ftUvilk* poUg BAilon n dan, k» Vaia niro^' ^poteče. V teh časih iplointt	vnja con, potreba -
je liat \ ^ lovanje. Skušajte imeti nai ^vnaprej plačano.
' o g.
g %
\ --
GLAS
Usigloretidtifi delavcev^v Ameriki.
JBMilMt aft tto M Offln aft Nmt Ink, N. I, under Act «
ML inn
No. 2ft — sto * ^ ^ o
NEW YORK, WEDNESDAY, FEBRUARY 9, 1944 — SREDA, 9. FEBRUARJA, 1944
VOLUME MI. LETNIK MI.
NEMCI POGNANI CEZ
Rdeča armada je včeraj zavzela Nikopol, veliko središče za pridelovanje mangana, k je neobhodno potrebna kovina za izdelovanje trdega jekla. Zopet druge ruske čete so v štiridnevnih bojih pobile 15,000 Nemcev ter očistile sovražnika ves vzhodni breg
dolenjega Dnjepra.	JEKLARSKI VODJE PRAVIJO, DA JE ODPUŠČA.
NJE DELAVCEV ŽE V TEKU
Philadelphia, 6. ta>. — Da-----
NJEPER
Tretja ukrajinska armada generala Malinov*k«ga je razbila jh'1 nemških infanterijskih divizij (30j000 do V73,liO(> mož), 'ko je za vzela Nikopol, ki so ga Xemei drža I i od 21. avguMa 1041.
Nikot>ol je zalagal Neme** s <»<) odstotki mangana, zato po-mmi iz^dbt tega mesta y.a Neme i jo zelo luni udarec, kajti od M^Iaj Ibo ^morala *ldb»vaj&i manganovo rudo iz d mirili kra je v zasedenih dežel, ki pa jo f^laAiše vmte.
Te dve zrnati je oznanil s jtoscbiiim dnevnim y »o vel jem maršal Stalin, moskovski radio pa j«* Hporočil, da so štiri krajinske armade v devetih «|neli obkolile ali pa pognale v	nemških divizij, ali
10,000 do 4;C).OOt) mož, iZofH't je grmelo 124 moskov škili topov, ki so oznanjali zmaj?'1 rd^o armado, ki potiska nazaj Netnee na 2000 milj dolgi fr<flfti od Estonske na Poljsko in od tam do listja Dnjepra.
♦Štiri ukrajinske arma<le, ki štejejo okoli i^OOO/KK) vojakov so pobile nad 50,000 Nemeev. vjHe pa so jih okoli 4000. Vse štiri aru uide delujejo v tesni zve*i med se4>oj ter hočejo pognati razbite armade feldmar šala Frit za Erieha von Mann-Meina rz vse Ukrajine.
Mo<h«>tii ko je tretja »krajin ska armada j gtinerala Mali-nowkega zavzela Nikopol ob desnem bregu D&sjepra, je če-trta ukrajinska armada generala Fedorja T. Tofcbuhina, ki j* prešla v ofenzivo v soJwito, vda rila skozi zadnje nemške utrdbe na levem brejju I>npcpra ter osvobodila	k\tydrat-
nih milj ozemlja, ki so ga Nem ei držali vee mesecev, medtem ko so Buwi višje proti severa Iztiskali Neme* proti zapadu.
General ToVbtrhia je nato s svojo armado prekoračil Dnje jier in vda ril na N«*mw v bok ter m tem jtouufcgal trHji armadi igenperala* IM/i i »lovskega a frontaknim naskokom od vzhoda za root i Nikopol.
V 700 mi^j dolgem predelu, ki razteza od fVn<*«*a morja do Žlobina levem bregu Dnjepra je bilo ubitfch nad 15.000 Nm*»v in 2000 vjetih; [>oleg tega bilo še poraženih 7 nemških irtfctnterijHkSh divizij 70,000 do 105,000 vojakov. četrta armada je osvobodila 44) mest, trarov in vasi in najdalje je dospela do Boljša je i^p«*ihe, £15 milj jugozapa-drto od Nikopola.
Moskovski radio pravi, da je general ToBbwhin s tako silo in tako nnpričafcovano vdaril na Nerra*et da j* med njimi zavladala velika zmešnjava in *o pričeli skaka i v reko in so
vid J. McDonald, medna rodni tajnifc-iblagajnik 1'nited Steel Workers of America, je dejal, da se nezaposlenost, katere se nadejamo po vojni, v resnici že pričenja v kolikor se jeklarske indivstrije tiče. Tako j<* povedal na tukajšnji linijski seji ter je konštatiral, da je jeklarska Ltalustrrja odpustila tekom za d njili nekaj meseeev »a tisoče tlela vvev.
Po izjavi MeDonaUla je padla temeljna jeklarska produk eija na fNi odst. in nekateri stro kovnjaki in j>oznavalei poteka produkcije j«»kla so prepričani, da 1m> obrat kmalu zlezel na »o nižjo stopnjo, kar l>o pomenilo, da bodo dedaveei. ki jih l>o zmanjšanje obrala prizadelo, ostali Malno aJi pa delno nezaposljeni. Tz teara je lahko sklepati, kaj nam je pričakovati za bodoenost, je menil MeDonald.
M^Dona^d je <falje dejal. <la jeklarska unija skinša v sedanjih raiegovorih za podpisanje
novega kontrakta izposlovati tudi garancijo, po kateri bi bil slwlnji zdaj uposljen jeklarski delavec trotov, da bo imel <k'lo za naslednji «lve Jeti in sieer na podlagi 40-urnega tedna. — Ako 4>o mogoee <lose<"i tak pakt z jeklarskimi družbami, tedaj bi se povojno nezaposljeno^t, opravljena in
Jugoslovanska fronta
London, 7. ftb. — Jugoslovanski partizani so pretrgali dve strategični železniški progi v Bosni in sicer vzhodno in južno od jjpestolnice Bosne, Sara j eve.
Titovo poroeilo pravi, tla je
nekoliko ublažilo, ker bi ne bilo vrženih na cesto preveliko število delavcev naenkrat.
Joseph Seanion, raziskovalni direktor unije, je dejal, da »daj počiva v južnem delu New Jersey in Delaware 68 plavžev.
bilo to storjeno v času, ko so Nemci hiteli z dovajanjem oja-čanj v vzhodne predele Bosne.
Proga Jmed Viš^radom in Sarajevom, katera služi prevozu Zii j iržn ovzhod n o Bosno, je bila pred nedoleo po Nemcih prevoz po njej obnovljen, a zdaj pa so partizani zopet pretrjrali to črto na več krajih. Enako je bila pri Gareinu pretr<cana proga, U^i drži od Mostara do Sarajeva. Tu je ibil tmdi iztirjen vlak, ki je vozil vojaštvo.
na deskah in hlodih plavali na nasprotni breg. In Moskva pravi, da. je pri tem utonilo več sto Nemeev.
'Moskovsko ipoBnočno poroeilo pravi, da so Rusi prebili nemške utrdbe, ki so obstojale iz trHi vrst zakopov, ki so bili zavarovani z bodečo žico in minami. Nemško armado so razbili na več posameznih skupin in eno veliko skupino so pogna li v Dnjeper in jo uničili do zadnjega moža.
Na severu, 175 milj nad Ni-ko»j)olom, pa prva in drugn u-krajinaka armada uničujeta 10 iK*mšikih divizij, ki so obkoljene v rerkasijevem žlebu, ki je bil že zelo stisnjdn in meri sedaj v dolžino samo še 30 milj, na širino pa 20 milj.
Na fronti visoko na severu in južno od Tjeninntgrada armada generala Leonida A. Govorova neprenehoma pritiska na jug proti nemški močno utrjeni postojanki okoli Luge. Ta armada j« v 24 urah napredovala S milj ofo Ijenongrad-Mateckaja-Dno "žele-Tjnici in je zavzela železniško posrtajo Torkovi ei, 19 milj severovzhodno od Luge hi 14 mij nad BHeckajo.
^Jkoli »Novosokolnikov, 260 milj južno od Leningrada, dru ga baltska armada generala Markiana M. Popova nadaljuje tvojo ofenzivo proti Letski in je včeraj pobila nad 1000 Nemeev in oswrt*odila več neimenovanih obljudeni krajev.
Ne pozabite krvavečega naroda v domofM? •— Pošlji to Vaš dar še dane^ Slovenskemu Pomožnemu Jdbom
RUSIJA OBLIKUJE POLJSKO
Rusija je ta teden jasno pokazala, da bo odobrila no. vo poljsko ' lado, neodvisno od zamejce vlade v Londonu kot podlago pogajanj za mejo med Poljsko in Rusijo.
istem časni je Rusija poslala Bolgarski ostro svarilo, da se o<lpove zvezi z naeijsiko Nemčijo. Ruski .bomibniki so tiuli dvakrat liombardirali pre stolnico Finske Helsinke, -kar je za Finsko ojpomin, da čimprej konča vojno z Rusijo,
Kako namerava Rusija vpo-f-taviti po vojni novo Poljsko, je razvidno iz Izjave, ki je bila' poslana po moskovskem radiju in ki pravi, da rdeča armada izganja iz dežele nemške vpa-dnike in da bo vstala nova Polj ska in Ibodo nastali vsi poboji za prijateljske odnosa je med Poljsko in Rusijo.
Isto radijsko poročilo naznanja, tla bo vsbtl novega vnanjega urada v Ukrajinski sovjetski rentibliki prisilo med obema državama do večjega prijateljstva, ki ilio še povečano s posebnimi sporazumi.
To daje prav poseben .pomen sklepu najvišjega so v jot a v Mfeskvi prajšnji teden, «La bo vsaka sovjetska republika i-mela pravico, <la sama vodi
Naciji zbirajo rezerve blizu Sarajeva
Glasom poroččla podanega po staniei Svobodna Jugoslavija, zbirajo naciji številne rezerve v predel j u Rogatice. kakih trideset milj vzhodno od Sarajeva in okroj? dvajset milj severno-zapadno od Višegrada.
V provinci Liki na Hrva-šj^m se vrše ljnti boji in to po-su^inin v krnin Ri-inin
VZORNO OBNAŠANJE JUGOSLOVAN,
BEGUNCEV Amer- Bdečf kri* se je izrazil pohvalno o njih disciplina, ponosu in volji do dela.
Kairo, 2. f<*b. — Pred mno-
cov. Boji so se vršili ob Zagreto Split železniški progi, kakih deset milj severno od Gospica.
IZ DELAV SVETA
Edigewater, X. .J., 7. teb. Delavci v tukajšnji Fordovi ^ radio jo or^a, tovarni ?«o preteklo solboto za-stavkali a potna pa so šli v ponedeljek zjutrajj^ii jiazaj na delo, ker je tako želela njih lokalna linijska podružnica štev. 906 United Automobile Workers (CIO). S tmi jo bilo preprečeno zaustavljen jo produkcije v tovarni, ki ima. uposljenih tri tisoč delavcev, ki so šli na stavko v protest proti odstavitvi nnij. delavcev. Spor no zadevo /bodo prizadeti delavci zdaj prednesli pred posre dovalni delavski o<lbor, katere ga ilokalni zastopnik je prof. Yale univerze, dr. Harry Širnima n.
