Published monthly by Slovenian National Federation of Canada,
Prcsident Augustin Kuk, Dr. Jur.
For the Editorial Board: Rudolf Cuješ, Dr. Rer. Pol.
Address: 646 Euclid Ave., Toronto, Ont. Canada
Subscription rates: $ 3,- per year, 25^ per copy.
Ad\ert. 1 column x 1" $1.68
FOR A F REE SLOVENIA
....Oj Triglav, moj dom, četudi je svet začaral s čudesi mi večkrat pogled, tujina smehljaje kazala mi kvas, le nate sem mislil ljubeče ves čas, o tebi sem sanjal sred svetlih dvoran: oj Triglav, moj dom, kako si krasan!
Jakob Aljaž: TRIGLAV
LETNIK X — VOLUME X
TORONTO, 1 JUNIJ 1959
ŠTEVILKA 6 — NUMBER 6
Slovenec profesor na argentiski univerzi
Za profesorja na katoliški univerzi v Buenor Airesu (Argentina), je bil imenovan Slovenec dr. Milan Komar. Novi profesor je bil rojen v Ljubljani leta 1921, kjer je dovršil srednjo šolo in začel vseučiliške študije. Nadaljeval in dovršil pa jih je v Turinu v Italiji, kjer si je pridobil doktorsko čast iz prava. Kasneje se je posvetil sodobni filozofiji in družboslovju. Odšel je za kruhom preko morja v Argentino v Južni Ameriki, a kljub težavam življenja v novem okolju ni opustil znanstvenega dela. Svoje razprave je objavljal v raznih slovenskih publikacijah (revija Vrednote, Zbornik svobodne Slovenije itd.) ,pa tudi v raznih španskih strokovnih publikacijah. Večkrat je predaval na sestankih Slov. katoliškega starešinstva v Buenos Airesu in nekajkrati je bil povabljen na znanstvene kongrese in zborovanja argentinskih sociologov.
Odmevi slovenske opere v Londonu
Znani londonski dnevnik "Times", prinaša v svoji u-metnosti rubriki obširno oceno opere "črne maske" slovenskega skladatelja Marija Kogoja. Posebni dopisnik tega znamenitega lista poroča, da je ta opera po svetu sicer do-skora neznana, a je vendar nekaj izrednega. Kogoj jo je uglasbil po librettu (besedilu), ki se naslanja na dramo ruskega pisatelja Andrejava. Skladatelj je ustvaril delo, ki je zelo zanimiva "ekspresio-nistična študija notranjega dogajanja v človeku". Kogoj se je pri tem posluževal najmodernejših muzikalnih izraznih sredstev. Angleški list posebno hvali pevca Sama Smerkolja (čigar sliko objavlja obenem s poročilom), ki je pevsko in igralsko prepričljivo podal težko vlogo glavne osebe te svojevrstne igre, dočim je dirigent Samo Hubad "z gotovostjo vodil pevce in orkester skozi težko partituro."
Stare metode
Iz Pariza poročajo, da so razni srbski politiki in vele-srbsko usmerjene organizacije poslale predsedniku Francije De Gaulev spomenico, v kateri denuncirajo številne hrvatske narodne organizacije in hrvatske osebnosti v Franciji kot "separatistične" in zahtevajo, da francoska vlada delo teh organizacij prepove. To spomenico so podpisali razni srbski "ministri", njim na čelu šef Socialistične stranke dr. živko Topalovič, potem predstavniki Srbske Narodne Radikalne Stranke, Srbske Demokratske stranke, Srbske Zemljoradniške stranke. Kot priprego so dobili na svojo stran tudi nekatere Slovence: dr. Fran žajdela, ing. Hrvoje Maister Kot "neodvisna" ter predstavniki neke "Slovenske demokratske Zveze" za katero so memorandum podpisali Stane Savin-šek, Milan Žagar in Ciril Guš-tin. Na spomenici je tudi nekaj hrvatskih imen, katerih verodostojnost je dvomljiva. Kaj pomeni očitek "separa-lizen", vemo Slovenci dobro. To pomeni odpor proti vele-srbstvu, borbo za narodno sa-nv>stojno«t. Ker so vsi Hrvati, le redke so izjeme, usmerjeni odločno proti Jugosloviji, zato je razumljivo, da gre delo teh hrvatskih rodoljubnih organizacij in posameznikov Srbom tako zelo na živce. Za obstanek Jugoslavije gre! In
"Jugoslavija" brez Hrvatov in Slovencev kot vazalov ne pomeni mnogo. Kdo bo vendar plačeval davke za večno "zaostale" južne pokrajine? Srbi ne mnogo, zato rabijo pač Hrvate in Slovence. In ker večina teh noče več v stari hlev nazaj, zato je bila potreba ta denuncijacija. — Denuncijant je nekaj grdega. Spominjamo se jih nazaj v dobo predvojne Jugoslavije Kar mrgolelo jih je med tako zvanimi naprednimi krogi. Tekmovali so, kdo bo bolje služil Beogradu v ogabnem poslu denunciran-ja. Kogar še danes ni srečala pamet in drži ostroge srbskim hajdukom, temu ni več pomagati. — Verujemo pa v zmago Resnice. Zgodovina bo enkrat razgalila denuncijante in narod bo o njih govoril kakor
0	Efijaltu z gnusom v srcih. Slovenci in Hrvati morajo v 'bodoče delati še bolj roko v roki proti nevarnostim, ki 'jim prete na eni strani od komunizma, na drugi strani pa od strani jugoslovanskih ek-stremistov, katerim ni nobena stvar dovolj umazana, da ne bi z njo onemogočili pravične zahteve po narodni svobodi. — šp eno naj omenimo.
