenjske novice. Iz kamniškega okraja. g V Komendi se ustanovi v kratkem '»'«v. katol. izobraževalno društvo. Pravila so že potrjena. Mladina, skrajni čas je, da odpo-venio pokorščino kralju alkoholu. — V Ko-ntendi tudi znani Grmek deluje. Ustanovil je lamburaški klub. Pričakujemo, kdaj zasvira liberalni čardaš. g V Suhadolah je bila silna nevihta. Dne 13. t. nt. Med strašnim pišem in gromom ie treščilo v poslopje I. Saršena. Ogenj je uničil Ireni posestnikom gospodarska poslopja. Za-' adi silnega piša je bila v veliki nevarnosti ccla vas. Ne pomnimo še tako strašnega pobara, kakor ie bil sedanji. V trenutku je bilo vse v ognju. Tudi iz Komende so prihiteli ognjegasci z brizgalno, a žal, za našo oddaljeno vas, kakor vsakikrat, prepozno. iz ljubljanske okolice Iz Dravelj. Zelo nas veseli, Draveljce, da so naši prikriti liberalci enkrat prišli na dan. Kar nas je pod draveljskim zvonom takih, ki hočemo tudi v javnem življenju ostati zvesti katoliškim načelom, in to smo z malimi izje- mami vsi, se obračamo s studom od brez-verskih časopisov in knjig, ki nas hoče ž njimi osrečiti novoustanovljena čitalnica in »Pro-svetina« knjižnica. — »Prosveta« je društvo brezverskih študentov, ki hoče z brezverski-mi in nenravnimi spisi pahniti naše pošteno krščansko ljudstvo v temo zmot in nevere. S časniki, kot so »Slovenski Narod«, »Omla-dina«, zlasti pa »Svobodna Misel« in »Svoboda«, preti naši vasi strašnejša kuga, kot je gospodarila po Dravljah pred 250 leti. — Ljudje, ki hočejo zanesti te umazane liste med nas, ali teh listov ne poznajo, ali so pa prišli že tako daleč, da jim je vseeno, kam drve v pogubo. Kdor te liste le nekoliko pozna, ga mora globoko ogorčiti početje naših liberalcev. Njihov namen je prozoren: pridobiti ljudstvo za razporoko, svobodno, to je brez-versko šolo in ločitev cerkve od države. Naše ljudstvo hočejo pahniti v nesrečo, kakoršna je zadela francosko državo. — Kako navedeni listi pišejo, je bolje, da molčimo, zakaj pero bi nam zastalo, ako bi hoteli le približno pokazati, na kako podel način se norčujejo iz svete vere, da, naravnost iz Boga, iz češčenja Matere božje (n. pr. iz zadnjega romanja v Lurd), iz svetnikov, sploh iz vsega, kar je kristijanu svetega in vzvišenega. — Popolno brezverstvo širijo ti listi. Sramota, da se v kaj takega zlorablja naš mili slovenski jezik, a še večja sramota za tistega, ki take stvari rad prebira, širi in podpira, ki takim listom s pomočjo brezverskih društev odpira pot med pošteno krščansko ljudstvo in hoče pri vsem tem še veljati za pravega katoličana! — Ustanavljava draveljske čitalnice govore ljudem: »Nikar se ne boite, saj bodo v naši čitalnici tudi listi vaše stranke, »Slovenec«, »Domoljub« in »Bogoljub«! — S tem nas Draveljcev ne boste preslepili! Mi prvič ne smemo podpirati brezverskih listov, ako hočemo biti zvesti svojim katoliškim načelom, drugič pa mora spoznati vsak pameten človek, da kakor se ne more družiti vera z nevero in laž ne z resnico, ravno tako se ne more družiti pod isto streho katoliški list z brezverskim! Proč s hinavščino, proč s polovičarstvom, kdor hoče med nami veljati še za značajnega moža! — »Brezvestno učiteljstvo in brezver-ski in nenravni tisk sta dva glavna sovražnika ljudstva,« tako se je glasil odgovor na tozadevno vprašanje, ki ga je bil letos razpisal dunajski list »Reichpost«. Draveljci bomo že poskrbeli, da se ognemo teh dveh naših največjih sovražnikov. Nasprotno bomo pa zastavili vse svoje moči, da se med nami razširi naše katoliško časopisje, ki širi med nami res pravo izobrazbo, ki se vedno dosledno svojim načelom postavi za sv. vero in za naše koristi. Ti listi so pred vsem »Slovenec«, »Domoljub« iu za naše fante »Mladost«. Brez »Domoljuba« ne sme biti nobena naša hiša I Citati, podpirati in širiti katoliško časopisje, je naša dolžnost ! Iz Škocjana pri Turjaku. Le redko pride od nas kak dopis v vaš cenjeni list. Mi ne bob-namo po svetu, ampak po tihem delujemo. Naš goreči dušni pastir, g. J. Jereb, nam pripravijo vedno kako novo duhovno veselje. V nedeljo smo imeli dvojno prelepo slavnost. Blagoslovil se je nov. prekrasen kip Srca Jezusovega in nova zastava dekliške Marijine družbe. V slovesni procesiji so nesli krepki mladeniči novi kip, ki se je potem v cerkvi blagoslovil. Pokali so topiči, g. pesnik Medved nam je napravil lepe stihe za slavoloke. Slavnostni govor je imel g. J. Baloh iz Dobrepolj. K slavnosti je prihitela tudi Marijina družba iz St. Jurija s svojim župnikom g. J. Debelakom. Skupne pete litanije so marsikoga do solz ganile. Tudi cerkveno petje je pod vodstvom i. župnika bilo vrlo lepo. Res, Skocijan se pre- raja. Kakor je nekdaj slovel, ker se je toliko let oznanjevala kriva vera, tako naj slovi sedaj po živem verskem prepričanju in po vzglednem krščanskem življenju! Iz raznih krajev liorenjske. g Iz Križev pri Tržiču. Vesel dan bil je za našo organizacijo binkoštni ponedeljek, l a tli.ii se je ustanovil namreč telovadni odsek katol. društva. Točno ob pol 2. uri so prikorakali bratje telovadci iz Tržiča v krasnih svojih uniformah v našo vas z lepim številom naraščaja. Potem so odkorakali k večernicam v župno cerkev, po večernicah je bilo napovedano javno predavanje v društvenem domu, katerega se je udeležilo zelo veliko iau-tov in mož, da smelo rečem, toliko število še nikoli. Z napeto pozornostjo so sledili izvajanjem gosp. dež. poslanca Zabreta o kmečkem vprašanju. Na to je imel brat Podlesnik iz Ljubljane krasen govor o pomenu in namenu telovadbe z oziroin na novo ustanovljeni