Poljaki ubili nacijskega
generala v Varšavi
Stockholm. — Poljski pod-
a je
bil 1. felbrnarja letos ubit v Varšavi nacijski poveljnik, ire-neral -major K ifWphepft. -Kot
navaja stanica S WIT., je bilo z njim vred ubitih še pet drugih nacijskili častnikov, ko je eksplodirala na ulici bomba.
Naeiji so se maščevali Za u-mor Kntschero s tom, da so pobili sto talcev, katerih trupla >o pustili ležati na ulieah v svaHlo ljudem. Xa mesto Varšavo je bila razpisana glo-ba 100,000 zlotov (poljska denarna valuta) in izdan je bil odlok, da morajo biti ljudje ob gotovi uri zvečer doma in se ne smejo pokazati na ulicah.
6 irvljonov mrtvih na vseh frontah
Po cenitvi izvedencev Metropolitan Life Insurance Co. v New York n, je na vseh frontah do sedaj bilo ubitih okoli šest milijonov vojakov, največ Nem cev in Rusov. To je še vedno
,	, .. . manjše število kot v	prvi sve-
svoje vnanje zadeve s	tujimi , . . . ,	. .
, v .	tovni vojni, ko pli	.bilo uibi-
ttrzavann.	f-h 7>500000
Ukraqina je nekak poiskus, AmeriAkih v0^ov hUo u_ da postane 16 sovjetskih re- foitih aU pa so umrli za rana_
gimi meseci j0 neka dobra duša spletla volnen jopič za lokalno postojanko Rdeča križa v I^arehmontn, X. Y., in zdaj je s tem lepim rdečim jopičem razveseljivo srtee n^le^a, hist rookeg-a ji^oslovans-ke^a dečka, Ivice Javorčiča. ki no^i ta topel jopič v begunskem tabo riššu v piLM-avi.
V istem taborišču je noeoj toplo oblečen tudi 4-letni Vinko Magliea z;ito, ker si je vzela v New Orleausu neka doibra
za
Rdečega junije irneTrn r red Nagola, ki je oblečen v jopič l>oslan iz Brailentom, Fla., do-čiin so matere m starejšo s<i%tre teli malčkom- oblečene v kroje Obrane }>o Rdečem križu v raznih krajih Amerike.
Ti l>egunei v puščavskem taborišču po člani jtt^oslovanske skupine beguncev, ki so sedaj tukiij na varnem. Vsi so pri--staši	in sem
kaj so ibil i privedeni po prizadevanju in zaslugi angleške reliefne administracija za Sredozemlje, katera je vprašala A-meriški Rdeči kri-/., naj pomaga ustanovit i te ljudi v 'begunstvu. Rdeči križ je slučajno imel v svojih skladiščih »na Srednjem Vzhodu večje zaloge obleke, vključivši volnene pletenino in je takoj priskočil beguncem na pomoč, da jih za silo preskrbi vsaj do časa, ko se jim bo moglo nuditi stalno pomoč po regularni pomožni akciji.
publik avtonomnih in skupno
mi 43,000, kar je še vedno manj
CITATXLXEM jo znano, kako so je vm podražilo, te rmvnoUko tudi tiakovnl papir in druge Hiktr-ak* potrebščina. Da si rojaki zaaignr&jo redno dop^iiljanje lista, lahko grede	n*
rok« i tem, da imajo vedno, 6e le mogoča* «na-prej plačano naročnino. ALI NI BIOBKO VELI SVOJO MAROCwmO dK DAKBfl?
med seboj tvorijo m^cxVn fe<>t v ^ovni vojni. Mno blok proti nemškim napadom. amori^kih vojnih uj,tnikov
Da se Rusija ne bo prav nič je umrlo poleg tega na Japon-ozirala na poljsko zamojno skeni in Filipinih, vlado v Ijondonu, je razvi<hio iz naslednje izjave po radiju: " Ztamejna poljsa vlada pogosto kaže impe rja 1 i stična, protifašistična nagnenja v svoji politiki. Jasno je, da taka nagnenja izključujejo vsako možnost prijateljskega sporazuma."
Značilno je, da je bil Aleksander E. Kornejčuk izbran za vnai^jeg^at komisar j« »Ukrajinske sovjetske repiJbliko. Kornejčuk, ki je še k1 pred enim tednom odstopil kot vnanji komisar v Kremlju in je naspro tovai zatoto-vam • Poljšake, da njene meje z Rusijo ostanejo iste, kot so tbile pred vojno. Kornejčuk je mož Vande Vas-sileVske, predsednice Unije poljskih patriotov v Moskvi in je velika nasprotnica zamejske polj«ke vlade.
stane in (bolgarsko mornarico za prevažanje m ate r i j« 1 a na rusko fronto.
Naciji iz Krima preplavljajo bolgarska pristaniška mesta
Bolgarska pristanišče s o polna nemških čet, ki jih naeiji dovažajo po (Vnem morju iz Krima, katerega vedo, dsa ne bodo mogli držati spričo nagle ga prodiranja Rusov na vseh predelih fronte. Poročilo, ki je bilo podamo po britskem radiju, navaja, da se morajo 'bolgarski prebivalci obrežnih krajev in mest umikati nemškim vojakom, kateri se naslanjajo po izpraznjenih hišami, medtem, ko si morajo ljudje iskati zavetišča. po barakah v 'begunstvu. Moskovska poročila tudi navajajo, da Nemci svobodno uporabljajo vse bolgarske pri-
Vatikan protestira
Vatikanski radio je naznanil, da so bile kršene pravice vatikanske posesti, ko je italjanska fašistična policija vdrla v baziliko sv. Pavla v Rimu, jo preiskala od kleti do strehe in aretirala oseb. Vatikan je proti temu postopanju ostro
protestiral.
Edini vojni bond, za katerega vam bo žal, je oni, ki ga niste kupili!
ZAVEZNIŠKI VPAD JUŽNO OD RIMA
Prizor oib priliki izkrcanja zavexn i&ke armad* ca nemško črto južno od Rima.
Begunci so prišli na mesto dobro organizirani
Charles Bailev iz Bostona. Mass., ki je direktor civilne pomožne organizacije za Sred nji Vzhod, jo peljal delavke in dHavoo Rdečega križa k novi skupini (beguncev iu tndi sam pomagal pri razdelitvi potreb ščin, katerih so bile predvsem deležne ženske in otroci — mo ški, ki so tudi med novodošln skupino, morajo počakati dokler no pride več pomoči, ali dokler niso z vsem najnu>e j šim proskiibloni otroci in žen .«ko.
Direktor, kot delavci in «!»• lavke Rde<V«ra križa, so vsi izjavili, tla je ta skupina Wiriin-cev najneiuivadnejša od vseh, ki ?o imeli dozdaj opravka z njimi. Enako so se izrazili tndi drugi uradniki Britske^a Reliefa za Srednji iVahod. Še pr«\ dno so ti lx*gunei zapustili svojo ro<lno Jugoslavijo, so bili organizirani v samoupravne skupine in reliefni uradniki, kot tudi delavci Rd<ve^;i 'krrža so dejali, da j«- to bilo njim v veliko jMimoč.
Stoičnost in odločna volja je bila naravnost čudovita in vzgled na. Vsi. otl naijmlališili otrok, ki so komaj do»bm sho dili, pa do čvrstih deklet in starih ljudi, ki so že na robu groba, so delali vtis ponosnih ljudi.
"Drtbili smo povelje od naših lastnih častnikov, da moramo na vaumo, sicer bi bili ostali in se bili proti sovražniku do zadnjega diha," jo dejal eden od beguncev, ki je znal r.a silo govoriti angleško.
Tn na obrazih ostalih, ki so stali okoli njega je ibilo razbrati, da je moralo 'biti res tako.
Večina teh beguncev je hotela takoj videti, če je zanjo kako delo, ker na vsak način si hočejo sami pomagati in nočejo biti odvisni od reliefa, pač pa bi radi prodncirali in delali, da »bi mogli poslati kaj borcem, ki so ostali doma in se (borijo naprej s sovražnikom.
Nudenje pomoči prva stvar ob prihodu
Ko so ti jugoslovanski 1k»-gunei dospeli n a »Srednji Vzhod, se je predvsem ^»skrbelo, da so dobili jesti ter da so se očistili in okopali, nakar so bili pregledani po zdravnikih in cepljeni proti tifusu, da-vici in črnim kozam. To delo je nadzoroval dr. Wilson Dodd iz Beriar, K v. Ko so fbili vsi zdravniško pregledani iu pljeni, se jim je porazdelilo obleko pod nadzorstvom Wil-helmine Haley iz Norfolka, Xeib., Ed ne Tarr iz Pittsfour-gha. Pa., Elsie Fetter iz Lan caster, Pa., in Florence Brui?ei rz Honolulu.
Kot so povedali britski east niki, niso hoteli ti partizanski begunci vzeti nolbene pomoči, ko so prišli prvič v stik z Angleži, oči vidno so menili, da ibi se s tem na ka'k način obligirn-li. Njih prva felja je bila, naj se jim da priliko, da bodo delali in si sami pomagali.
- -
WEDNESDAY, FEBRUARY 1944
ti -m
GLAS NARODA
99
51st Year
"tttei Maratp" U Unal ptirj day •»cept fl*snrday«. »an*/# umi HoUdaya.
Butorrlpdo* T«*rly ff._AdvrtiwMnt op kgrnmtrnt
TLA CEIX) I JUTO vfcjLJA IigT ZA ZDBjD&BNfl DRŽAV* IN KANilXl: f7—; IA yOL Lffl »JO; ZA ČETRT LETA 12.—.
"UIm Naroda** Uhaja vmkl jsn Uratartl lobat. nedelj ia pramltaf.
<*tiLAft NAHODA". 21« WMF IS* STSBBT. NKP YORK 11« Ji. V
it CHalaaa I—U4J
JUGOSLAVIJA IN AVSTRIJA
Dr. S&vinjčan.

NEVTRALOI ZALAGAJO NEMČIJO
Zna.no je, d« mnogo nevtralne države v tej vojni zalagajo Nemčiji z- mnogoterimi jiotrehfioiuajnj, bodisi rade voljo, ali lia imhI iic luškim pritiskom. I>o sedaj j*- v t eni zalaganju pred-ji.ia^ila Argentina, ki pa je yred »u-kaj tedni vstavila vse parni k ki so prej v<w.ili rarfirno blatro ma Špansko u» j** U»ih» od i:< m | mi.sla do v Nemčijo.
Mnogo za vojno potrebnega blaga pa d<rfb*va X«m-ija «»d 4 ^ i«»pskili nevtralnih držav. Tako je Jan-ko leto N«*im"ija dobila Španske vsak iiicmv po sto ton timgsldiia, veliko zaloge /.e-J. /ne rude, volfram, kož% ein, tropotin in živo sr«4»ro. <kl l'or-»i.L-.iMie dobiva |j»lovieo wolfram«, koliko -a potrebuje in nuio-j-u k i uma za iztlelovaige jekla, i/ Švedsko |»a JO od.stotfeov i /Jie rudo.