1	Na zborovanju teh rovarjev proti svobodi in enakopravo-sti podjarmljenih jugoslovanskih narodov dne 5. aprila v Parizu je govoril tudi "kralj" Peter Karadjordjevič. Dotaknil se je tudi akcije za narod-
• Zveza Demokratskih Štu«
dentov Srednje in Vzhodne Evrope. V Argentini, s sedežem v glavnem mestu Buenos Aires, se je združilo približno 500 študentov v osrednjo organizacijo z dvojnim namenom: da bi najprej svojim kolegom študentom in izobražencem na južni polobli Amerike skušali prikazati prilike v krajih, od koder so prišli sami ali pa njihovi predniki, in da bi nato skupno z njimi postavili močnejši odpor komunizmu, ki vedno bolj sili v Južno Ameriki. Zvezo sestavljajo študentje iz Hrvatske, Estonske, Letonske, Lit-jve, Madžarske, Poljske, Slovaške Slovenije in Ukrajine.
To in ono iz Slovenije
osvoboditev Hrvatov in Slovencev. Slovence in Hrvate je nazval kot "pleme" De-|jal je, "da noče ničesar nobe-jnemu jugoslovanskemu plemenu in da sedaj ti v emigraciji rušijo skupno državo". Dovolj povedano! Pleme smo, in ne narod z vsemi narodnimi atributi. Če hočejo biti Srbi pleme, naj so v imenu božjem. Slovenci smo narod! Hočemo ostati kot narod in nočemo biti več vazali Beogradu: znamo sami gospodariti. Jugoslavija <i«us »i hiar.ila nikoli in nas tudi v bodočnosti ne bo. Prav tako gotovo tudi Hrvatov ne mika več zobati plev iz srbskih rok, dočim bi se mastil Beograd v nedogled.
M. G.
•	Zborovanje kulturnih delavcev v Washingtonu. Trideset uglednih kulturnih delavcev iz raznih dežel je zborovalo v Washingtonu z namenom, da bi izboljšali načrte in omogočili medsebojne kulturne izmenjave. Zborovanje sta omogočili Ustanova P^ord in Meyer.
•	Komunistična Mednarodna študentovska Zveza. Zveza je doslej vsa leta prirejala letne festivale onstran železne zavese. Letos pa bo njen letni festival na Dunaju. Njen stalni sedež je v Budimpešti.
•	Sodelovanje ameriških in ruskih univerz. Znana ameriška univerzita Harward je sprejela ponudbo univerze v Leningradu za znansteveno sodelovanje med tehničnima oddelkoma obeh univerz. Podoben dogovor je bil sprejet tudi med Univerzo Columbia v New Yorku in Moskovsko Univerzo.

Sporočilo
KANADČANOM PO IZBIRI
Državljanski oddelek provincionalne vlade Ontaria pripravlja vrsto letakov, ki bodo pomagali kanadčanom po izbiri spoznati način življenja nove zemlje.
Ti letaki bodo tiskani v večini jezikov in so posebej pripravljeni, da pomagajo kanadčanom po izbiri spoznati družbo v kateri žive. Razpravljali bodo o možnostih šolanja, prometnih predpisih, socialnem skrbstvu in drugih ugodnostih, ki jih nudijo različni oddelki provinci j ske vlade. Letak bo tudi imel vse naslove državljanskih uradov po pokrajini On-tario. Ti uradi so ustanovljeni v pomoč kanadčanom po izbiri, da se lažje
vživijo v kanadski način življenja. Bodo nekaka zveza med federalnimi in provincionalnimi oddelki, ki pomagajo novim državlanom. Dajali bodo nasvete za izpolnitev prošenj za državljanstvo po petih letih bivanja v Kanadi, kot ta zahteva federalni zakon. Vse tiskovine bodo izpolnili brezplačno. Državljanski oddelek bo dajal nasvete glede pouka angleščine in državljanstva, zakonov o prometnih in zdravstvenih zadevah ter socialnega skrbstva, če nastane potreba po istem; v kratkem, pomoč v vsem, kar, bo pomagalo kanadčanom po izbiri do srečnega in zadovol-pega življenja.
Vlada ontarijske pokrajine toplo vabi vse kanadančane po izbiri, da se vseh teh ugodnosti poslužujejo, kadarkoli bi nastala taka potreba.
&EPARTMEMT OF THE PROVINCIAL 5ECRETART
Provinc® ef Ontari«
Hon. Mackinnon Phillips, M.11.
Provincial Secretary and Registrar General
Robert Cudnev, Q.C.