telovadni odsek, v katerega se je vpisalo lepo števiio iantov. Na to se je vršila mala veselica, pri kateri je imel kaplan brat Prijatelj iz Tržiča krasen navdušujoč govor do iantov telovadcev, ter jih je bodril k vztrajnosti in pogumu. Pri veselici je lepo prepeval tržiški moški zbor pod vodstvom g. Slabeta in pa križki cerkveni mešani zbor pod vodstvom g. Jos. Janca, za kar naj jim bo izrečena prisrčna zahvala. Ulede zadnjega dopisa iz Križev moramo nekaj pripomniti, namreč da smo nevedotna poročali neresnico, češ, da se iz-žema tujce. Zato to drage volje prekličemo; sicer pa ne bomo prenehali šibati tega, kar je graje vredno, in bomo tudi v prihodnje imeli vedno ostro nabrušeno pero pripravljeno! Na idar! g Novice iz Mavčič. V zadnji številki »Domoljuba« nas zopet neki dopisnik opominja in vabi, naj bi tudi pri nas ustanovili kako društvo. Lepa misel, a težje izpeljiva. Zlasti ko človek prične bolj natančno o tem razmiš-Ijevati, naleti na ovire, katerih prej ne bi pričakoval. Misel na ustanovitev kakega društva v Mavčičah sem med prvimi imel tudi jaz. Že pred 9 leti, ko sem se učil v mestu rokodelstva in bil član ondotnega »bralnega društva«, sem dobil veselje do društvenega življenja. Že takrat torej sem naredil namen, da kako tako društvo ustanovimo tudi pri nas, ko pridem domov. Toda vsled nasveta nekega mojega prijatelja, naj še malo počakamo, sem tudi jaz menil, da bo bolj prav tako. Med tem časom pa, ko sem jaz čakal ugodne prilike, se je nekemu drugemu bolj mudilo, in že drugič opominja v »Domoljubu«, naj že vstanemo iz spanja in ustanovimo društvo. Ker pa mnogi mislijo, da jaz pišem te dopise, bodi povedano, da sicer temu ni tako, vendar menim, da ker so izobraževalna društva ustanovljena že večinoma po vseh župnijah na Kranjskem, bi bilo prav, če se to tudi v Mavčičah kmalu zgodi. Menda se bo v ta namen prav kmalu vršil sestanek za društvo vnetih mož in mladeničev, kjer se bodemo posvetovali, bi li kazalo društvo ustanoviti ali ne. J, V. WKL Dolenjske novice. Iz litijskega okraja. d Vače. Na umu ie obolel 23-letni J. Kovač. Ce pa ni morda temu vzrok ta nesrečni alkohol? d Sava. Povožen ie bil osemnajstletni Fr. Špek na Spodnjem Logu. Pri vožnji so se mu konji splašili in fant je prišel pod voz. ki ga je tako poškodoval, da je še isto noč izdahnil. — V torek. 9. t. m., je šla procesija s Save na Sveto Goro. — Na Savi so že pričeli voziti gramoz na novi tir iz Trbovelj. Tudi prostor na kolodvoru nameravajo razširiti, kar ie seveda že silno potrebno. d Iz Klovrata. Mrtvega so našli 5. t. m. Zupančičevi kosci Franca Prohinarja. doma iz Kamnika. Vzrok smrti ie bilo naibrž nesrečno žganje. d Od sv. Križa pri Litiji. Izkaz milili darov za pogorelce v Tehabo.ii : blag. gospod Fr. Konioran, zasebnik v Železnikih 5 K 10 v.. prečast. gg. Anton Stenovec, župnik v Dupljah 10 K. Janez Sajovic. stolni prošt v Ljubljani -Ki K. Evgen Legat, kaplan v Skofji Loki 50 K. Ivan Jane, župnik v Colu 30 K. Preča-stiti župni uradi: .Mirna 92 K 84 vin., Duplje 20 K, Čatež pod Zaplazom SO K. Poišnik 40 kron, slavno upravništvo »Slovenca« 30 K. preč. gg. Lovrenc Krištofič, Hrastje 10 K. Mihael Saje. Stanga 16 K 40 vin.. Bartol Baltaz, Spod. Bernik 20 k. Bog povrni stoterno vsem dobrotnikom! Andrej Petek, župnik. d Sv. Gora. Mrtvega so našli posestnika Rohneta izpod Sv. Gore. Na glavi je imel malo prasko. Na kak zločin ni misliti, ker so našli pri njem večjo svoto denarja. — Palec na nogi si je presekal neki posestnik, ko je v gozdu obsekaval smrečje. — Procesija za odvrnenje hude ure je šla 3. junija od tu na Sv. Planino. d Šmartno pri Litiji. Dne 10. junija je imelo učiteljstvo tega okraja tu svojo letno konferenco. Ob 10. uri so bili udeležniki pri sv. maši, pri kateri je učiteljski pevski zbor lepo prepeval. Banket je oskrbel gosp. Ro-bavs. - Ta teden je šola praznovala papežev jubilej in cesarjevo šestdesetletnico s preda vanjem in s skioptičnimi slikami. Slike so — razen svetopisemskih — lepe in razločne. Za ljudstvo se ie ponovilo v šoli v nedeljo popoldne papeževo slavlje s predavanjem in s slikami. Predavali in slike so kazali: gg. nadzornik Stiasny, dekan Rihar, nadučitelj Debelak, katehet Kralj in učitelj Fr. Mlakar. — Stalna učiteljica je postala na dvorazrednici v Vel. Gabru gospodična Minka Kalin, doslej v Sniartnem. d Št. Lambert. Začasni učitelj in voditelj tukajšnje šole je postal g. Al. Lillia. d Stanga. Velikanski shod je bil na nedeljo sv. Antona. Romarji so prišli iz Dolenjske. Gorenjske in Štajerske. Bilo je vse prenapolnjeno. A kar nam ne ugaja, je to, da je premalo preskrbljeno v duhovnem oziru, kar se tiče gg. spovednikov. Prosimo, da bi se v prihodnje preskrbelo več gospodov za mnogoštevilne romarje, ki žele pri nas opraviti sveto spoved! Iz ribniškega okraja. d Slovensko katol. izobraževalno društvo v Ribnici je na binkoštni ponedeljek zopet priredilo par podučnih in kratkočasnih uric. Vrli igralci .občinstvu že dobro znani, so ponovili igro »Mlini pod zemljo«, ki je bila prvikrat i.prizorjena na velikonočni ponedeljek. »Mlini pod zemljo« proslavljajo zmago krščanstva nad paganstvom. Zadnje besede govori pogum.,i krščanski senator Prob: »Kristus je zmagal! Bogu bodi slava!