Ako hi zavezniki zabraiuli i*- tlcMmvo Nemčiji, bi za nje ] '.iiH-ii^i veliko zmago in Nemčija hi bila kmalu prisiljena k
predaji.	j	mm
Ali zavezniki ne morejo preprečiti, da nevtralno države "o )<i zalagale Nemčijo z materjalom, ki ga neobhodno potrjuje v. voji'-valijo? In ali v rosnief morajo zavezniki mirno glodati, j a ko vsi- to blago uouioteiio prihaja v Nemčijo?
tem oziru je stara politika Zdrtweniih držav, da nev-11;i,in(i držav no moti, da pošiljajo blago sovražniku, ako so nnli same deležno, j£ato Amerika tudi ni prosila nevtralnih d« žiiv, da prenehajo |>ošiljiiti bla#o Nemčiji. Pri vsom tom pa n nolienega dvoma, da kaka vojsrkmjoea država ino bi smela \ sia\ iti takt* trgovine, ako ji jo le mogočo to storiti.
Tak »lučaj je 1)4 v ameriški državljanski vojni. Leta 1*<>"> j. zvezmi vlada v Shreveport. La., zasegla Kifif bis I bomba žil, k i hi I v mien sf7U>,000 in ki gii jo kupila neka španska firma z
j« Hitler zmkričal: i4Tain spo daj na jugu smo izvršili samo majhno korekturo mej!" «S leni je mislil na tal\ino nevernega dela Slovenije, takozva-no Spodnjo štajersko z mesti Maribor, Celje, Ptuj in Brežice in na našo Gorenjsko z Radovljico, Kranjem in Kamnikom. Koroško deželo jc poteptal in požrl že prej, ko je ugrabil Avstrijo in jo priključil Nemčiji.
Avstrija, predstraža germanstva.
Ni to prvikrat v zgodovini da so Neme i tako meje 44po pravili.'* Vsa Avstrija je v resnici le rezultat obmejnih korektur", je ozemlje, kate-ro so Nenu-i b-koni stoletij /.jemali slovauslrim >osedom na vzhodu, poseluio n;ini Slovencem. Avstrija, ki je ostala ]m> ■pivi svetovni vojni, je bila in bo tudi v l»odočiio>ti obmejna trdnjava germanstva tako <ioi go dokler IkmIo tam prebival ci, ki govorijo in pišejo nemški jezik. Včeraj katoliška in kr šoans&o socialna, potem socialistična, danes pangernuinska in hitlerjevska, jutri s krinko demokracije na sladkem svojem lieeou, jo in ostane Avsiri ja zbirališče vseh skritih ali o čitnih nemških naklepov za po večanje nemlškega ozemlja ali vsaj nemškega \KnHnrkiei~;j' pioti jugu in vzhodu, torej pet manentno torišče nemškega "(Dfrar.g naeh Ost en" in nem škega prizadevanja, da si po stavijo čez razkosano jjemljo Slover.eev svoj most do Adri-je.
Mi Slovenci in z nami vsi pravi Jugoslovani, ki vidijo malo dalje, si ne delamo nad to vlogo Avstrije tudi v bodočnosti nobenih utvar. TMiro vemo, da so bili najprej bavarski in sploh ostmarkovski rau-briterji, potem razni fevdalni večji ali manjši vladaivki, ka-
in Tiaziid
Ko so Nemci v aprilu 3941 po- ro slovensko državno tvorbo drli in razkosali Jugoslavijo,'Gorotanijo (Koroško) in pošto
pom a vso si vensko zemljo med Danajem in Terstom, Bavarsko sleparstvo in nato čisto ne sramno osvojevanje in ropanje z ognjem in mečem, jo splavilo Slovenijo, kolikor je niso vzeli Ma<V/ari, popolnoma p«vl nemško peto z vključjem v "sveto linusko-neuiško eesarstvo."
To slovensko zemljo, ki je bila enotna in prostrana od Blatnega jezera v današnji Ma d-žarski do Tirol in dalje na jug do Pule, c-o Jlabsburgarji razdelili v štiri tikkozvane habs huig-iiske dedno dežejc, ki so jih pozneje imenovali Stajer-
SHLEPNIH
MiSiC^H
DOBITE
PAW-EXPEUER
Od leta 1867 . . . Zanesljiv liniment za družin«
Aleksandra v Marsejllu- Vse to Pa je le priprava za vojni pohod, za za vo je van je in razko sanj«* Jugoslavije.
•Ko je bila Jugoslavija vojaški« na tleh, ,>o Nemci in T^ihi pokit>.ali, kaj hin'ejo z nami
(RAZGLEDNIH W j
P	Piie Anna P. K^a	^ |
•JUGrOSLOVENSKA MATI, NKMOJ TUOQVATI.
IL
Mlorijo in }>nfeigajo raztrgano
s k o," Koroško. Kranjsko, in Pri Slovi ni jo in vso Jugoslavijo
Po padcu Mussolinija imajo lieimšUi gaulajterji vso oblast nad vsem slovenskim ozemljem
morsko s Trstom, rili, ila lii nas la/< li. Y teh deželah
To so sto-|Kmeničeva-o i z poti r i
gavali. Zato ne smemo čn tli 11,
< !;i so
vali slovenski živelj sisteumtič <mI Dvornika do Jadrana, le no ii. ga gospodarsko i>.moz-|1>n,]<n'in'^ ^talo v madžarskih kren^pljih Nič več ne go veri Hitler o 44korekturi mej," sedaj je pravi 4 jwmmozevalee* rajha, kar pričajo |k> Sif>voniji iu vsej ostali Jugoslaviji stoti-oči črnili grobov in tisoči požira u. h sol i šč.
4 4 Storite, da bo ta dežela nemška" — Hitler
Tako je ukazal Hitler svojima gaulajterjima. na Stajei>-s»kem in Gorenjskem, ko jima je d:il našo deželo v oblast Kakor dva stekla psa sta se zagnala dr. Rainer na Gorenjskem in dr. Ueborreitor na Sta jerskem. v Slovence, v družbi
1
dovoljenjem konf<Hlerativne južne vlade. Bonfoaž jo bil že tedaj lo vajem pri izdelovanju liiiniicije iii je ibii označen kot
»ojni materjal. Španska vliwla se je v imenu firme pritožita
pri ameriški vladi. Tedanji državni tajnik Bavard pa je zavzel j(0n*' JtaiHmber^ovei »tali: -e, da jo Španska Hrina trgovala v sovražnem« ozemlju^ ^ Habslmrgovci, ki so sto i: * la jo je v sled toga mogočo smatrati-za sovražno in vojskujo- ]et ja kradli slovensko zemljo ro m« >tra»ko. Vsh'd tega j<* Bavard sumitraJ, da so #>ile Zdru- proti jugu in delali obmejne /ir državo opravičene zapleniti bombaž in da vsled tega 4 4 korekture". Zato jih ne mišk a . .an-ka firma ne more od ameriške vladati zahtevati o<Kkod- mati zgodovina imenuje o I.ine, ker }*' biloMago izgiJdj^io v sovražnem ozemlju.	jiiuiozevalei države." Na ta-k
■ način so Nemci podjarmili sta-
I/ i«ga slotli, da Amerika nevtralnih držav ne more pro-l_________________
-iti, da ne bi zalagalo Nemčije z vojnim materialom, pač pa ■ morejo zaseči, kjerkoli jim je mogoče. T«ega materjala pa ni po v od mogoiV prestreči na |»oti. Ko je'Nemci ja zmagovala. o\eda hi bilo aa mestu, da bi Amerika ali pa kaka druga za-\e/niška država mogla izvajati pritisk na kako (nevtralno državo, da bi preneJmla zalagati Nemčijo z vojnim blagom. Sella j ko jo \einčija v defenetivi Ln zavezniki »anaigiijojo na v eh UijiV-ih, bi l>W v toni ožim priti-sk ma nevtralne države i a oKstu, kajti Nemčija ni več v stanu s svojo armado vdariti '•a državo, ki ji je pretiehnia pošiljati iblargo. Po vsejb človo-ib |H»stavaJi je zAooinoe vsnkdo, ki |xxlpira -zločinca in mu na i atenkoli način |>ouia^:a.
Kavojniki I»i mogli t.-ukini nevtralnim državam zagroziti s -aaikei jami, ki bi bilo nveljavljemo doloma že sedaj, deloma pa 'imH poem-ie in alwdi v mednarodni trgovini.	»
Zavezniki bi delali saiiko v svojo ko ris}, ako z grožnjami prisilijo firme uevralnlh djžav, da pmi^iiajo zalagati Nemči-i t. S lom bodo samo sebi koristili, kajti skrajšali ibodo voj^io ir ohranili mnogo življenj ia si bodo prihranili ogromne stroške.
p SteideJa, Major Kajbiča in Por. Selrosehnisspove Avstri konk-r:i Kdo naj pcu^e v>o, "'»»ernacijo naši nčiielji iu druui|sVoj«.inu miljoi.skemu-ti vi w n .
iSflovenci prvi pozdravili razpad avstro-nimlžai ske m uiiirhije kot osvoboji-nje i zj h n 1 tisočletnega nenuškega jaima. T»nla ta osvoboditev je bila le delna in »kromna, kajti le osrčje slovenske KomJj«? z glavnini me-tom Ljubljano se jo zedinllo z Jugoslavijo. Sko-r«i mil'jon (Slovencev je (»stalo po<l Italijo. Avstrijo, in Ma-džaisko. liili so tam "narodna manjšina" izročeni na milost ir: nemilost stavim svojim ovražnikom- Naj omenimo sa mo pritožbo koroških Slovencev leta 19.T4 proti Ziitiranju strani
ie Lis?« narodov v Ženevi, kjei so našteto le neke strašne krivice, katere so zagrešili "dobri Avstrijci" nad koroškimi Slovenci. •
l"soda naših manjšin pod \vstrijo, Italijo in Madžarsko prod današnjo vojno pa je bila le ten na predigra apokaliptičnega trpljenja in strahot današnjo vojne proti Sloveneean
if>«-i seveda* svoboda Slovencev v Jugt*4;rv'rji,- ki se je navzlic t< žavaiu le počasi krepila. ni bila po volji. Saj smo bili Slovenci pi vi na -poti tako Nemcem .kakor Labom in Madžarom. Nas so morali odstra niti. Nas so morali uničiti. Zato so organizirali vstajo na Hrvaškem, zato s^i ubili kralja
Ko j«* Italija dobila jh> zad liji svetovni vojni naš«* primorske krajo jmxl svojo oblast, ni hotela dati jugoslovanski manj šini na tej u ropa ni zemlji no be no ga rosnega iu trdoeg« zagotovila gkd«» sp<»štovaaija na-rodnih, kulturnih, gos|WHlar-s-kili in >ocialnrh pravic prebivalstva na okupiranem ozemlju. Tu* I i ni bilo o« I strani velikih sil, ki so dalo Italiji naše ozemlje, nobenega pos«(tmei;a pritiska v t« ni |»ogledu, sicer bi Italija morala |K»ložiti >v«*ča-no «obljubo, «|a <Ih> |iošt«'iio in člov«'ško ravnala z narodom, katerega zemljo si j<* upala ti-grabiti, k«*r je bila v t**m pod-prta po zaveznikih, - katerimi se je liorila proti Avstriji iu Nemčiji.