Deputy Provincial Secretary
RAZSTAVA EMBALAŽE -V LJUBLJANI
9. maja je bila v Ljubljani odprta tretja mednarodna razstava embalaže, katere se je udeležilo 94 jugoslovanskih (večinoma slovenskih) in 42 inozemskih podjetij iz štirih držav. Embalaža, ki je pred 50 leti bila še zelo primitivna, se je zadnje čase razvila v pravo vedo, čigar poznanje je nujno potrebno za vsako narodno gospodarstvo: prikazati ta njen razvoj v zadnjih letih je bil ravno glavni namen ljubljanske razstave. "Gospodarsko razstavišče", ki je razstavo sprejelo, je znano po tem, da organizira vsako leto specializirane mednarodne sejme, kot so že bili Razstava vin, Sejem telekomunikacij, in podobni.
KRIZA SLOVENSKE KNJIGE
že nekaj časa je opažati, da cene knjig v Sloveniji stalno naraščajo tako da si jih širši krogi bralcev ne morejo privoščiti. Nekaj primerov: H. Wendt: Iskal sem Adama (250 str.) — 1800. — din; I. Ehremburg: Padec Pariza (527 str.) — 1975. — din; I. Hugo: človek, ki se smeje (550 str.) — 1800. — din.
To so za slovenske razmere zelo visoke cene, zato so založbe začele ustanavljati knjižne zbirke, ki so tanke in preprosto opremljene, zato pa poceni. Vendar pa je na splošno umetniška višina teh knjig zelo nizka.
STOLPNICE V LJUBLJANI
Gradbena dejavnost v Ljubljani v zadnjih letih ni bila najbolj zadovoljiva zlasti kar se tiče stanovanj. Po načrtih bi gradnja stanovanj šele v 10 letih krila normalni prirastek. Da bi zadostili najnujnejšim potrebam po stanovanjih, je bil ustanovljen v Ljubljani poseben Zavod za stanovanjsko izgradnjo, preko katerega se grade po načrtih vse stanovanjske zgradbe. Po vesteh iz Ljubljane se njegova dejavnost z leta v leto stopnjuje tako, da ima danes v gradnji veliko število visokih zgradb, stolpnic ali nebotičnikov, ki se grade po vseh modernih načelih in normah, in ki bodo že letos sprejeli nekaj tisoč družin v središču in ob robu mesta.
25-LETNICA PLANIŠKE SKAKALNICE
Letos praznujemo 25, obletnico otvoritve planiške skakalnice, ki je zaradi 15 svetovnih rekordov, ki so bili na njej doseženi, postala znana vsemu športnemu svetu. Dolgo časa je bila to največja skakalnica, šele 15 let za Planico so v Oberstdorfu zgradili večjo, ki je omogočila nekoliko daljše skoke.
Prvi svetovni rekord na mamutski skakalnici v Planici je dosegel Norvežan Birger Ru-
ud, ki je leta 1934 preletel razdaljo 92 m. V Planici je bil tudi dosežen prvi skok nad sto meti-ov, postavil ga je Avstrijec Bradi leta 1936. Leta 1948. je Švicar Tschannen postavil zadnji planiški svetovni rekord, ko je preletel 120 m. Takrat je tudi Janez Polda skočil isto znamko, vendar si je ob pristanku pomagal z roko in njegov skok je bil razveljavljen. Leta 1951. pa je rekord prešel v Oberstdorf, kjer je Finec T. Luiro preskočil 139 m. Pozneje so pla-niško skakalnico popravili in nekoliko spremenili, vendar na njej niso dosegli skokov, dalših od 128 m. Ing. Bloudek, ki je zgradil obe planiški skakalnici (120-metersko in 80-metersko), išče sedaj sredstev za novo 160- metrsko skakalnico, za katero ima že pripravljen načrt in ki bi jo se-■veda zgradili v Planici.
SMRT PISATELJA DAMIRA FEIGLA
V Dornbergu je 30. aprila umrl zadet od srčne kapi primorski pisatelj Damir Fiegel v 80. letu starosti. Pokojnik si je kot humorist zagotovil dostojno mesto v slovenski književnosti. Njegova poglavitna dela so:
"Pol litra vipavca" (1911), "Bacili in bacilke" (1920), "Tik za fronto" (1921), "Po strani klobuk" (1923), "Domače živali" (1924), "Pasja dlaka" (1926), "Na skrivnostnih tleh" (1929), "Faraon v Fraku" (1929), "čudežno oko" j(1930), "Brezno" (1931), ["Kolumb" (1932), "čarovnik brez dovoljenja" (1933), "O-koli sveta" (1935), "Super-vitalin" (1939).
SLOVENŠČINA V SVETU
Malo po izidu Slodnjakove "Geschichte der slovenishen Literatur", ki je v uradnih marksističnih krogih v Slo-jveniji dvignila obilo hrupa, češ da ni napisana v socialističnem duhu, so Slodnjaka upokojili. S tem je ljubljanska univerza izgubila zadnjega slavista evropskega formata.