« Prireditev take igre je prava pravcata pobožnost. in le hvaležni bi morali biti vrlim fantom, da so igro iiorizr.rili. In vendar se je našlo nekaj od liberalcev nahujskanih ljudi, ki so proti igri zabavljali, češ, kaj treba napravljati veselice, ko ie taka suša, molili naj bi raje, molili. Ti Pirkerjevi in Franceta Križmana prijatelji bi se gotovo tudi nad Zveličanem spotikali, če bi svoji prisegi zavezan vzgaiti versko-nravno. prepovedal pod kaznijo izključenja ili katerikrat pet na cerkveni kor. Je že prav, samo da se spoznamo! Bo že še prišel čas, ko bo izpodmuknjen tudi tebi stol! Menda tudi tvoj vrč ni tako trden, da sine bi enkrat ubil. Le pridno hodi ž njim p<> vodo i n Liberalni zlikovcV. Od soliote na binkoštno nedeljo so neznani zlikovci v Vipavi pokradli ondotneinu telovadnemu odseku telovadno orodje. Zandarmeriia išče tatiče. Nu. če jih ne bo našla, žalostna menda ne bo radi tega. Pa sta se repenčila »Narod« in »Notranjec« in grdila naše telovadce. No, no, le počasi, vi liberalni poštenjakoviči! Če vas A žandar.ii iščejo, je menda zadosti slabo za vas. Nas dosedaj še niso in nas, upamo, tudi ne bodo. Gospod Mercina. podučite vendar svoje pristaše, da tako ne gre: če ne, vam bodo vse pozaprli žandar.ii in bodete ostali sami general brez armade. General brez armade je pa žalostna prikazen in naj ima ob hlačah še tako lepe rdeče »porte«. n Kje smo? Kaj smo res že vsi pod prusko pikelhavbo? Nedavno je poslal g. stra/-mojster Türk v Vipavi čisto nemški dopis \ neko tukajšnjo občino, županu, ki ne razume niti besedice nemški. To si mi enkrat za vselej odločno prepovemo. da bi se naš mili m lepi slovenski jezik tako preziral in da bi se po Vipavskem tako kt-šatila okorna in tuja nam nemščina. Ako slovenski penzijonirani žandarji delajo vedno samo nemške pobotnice. je že to prav grdo. toda to je njih zasebna stvar. V javnosti pa takega postopania kratkoinalo ne bomo trpeli. Ka.i niste Slovenec, gospod Türk? Vaše ime je pač slovensko! Če boste še dalje tako delali, potem se pa začnite pisati »Türcke«. ne pa Türk. n Nesreča. Binkoštne praznike je peljal voznik z dvema konjema nekaj Tržačanov i/ Št. Vida proti Štanjelu. Kar pridrvi nasproti avtomobil. Konja sta se splašila in prevrnila voz in Tržačane, ki so potem morali iti peš na štanjelski kolodvor. Je že križ. ker nismo vsi moderni. Ko bomo moderni vsi in se bomo torej vsi vozili z avtomobili, potem pa ne bo več sličnih konjskih nesreč. Bodo pa druge, seveda modeme, in teh bo morda še več in bodo še huiše. n Nevihta in burja. ?*a binkoštno nedeljo je vzbesnela okoli 10. ure dopoldne po vipavski dolini silna nevihta. Pokalo je kot ob pomorski bitki pri Čušimi, kjer so Japonci premagali rusko brodovje. Pod Slapom je ubila strela zajca, ki je menda vedril pod topolo. Tudi nekateri telegrafični drogi so precei oluščeni in več dreves je omajanih in razklanih. Toče pa — hvala Bogu —nismo imeli in dez je precej namočil; trta kaj lepo kaže, še lepše kot lansko leto. Dobri Bog nas varuj še v prihodnje, in na jesen bomo prav veseli, še bo i, kot smo bili lani. — Binkoštni ponede-hek je pa zdivjala silna burja, da letos še ni bilo take. Tisti, ki še niso bili povezali trt, imajo precej škode. Dvanajst Vipavcev je burja prevrnila, ko so se peljali v Postojno. ni Pa- ,kl so Šli na Nanos k sv. Hieronimu. so morali lezti na obrisih kar po vseh štirih, da jih m vrgla m pometla z gore ta silna vipavska metla. Poštni voz je imel »balast«, kakor pozimi ob najhujši burii Iz reške doline. n »Notranjec« ie v svoji 22. številki na uvodnem mestu navedel viteza pl. tiohen-hluina z namenom, da hnjska ž njim proti slovenski Ljudski Stranki. Toda kakšen je ta dični »vodja avstrijskih agrarcev«, kakor ga nnzivlje zanikani »Notranjec«, pove nam poročilo iz Teichstadta na Češkem, kjer je bilo okrog Binkošti potovalno zborovanje nemške narodno-gospodarske osrednje zveze. Kot glavni poročevalec na tem shodu je nastopil tudi Hohenblum. Sedaj pa, kmetje, čujte, kaj it rekel ta »Notranjčev« ljubljenec? Izjavil it, da so kmetu vse od države in dežele podeljene podpore brezkoristne in škodljive. Imenoval je od poljedelskega ministrstva uve-ueno državno podporo kmetijstvu škodljivo. Umljivo je, da ie ntoral ta »vitez« krepke požreti na shodu radi te izjave in do so kmetje vsi ogorčeni nad takim »prijateljem«. Kako bi »Notranjec« httiskal proti našim poslancem, če bi se kateri tako daleč izpozabil; a Hohen-hluma pa še hvali. Vedno vpije »Notranjec«, da so naši poslanci leni, da ne izprosijo nohtne iKjdpore. kar je seveda santa laž, a tu pa ne črhne niti besedice o dičnetu »vitezu«, kes je, »Notranjec«: »Kmet ni igrača«, in ta olovcnski kmet bode že še tebe iu viteza liohenbluma naprej preziral, kakor doslej iu se ne bode brigal za zmerjanje političnih (jtročajev, kakoršui so vsi mlečnozobni štu-dentki. ki se zbirajo okrog tebe! n Ogenj.1 Hud požar je 6. t. m. uničil v Marijah dve hiši in tri gospodarska poslopja. Zgoreli so tudi štirje prašiči. Da se ni požar št dalje razširil, ima zasluge tudi požarna hramba i/. Bistrice, ki je takoj prihitela na po-u.oč. Kako ie ogenj nastal, se še ne vé. Zavarovani so bili sicer vsi posestniki, a le za male svote, tako da je škoda vendarle občutna. n Izobraževalno društvo v Trnovem je priredilo na binkoštno nedeljo veselico s pet-itni iu igrama »Sestrinska ljubezen« in »Pri gospodi«. Kljub slabemu vremenu je bila vendar dobro obiskana. Da se je igralo v vseh ozirih mojstrsko, skoraj ni treba pripomniti. Zlasti pa moramo pohvaliti v igri »Pri go-s|)odi« služkinjo Marijo, ki ie vzbujala obilo smehu v svoji gorenjski noši z rdečo inarelo in gorenjskim dialektom. Obilo priznanja zaslužijo tudi kuharica Fini in pa domišljava »fraila« Tekla, ki sta zelo dobro igrali svoji ulogi. n Liberalna olika. Na binkoštno nedeljo it prišla dostojna družba