Da so zad^tsti resnici, j«* treba omeniti, da obljub- so bi!e in še precej jih jo bilo, ali na žalost so skoro istočasno, ko so morali naši slovenski in hrva-
moriimo gledati prcnlv-sem na bratstvo delavcev, pa naj ImmIo to Ltalijani ali |nt Frimoroi, ki so čel rt stoletja bili uničevani in mučeni po ltatlijanili, so ni li ti fantje slovanski fašisti" . . . vsaj ako jo razumeti poj mo vanje, -katero zavrača naro d»u» zavest in so (»prijemlje h* gotovega pamfletnega znanja in	solidarnosti, bratstva,
itd.
Sovda smo na svetu tudi ta ki delavsko-zavediii ljudje, ki smo čakali iu čakali ter »e ča kauio, da se dvigne zaveden i talijauski in aninški delavec in protestira v mogočnih in gla-nih iln-scdab proti lenm, kar je dogajalo luul Ziisiiiiijeniiiii jugoslovanskimi manjšinami pod Ita'lijo in Avstrijo. A pro testov ni . . . je pa V teku ->il«ia iu veličastna Ininba jugoslovan skega Ijialstva iu primorskega ljudstva, ki >o jo dvignilo |nmI samo |»eto tiranskega unieeval ški duhovniki oznanjati raz"(.a od severa iu juga ter >o vr prižme take itali janske obljntoe v |M, j /;l osVolK»jeuje -voje
zemlje . . . za priboritev -vojili
spoštovanja naših pravic, noreli naši kulturni domovi in -o bi le napaden«- tiskarne slovenskih listov v Trstu in Gorici, ter so bili odvajam v zajniro in
človeških i>> uaKMlnili pravic . . Iu kaj zdaj opažamo.' To, da i »i r;»<li delili sadove te sijajne boHn' že zdaj oni, ki niso vzlie
strahote, ki >o jih te mreine izvršile nad Slovem-i!
Da. ne čudite so, veliki zavezniki! Mi Slovenci obtožujemo pred vsem svetom naci -te iz Avstrije. Ne dajte se o-goljiifi-ti in oslepiti od sladkega lica tako prijaznih avstrijskih Nemcev! Zdaj. ko jim ob Hitlerjevi strani teče vo«la v grlo, vlačijo iz ropotarnice sta ro nedolžno avstrijsko čelado češ. g'ejte nas, saj mi nismo krivi, mi sami srno lo žrtev 1 lit lerjevega
inteligcnt.. — !>a. učitelja naš«, od »čine so vklenjenega v verige odgnali v zapor in internacijo ž'* v zgodnji jeseni leta 1 !>'_?!i.
šli v s«'l»i t "ko n i dolgo «lol»e na ciztua iu fašizma toliko skupil*-ga odpora, da bi udarili zločin ski režim v svojih deželah v
Kaj je zakrivil .* S fanti je |M'l|»>raz tn ,,,,, pn^prečili njegove v gostilni slovenske |*'-mi in nakane pokolja in niiN- vania
ter usužnjovanja slovanskih ljudstev . . . d:t, pre(lvs« ni -lo vanskib ljudstev!
jim jo rekel, naj nikdar tie jmi-zabijo svojeiTJi mat«»rin«-ga jezika.
Ker je bila I tiri i ja takrat, kakor nam j<- s«.«|a j | togost o ik>-verfeino, "demokratična', je mogo("o. da je bil naš učitelj
j^l:tl!uilM":iniW.MIIlinilR!lill!l!lltll,IIPIIiCM "umiiiioiwi'tiinh.il
i
I
WE BOUGHT EXTRA WAR BONDS
TH
t
imajo velik uspeh
i
-n n 'v / '
J >•

WAR LOAN
* •• • • * r
ZNAK
4. Vojnega Posojila
HAJ BI BIL V VSAKI
o4meriški Hiši...
POMAGAJTE NAM GA POSTAVITI V »JO
War Finance Division, U. S. Treasnry
I smatran po okupatorjih za in prusijaškega ^slovanskega fašista", kot se barbarstva!	|,, p,- danes med nekaterimi »•
Todi pribijmo resnico. Vsi i<Mll0nti smatra slovansko čuv-nemšTvi nacistični funkcionarji Ktvo-m naziranjo za ••slovanski v Sloveniji so Nemci iz Avstri |f:,šizem toda ne samo po Sloveniji.1
I Morila ni "iti v mino pos\-e-
je
<■:» i so krvniki po vse.i .Tu gosi a I viji in deloma tudi na P4jy'ati. vw' ^»»ie il^sede iu misli skom	| takim elementom, lahko pa je
Kaj ni nacistični gaulajtor v tiuli potn-bno, da s,. jH»novi
Ar»ribom. Nemee. iz nmziene- gotova <lejstva, ki postavijo ga Salabunga, dr. Uel>erreiter zadevo narodne zavesti v jasno javno v velikonočni številki luč, tako s stališča delavskega lista ''Tageisj^ost" priznal, da nazirauja, kot s stališča nazi-so nacisti v Avstriji imeli že ranja potuhnjenih in skritih vso administracijo, za zasede nasprotnikov jugoslovanskega no Slovenijo davno pred >.a življa v okupiranem Primorju. sodbo pripravljeno v pod rob I Na.Ši bazoviški liinčeniki, Ma nostih. da so imeli sezname li [rušič. Valentič, Bidovec in Mi sočov Slovencev, ki jih bo tre-ji0š, so peli .iH'som, Mugoslo-ba izgnati ali pobiti prvo dni. venska mati, tiemoj tngovati...
da «o i i noli izdelane v«o na-črte za preseljevanje in ropanje po naSJ deželi? Mesto Ora doc jo bilo središče in jo š<» da-f.°s "kirr so skovali vso gnusobo, ki so jo od nemškega severa valila na našo nesrečno de zelo in na vso Jugoslavijo!
Pokolji in nasilja.
Najprej so gori imenovani gaulajterji zaprli vse slovensko izobražen«4 nad 30,000 so jih odvedli na vse strani -najha v sužnjost, pozne.je pa še okoli 200,000 kmečkega ljudstva iz selili. Na našo dečelo se je zli la vsa gnojnica nemškega so vraštna in nemške požrešnosti iz Avstrije, — da Avstrije! Natakarice iz Dunaja in ničvredne ženske so postale pri nas nč" te! j ice, mračne in dvo«i Ijive ol.sistence npravm uradniki ! Fožgali so srbske cerkve v Celju, Mariboru in Rogaški Slatini, katoliške cerkve so oplerti!] in jih spremenili t skladiSča. Nagrobne spomenike s . iovenskimi in srbskimi na*pi«i so osikrtmili, vse slovenske kn uge od hiše do hise^jo-brali in jih javno na grmadah seži-gali! Kar niso naših ljudi takoj ntegniii izselit1', so ji-h prisHili, da se neijo nemškega
(Nadaljevanje na 4. str.)
ko «so bili gnani na morišče v rauu'iu jutru ni<^se<-a septembra, ItK'JO. Italijanski miličniki so jih streljali sramotno v hrbet, pa se je eden od njih dvignil Še v smrtnih mukali iu j«- zaklieal -. "Živela Jugoslavija!" — V o
Seda j se /. razbili strani kadi Titu in so samozavestno vori o tem, kako bo po vojni vseeno kaj l>o kdo govoril, s:i \ bo povsod demokracija . . . . Kajpa da l»o! Nasieeni gorke krvi naših bratov in sester v domovini. lu»do šli Italijani z Nemci vred domov z naš«- opit stošctie in jiožgane zemlje, t«*r se l>odo pripravili za predavanja o bratstvu in demokraciji. Naši ljudje, kar jih ostalo, pa l>odo zopet ]»ozidali porušeno kulturne domm*e, da IhkI(> v njih sre(li oznanjali evanitelij delavskega bratstva rabi ji z madžarske, nomske in italijansko strani . . . i" stari časi se bodo i»ovrnili . . . in sooial-de-mokraje in markirani anti-laši sti ImmIo pre]»lav*ljali slove^ko in jugoslovansko zemljo ter ši rili mednarodno bratstvo in ob (»nem zabijali kole za bodoče imperijalistično ekspanzije na račini bratsko čutečih Slovanov . . . blagih duš . . .
Tako nekako bi bilo, če bi bili sedanji borci doma tako pameti, kot so nekateri <j»oleti»i vojaki iih^I nami . . . l'rihoibijič
čeli elementov, ki ]uavijo, da nadaljnjem.
KUHARSKA KNJIGA:
Recipes $f Ali Nations
RECEPTI V5EH NARODOV
KOVA IZDAJA	M
STANE SEDAJ dm m
- •
^Knjigi je trdo vezana in ima 821 atrani4!^
leotpti ao napisani v ufMktm juiku; pontkod pa ao tndt v jesflcu naroda, Um j« kaka j«d poa«bao v navadi
Ta kn a ja wk» j poaabnega sa kuhanj« in sa hočsjo 9 njsm Upopolnlti
um, ki af samima jo sa čimbolj lsrsibati la
Slovenic Publ. Co., 216 W. ISth St., NYC 11
ARNt StOVENlC PIJBLIJ5HING CO.
WEDNESDAY. FEBRFAHY 9. 3944
▼STANOVL-fltN L.
SIddsumjL V
Poročila is raznih n&selbin, kj»r bivajo in delajo Slovenci
ni h
i*e ne spomni
ŽIVEL IN UMftL JE V MAJNI
SLOVENEC V KANADI SE FONESUČIL.
Xei že pošiljam naioenino, bom še msilo na*p>ala v list.
Tukaj v Kanadi imamo izredno lepo vtreme, in t->plo kakor poleti.. Tn tudi naprej nam vremenski preroki poročajo lepe in toplo vreme. Prav zado-
ZAPOSUEN RUDAR OMOGOČA DELO DEVET DRUGIM DELAVCEM
Kirklamd I^ake.—K. C. Gray ra leta pa •-« upravitelj Svlvaniie zlatih'nanj.
rudnikov in član rudniške ko-| Takih onemoglih pionirjev lilije v Ontario, je imel pred ki so odprli takorekoč vso rud k rat kiim govor, v katerem je niško industrijo na
i/javil, oa je ud de1 m enega ru-j najt i v vsakem nulnišfcem kra- ia v majni pri delu tudi smrt. liko žetev, kajt (laria »»ovisnih /.a delo in za- ju i.n ho potrebno nekaj ukre- ravno ob šestdeset letnici nje-'0dveč in naiodi luži devet drugih delavcev niti zanje, da no bodo na sta- go v eg; s vstopa v proroogorov živeža. <iia> je vzel za (»odlago svo ro.^t brez vsake zaslotnbe in po-| (Ker ni več dobro videl, se nij So to bom napisala: tukaj v je izjave tozadevna dognanja moči.	jpiavoeasno umaknil vozičkom T.afleeke okolici je umrl Slove-
Jvj In burst. — Robert Hud-, voljni smo s tem vremenom, to son, star 76 let. ni nikdar v da enega se bojimo, ker snega «voje;n lovljenju po/.nal dm-|ni, morda tudi letine ne bo. Že -ega dela, kot kopanje premo- Štiri leta -mo imeli zelo dobro
BOJIŠČE JUŽNO OD. RIMA V OGNJU
Vre raj so Nemci i. veliko silo vdarili na zavezniško črto južno od Rima in so na nekem kraju prisilili AngU-že, da so se nekoliko umaknili. Xa nekem drugem kraju pa so An*
SE ZAVZEMA ZA PARTIZANE
Iver nti je potekla naiočuina vam pošiljam ta nadaljno na-iiaenino in zraven vam pošiljam enega novega naročnika za <po! leta. Novi naročnik je'glezi uničili nemško stotnijo. Jakob Kramar, iz Levack, Ont lki .ie dospela na eesto v ozad-Oan.	I j u in so vjeli več Nemcev.