Po zadnjih vesteh pa je bil povabljen predavat v Beograd. Za Ljubljano torej premalo socialist, za Beograd pa kar dober slavisti!
i Skoro istočno s Slodnjako-vo Literaturo, je v Kopen-hagenu izšla "Gramatik der i slovvenischen Sehriftsprache", ■ki jo je napisal danski slavist Gunnar Olaf Svanne. Iz tržaške Mladike povzemamo oceno ,ki jo je o knjigi napi-. sal prof. Martin Jevnikar:
" Posebnost te knjige je 1 v tem, da je zelo dobra celo tako dobra, da nimamo nobene I slovenske slovnice v slovenskem jeziku, ki bi jo mogli primerjati Svannejevi. Vse slo-! venske besede so namreč v slovnici poudarjene, a ne sa-'mo po mestu in vokalni kvaliteti, ampak tudi po rastoči [in padajoči intonaciji. To je tako težko vprašnje, da ga ! nimamo v nobeni slovenski
slovnici rešenega. Otežkočeno je tudi zaradi tega, ker mnoga slovenska narečja ne razlikujejo rastočega in padajočega poudarjanja. Ko je pokojni slovničar dr. Anton Breznik leta 1917. vpeljal v svojo to poudarjanje, njegova slovinca največ zaradi poudarkov ni bila odobrena za šolsko rabo. Svanne je pobral poudarek iz slovarjev in starejših slovnic, zato so v glavnem pravilni, zahtevali pa so ogramno časa in znanja.
Druga posebnost Svanneje-ve slovnice je nova razdelitev glagolov po vrstah. V sedanjih slovnicah so razdeljeni glagoli po nedoločniški priponi v šest vrst, Svanne pa jih razdeli po sedanj iškem obrazilu v pet. Sploh je posvetil avtor glagolu največ skrbi in prostora.
Slovnica dela čast avtorju, istočasno pa je opomin slovenskim slovničarjem, koliko dela jih še čaka."
PRONICANJE SRBOHRVAŠČINE
nji
V Ljubljani sprejemajo o-krog 70% vseh televizijskih programov v srbohrvaščini in 30% v slovenščini (dnevna poročila samo v srbohrvaščini.) To je le en poseben primer mnogo širšega pojava, ki zavzema v Sloveniji vedno večji obseg. Gre namreč za vpliv srbohrvaščine v slovenskem javnem življenju.
Na osemletkah, ki po zadnjem reformnem poskusu na šolskem področju odgovarjajo osnovni šoli in nižji gimnaziji skupaj, je obvezen pouk srbohrvaščine. Seveda je ta pouk potreben za mladeniče, ki bodo čez nekaj let poslušali v jugoslovanski vojski srbska povelja in politična predavanja, in tudi za vse "jugoslovanske državljane slovenskega porekla", da lahko razumejo napise v uradih in na vlakih in da se lahko sparazumejo z obmejnimi stražniki in cariniki, ki so skoraj izključno južnjaki.
Ta vpliv je celo prekoračil meje Jugoslavije. Slovenska radijska postaja v Trstu je 18. aprila oddajala registracijo iz Beograda Obrenoviceve radijske igre "Ptica" v srbohrvaščini. Titovski gospodarski list "Gospodarstvo", ki izhaja v Trstu, je ob priložnosti 1. maja prinesel reklamo nekaterih slovenskih podjetij, med njimi jeseniške železarne, v srbohrvaščini.
Pristaši jugoslovanske "rešitve" slovenskega vprašanja bi se morali zavedati, da je omenjeno ogrožen je in zapostavljanja slovenščine z jugoslovanskega stališča nekaj čisto naravnega in celo potrebnega za državno enotnost Jugoslavije. Tej moderni varianti ilirizma se ne bo odrekla niti tako mila in posrečena Jugoslavija kot jo oni sanjajo.
\
Dr. Lambert Ehrlich
NJEGOVO DELOVANJE V CELOVCU
Za obletnico tragične smrti prof dr. Laberta Ehrlicha ponatiskujemo sestavek o njem iz zapuščine pok prelata Valentina Podgorca, ki je izšel v Našem tedniku — Kroniki 30. aprila t.l.
Uredništvo
Iz žabnic pod Sv. Višarjami sta prišla med Slovence dva goreča duhovnika in plemenita rodoljuba-brata Ehrlicha : prelat dr. Martin in vse-učiliški profesor dr. Lambert.
žabniška vas se zbira okrog župne cerkve kakor pišče-ta okrog kaklje. Versko živl-ljenje se v takih krajih lahko razvija, saj do župne cerkve ni daleč, žabnice so bile takrat srečne, da so imele župnika, dušnega pastirja v pravem pomenu besede. Tega župnika, g. Lamberta Ferčnika ljudje kar niso mogli pozabiti in po nJem je Ehrlichov zadnji fantek pri sv. krstu dobil patro-na svetega Lamberta, spomin za vse življenje. Ehrlichova mama je bila vsaki dan pri sv. maši in pri vsem obilnem delu v družini nikdar niso o-pustili vsakdanjega rožnega venca.