naše stranke v gostilno pri »Ježu« v Bistrici. Komaj so se vsedli v stransko sobo, že ie prišel za njimi liberalni kričač Kukčov Pepe in začel razsajati, da morajo moliti sv. rožni venec, in začel odpirati vrata in uganjati druge surovosti, da bi izzval pretep. Ker so bili naši mirni, je kar divjal. Ko jc prišel gostilničar in mu ni pustil takih surovosti počenjati, je pa vpil nanj, da ne pride nikoli več v njegovo gostilno, ker on pusti v svoji gostilni klerikalce. Taki so liberalci! Hvala Bogu, da naša stranka ne šteje takih snrovin. n Kap je zadela v soboto, 13. t. m. Jožefa Kovačič, po domače Blaža iz Dobrepoli. Sedel ie v gostilni M. Ribariča in se je zgrudil ter bil takoj mrtev. Bil je zvest pristaš »Notranjca«. Star je bil šele 37 let. N. v m. p. ! Idrijske novice. n Upravni svetnik mestne hranilnice. Mož tega naslova je dolžan »Avstrijskemu Feniksu« 361 K 37 vin. Zavod je tožil, a ni ničesar dobil, ker upravni svetnik nima ničesar več. Bog varuj! Strele bi švigale na nas, ko bi bil tak kak klerikalec ali pa v vodstvu naših gospodarskih zadrug. n Propali poslanec na delu. Zagoda je sedaj zelo delaven. Ker bodo v kratkem občinske volitve na Vojskem, zato raznim možem z Vojskega priporoča, naj občina hitro vloži na deželni odbor prošnjo za podporo ceste, in podpora bode gotovo dobljena. Kako ste pa svo.i čas govorili, očka Oruden? Poznamo se, in ob volitvah se ne bo naše ljudstvo več zmenilo za prazne obljube liberalcev. n Dajte ljudstvu kulturo! Take vpijejo in pišejo idrijski naprednjaki, a za kulturo ljudstva se presneto malo brigajo— vladali bi radi. Kultura pa, ki jo hočejo, je sovraštvo do vsega, kar se imenuje krščansko, mržnja do duhovščine, ločitev cerkve in države in odpad od vere. Ce jim je kaj za kulturo, znanstveno izobrazbo, naj pa kaj žrtvujejo zanjo v obliki truda in denarja. Le eno omenim. Kie so večje mesečnine, pri liberalnih ali katoliških društvih? Menda vendar pri liberalnih. In to odtod, ker hočejo liberalni prvaki vse sami založiti' Kdor ne meži, ta vé, da jim ie ljudska izobrazba toliko mar, kot lanski sneg! n »Vrata prosveti so zaprli klerikalci v Idriji, ker ne dovolijo, da se čitalnica vzdigne«. Preprečili smo res, da se ne bo zavetišče liberalizma prezidalo na občinse stroške. Po omiki ljudstva upijete, pa ste je sami potrebni. Kje je še suh studenec dajal vodo? — Koliko pa da storite za kulturo, o tem se lahko prepričate, če preberete občinske proračune zadnjih let in pogledate, kam se ie obrnil prelimi-nirani denar. n Na slavnostni cesarski sprevod na Dunaj je šlo 17 meščanov, 12 rudarjev, oziroma paznikov in pet čipkaric., n Novo železnično progo Ljubljana-Horjulj-Idrija-Sv. Lucija ie pregledal g. nadzornik Oskar Englisch iz Ljubljane. Inženir se je izrazil, da izpeljava te železnice radi ugodnih tal ne bo zadela na toliko težkoč. kot se je v začetku mislilo. n' Prestavljen je davčni oficijal g. Janez Oswald iz Kočevja v Idrijo. Iz Logatca. njunaški čin — vsaj tako mislijo — so izvršili v Gor. Logatcu liberalni odborniki II. razreda, ko so dne 9. t. m. izstopili iz občinskega odbora. Novoizvoljeni odbor se je bil zbral k seji, da bi si volil župana. Pa glej spaka! Na noge stopi mož, velik in »zmožen«, da bi gore prestavljal, kalški Marinko, in izjavi, da odborniki drugega vol. razreda odložijo mandate, nakar so vsi razun enega odšli. To junaštvo so storili, ker nočejo sedeti med samimi nezmožneži, kakor trdijo. — Zdaj je jasno, kdo dela nemir in zgago v občini. Ti možje bi radi pri nas upeljali razmere, kakor so jih imeli na Jesenicah ali na Vrhniki. Zelò se motijo. Posledice, ki slede takim otročarijam, naj pripišejo sami sebi. Vedo naj tudi, da znana žlahta in nekateri zagrizenci v Oor. Logatcu nikdar ne bodo prišli do krmila. n Novo faro dobijo v Dol. Logatcu najbrž že letos. Dolgo so čakali, slednjič se jim bo želja vendarle izpolnila, kar je prav. Tako se bode polagoma zravnala tudi stara napetost, ki je bila med zgornjim in spodnjim koncem. n V Dol. Logatcu je priredilo izobraževalno društvo na Vnebohod igri »Nemški ne znajo« in »Eno uro doktor«; gorenjelogaško izobraževalno društvo pa na binkoštni ponedeljek igro »Čevljar«. Igralo se je dobro. 2al, da je bilo pri obeh prireditvah kaj malo občinstva. Ni čuda! Prevečkratna zabava postane sčasoma tudi dolgočasna. Bolj poredko igrati, pa takrat dobro! Vrhniške novice. n Mlekarska razstava. Dne 31. maja iu 1. junija ie bila na Vrhniki mlekarska raz- stava. Svoje izdelke je razstavilo 41 mlekarskih zadrug. Posebno pozornost je vzbujal doprsni kip cesarjev iz surovega masla, ki ga je res umetno napravil kipar Zaje iz Ljubljane. Ta razstava je pokazala, da je mlekarstvo na Kranjskem od lani zelo napredovalo. Razstavljeno je bilo tudi maslo z Danskega in iz Šlezije, a reči moramo, da naše maslo danskemu ni delalo nikake sramote. Častna darila so dobile mlekarne Vrhnika, Rova pri Kamniku in St. Vid pri Zatičini. — Razstavo so si ogledali tudi Odposlanci poljedelskega ministrstva, gg. c. kr. dvorni svetnik Erti, referent o zadružništvu v poljedelskem ministrstvu, in Halousek, mlekarski inšpektor poljedelskega ministrstva. Iz Ljubljane so bili gg. deželni glavar Šuklje, deželna odbornika grof Barbo in dr. Lampe in predsednik mlekarske zveze, g. stotnik Matija Kump. Visoki gostje so se o razstavi, ki je bila prirejena v lepi, z zelenjem, cvetjem in zastavami okrašeni dvorani »Katoliškega doma«, izrekli zelo pohvalno ter obljubili državno in deželno podporo v povzdigo mlekarstva. Zelo je gospodom ugajala