Oprostite. <la sem malo za-j Cela fronta južno od Rima ostal, rli mislim, da vam nisem je že 24 ur v ognju, toda ni storil neljubega dela za opo-jnifcakih velikih izprememb. rrein.	I Niemške stotnije po 1<K> do
na severu, je ga in pred kratkim ga je zade- jetino. pa Uitji letos hi radi ve-' S pozdravom OFtajam vaš 200 iik>ž z dvema ali tremi tan dniškem kra- la v majni pri delu tudi snirt. liko žetev, kajti nič nam ne bo naročnik še za naprej
poti ebu jejo
> j>ogledu produkcije rudni----
Um v njegovem jtodro< ja. De- zlato ne bo izgubilo jal je tudi, da kažejo statisti- svoje veljave ke, da je v Združenih državah
ki -o imn pni vozili nasproti in'
?a ubili..
/jivi>t'i» zaslužek dvanajstih o- ne poprosi o slišali govoric eb or produkcije ali >.aposle bo zlato v tej vojni, ozi
GOLOBI V ŽIVINOREJA
Kanadčani so tekom te voj-
e'	Caniihrige. — Društvo za
______j .	»Ojna ^ i no rejo na Angleškem, upo
... M	nuUrj« al. [*> vojn,. .wnUnlo p.eooj na „lH■ so]nhe "
..ftijn^ij«, državi I tah pa -voj. vmlnost.. to.liizdaj w ,)loAi(vPnoSa «
•": ......"'" «•"»""«* »'-»ovskainoro .<■■•. z «,.i«vn,ljn. da živine v kra>. imajo k,
/hornuR -eznain. k, kazo. da, ..... tako «»vor..... Urez pod- „ pi.imflnjknj(1 bikor
« u zamisleii rudar pomeni vn aire.	i * -i -	i-
. , - i i u v,- . . i „„ , . .	. 'katerih uz enega ali di*rsreča
ya^ni/.lc.i in dohodkov -ttrinai- fl*a	t«, tako ie razvidno	^ •
I .. 1 » rn , .	' , , nuni	razloga ne morejo redita na
dejstva, da se na odjutem de-' 1ovih farnvskih podeželjih-
nameni trgu v kam, m L./-; Golobi so se izkazali za toč-honi prodaja papirnat denai no in voHno <lostavljaW
nee Mu rt in Bogataj, doma ne-
tim drugim osebam. To bi znaeilo, da je nezaposljenost ira polju zlate mde slabo znamenje za vso deželo n nasprotno pa so zgledi nro«perite-to dobri, če radar dobro dela.
Razume se, da gornje nazi-lanje ne velja zgolj za rudarje ra )M»lju zlate rade, pač pa za radarji 'v splošnem. Zn prebivalstvo province Ontario pa ji- <eve<la najvažnejša domaen Midatska produkcija >.late in drugih kovinskih rud. fiospo <iar>ko življemje province se dviga in pada zaeno z delovnimi lazmerami rudarja. Ne-koliko raziskovanja in računanja v to smer je pokazalo
da je v Ontario vsaka dvanaj- liko produkcijo zlata, je vred-sta o-eba odvisna direktno od nota zlata izredno važna stvar mdnišlte produkcije za svoj ob \n Vsi skeptiki, ki radi zatrju-stanek, lwxlisi -potom usposlje-jjejo vsakogar, ki jih hoče j>o-nosti v tej industriji ali pa ne sluŠati. da /.lato nima več sta-
ža zlato m sicer se plačuje 50	aploflitvPno tvaime.
centov v zlatu za nineri^k, do-, Vesf Ti0	na ktxk lia?in
' <]ii' nx planski funt goloba otovorijo s to pošiljko, na prodaj za hO odst. svoje ,:of tn<li np kako fa, marji' ;7. vrednosti v zlatu.
Vse torej izgleda, da je '/lato še \edno sniatrano za vrednoto. ki jo boljše imeti na rokah, kakor pa papirnat denar. Sicer ni v resnici ameriški dolar, kot ne angleški funt vreden manj v zlatu kot v papirju, ali ljudje oeividno raje dobe polovico vrednosti dolar-ja v zlatu, ne^o eelo v papirju. (Za Kanado, ki ima sedaj ve-
kje od Kamnika na Gorenjskem. Tako je sam povedal.
Imojemn možu. ki je park rat govoril ž njipo v t runi. RJI jo tukaj .°.l let. Bil jo samski in z nikomur se ni sestajal.. Tmel je posestvo, maši ne. veliko živine in konje. Padel je z voza. ko so se mu oknji splašili in je bil takoj mrtev. Nobenih papirjev in denarja, (ki mislijo da ga jo imel pi ece i) niso mo-gl' najti nikjer. Ni.' ne vodo odkod .ie in kakšen človelr ie. Ve da je imel sestro nekje v Združenih državah, toda ni-kdo ne ve za njen naslov.
Vsa premičnina je bila pioda-
po<redno potoni zaslužka ali dohodkov izviuajočih iz rudniške industrije. To bi velja-J I o posebno za kraje kot Toron-io. TTamilton, Kirkland Lake Port Arthur. Sarnia, in drage kraje, kjer je radarska industrija precej razvita.
Pro^pektoi'ji ali iskalci zlate rude, je dejal govoraik, so v resnici dobrotniki za celotno prebivalstvo rudarskih krajev dasi -no tega ljudje v splošnem niti ne s*pommijo in ne zavedalo. Mno«ri rudniki no bi bili nikdar odkriti ako bi se ne bi trudil kale prospektor dolgo in vztrajno z iskanjem zlate ali kovinske žile, ki bi obetala rn;mc?omn dobro produkcijo i ude.
Mnogi prospektorji, ki so od krili dtina^nje zlate in druge ko*in^ke rudnike, ko se postarali in marsikateri živi sedaj v revnih razmerah, kar ni prav kakor je menila Ann Shiplev, fkrajna wpnavnica, ki je namignila, da bi se spodobilo u -'Kinoviii kake vrste pokojnino za postarane in revne prospekt or je, ki ne morejo vein hoditi s pikom v roki in nahrbtnikom na plečih iskati po
re vrednosti in jo ne bo več imelo, naj se malo ozrejo po svetovnem valutnem trgu in bodo -previdoli, da je zlato še vedno dragocena kovina tako valutno, kot v drugih ozi rib Vsakdo še vodno raje spiejme okrasek ali kaj slieneaa. ki je narejeno iz čistega zlata, kakor pa iz kake druge kovine.
Za Kanadčane bi bilo narav
vedejo umetno oploditev krav na in njegovo posestvo je v o-s posebnim semenom. Znano| a»]asih na prodaj. Morda kdo. je. da ie to mogoče uspešno iz- ki to bere, ve za njegovo >estro
vajati in je živinorejcu v \ei-ko korist.
DOBROTA
Ziv:te za nekaj. Delajte dobro in pustite za seboj spomenik kreposti, katerega ne bo mogla jKxlreti nevihta časa Zapišite si svoje ime v srce tisočerih z dobrotljivostjo. u--niiljenostjo in ljubeznijo in ni kdar ne 1 »odete pozabljeni. Ne vaše ime. ampak vaša dobra dejanj.-; bodo ostala zapisana neizbrisno v srcih, ko se poslovijo odtod in sijala bodo kot zvezde, ki s*e porajajo na voeornem nebu. — Ohalmers.
in morda bo sama brala. M i-i slim tudi, morda ima tam v sta ri domovini svoje ljudi, ki go-j tovo zelo potrebujejo pomoči : Zelo bj bila vesela, ako bi ko-! mu pomagala s tem mojim po-j i oči lom.
.Pozdravljam vse Slovenec po Kanadi in Ameriki, posebno one iz Krškega okraja: moi da me kdo pozna.
Joseph i n a TV be ve Lafleehe. Sa-k. fan.
iprej in vam. k i polagoma pritiskajo na A-želim mnogo uspeha v vašem morikaineo in Angleže ter na-listu !n tisku, ker z željo pri- padajo vsaka za sehe. čakuiemo svetovnih novic, po j Težka nemška artilerija je sobno nas pa zanima partizan-j pomagala infanteriji. da se je ska hiT.bra l>oiba za svobodo na kakem kraju zarila v zavez in enakopravnost celokupnega niško črto.
človeštva brez izjeme.	| ^Ameriški p:ednji infanterij
Pozdav vsem čitateljem slo- ski oddelki so ~e honli s tanki venskega demokratskega tiska ob križišču cest, ki je znano šarom zemeljske oble — Vaš pod imenom "mrtva žena " vdani	j f'a^iit'ki so proti jutru rekli
Fr. Nema ničli. Ida so uspehi na obeh straneh T^evack. Out. Can. primeroma enaki. Amorikan-
_______ — ci so vjeli nekaj Nemcev in so
imeli primeroma lahko izgube, četudi ie bil sovražnik utrjen v hišah iz kamna.
Okoli Oassina. 60 milj nižje od fronto prod Rimom, so v te ku zelo vi oči boji za Pass i no in za Monte Cassi no, k ]er stoji stari l>enediktinski samostan.
Nemci se v teh bojih v veli ki meri poslužujejo aeroplanov in zavezniški letalci so izstrelili Ifi Focke-Wulf aeroplanov iu tri Me^ser.schnrdte. sami pa so izgubili samo štiri napadalne aeroplane.
T5oji okoli Cassi na -o zelo krati :n ki-vavi. Amerikanci ki ne]»ie^tano pritiskajo proti Monte Cascino. so zadeli na utrjene stolpiče »n raz«ne druge ltrdbe ob pobočju hriha. A-merikanei so sicer že v Cas«ino toda večina mesta je -o vedno v nemških rokah.
DELO DOBI
amski moški, ki je pripravljen delati na farmi. Dobra plača. Bo .izvzet vojaške obveznosti. Pišite na "Farmer", c. of Naroda, 216 West 18th Street. New York 11, N. Y.
2—8, U
DELO DOBE:
Sivalke izvežbane na moških slamnikih. Vprašajte ]»ii: S1G SC HLESINGER & CO. 715 Broadway. M3th floor\ New York Citv.
2- 7, 8.
OBISK IZ KANADE
Moja naročnina na "Glas N-iroda" mi je ]>otekia, zato vam pošiljam priloženo $4.00. iker sem že dolgoletni naročnik na list Glas Naroda in bi brc/, njega ne niogel biti. Posebno Washington, 6. feb. — Iz n- sodaj v teh težkih časih, ker rada živežne administracije je no dobimo nič od naših iz sta-prišlo poročilo, ki pravi, da rega knaja. Zato nam je že
Manj konzerviranega mleka za civiliste
nost T-es-pa-mtetno, če bi priče- " t	\ ,'r " ' ?! .T*1'	"f "
t; mieiit; ^ muiraKo "ztotn ^ ^^ ^ lt't«1	pi ljubljcn list Glas Naro-
li misliti, da bo uivoraba zlata	-rvww»/w\ ** * t , »	,
po vojni padla in l.o s t^m za-	V1"s."	f"",m' k""" .' I'	nek"llk" ^
j * . . i . •	zerviranega mleka manj, kot ^enseini v peeater.n usoda zlate industri- , , ,	m	. . . i .. ,
ie severne Kanade	lansko leto. To vključuje iz- nih časih.