Dva sina ugledne Ehrlicho-ve družine sta postala duhovnika. Koliko ugleda je moral imeti duhovniški stan, da sta si izbrala gospoda Martin in Lambert za svoj poklic na svetu službo Gospodu! Naše družine so povečini revne in pri izbiranju poklica igra dostikrat svojo vlogo tudi misel, da se pride v duhovniškem stanu laže in ceneje do cilja. Oče Ehrlich pa je bil zelo premožen gospod in v njegovem proračunu stroški za študiran je sinov niso igrali nobene vloge. Zato je oba sinova privedel pred oltar resnični božji klic, pa tudi materina molitev. Nekoč, ko sta gospoda Martin in Lambert že bila mlada duhovnika, sta se sestala doma. Pride jima na misel, da pogledata med materine "skrivnosti". Stopita v materino sobo, tam brskata v njenem šivalnem košu, listata
V šolah
Ko so šli Ehrlichovi sinovi J v šole, ni bilo misliti, da na-1 dar j eni Lambert ne bi šel za j duhovskim poklicem. Stvar pa i je v Celovcu naletela na tež-koče. Nemška ljudska šola za Slovence na Koroškem je bila naprava posebne vrste. Sad te ljudske šole se je kazal vsakikrat, kadar je bilo treba prestopiti v gimnazijo ali realko. Lambert pride v Celovec k sprejemni izkušnji za gimnazijo — in pri izkušnji — pade! Tako se je godilo v Celovcu marsikomu: fantje so sicer padali pri prvi skušnji, ali potem v prvem razredu, ko jim je bilo mogoče priti v red z nemškim pravopisom in se navaditi na nemške učitelje, so se njihovi šolski uspehi nanaglo izboljšali, študitanje se je tako zavleklo za eno leto, potem pa je Lambert sijanjo uspeval. Oče Ehrlich sina ljubljenca ni silil v Marijanišče, poskrbel mu je izborno stanovanje pri strični-ci škofa Funderja, gdč. Liziki Funder, ki je pozneje poročila zdravnika Tylka, čigar sin je pod vplivom Lambertovim vstopil v red oo. jezuitov. Lizika je imela na hrani še svojega brata, poznejšega dvornega svetnika Funderja. Vzgojna metoda izobražene gospodične je vtisnila Lam-bertu nekaj mehkega in to mu je ostalo vse življenje. Bogoslovne študije je Lambert Ehrlich dovršil v Inomostu. Vmes se je podal v Rim, da se tam razgleda po širjem svetu. študiral je v avstrijskem zavodu "Maria deli' Anima", sklepne izkušnje pa je zopet napravil doma v Inomostu. Tukaj se je seznanil s tovarišem Angležem, saj so v ino-moški kolegij prihajali mlade-
Načrti in razvoj ontarijske bodočnosti
"Ontarijska vlada je ponosna na ogromni razvoj te pokrajine v zadnjih letih . . . napredek, ki se bo nadaljeval. Ob istem času vaša vlada polaga važnost na uspeh vsakega posameznika v družbi."
HON. W. M. NICKLE, Q.C. Minister of Planning and Development for the Province of Ontario.
V zadnjih desetih letih je ontarijska provinca rastla hitreje kot katerakoli pokrajina v Severni Ameriki. Pokrajina je sprejela preko 150.000 novonaseljecev vsako leto. Ontario je hvaležen tem novonaseljencem za krasen doprinos, ki so ga ti dali razvoju in uspehom, ki jih je kdaj koli Ontario užival.
i
Zadovoljstvo novih državljanov Ontaria je bilo in je še v naprej glavna skrb oddelka Planning and Development. Pomnite, — usluž-nost tega oddelka je na razpolago vsem prebivalcem.
ONTARIO DEPARTMENT OF PLANNING & DEVELOPMENT
Hon. W. M. Nickl«, M.B.I., M.C., Q.C
MINUTI«	______
Htn, tali« M. FMif. O.C, LL&
obrnite se z zaupanjem v vseh nepremičninskih,
družinskih in pravnih zadevah na:
CARL VIPAVEC
SLOVENSKI ODVETNIK IN NOTAR
278 Bathurst Sf., Room 4, Toronto, Ont. _ EMpire 4-4004
Slovenski leposlovni mesečnik POVEST si šteje v posebno čast, da lahko začne z objavo izvirnega slovenskega spisa ki po svoji človeški toplini in odkritosti nima primere V VSEJ ZGODOVINI SLOVENSKE MEMOARNE KNJIŽEVNOSTI!
CILKE HAMANOVE
SPOMINI SLOVENSKE MATERE
začenjajo še v preteklem stoletju "nekje" na Dolenjskem in jih je pisateljica izpopolnjevala do svoje smrti leta 1953 v objemu jugoslovankega komunizma.
"Kot slovenska mati, ki sem ob svoji poroki prevzela vlogo mačehe dvema deklicama in ki sem rodila šest otrok, lahko marsikaj povem. Naj te vrstice, ki jih pišem bolj na voljo svojim otrokom, posebno dvema duhovnikoma, tudi komu drugemu kaj dobrega in koristnega store ... "
Prvi del tega dragocenega rokopisa je pripravljal za izdajo pri Mohorjevi družbi med vojno pisatelj F.S. Finžgar, vendar knjiga ni izšla. Pričakovati je, da bo imel spis CILKE HAMANOVE več bralcev, kot se jih je veselila katera koli druga leposlovna objava v slovenski emigraciji zadnjih let. Zato bo izšla POVEST ob tej priložnosti v znatno večji nakladi, kmalu tudi v lepši opremi in povečala bo svoj obseg.