vrhniška mlekarna, ki je tako moderno opremljena, da v južni Avstriji doslej nitna para. Tuji gostje so si tudi z zanimanjem ogledali krasno vrhniško okolico z izvirki Ljubljanice. Razume se, da je razstavo po-setilo na stotine domačih ljudi, katerim se je bralo z obraza neko veselje in ponos, da tako čvrsto napredujejo. Res, čast Vrhničanoin! n Občni zbor. Dne 1. junija je imela ljubljanska mlekarska zveza svoj občni zbor, ki se je vršil zelo živahno. Temu pa je sledil v mlekarni učni tečaj' za voditelje mlekarn. Obeh prireditev se je udeležilo lepo število gostov iz raznih krajev Kranjske. Za vse te prireditve gre velika hvala gospodom iz Ljubljane, kakor tudi načelniku vrhniške mlekarne, g. Tršarju, in voditelju tečaja, gosp. Legvartu. Opazili pa smo. da je zlasti za mlekarske tečaje, katerih marsikdki voditelji mlekarn silno potrebujejo, premajhno zanimanje. Na noge, v umnem gospodarstvu je kmetova moč! n Lurškl jubilej. Na binkoštni torek so na Vrhniki v prijazni podružnici Sv. Trojice slavile dekliške Marijine družbe lurško petdesetletnico. Hribček Sv. Trojice, kakor tudi cerkev sta oblekla slavnostno obleko. Uprav mojstersko so vrhniška dekleta okrasile cerkev z venci, zelenjem in cvetličjein. Izpod oboka pred glavnim altarjem pa je med za-stori iz vencev visela slika lurške Device, okrašena z belimi lilijami in cipresnim vencem. Tudi vrhniški fantje niso hoteli zaostati, pa tudi možje so jim krepko pomagali. Postavili so 12 orjaških mlajev, 5 slavolokov krasi že itak prijazni vrhniški trg in ljubki griček Sv. Trojice. Vrhu griča pa stoji visok jubilejni mlaj, na katerem bo celo letošnje leto vihrala slavnostna zastava. Tudi vrhniški tržani so se dobro izkazali — po »Klancu« je skoraj iz vsake hiše vihrala zastava. — Na slavnostni dan sam pa so se sešle na Vrhniki skoro vse družbe iz dekanije. z malimi izjemami; če se niso udeležile slavlja celotno, pa so odposlale številno zastopstvo; tako da je bilo do 600 družbenic z zastavami. Navzočih je bilo tudi 12 duhovnikov. Pojoč se je pomikal slavnostni sprevod med mlaji skozi trg od župne cerkve k Sv. Trojici, kjer je borovniški g. župnik Juvanec v krasnem govoru proslavljal lurško Devico. Nato je daroval g. Skubic sv. mašo z leviti, med katero je prejelo nad 300 deklet sv. obhajilo. Kaj ubrano so poveličevali slavnost zvonki glasovi vrhniškega cerkvenega zbora ped vodstvom g. Levstika. Vsemu zboru priznanje! Do viška pa je prikipelo navdušenje, ko je po sv. maši g. župnik Juvanec, sam lurški romar, intoniral lurško hinino, ki jo je s sveto vnemo prepe- vala vsa ccrkev. Po končani cerkveni slovesnosti pa se je zopet pomikal sprevod skozi trg deloma v »Katoliški dom«, deloma pa k g. Oblaku, kjer so dekleta dobila nekoliko za-jutreka, pri katerem so s hvalevredno prijaznostjo stregla vrhniška dekleta svojim od-daljenim sosestram. Nato so se družbe zopet razšle na svoj dom. Vsi pa so nesli seboj najboljše spomine na gostoljubni vrhniški trg 111 na medsebojno ljubezen. Lurška Devica bodi vsem plačnica I Iz raznih krajev Notranjske. n Iz Zagorja. Dolgotrajna suša meseca maja je pri nas veliko škodo povzročila, kmetje se žalostno in obupno ozirajo po seno-žetih in travnikih. Kar nam je črv pustil, nam je pa suša vzela. Zadnje dni je bilo pri nas obilo dežja. Na binkoštno nedeljo dopoldne je treščilo ter ubilo štiri odraščena goveda na paši, pastirju pa se ni nič hudega pripetilo. Treska in hudega vremena reši nas, o Bog! — Na binkoštni ponedeljek, ko je v naši vasi patronat, je imela neka krčmarica blizu farne cerkve muziko in ples. Pri njenem bližnjem sosedu je ležala na mrtvaškem odru družinska mati; ljudje, ki so hodili ranjko kropit, so se zgražali nad plesom, rekoč: to se pa vendar ne spodobi, tako blizu mrliča prirejati godbo in ples! Narodno gospodarstvo Narodno - gospodarske drobtine. Malokomu vsak novčič tako prav pride, kakor revnejšim kmečkim slojem. Ker malo pridelajo, nimajo kai prida prodajati, drugih dohodkov pa nimajo. In vendar tudi v njihovem gospodarstvu in gospodinjstvu vedno treba denarja za to ali ono. Zato bi ne smeli zamuditi nobene priložnosti za zaslužek, čeprav majhen. Tako priložnost jim ponuja narava sama. Opozarjamo samo na rdeče in črne jagode, maline in gobe, ki se v mestih za drag denar prodado, a marsikje v gozdih nepobrane konec jemljo. V bližini mesta se sicer to ne zgodi, pač pa v krajih, ki so mnogo ur hoda oddaljeni od mesta. Ljudje pravijo, da se jim tisti dan pot v mesto radi prodaje jagod, malin ali gob ne izplača; ako pa se peljejo po železnici, jim pa tudi nič ne ostane. Zato ne nabirajo ne enega ne druzega. Pa vendar bi se dala ta reč prav lepo urediti. V vsakem kraju bi se gotovo dobila oseba, ki bi doma od ljudstva pokupila nabrane jagode, maline ali gobe ter jih potem sama nesla prodajat v mesto, kakor se to že v mnogih krajih godi z jajci. Seveda bi ljudje doma morali ceneje prodajati nego v mestu, ker mora prekupčevalka tudi imeti svoj zaslužek. A boljši je le groš v žepu. nego pa nič. Jagode, maline in gobe lahko nabirajo otroci in stari ljudje, ki niso za težko delo, in zlasti oni, ki pasejo živino.