' Na svetu je še vedno dva	,lIaPlj°no	mleko.| Tukaj je sedaj dosti dela za
lo-
sedanjih razburka-
tisoč milijonov ljudi, ki so in k;lko,1 t,U<il	kondcnzira
bodo pripravljeni kupiti »o mleko v kantali. Zaloga /,, Kanade zlato in nam dati v za-|<',v.,,n°	,1>°J prSblizno
mono blago, ki ga potrebuje- ,odlkrt- kot ^ !hlla ^ mo. To nai bi si dobro za-	»aprej, kar pa m nor-
pommil in zabeležil -lednii Ka- malna količina, k. se je nava-nadčan. ki briga za blago-K1"« Porabila za eivijne potre-
stnnje svoje dežele in razvoj zlate rudniško industrijo ki je
naše bogastvo sianja.
in vir blago-1
vse, kdor hoče delati. Sedaj je na^a dolžnost da pomagamo kolikor mogoče na en ali drugi način, da bodo čimprej tudi na ši ljubljeni fntwvri prišli domov. Mi delamo zanje, oni se pa bojujejo sta nas. Da bi se le še veseli videli! Da Ivi bilo saj enkrat konec te strašne vojne!
Rojak Anton Jershin se na-
&DEČI KRIŽ POTREBUJE P0MAGALKE
[l^okalne podruŽTLi<*e ali postojanke Bdeče^a križa v Kki-divjini norih žil zlate, ali pa | nad i, potrebujejo žens-k. ki mo-kovincke rude Upravnica je(rejo pomagati z raznim siva-tiejaln da je zares žalostno vi- njem, pletenjem in pakiranjem deti zapuščenega in revnega j ter s sličnimi deli. Našim ro-starega pro»pektorja, katerega jakinjam v.iKanadi se priporo-oelo in mziskovanje je toliko ča, da nudijo srojo pomoč ako koristrlo skupnemu bla^osta- je v njih okolici postojanka nju rudniških krajev, a na sta- Rdečega križa.
NOVA IZDAJA
SVETOVNI AT LAB
V njem najdete zemljevide vtgtL cveta, ki so tako potrebni, da morate Ue4iti da-nafinjim poročilom. Zemljevidi so v barvah. Cena 00 centov
Naročij ori: "0 L A g U NARODA", 21« West 18th Btr*& T^ll. V. J.
i 5» S
OPERACIJA MOŽGANSKE GA TUBA V FILMU
•V Stockliolmu je bil nedOTjhaja r lx>1nicijn je že nekoTi-
no posnet izreden kirurški po
SONART REKORDI
Nove slovenske plošče!
jerry W. KoprlvS«k In n|*9rtw orkester
M5ft5—W^l'linB Polka
i Ne Worn	rrK>*Ua: TI
J«-«t. fa Jfcidanu mnr»l») WtfiainR WMIIX Slwnskl Walt«
Pojo Rupnirh l«tn
M5M-.lefi) Polka »Mat* potU-o
Mrtrlne — polka
GT.V -T>r*jsinka — polka Xa planinca h—vair-ek
Lepe Melodije
Duquesne University Tamburic« Orkester
MSTS—Xa Marijan.'', polka Kje so moje rožice Mul.'ka pegla—polka
Jerry Koprivšek in orkester
MS75—TerfZinka polka
Xa plani n<-ati—valfek
2a tozadevni cenik in eene ploši se obrnite na
JOHN MAJtSIOH, Inc.
4«3 W. 42nd ST.. NEW YORK
NAŠI ZASTOPNIKI
sežek. Švedski filmski o»pera-tor Geirinj^ je posnel operacijo mož^anskeija tura, ki jo je
ko 'boljši. . Upam in želim, da we pozdravi, čim prej mofi^o-
V
ce.
Rojak Prank Krama t1 iz On-
izvitsil kirurg prof. Oliventro-	f hi,.v
"na obiska. Prijel "	*
na. Operacija je trajala petl,i;i V,,,~KU- rrw M&M
Filmski snemalec in zdravi^0	HoJdvi-
Bevard. Tn tudi nas vec Slo-
ur.
ni ki so javili, da so izredno zadovoljni is posnetkom, ki bo za prikazovanje ▼ strokovnih zdravniških krojSfih zelo poučen.
AHIBJCDOTA
(riisti Waldan in Viktor Schwanneeke sta gostovala ne-oč v reki veseloigri v Wiitz-burgru. Izgovorila sta si dober honorar, vzela tfa *si tudi poten prednjem in ni endno, da sta stopila na oder prav tako pošteno "-v rožicah." Niti ^nega stavka nista spravila iz sebe kakor je bil zapisan v knjigi. Ekstemporirala sta na vse načine in občinstvo se je sflno zabavalo. V drugem dejanju se je Schwanneoke obrnil k tovarišu in ga v*prašal: "Pove; bratec, v kakšni igTi igrava prav za prav nocoj!"
vencev je obis'kal in zato upam da je bil Mr. Kramar zadovoljen z našo ipostrežbo.
Čestitam k 50-1etnici listu (ITa-s Naroda in tudi želim mno go novih naročnikov. Pozdrav vsem čitateljem sirom Amerike in Kanade.
Pete "Brodench Omaha, Nebr.
Rojaka proaimo, ko pošljejo sa naročnino, da ae poslužujejo —
UHITEJ? »TATE?
oziroma CANADIAN POSTAL MONEY
jpru-paw
____________L' ..J,
California:
San Francisco. Jacob Ijinshtn* C«lorm#a:
Piieblo. Peter Cults Walsenhurg, M. J. Bajnk* Indiana:
Indiana polls: Fr. Markich Illinois:
rhicago. Joseph BevCif* Chicago. J. Fabian (ChU-apo. Cicero in Illinoirtt Jolier, Jennie Barabich Iji Salle, J. SpeUcb &la*coutah. Marlin Ilolenc North Chicago in Waiikejsan. Matli WarSek Micki can:
Detroit. L. Plankar* Minnesota:
Chtshotm, J. l-.nkaal.-n Ely. Jon. J. Peahol Eveieth. I»uiH <;ou£e Gill»ert. I^onli« Vensel
Montana:
Roundup, M. M. Panlan Washoe, I*. Clin ropa Nebraska:
Onialia, P. Brorterlefc New York:
Oowanda. Karl fftrnlaha*
Little Fall«. Frank Manic* Worcester, Peter Ko<1e* Ohio:
Barherton. Frank Troha* Cleveland. Anton Bohek, <*liarlea
Kar linger*. Jacob Kesuik Clrard. Anton Nagni« Lorain, Loala Balant, John KmnSe
Young*!own. Ant«« KlkelJ Oregon:
Oregon Clfy, J. Knhlar Pennsjrlvanla: Bessemer, John Jevnlkar Conemaugh. J. Breiorec* Corerdale In okolica, Jos. Patemel Bximrt, I^onls SnpanW* Farrell. Jerry Okorn Forest City, Matk Kamtn*. Frank
Blodnikar Oreenshnrg. Frank Novak Bonier City, Joseph Kerln Imperial. Vene« Palcfch Johnstown, John Polanta* Krayn, Ant. TauželJ Lazerne, Frank Balloch Midway. John 2nat* Pittsburgh In okolira. Philip Progar S t eel t on. A. Hren Turtle Creek, Fr. Schlfrer* West Newton. Joseph Jovan Wisconsin: Milwaukee. West AUia. Frank Skok* Sheboygan, Anton Kolar Wyoming: Bock Springs, Lonis Tanchar* Diamond vUle. Joe Bolieh (•Zastopniki, ki iaajo poleg Imo-na so upravičeni obiskati tudi druge naselbine v njih okrajn, kjer Je kaj naflh rojakov naseljenih.)
Vsqk vastipnlk ls«a potrdHo ta sv o-£ M^ro |s nra^sL ZasU^nlks
Jugoslovanski pomožni od bor ▼ Ameriki, — slovenska sekcija 1840 W. 22nd Place, Chicago, potrebuje podporo vsakega rojaka, da lahko iz vrši svoje tako nujno potrebno delo v pomoč našim v domovini.
Note
KLAVIR
ali ea
PIANO HARMONIKO
36 centov komad — 3 za $1.—
*	Breezea of Spring Time of 111..s«..in tt'vefnl
*	Po Jejwrn Kolo
¥ Tatu na vrtni gre.il
Maribor Walla ¥ Spa vaj Milka Hoj«
Orphan Walta ¥ Dekle na vrtu
OJ. Marinka, pe^ljaj ¥ BarCica
Alladl kapeian* Oreuio n« AtsJersKo ftlajerli ¥ Ha|>py 1'olka <*> na tujem
*	Slovenian Dan*« Vanda Polka
¥ Židana marela Veseli bratci
*	Ohio Valley Sylvia Polka
*	Zvedel sem nekaj Ko ptittoa ta mala
*	Pojdi z menoj Dol s planine
*	Kadar bo5 ti vandrat flrl
G^ZVEZEK 10 SLOVENSKIH PESMI za piano-iiarmoniko za $1.
Po 25c komad
Moje tloklc jc se mlarla Barbara polka
Naročite prt:
Knjigarni Slovenic Publishing Co.
SIC W. 181b Street New York II. N. V.
I
Sedaj
"Ko
smo
morje bridkosti"
Spisal REV. KAZIMIR ZAXRAJSEK
Tu spodaj so prlobreaa nekatera mnenja naših rojakov in rojakinj, ki jih je pisatelj knjige prejel od onih, ki so knjigo lurattli in pretitali. T« je kuhi en del tek mnenj, ker radi pomanjaknja prostora ni mogoče priohtiti fuk
Cleveland, O, — VaSo knjigo "Ko smo SH v morje bridkosti »era prejel. In <> p»»ren», da stem jo > isti vrtVr prebral do polovic«* In nasleilnjl don ra do konca. Je dovolj priznanja za nje vsebin* • • •
Creaney, Minn. — Sedaj, ko »em prebrala VaSo knjiga: "Ko smo Sli v morje bridkosti". Vam hočem povedali, da tako zanimive knjige ni^em še brala. Kako lepo In jasno ste {»opisali pot slmmskegi narotla v morje bridkosti. Ne vem, kako bi jo mogla dovolj pri|M*r«trtri vsem ameriškim rojakom.
• • •
%nrora. III. — Knjiga— Ko snjo .41 v morje hrtdkoart mi tako zelo uffaja, da takoj naročim sc eno ca svojo prijatelj len.