Časopis naročate z naročnino $5.00 na naslovu: POVEST, P.O. Box 184, Toronto 4, Ont., Canada
Sezite po SPOMINIH SLOVENSKE MATERE! Bo to prva objava in samo v POVESTI!
v njenih knjigah, gledata nje- j niči z vsega sveta. Ta tovariš ne podobice in odpreta njen ga je povabil na Angleško. Ne molitevnik. Kaj neki mama j kaj mesecev je bival v Lon-ponajveč moli? Molitevnik seidonu in ves čas je poslušal kar sam odpre in pokaže svo- predavanja na slovitih univer-jo najbolj obrabljeno stran: [zah v Oxfordu in Cambridge. "Molitev za duhovnike" je bi- Nato pa se je ustavil za ne-la tam in sinova sta spoznala, j kaj mesecev še v Parizu, kjer da mama moli pred vsem in je obiskoval znamenito uni-ponajveč za svoja sinova Mar- jverzo Sorbonno. tina in Lamberta in za Lam-,
berta največ, ker je bil "Lam-! Sto,ni kapkin v Ce,ovcu bertič" njen ljubljenec, njen j Po povratku v domačo krš-na j mlajši, najbrihtnejši, naj-1 ko škofijo je bil imenovan za pobožnejši, najljubeznivejši - mestnega kaplana v Celovcu, nekaj Egiptovski Jožek. Mestne službe sp dajale svoj-
čas duhovščini veliko dela. pač otrok, siromak in s pre-Največ v šolah potem pa davanji se ne nasiti. Ehrlich seve tudi doma v dušnem je ustanovil ne samo društvo, pastirovanju. Ali zraven marveč dom, kjer je slovenski šole in dušnega pasti-1 delavec našel prenočišče in rovanja je čakalo še drugo prehrano, zabavo in pouk, nadelo, ako je hotel duhovnik šel prijatelja duhovnika, ki zadostno vršiti svojo nalogo, mu je bil na razpolago vsak Vsepovsod smo morali gledati, čas. Delavsko društvo je ob-kako socialna demokracija lovi stojalo do glasovanja 1. 1920.
Priti do delavk pa je bilo
delavce z obljubami in grožnjami za svoj prapor. Misel
______ težje. Večji del delavk je bilo
socialne demokracije je bila, zaposlenih v tobačni tovarni, nova in vsaka novost vleče [kjer je bil vpliv socialne de-otroke za seboj. Katoliška mokracije prehud. Ali po me-Cerkev je imela in ima tudi [stih so še druge vrste delavk, svoja socialna družbena nače-(ki niso tako organizirane: jla, imela jih, je, predno so na- služkinje, stopili socialni demokratje in j Takrat so prihajala dekleta komunisti, in jih ima danes, .v mesto še skoroda šolarke, si
ter jih bo imela v vzorni meri, dokler bo obstojala, kajti vera
ZAHTEVAJTE!
z nylonon okrepljene pete in prsti
NOGAVICE ZA DELO
trpežnejše kot katere koli druge
nam daje nauke za življenje sebi.
poiskale službe, tam pa samo-tarile in bile prepuščene same
na tem svetu in za večnost Zveličar je vabil k sebi vse, ki so s težavami obremenjeni in sveti Pavel se je že zavzel
Dr. Lambert jih je iskal, zbiral in pridružil Delavskemu društvu kot ženski oddelek. Uredil je delavkam Bčeli-
za sužnja Onezima ter je pi- co, da hranijo in zbirajo. Služ
sal gospodarju Filemonu: "Sprejmi ga, kakor moje srce!" Katoliški socialni nauk pravi: "Dajte, in se vam bo dalo, polno zvrhano mero! Karkoli ste najmanjšemu izmed vas storili, storili ste meni!" "Bližnega ljubi, kakor sebe, bližnji pa je vsako, ki tvoje pomoči potrebuje!"
Vprav v tej dobi se je tudi s katoliške strani posvečalo vedno več pažnje delavstvu in njegovim potrebam. Vsepovsod so se ustanavljala ka-
gel vzdrževati, kakor bi bilo primerno in potrebno.
Bersaglieri
V Lambertu je bilo nekaj duha svetega Don Boska. V Celovcu je bilo v tistih letih zaposlenih veliko število Italijanov. Veliko se je gradilo in na veliko žgalo opeko. Otroci teh laških družin niso hodili v nobeno šolo in v nobeno cerkev. Dr. Lambert je zapazil potrebo: zbiral je fante k pouku na svoje stanovanje in v cerkev. Prihajali so, dokler jim je Lambert postregel z malico. Mladi družbi so gospodje nadeli ime "Lam-bertovci bersaglieri". (Bersaglieri so vrstva italijanskih vojakov, po naše bi rekli "strelci"), živahni so bili v gospodovi sobi, živi preveč v cerkvi, in kmalu se je župnik začel pritoževati, da je v cerkev prišel nemir. Končno je tudi Lambert uvidel, da vsega sam ne zmore in je to mi-sijonarjenje opustil.