-Pri tem si je treba zapomniti, da se vsaka stvar toliko dražje in lažje proda, kolikor lepše in čednejše izgleda. Paziti je tedaj treba na to, da so jagode in maline lepo narahlo nabrane, da niso zmečkane in s travo in drugimi smetmi namešane. Odstrani naj se posebno vsako gnjilo ali nezrelo jagodo in malino. Isto velja za gobe. Za snažno, zdravo blago se ljudje kar trgajo, čeprav se ga drago drži, slabega, nečednega pa se vsak ogiblje. Gobe se posebno drago prodajajo, če so posušene. Pa tudi za dom so okusna in tečna hrana. Kdor hoče gobe sušiti, naj jih najprvo lepo ostrga in očedi vsake nesnage, n. pr. zemlje, mahu, trave in gnjilobe. Potem se jih nareže na tanke listke in narahlo nasuie na deske, rešeta ali papir. Postavi se jih na so lica ali pa se jih dene po kruhu v nekolik«* ohlajeno odprto peč. Dobro je, da se jih tu m tam nekoliko premeša ali pretrese, da se enakomerno suše. Ko so gobe popolnoma suhe, dene se jih v čiste vrečice, te se zaveže ni obesi na popolnoma suh kraj blizu peči ali ognjišča. Pri tem je treba ves čas narahlo ravnati z gobami, da listki ostanejo lepo celi in beli. Pripominjamo še. da so za sušenje vse vžitne gobe pripravne. Poskusite torej, kmečke gospodinje, 111 videle boste, da si na ta način lahko zaslužite za sol, pa še za kavo povrhu ! Proti napenjaju govede imamo prav dobro in prav priprosto domače sredstvo, ki je pa menda le malo znano. Stvar je ta-ie. Napeto govedo je s prednjimi nogami postaviti na močen zaboj, narobe obrnjeno kad ali sploh kak drug primeren vzvišen prostor. V tem položaju postane mesto, kjer se požiralnik stika z želodcem, prosto in se dvigne kvišku. 'Iako se oprosti požiralnikova odprtina; živali se začne rigati (kolcati) in plini (vetrovi) se po tem potu odstranijo. V hudih slučajih, ko se je bati. da se žival zaduši, povzroči to priprosto sredstvo veliko olajšavo, v lažjih slučajih pa tudi popolno ozdravljenje. Seveda pa je, zlasti v težkih slučajih, poskušati tudi druga znana zanesljiva sredstva. Koprive so izvrstna krma za domače živali. Paziti je le treba na to, da se iih ne polaga takoj svežih, marveč šele potem, ko so nekoliko uvenele in več ne peko. Izkušnje so pokazale, da krava, ki rada žre koprive, daje več in boljšega mleka ter ie zlasti surovo maslo iz takega mleka izvrstno. Konji, ki se jim med krmo meša kopriv, imajo lepo svitlo dlako. Za perutnino je koprive zrezati in skuhati; kokoši po njih mnogo raje in lepša jajca neso. Ponekod, n. pr. na Švedskem pridelujejo koprive kakor pri nas deteljo; poleg velike vrednosti kot krma ima namreč kopriva tudi to dobro lastnost, da je zadovoljna z vsako zemljo, da ne zahteva posebne nege, da nikoli ne pozebe — kakor že pregovor pravi — in hitro raste, da se jo na leto pet-do šestkrat kosi. — Koprive so prav zdrava jed tudi za ljudi in se jih pripravi tako, kakor špinačo. Iz raznih krajev. Iz Amerike. Pozor, rojaki! Ker čitam v časnikih, da še vedno dohajajo Slovenci sem v Ameriko vkljub slabim časom, ki so nastopili lansko jesen, tem potom to odločno odsvetujem vsakomur, kdor noče, da pride iz dežja pod kap, ker je sedaj na tisoče delavcev brez dela. Tukaj so ljudje vsakovrstne narodnosti in jezikov, med katerimi nas je tudi precej Slovencev, in delamo vsi v premogo-kopu, a že od aprila meseca le po pet dni v tednu, in še tiste dni se ne dela tako, kakor se je pred krizo; po mnogih krajih je pa še slabše in tako čakamo le boljših časov. Če jih bodemo dočakali, pokazala bo bodočnost. Mnogo je ležeče na prihodnji predsedniški volitvi, a kakor se že sedaj za trdno trdi, bo najbrž za novega predsednika izvoljen sedanji vojni tajnik Taft. — Pozdravljam vse čitatelje »Domoljuba«, cenjenemu »Domoljubu« pa želim obilo uspeha. Alojzij Jakoš, Heilwood, Pa. Hu(tajužna. Citam po raznih časnikih, kako se zanimajo za vsakovrstne delavce po tovarnah in rudokopih, samo nas gozdnih delavcev pa nobeden niti v misel ne vzame. A ravno mi, takoimenovani »golcarji«, smo največji trpini, ker moramo zjutraj od 4. ure pa zvečer do 8. ali celo do pol 9. ure delati za majhno plačo od 2 K 40 vin. do 3 K 20 vin. Posebno žalostno za nas delavce pa je, ker je še nekaj takih mojstrov, da nočejo svojih delavcev zapisati pod bolniško blagajno zategadelj, ker mora tretji del mojster plačati. Na tiste vinarje se gleda, in koder kak delavec oboli ali se kaj ponesreči, potem je tako, kakor zupuščeno živinče v planini. Zadnji čas je. da tudi mi gozdni delavci potrkamo pri naših državnih poslancih. Najnovejši dogodki. O raznih atentatih na vladarje se čuje zadnji čas. Policija portugalska je prišla na sled veliki zaroti zoper novega kralja Manuela. Mnogo zarotnikov so zaprli. Nameravali so umoriti kralja na dan sv. Rešnjega Telesa, ko bi bil šel k procesiji. — V Revalu so nameravali anarhisti umoriti ruskega carja. Najeli so neko liberalno učiteljico, da bi vrgla bombo, a branila se je tega čina. — Tudi na nemškega cesarja se je namerjal atentat. k XaUn Zeli/o àvbrv. po ceni in Ev.nus/jiitT potovali na/ ■se ci>mep? <^Sii7ion™?/fm etetx* v Sjub/pAJii JtbloòvorsMe istotam «prejmejo s« iobrlj« Masa Ijlvi zastopniki. Priporočam (C- čevljarjem In p. t. občinstvu noJo trgovino z usnjem in vsemi čevljerskimi potrebščinami « Ljubljani sv. Petra oeeta 2, nasproti cerkve frančiškanov. izkušal bom. da z dobrim blagom In nizkimi cenami zadovoljim vse c. odjemalce ln prosim cbilnega obiska. 