• o o
Los Angeles. Cal. — Sprejela sem poslano knjgo "Ko smo Sli v morje bridkosti' In zelo se ml dopade. Tudi aemlJeVid Slovenije ml ugaja. Pokazala aem Jo rojaku, ki Jo tndi hoAe imeti. Tu pošiljam naroMIo.
o o o
Morgan, Pa. — Vaša knjiga zanlnS vse priznanje In zato pa tudi zasluži, da pride našim Ijndem v roke.
o • •
Walsenhurg, Colo. — S knjigo 44 Ko smo «1 v morje bridkosti" ste storili veliko narodno delo. Želim, da bi se Mtala pa vseh naših naselbinah. Jaz jo vsem priporočam.
Knjigo lahko naročite pri:
KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING
COMPANY 216 Weit 18th Street New York 11, Y.
'^I.IA MKtMiA* —
WEDNESDAY, FEBRUARY 9,1944
p
OD SVOBODNIM SONCEM
ROMAN — Spinal: F. a FINŽOAK ----116
ANOTLUR L. IS
Slovenskega a narodnega s?c
3935 W 26th St. Chicago 23 III
Skozi rešetko so štrlelo oči v groznem ognju. Kjer je zagledal Slovena v nevarnosti, tja je priihrumel njegov žrebec,
e<iim še od Epafrodita kupljeni arabec, ^vistnil je meč — in,Biianca 31 decenibra 1943 ria banki ..............$18,055.31
FINAČNO POROČILO ZA ME8EC JANUAR
i*rn»ki konj je zatopotal prazen v gnečo.
Padali so SI oven i, padnli po Huni. Iztok pa je stiskal nt nice in se gen i l po 'bojiš "*u raabrzdpn, brez pokoja in na. vse plati. Xiegove oti so iskale Tunjuša. Drevil se je za begunci, udarjal na levo, zamahoval na desno — ranjenih Hunov ne ni dotaknil — sekal si je pot do najgostejšega boja, iskal tistih pesjariskili oči, iskal rdečeiga plfšČa in iskal znane čapke. Zaman.. Njegov arabec, upehan, ranjen, s krvjo polit, Fe je pričel stresati. Kolena so mu klecala, spotikal se je,* Iztok je moral \t bojnega meteži^
Vihar je ponehava!. Nekaj jezdecev se je drevilo za Ikžečo tolpo Hunov, ki se jP prebila skozi Slovene. Na kon-c.i soteske so jih »prejeli lokostrelei, telebil je eden, dva, trije s sedla na zemljo, deset or i ea je ušfla puščicam in pognala na •^'obodno stepe.
Iztok je velel trobit«. S hrrba se je usnla povodenj mo-le eev in obkrožila taborišče. V njem -e je dvignil plašč in jok žensk in d.-ce. Rado je razjaha! in tekel v šotorišče, da bi prvi videl in obid Ljubinioo. Tztok je hodil med mrtvimi in ranjen:mi in iskal Tnnjuševega lica.
Toda zaman ga jr iskal — izdajalca, zaman je klical Rado po izvoljenki. Tunjuša in Ljivbinice ni bilo nikjer.
SHHEMNAJSTO POGLAVJE •
V Slovenili zmagovalcih je valovala tistega dne, omotica, di"ja razigranost. Vojaška urejenost, kakor je sanjal o njej Iztok, je 'bila po amstgi uničena. Vojaki so si odpeli okle-!*, pometali sleme i a kup. Železni oklepi so bili pretesni ea njiiove lobode vajene pisi, težki Siemi so se jim zdeli jarem. Raztočili so se divji molojei po taboren in plenili, razdirali in uničevali, povezovali ženske, se pulili n\ed seboj za 1 pe sužnje, trgali d»ng drugemu buče vina iz rok, prevlače-vali mehove v, oljem, klali ovce in grhsli s krepkimi čeljustmi suho bravino. Po vsej koilini so zgoreli ognji; ob njih po se zgrinjale vzklikajoče gruče Slovenov, bučale so davorije, mast .-»•■ je cedila z ra-žujev — p*amen je ponži-val oibete Perunn in M oran i
Ko je vdrlo nekaj vel mož v Tunjušev šator, so —od začudenja raskrečili usta in ostnneli ob vhodu. Tolik sijaj jim je za migljal v oči. In —sredi rega bleska, naknpljenegega v Bi-zancu, naropanega po jiian in vzhodu, je slonela na mehkih b^inah kakor vila krasna Alanka.
Njeno telo ie ogrinjal č vilen peplum, kakršne 5o nosile naj-plenienitejse dvorjanice v Bizancu, čez pleča ji je visel v valovitih gubah do tal segajoča -tola, ki je. žarela od draguljev Za pestjo in nad lahtm; so se svetili zlati obročki iz črnih las seval diademčeik. Oloboke. črne oči j0 upirala v prižleee V a jen in pogledih ni bUo prošnje, na njenem licu ne vzdiha po usmiljenju. laz v in porog ji je obkrožala ustnice.
ie kriknila in se vzravnala na sedežu. "Naaaj hlapci — molojci! Prišli ^e h kraljici velikega Huna, sina Ati-lovega. Ne^krunite s sroju nogo tal, kamor stopajo samo kani m kralji. "Pokličite starosto in mu povejte, naj piide, da govori z menoj, če mu je drago življenje Slovenke Ljubimce."
S zasmehom so že nekateri veljaki odtrgali zaveso v šator in stegnili roke po Alanki, da hi jo zajeli kakor druge. Ko pa s., culi ime Ljub:nice, so ofcst&li in se spogledali.
Ni mamo kralja in nimapno s selroj staroste. Mi sami smo kralji Slovenov, mi smo staroste narodu. Oovori, k:* -»> Ljnbi n:ea* Naša sužnja si!"	"
Teko jo je ogovoiil najstarejši veljak in stopil, bliže.
»Alenka se ni genila najmanjSi strah ji ni spreietel obličja. I>viffnila )e kakor v odpor samo drobno roko in očital velia-kom:	^
, ..VXimato kralja! Ovee imajo ovna, koze vodi kezel, <pra?ci •uvnjo za merjascem - in vi Sloveni gresle v boj brez povelj-mka? Alanka .le kraljica in žena največjega .junaka, kar jih jerdi od Dnjepra do Brzanea. in ona ve, da bi bili vrli imtfoj-ei pod Ba ambakom posekali in pogazili vas, tolpo, v rosno t-avo. da vas ni vodil nekdo, ki mora biti modreci od vas. IVide naj. ee mu je milo življenje Ljubiniee. fv ne, se strašno masen ie moj orel — Tunjns."
Veljaki so se vnovič spogledali. Življenje Ljubiniee, to je vplivalo na divjo nara/vo. Zagrnili so sator, postavili so 7M «tra zo predenj. najmlajši je fcitel po Iztoka.
Ko je vstopil Iztok pod sator, fe je Jiavzel celo on ob na-grmadenem bogastvu in razkošju, s katerim je bil prenapol, njen stati hnnskega glavarja. Videli je v fclatu bleščeče se preproge, kak i snih ni premogel sam F5pafrodit.
"Klicala s^ me, kaj želiš, žena vrlega vojaka in glavarja Hunov V
"Ti si poveljnik?"
Tztok je vedel, da poslušajo zunaj Sloveni pogovor. Zato ie Ogovoril oprezno, da bi ne vzbudil srtma, kakor da si lasti ob-iast nad narodom.
"Nisem poveljnik, brat med brati in sin staroste Svam-
na."
"Iztok?" je povzela Alanka in se začudila. "Brat Ljubi ničin*"
"Brat Ljobiničin Ti veš zanjo? Povej, kam je odjezil Tu-njus z njo, da mu jo iztrgamo."
"Ra^dencm ti skrivnost, Tvisežom na Atilovo krsto skrivnost, katere ne zveS od nober.egn Hiuna. Toda zanjo me urgradis."
Ročna blagajna <Skupaj
47-86 .......$18,103.17
Podružnica	št.	1	Detroit, Mich. _____	...$ 600.00
»»	rr	6	Ely, Minn..........	23.00
>»	rr	8	W. New ton, Pa.	. . 13.50
»t	rt	12	'W. Ahquippa, Pa. .	10.75
it	rt	13	Kilos, Ohio ___...	... 129.50
*f	tr	15	(Springfield, 111. ...	7.31
>>	tt	17	Uniontewn. Pa......	14.50
*t	rt	18	Sheboygan, Wis. ...	25.00
rt	• P	22	Midw::\. Pa........	10.00
»»	»»	23	St. Louis, Mo......	16.50
»>	»«	25	Chicago. D1........	22.90
>»	rt	29	F'cdoricktown, Pa. .	10.00
11	rr	30	Sharon, Pa........	... ! 100.00
t*	rt	31	Pueblo. Colo.......	15.00
tt	tt	32	ICieveland, O........	6.00
»»	rr	33	Bridj?;«port, 0......	14.30
tr	»»	3S	Cleveland, O. .....	... 1,000.00
»•	rr	40	Kemmoi or, Wyo. ...	7.00
r*	rt	41	Fontana, Cal........	11.00
t r	rt	46	Brooklyn. NlY......	14-85
r t	tr	47	Pueb'l<». Colo........	5.00
tr	r*	48	Cleveland, O......	... 250.00
99 .	rr	53	Johnstown, Pa......	4.50
tr	rr	56	Milwaukee, Wis. ...	... 100.00
tt	rt	(H	Indianapolis, Ind. .	18.45
99 1	rt	63	Brook h n, N Y .....	8.00
»» •	rr	65	Worcester, N.Y. ...	15.00
tt	rr	67	Los AnEteles, Cal. ...	24.25
tr	rt	69	New York, N. Y. ...	42.50
t*	rt	71	Fairport l^irbor, O. .	9.00
tr	rr	73	Herm'fi'e, Pa......	10.00
rr	rr	74	Sheboyjran, Wi-. ...	10.00
tr	tt	75	Pueblo, Colo........	30.00
rr	rt	79	Oirard Ohio.......	25.00
tr	rr	83	Wal sen burg, Colo .	5.00
rr	tt	84	New York, NY. ...	6.50
t*	rr	85	New York, N. Y. ...	6.00
tr	tt	86	Elwab«»th, N. J ...	
tr	rt	91	Cbis»hcHTi^ Minn. ...	14.00
99 !	*»	94	Hostetter, Pa......	8.00
zato, da branijo svojo zemljo.jkatomb*	žrtev, da ec tujskem. Tam gre na^a stav
da branijo ostanke svojega nam toliko dragi star, sloven- meja vso ti v reke RaK\ in « imetja, da branijo kovček kru-jski kraji odrazijo s S:ove:iijo južnih bregovih Blatn ga jea ha za jf\7ojo deco, da branijo v trdni, w-.iki in srečni Juge- ra se kad! dmi iz slv ensk
sla vi ji! To, :
lankn na r.šesa Avstriji, ve-
To, kar fHin poveda?» v tem'^n
polo življenje!
In tako gre zdaj borba za biti a*i ue biti od Gradca in v
Ce lovca etz gosto Pohorje, čez	- .
vso nekdanjo lepoto slovenske	2a >''wence na Afa<lžjiv
dežeie tloh do kršne !».«tre, čez arvašks ravnine do srbskih planjav, tez Bosno :n junaško Črno goro do osrčja plemenite srbske krvi, ki .-e ni rekla, še ni do danes p« kazala vse svoje v".Kit»o in legendarno jnna-stvo.