Delavski in dijaški dom je hotel Lambert podpreti z lastno ekonomijo in je v to svrho kupil v Otočah (Waid-mannsdorf) precejšnjo kmeti-
PRI POKRAJINSKIH VOLITVAH
11. JUNIJA 1959 GLASUJTE V HIGH PARK DISTRIKJU ZA VAŠEGA LIBERALNEGA KANDIDATA
| STANISZEWSKI,Paul | X
KIB^jelalTŽA?™^mmam
•	Razširjenje Ontarijskega bolniškega zavarovanja
•	Šolske retorme
•	Pokojnino delavskih slojev.
•	Preprečbo plinskih eksplozij.
•	Novo davčno pogodbo z ottawsko vlado.
•	Borbo proti alkoholizmu.
•	Cenene hiše z naplačilom $500.—
Committee Room : RO. 6-0581 RO. 6-059T
Odmevi knjige THiS iS SLOVENIA
Hrvatski glas, ki izhaja v Winnipegu kot nedvisni tednik izseljenih Hrvatov, je objavil 4. maja t.l. oceno knjige This is Slovenia.
Primili smo knjigu na en- stranica. Naručuje se na adre-gleskom jeziku, koja nosi na- si: 646 Euclid Ave., Toronto, slov "This is Slovenia". Veliki Ont., Canada. format, fini papir, vrlo lijepo Na omotu je naertao g. inlustrirana je to knjiga, koju Mauko Evropu, te je tu ozna-su uredili: Rudolf čuješ, dr. čeno gdje se nalazi Slovenija. Rer. Pol. i Vladimir V. B. Kratki predgovor je napi-
Mauko. Izdala je to Slovenian
sao Ciril A. žebot; "Canada
National Federation of Cana-^ind Slovenia" napisao je Wil-da, Toronto, Ont. Tvrdi uvez son Woodside. U kratkim po-
( dobije se i mehki uvez), 250
penmansove nogavice za delo Vam nudijo posebno trpežnost posebno ugodje posebno vrednost. Slog in debelina za vsako delo— Vaš najboljši kup ?a vsako ceno.
TUDI SPONJE IN GORNJE PERILO SLAVNI OD 1868
WS9-4
toliška delavska društva, pri- potem z drugimi? Narod tudi rejali se so poučni tečaji, pre- te rabi, če hoče v življenju
kinja, ki zna štediti, si v teku let lahko prihrani doto ali nekaj gotovine je oskrbljena s hrano in stanovanjem, od pičle plače še lahko nekaj da na stran za stare dni.
še večjega pomena kot de- r lavec in služkinja pa so bili jo. Ta ekonomija je gospodu za Slovence v Celovcu — di- j povzročala več skrbi kakor jaki. V Celovcu je obstojalo, dobička. Kmetija samo tam od I. 1889. naprej veliko Ma-j da nekaj zaslužka, kjer je gos-rijanišče za dijake, ki so si podar sam z ljudmi pri delu. izbrali duhovniški poklic. Ali Posrečila pa se je dr. Lam-djaki z duhovniškim poklicem morejo biti le manjšina, kaj
davalo se je in skrbelo za za bavo, do katere ima tudi delavec kaj pravice, pripravljale gledališke igre. Celovec je imel svoje delavsko društvo
imeti katoliških mož: sodnikov, upravnih uradnikov, zdravnikov i. dr. Dr. Lambert Ehrlich se je misli poprijel, našel je dobrotnikov, zla-
ali bilo je le nemško in slo- sti je segel v svoj žep kanonik
venski delavec tam ni slišal slo venske besede, predavanj ni dosti razumel in se zanje ni dosti zanimal. Isto je veljalo za Rokodelski dom.
Dr. Lambert Ehrlich je spoznal, da je treba slovenskega delavskega društva. Le kdor se je sam trudil s takšnimi društvi, ve, koliko je dela, koliko se zamudi časa, koliko je stroškov in žrtev. Delavec je
Vidovic. Kupljena je bila hiša v Ahacljevi ulici. Uradno ravnateljstvo je prevzel prelat dr. Martin Ehrlich, v resnici pa je podjetje vodil kaplan Lambert. žal je bil takrat slovenski študent na Koroškem več ali manj siromak in za svoje vzdrževanje ni mogel dosti prispevati. Manjkalo je potrebnih dohodkov in zavod je le hiral, ker študentov ni mo-
bertu trgovina s papirjem. Pri papirju se menda zmerom kaj zasluži. Lokal za trgovino papirja so dobili pri Trabesingerju. In kar je glavno, našel je primerno osebo. Spretni gospod Vajncerl je prevzel trgovino za papir in devocionalije, ki se je kmalu lepo razcvetela.