2844 s2-io K. A. Kragar. zadostuje, da dobite brezplačno »» Z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko na kaplja , d. rnaše/o obi-jati In to odplačilo ravno 5"/, Izposojenega kapitala m, ! n " ,d°lž PuP,l»et v M I" P°' '«'»• Ako p. teli dolžnik poplačati dolg na primer t 33 letib, tedaj mora plačevati »a 6«/, Izposojenega kapitala. Dolžniku |e na prnsto "ilo dano. evo| dolg ludi poprei puplataU. K1083 ,3 g K 415.000 glavni dobitek jj letnih žrebanj 11 pri nakupu Štirih, gotovo izžrebanih originalnih srečk ki se vedno zopet lahko prodajo: I srečka avatr. rdečega križa I srečka ital. rdečega križa I srbska drž. tobačnasrečka I Josziv „Gutes Herz" srečka. Vse štiri originalne srečke K 139*— ali v 38 mesečnih obrokih po K 4*23. Prihodnježrebanježe I. julija 1908. Že prvi obrok zagotovi igralno pravico do vieh originalnih srčik pod oblastv. nadzorstvom Cenik žrebanja zastonj Menjalnica OTON SPITZ, Duaal I .Scholtrarlngi« ogel Oonzagagasse. ura 8—1 Vpraiojte svojega zdravnika m» voda za laae edino gotovo učinkujoče sredstvo pri pleii, Izpadanju las, luskinah? LÒVA-CR1N povzroči polno svitlo brado ter lase. Dobiva se v itekle-nlcah po K 5 —, 3 steklenice K 12 -, 6 steklenic K 20 - v mnogih drogerijah, parfume-rijah in lekarnah monarhije ali naravnost pri 1419 M. Feith nasi., DUNAJ VII. Rlchtcrgasse Nr. 9 Korpulenco debelost odstranjuje zellično milo „Ural" Odlikovano je z zlato kolajno in častno diplomo. Mesto zalitega telesa mladeniška in vitka postava. Nikakoršno zdravilo, edi-nole kot sredstvo zi od- stranjenje debelosti. Zdravniško priporočeno. Nobene dijete, nobene premembe v vsakdanjem življenju. Izboren učinek. 1 kos 150 g 2 K, 3 kosi 5 K, 6 kosov 9 K. Dobi se edinole pri M. Feith nasi, Dunaj, VI., Ma-i lahilferstrasse 45. Raki. Surovo «■r maslo, aa franko po povzetju: 60 do 7« živih velikih rakov K 7 .Vi; 80 do K O namiznih rakov 6 K , iz kravjega mleka, naravnu surovo maslo à » kg zabo| K 9. Oospa Margules, Buczacs »6 (Ogrsko). Leposlovni mesečnik „Dom In SuetM stane za celo leto K 10— Naroča se v Ljubljani. Sprejme se v enem ali dveh mesecih pošten, spreten in priden, za konje popolnoma zanesljiv kočijaž Kje. pove upravništvo tega lista. 1487 M Razglas. Vsled sklepa občnega zbora Bratovščine av. Jožefa s sedežem v Ljubljani se tem potom ponovljeno naznanja vsem tistim članom, ki že nad tri leta pripadajo temu društvu, da zaradi popolnitve društvenega imenika pošljejo listke, na katerih je navajati: krstno ime in priimek, daa »stopa in koliko se je plačalo vatopnine, dalje je li bil letnih doneskov oproščen, ali pa če je enkrat za vselej plečal po-grebščino in « katerem znesku. Ti listki se oddajo osebno, ali po pošti na adreso g. Fr. Soukal, trafikanta in krojaškega mojstra v Ljubljani, Pred škofijo štev. 12, kateri je obenem tudi pooblaščen, da izplačuje proti pobotnicam društvene račune in sprejema plačila kakor letne doneske, doplačila na pogrebe in vpisuje nove ude. Pripomniti je še, da bi onega, ki bi po preteku treh mesecev, to je do konca avgusta t. I., svojega listka ne priposlal ali se osebno ne zglasil, več ne smatrali društvenim članom. Tem potom se tudi člani opozarjajo, da se bodo letni doneski za naprej pobirali vsako prvo nedeljo po novem letu. Tisti pa, kateri vpošiljajo letne doneske po pošti, naj dodajo k svoti 2 K še za poštnino 6 h, ker inače društvo za ta znesek škodo trpi. 1469 3-i Vodstvo Bratovščine sv. Joiefa. POZOR! za napravo domaČe pijače dobite v potavi le Pristne snovi polnoma pravi in zdravju neškodljivi sesta"vl le tedaj, če Ini» vsaj eden del mojih snovi, zgoraj stoječo, postavno zavarovano varstveno znamko. Moje snovi so bile ie večkrat, zadnjič dne 23. februarja 1907 preizkušene od c. kr. preizkuševal nice hranil v Oradcu glede njih neškodljivosti; vsled spričeval, katera imam v rokah od omenjene preizkuševalnlce, nimajo v sebi nikaklh zdravju škodljivih tvarln, vsled česar so v moji sestavi najbolj pripravne za napravo v resnici zdrave In najbolj okusne domače pijače. Vsled tega prosim vsakega, da pazi v svojo lastno korist, posebno na zgoraj stoječo registrovano znamko, da se tako varuje pred manj vrednimi ponarejenimi izdelki. Kmetovalci pozor! staroznana krščanska «vrdka. Opozarjamo vse kmetovalce in gospodarje na svoje po vsem Kranjskem, štajerskem, Koroškem. Hrvaškem, Ogrskem, Dol. in Oor. Avstrijskem znane snovi ta napravo domače pijače z vinskim, hruškovim in jabolčnim okusom ter vseh vrst žganja 80% ocetnega cveta itd. Snovi so naravni pridelek in vsled tega popolnoma neškodljive. Z njimi lahko mešate vino in sadni mošt ler delate pijačo na tropino in droži ali tudi na samo vodo. Ker je moja trgovina tako razširjena, sem v prijetnem položaju, da dajem za nizko Ceno najboljše blago. Vsak, ki je enkrat poizkusil, je moj stalni naročnik. Prosim, pazite natanko na mojo tvrdko, ki obstoji že več kot 15 let in vsled tega le ona sama more oddajati vse po dolgo izkušenih receptih! Na zahtevo pošljem cenike zastonj. Z odličnim spoštovanjem udanl AMORFI POLLAK trgovin. s špecerijskim Hliunu rUL.LHI% iB drugim blagom. . . „Pri črnem psu" Gradee, Annenstrasse ét. 46. 167 8-5 i Skozi 14 let preizkušeno 168 Hlolno uopno dobite najceneje pri Mihael Barthel A Co. Dunaj X/3. Spretnega za izdelovanje motik, sekir itd. sprejme takoj. — Kdo pove upravništvo tega lista. 1378 415.000 kron znašajo glavni dobitki štirih originalnih srečk, ki so naznanjene v inserat-neni delu današme številke. Plačuje se lahko v majhnih mesečnih obrokih. Menjalnica Oton Spitz, Dunaj, ki daje tudi vsa tozadevna pojasnila. 20.000 metrov ostankov 10 -20 m dolgih, najfinelilb, popolno brez napake, obeljeni, primerni za najilnejèo tettano ali poaleljno perilo Rumburiko In batlst-platno.............po 25 kraje, meter Ceflr za domačo obleko, bluze, predpasnike, otrolke obleke, labori» kakovost, lepi nežni vzorci............19. , Kanavas za posteljne prevleke, za|amč. perllno, gosta kakovost, živahne barve. 80 cm ilrok..............24 . , 120 ................ 