Kakor /» mnogokrat v zgo-dovmi, je prišlo naJ Slovence tndi » tej strahotni vojni trpljenje v naj?trnšiie>em pojavu, ker smo graničarji in zvesti čuvarji zahodne Jugoslavije. Od okrog kJ milijonov Slovenca. so jiL Nen^ci, Italijani in Madžari do .sedaj pomorili a*- v su^ujoot odpeljciii na
ognjišč in zori pšenica na dol gih nji-ah. obdelanih «»d sl4 venskih r-»k!
' Bazo; ;e:i."
Hruštvo 33, ABK, Bagrov, Pa..........
Društvo 10 JPZ Sloga. Siiebovgan, Wis.
Društvo 190 SNTM Linton. Ind.....
Podružnice SANS in JPO, Pueblo, Co!o. Skupne podružnice SANS, Chicago, III. ..
E. S. Federacija SNPJza W. Pa.........
Mrs. Agnes Zalokar, Cleveland, O.......
Nabrala Mrs. Jennie Koren, Chicago, 111. irs. Kat. Pfeifer, New Yor k, N.Y.
Mrs. Pauline Kapel, Cleveland, O.......
»I. Zobec, Port Hope, Out Can.........
25.00 5.00 15.00 7.61 «150.00 585.oč 30.(f0 44-00 ]0.(^) 5.00 I 5.00 2.00
Skupni dohodki ........................$ 3,530.80

IZDATKI
Najemnina urada do 15. f«-br.........
Plača uslužbenca v a rad a do 20. jan. ..
Zvozni davek za soc. zaščito........
Vojni davek za plače uslužbenca......
Pisarniške potrebščine ..............
Popravilo pisalnega stroja ..........
Luč v uradu ......................
Telefon in telegrami .................
Tiskovine ...........................
Poštnina ............................
Stroški, voznina in dnevnico seje 8. jan. .
Stroški seje nadzornega odbora .......
Kampanjski potni stroški ...........
Nadaljni stroški sept in dec. seje........ 91.50
Subvencija Zdr. odboru jug. Afener......... 1,500.00
$21,633.97
50.00 94.80 9.10 47.G0 1 .75 18.50 1.00 11.29 11.75 15.50 1,317.63 20.10 23.80
sto tisoče. Prelita kri kriei do neba! l)an oovaiuna in ma j ščevanja je blizu. Za vse žrtve zalitovčimo Slovcnci vse! Zahtevamo vso našo zemljo J kar so nam je vzeli Nemci, La-I
|hi in Madžari tekom let! Zakaj ta zemlja je slovenska, ker so jo obdelale si-.venske roke, ker jo je napojih* in prepojila slovenska kri! Ne trudite- se. arospoelje gauiitjterji, da * » ^.e bolj znianj^-iii" naše -štev.^1' Ms ne bomo Š*f \ via v po st; rih "»sarskih \v: Schuseh niggovi:* jt>trijskih statistikah. vzeli borno vse, kar je kdaj bilo slovenskega \u ne l.o nio spoštovali nemških !aških in nuidžans^.ih mejnikov. Naša prisega ;e, da po tej vojni ne bo nobenega Slovenca na tujem, ki bi mora! iskati pri tujcu dela in kruha. Nobena jagoda .-locenskega grozda sc ne sme več :7.gnbit* v fuiinil
. Zedinif* u Slovenija bo v n>
Ivi prerojeni Jugoslaviji zapira la in zapahala na večne čase politično in gospcnlarsko nemškemu iy:?-ž,ku na ju;.; in jui^o-vzhod	\ ter br, na tjiu pro
štoru E. v rope čuvar Ji;«ro<iavi-j je in trdnjava svobode, kulture in člo veča ust va.	I
Ko smo p!<ebirali sklepe kon ferenee v Ploskvi o t rnovi Avstrije, smo vsi Jugoslovani, in posebno pa mi Slovenci, dvignili glave, in prisluhnili Da. tudi mi privoščimo Avstriji da dobi nazaj svojo državno svobodo, toda ne na naš račun. Popraviti >e morajo inc^e za nas, da ne 'bo vee barbarskega postopanja s Slovenci na Koroškem in Srednjem S ta je r skem ,da se ti naši kosi ;:cni-Ije vrne>. zepet k osrčju slovenske inat(re. da vrnejo tja, kapicr iih kliče gifts ki^'i. spomin 1 a trpljenje in na he-
Najboljao Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vaaim Otrokom
KRANJSK0-SL0VENSKA KATOLIŠKA JSfc J E D N 0 T A
Najstarejša slovenska podporna organizacija
v Ameriki . . . Posluje že 50. leto. Članstvo 39,150	Premoženje $5,500,000.00
SOLVKNTNOdT K. S. K. JEJ »NOTE Z.NaSA 127.24%
t*> »Mrfei dohro arlii in s*«Jia dragim, zmvaraj w pri najlmljil. p* Wrni in nadi«olr«mlni podporni organi žari j i, KRANJSKO MM»VKN 8KI KATOLIŠKI JKDNOTI, kjer •« lahko »varuj«« «a MirtnlM. rainr poAkodhe. oprrmrijo. proti bolrzni in onraM^lo^L
K. 8. K. JKIINOTA ^rjrm. »oAke In irmriio m4 I«, d. M. let.: olrakr pa Uwoj po rojnlvn in do 1C. leta pod »voJe okrilja.
K. S. K. JKII.NOT A Izdaja najnMtdrrnrjAr vmlr rrrtiflkair ar-danjr ml $25U.ini do S^.OM.M.
K. 8. K. JKIINOTA jr prara moli vdov In »Irol. fV Ar nl«| ^laa ali Manira tr mogofnr In bo«at« katotlftk«. pmlp,.r(ie orcanlrarijr. po-Irudl ar In priNiopI takoj.
Za pojaonila o zavarovalnini in za w druRr podrofcn^l ar obrnite na oradnlke In oradnico krajevnih rfruAiev K. 8. K. ded not«, all pa aa:
GLAVNI
351-353 No. Chicago Street.
URAD
Joliei, Illinois
PRIPOROČLJIVO BOŽIČNO DARILO
(Skupni izdatki ..........................$ 3,213.32
'Bilanca na banki ill. jam. 1944 ............ 18,41103
'Bilanea ročne hlagaijne .................. 9j62
Th
New
Z Modern Encyclopedia
CW V ANOLESČINI^ 22,000 Razlag ... 1,100 Slik
Najnovejša svetovna Encyklopedia, v kateri more vsakdo kakoršnegakoli poklica najti razlage vsake besede spadajoče v njegovo stroko.
Cena sedaj $4.-
(Po&tnina in za rn rova I ni na plačana.)
Knjiga vsebuje 1176 strani in je okusno v platno vezana. — Skoro neverjetno je, da je mogote tako najpopolnejšo knjigo dobili za tako
zmerno ceno.
Knjigarna Slovenic Publishing Company
216 West 18th Street. New York 11. N. Y.

£ TO KNJIGO BI MORAL IMETI TI DI VSAK PLIAK NA RAZPOLAGO j
PREGLED
Slcupni dohodki od f>. Hee„ 1942 do 31. jan. 1944 .. Sknpni izdatki od 5. doc. 1<U2 do 31. jfm. 1944
$21,633.97
.. $32,531.42 .. 14,110.77
Preostanek .......................... .$18,420.65
JOS. ZALAR, blagajnik, 1 IM. G. KUHEL, izvršni tajnik
JUGOSLAVIJA IN AVSTRIJA
(Nadaljevanje z 2. str.)
jezika. Mlade žene in dekleta fo lovili nf sramno po vsej de želi in j tU poeiljali v nemške vojaške sramotne hiše. Majh-
-Porabljaš da s! snžnja Slovenov. Nk> govori pre^emo!^ T -l™** °^peljaU ZJ^
1	\da jih tam vzgoje za nemške la
, . ,	.°r0t?	}imakov - in on živi» nislničarje in da bi % našo krvje
v boju m ms, ga na^el med mrliči - dotlej .me go- pomncjfli črnsko moč. Ali je
^ suni mi v prsil^proti temu vstala kdaj ena sa-
3 a ** MoTn,i , zar^eta na pomoeVa ne^ka mati, ena sama
/l ,	t1*™	Varbnni napno nem?ka žena, ali .je kdaj prišla
t3tiv€-, Alani xa.jasejo konje m sam L pravda mu poš$ie leinje
iat -MittinAega močvirja pa -privro -vaS?	» -
Amti Alt me torej zaenznjiš, ali nagradiš?
vda mu poS^e l^ije, « Avstrije vsaj ena Arita to-Z%^Taiem ^ ^ ^ negodov^
(Nadaljevanje prihodnji,)
na postaji v Gradcu, ko je izgnana slovenska mati profila za svojega otroka kozarec vode, sg ji otroka v naročju oplju vali, mater pa s kamenjem obelili f
Toda, saj Bjttler je pomnože valeč rajha na jug.
Boj na življenje in smrt. Naii radoni.
V največji sili je zgrabil Slo
KNJIGARNA ■
■
Slovenic Publishing Company
216 West 18th Street	New York City
Andrej Ternovc
Spisal Ivan Albreht
Cena M fen to?
Balad p in mrnuiiM
3. izdaja — A. Aškerc
Com M mitov
Ko smo šH v morje . bridkosti
Spisal Rev. K. Zokrajfei
Knjiga pripoveduje, kako Jo Hitler naHtnvijal llmantc« In sanjke in pripravljal MatrnpM aa Jncoalovane ln njihovo «lr-iavo ie dolgu prej kot fo > . napadel.
Knjiga Je v 207 strani.
ptatnn veaana In Ima
Cena $2.—
Živi izviri
Spisal Ivan MatlS«
Knjiga je svojevrsten pojav v slovenski književnosti, kajti v v nji je v trinajstih dolgih poglavjih opisanih trinajst rodov slovenskega naroda od dsvnlh poCetkov v starem siovsnstvn do danafinjega dne.
1» poglavij — 4IS strani
V platno veaano
Cena $2 -
Duhovni boj
(Izdala družba sv. Mohorja)« L »kupoli
C^ia 50c
Ako naročite knjig«, priloilte k nam «lo U. S. oziroma Canadian Mene) tier sa ssaenjriio sveta. Manjše svete, lahke poMJete v U. 8. vnainhsh pm S. oziroma I
"HOW TO MGOOMB A CITIZEN
Of THE (JNITEO STATES" rn tej knjigi m vsa pojasnila 1»
Državljanski priročnik
(V atovanKlnl)
Knjlilca daje poljudna navodila, kako postati amerlikl driavijan.
M
POUČNI SPISI
Pohorske poti
Spisal Janko 0laser
Cena 50c
Angleško Slovensko Berilo
(K. J. Kern) — Veaana knjiga
O« $2.—
Brezposelnost
Spisal Fran Krjaree
Cena 50t»
Domači živinozdravnik
Spisal F-r. Dular.—Trdo vez.
Cena $1.50
Mlekarstvo
Spisal Anton Peve. S sllkassL lflH strani. - Knjiga sa slikarje ln faiainje v aphdkism.
M
Obrtno knjigoTodstro
-JW strani, eaann. — Knjiga Je namenjena v prvi vrsti ns stavbno, umetno I* strojno kljnfav-aMarstvo ter lslesntlva*stvo.