35 . . Rjuhe brez ilva, S m dolge, 150 cm iiroke.........90 , . Kuhinjske brisat«, iabov vzorec............•• . . Brisače za posodo, rdeče karlrant............10 . . tka*n"lca° ?a° Vlittlo J U I i j K 3 H t O P, M? Ptì Nadlodu. Najmanj se pollila 5 kg za poskuinjo — ca 45 metrov. Netigalajoče te vzame radavolje nazaj, vzorci ae priloie le zavoju za poakuinjo. 1414 3—i Lyra kolesa. Carine prosto Priznano najboljši izdelek. Nedoseina kakovost in oprema. od avstrij. razpoilljalnica Zastopniki se lidejo. Najnižje cene. Jamstvo tri Ista. C. kr poSlar M. Junger v St. pil«: Vaš Izdelek obče dopada Čudili se moramo res, da more tovarna spraviti na trg tako solidno Izdelano, vsem zahtevam nove dobe ustrezajoče, lahko tekoče Volo po tako nizki ceni. Richard Ladewlg, Lyra tovorna koles, Prenzlou. Postfach Nr.253. - - Zahtevajte zasloni Najcen. nakup čeikega posteljnega perja 5 kg nov., dobrega, sivega, skubljenega, brez prahu, K 9*401 boljil K 11 "801 5 kg dobrega napol belega K l6-|belo.mehkoK23-50i 5 kg snežnobelo, mehko K 28—, K 30—, K 34—, K 36i 5 kg sneinobel ne-oskublj. K 23—, K 26—, K 29—t puh alv i K 3-40, bel i 4—40, sneinobel a K 5 80 In K 6-40 pol kg. Poiiljatev franko po povzetju. Sme s« zamenjati in nazaj vzeti proti povračilu poštnine. Pri naročilu se prosi za natančen naalov. ■VANA POLATSCHEK Janovitz a. d. Angel IS pri Klatovu, Čeiko. • t Deželni pismo nos d išče službe na kakšni fari, 1232 trgu ali vasi. 3-1 Več se izve pri uprav-ništvu „Domoljuba*. Radi reduciranja produkcije se proda 1076 500 tucatoo plotnenlh rìuti h«)7 ffiift 150/200 cm dolgih, za-iirgL JIVUi roblienih. najfinejših po K 14-30 6 kosov. Zlasti so priporočljive za hotele in kopališča. tkalnica platnenih In volnenih izdelkov Ur. Krejcor. Dohruiko it. 75, ČeSko Izborno novosti i ceflr, batist In tkalne tkanine, oksford, damast, posteljno perilo, namizni prti itd. najboljše kvalitete. Vzorci zastonj. Kot špecialiteta oprave za neveste. Lepo arondirano posestvo z dobro idočo gostilno na Slov. Koroškem blizu železniške postaje, ob križišču več cest, dober kraj za trgovino, z lepo hišo, gospodarskim poslopjem, njivami, travniki in gozdom se proda zaradi preselitve za 118000 Ka Več pove g. Ferd. Müller, od-vetnik v Celovcu. 1475 1-1 Ohranita« zdravega želodca ▼ ohranitvi, poapsiaranja la V «vilama ter odstranitvi ndla#-Prekkuteno U izbranih naJbo^-sdravllnlh seli skrbno aa- nvMtl araba' STta*!painU yrat^aao, tak »bivajoče in prebadanje po-aaaMeCa Ia lahko odvajajoče domače «fratto, ki nblaü in odstrani inane nanlndka aa-aaseraealt, alabe diete, prehlijenja, la aopnaga sapida, a. pr. goreäco, napenjanje, nezmerne kalil Malia ter krfia ja dt. Mot» balaa* aa la lekarne B. FRAONERJ A ▼ PRAOL VARILO I -m* * ▼a daM embalaže imajo iv^o deponovano rar- S SSÈL Slavna zaloga ^^ B.rRA6IER-JI V »RAfll la ll Iv. iNfMfl iikivMfi ,,pr1 tramai aria" saasa MsM Btraaa, ogel Nemdave al. Ml. H isN aiHMN *sak das. IR, pal steMsalM I R. -ai "M 11- Zahtevajte zastonj Ia poltnldl prosto moj veliki, bogato Ilustrirani glavni katalog z okoli 3000 llikunl vsakovrstnih niklasHh, srebrnih In zlitih ur in vseh vrst solidnih zistnin in srebrnin, glasbil, usnjatega blaga, kadilnib priprav po laviralli tavaralikik oaaah> Niklasta remontoarka ... K S-— Sistem Roskopf patentna ora , 4.— Švicarska, originalni sistem Roskopf patent .... S1— Registrirana .Adler Roskopf* nikijasta remont na sidro , V— Srebrna remontoarka ,Olo- rla* kolesje, prosto .... 8 40 Srebrna remontoarka, dvojni pokrov...........12-50 Budilka............. 2-90 Kuhinjska ura......... 3'- Schwarzwaldskt ura ... . . 2 50 Ura s kukavico........8 50 Za vsako aro 3 letno pismeno jamstvo. Brez rizike. Zamena dovoljena, ali denar nazaj. Prva tvornlca za nre v Mostu 1294 15—2 —=— Jan Konrad -— ln kr. dvorni dobavitelj v Mostu št. 9S6 (Čelko) Sčetkarski pomočnik dober, samostalen delavec, more dobiti dobro in stalno mesto. — Pobliže pove: Vinko Bek, Zagreb, Mlinarska cesta 10. 1459 3—1 Trgovina s kiobuki in Čevlji Ivan Podlesnik ml. Ljubljana, Stari trglO priparvfa >«•)• »alHio zal««o aafraaaevrstnejilk klokukav, «I-Mtm Ia (apk. kakor tu« naj-trpalnajllk t«r Mjllnajllh «evlje». Učenca 1460 2-1 za mizarski obrt, poštenih staršev sprejme takoj Ivan Dogan v Ljubljani. Priložnostni nakup! 1 75 Namcito gld. 10'-, lamo gld (30.000 komadov prodanih) stane lepa „Gloria11 srebrna s plombo 36uma anker-rcmontolrna žepna ura, E rima kolesle z lepim glavir okrovjem s sek. azalcem in lepo poziac aH posrebr. verifico z obeskom, natančno idoča za samo 1 gl. 75 kr. ^^^^^ Dalje ponujam pozlačeno, 36urno (vele-prima èvicarkso kolesje) remont, uro z lepo pozačeno verižico za samo 2'50 gld. Za vsako uro triletno pismeno jamstvo. Po povzetju poiilja : 1458 1-1 Izvoz ur KOHANE, Krakov št. 48. Ha am/tajajofe denar aazaj - Ha0(l ao aaro?lll po diakrat- fPOZOR ! ČITAJI POZOR! »Slavonska biljevina. I Ta je napravljena iz najboljših gorskih zelišč ter se izvrstno in z najboljšim uspehom «porablja proti zastarelemu kašlju, botili v prsih, prehlajenju v grlu, hrlpavosti, težkem dihanju! astmi, pljučnem kataru, suhem kašlju, tuberkulozi Itd. Delovanje izborno, uspeh siguren. Cena je franko na vsaka pošto za 2 steklen ci 3 K 40 »., 3 steklenice 5 K 80 v , po povzetju ali če ae pošlje denar naprej. Manj kot 2 steklenici se ne pošilja. Prosimo, da se naroča naravnost od P. JURIŠIČA, lekarnarja v Pakracu št. 65 (Slavonija ) 5000 up zastonj Cenik pošljem vsakomur brezplačno in polt. prosto. Kron Kron Rosk. pat. I - budilka . 2 40 srebr. rosk. 6- - sveteCa J — ielez , 7'-