Pridigar
Gospod Lambert je slovel tudi kot odličen pridigar. Ni sicer govoril z močnim glasom kakor morebiti v dobi reformacije v Celovcu škof Martin Brenner. Kadar je govoril v mestni fari, po so ga žene, ki si niso upale k pridigi, razumele še v deželnem dvorcu. Gospod Lambert ni bil impo-
zantne postave in tudi niTmel gromnega glasu. Pač pa je iz
njegovih besed žarel ogenj kog porijetla.
tezima prikazana je prošlost Slovenije, njena ekonomija i vrlo lijepo slovenska kultura, koja, naravski, isto je seljač-
notranjega prepričanja. On tudi ni govoril, ne da bi bil poprej premišljeval in se skrb
Knjiga je puna slika folklora; narodne nošnje i pleso-vi, život na selu i gradu. Si-
no pripravil. Premišljevanje jaset slika prikazuj upe j saž — pa mu je dajalo zaklade sve- ljeti i zimi, kulturne spome-tih misli. Poslušalci, ki znajo nike, stare gradove, sadanje poslušati, so prihajali od nje- gradove, industriju — ukrat-govih pridig ginjeni in pre- ko, zbilja lijepo je prikazana
sinjem.
Gospod prelat Martin je tudi veljal za dobrega pridigarja. Pridigoval je s toliko vnemo, da je bil po vsaki pridigi kar ves moker. Nekoč so bili tinjski farani poro mali na Višarje. Ko se vrnejo, pride gospodinja gospodu poštu pravit, kako je bilo in da je pridigoval tam gospod Lambert. Gospod Martin vpraša kmetico, kakor neki je gospod Lambert pridigal? Gospodinja mu odvrne: "A kaj vi! Gospod Lambert, ta zna pridigo-vati!" Brat Martin se je samo nasmehnil, kajti nevoščljiv
i na brata ni bil, kakor v nebesih angeli in svetniki ne poznajo zavisti, ker je enemu dano večje dostojanstvo kakor drugemu. Tudi zvezde niso nevoščljive, da je ena svetlejša kakor druga.
Prišlo pa je leto 1920 in usoda je hotela, da je dr. Lambert Ehrlih odšel s Koroške. Dolga leta je vzgajal kot vse-učiliški profesor na bogoslovni fakulteti v Ljubljani du-hovski naraščaj in oblikoval katoliško mladino na univerzi. Leta 1942 daroval svoje življenje na oltar Gospodov.
Slovenija, pa če sve tu napisano, a pisano je laganim stilom i ukratko, i stranac sa užitkom provitati i sve si krasne slike pogledati, čitaoc ce brzo steči predodžbu o tome, što su Slovenci i kakva im je domovina. Budi mimogred rečeno, takvu knjigu i mi Hrvati trebamo.
To su djelo sastavili po-ratni emigranti, školovani ljudi. Ista skupina izdaje i mje-sečne novine "Slovenska Država", na adresi: 646 Euclid Ave., Toronto, Ont., predplata $3.00 na godinu. Na toj se adresi dobije i knjigu pre-poručujemo i Hrvatima, koji citaju engleski, a napose na-šoj drugoj generaciji. P. S.
• Spomini Generala de Gau-
lea. De Gaule je izdal drugi del spominov z naslovom "Edinost". V knjigi v neki obliki posnema Julija Cezarja in včasih govori v tretji osebi, kadar piše o sebi. Opisuje razvoj dogodkov, kot so se vrstili, in močno očita Združenim Državam, ker med vojno niso v vseh podrobnostih priznale popolne enakopravnosti Franciji.

MED SLOVENCI
PLANINA RANCH"
rr

T	* v - * .* -
,> ViltA V'1' . '' ' 1
V	.). .v s s s	„ • *
MOTMll II llllllilip
^	SV**:*"* * *
VAS VABI
•na počitnice v osrčje slikovite Muskoke. 600 jutrov (acres) pestre narave travnikov, pašnikov in gozdov s hribi, dolinami, potoki in 70 jutrov velikim privatnim jezerom Vam bo nudilo obilico miru, sonca in svežega zraka.
Za otvoritveno sezono so cene izredno nizke. ...Po podrobne informacije in rezervacijo pišite na: "Planina Ranch", 40 Hazelwood Avenue. 'Toronto 6, Ontario, Canada, ali kličite telefonsko številko AT. 2-7634,
• člani obeh slovenskih hranilnic in posojilnic v Torontu bodo imeli možnost v jeseni, da kupujejo nafto za hišno kurjavo od nove zadruge, ki se organizira. Pristopna enkratna članarina je 1.—■$. Ob koncu poslovnega leta bo čisti dobiček razdeljen med člane v sorazmerju s količino kupljene nafte. Člani Hranilnice in posojilnice Janeza E. Kreka naj se prijavijo pri podpredsedniku g. Viktorju Trčku. Nova zadruga bo zaela dobavljati nafto pred začetkom zimske sezone.
v Nova -.a.;a v slovenski župniji. Med enajstimi novomašniki torontske nadškofije, ki jih je 31. maja posvetil kardinal James C. McGuigan v torontski stolnici, je bil tudi Slovenec preč g. Franc Skumavc. Slovenski novomašnik. ki se je rodii v Zgornji Radovni in je študiral bogoslovje v St. Au-gustin Seminarv, bo pel novo mašo 7, junija ob lo 10.30, v slovenski cerkvi. Pridigal bo prevzv. dr. Gregorij Rožman.
Winnipeg
• Slovenski klub je priredil 16. maja v madžarski dvorani na 113412 Higgins Ave. lepo plesno
prireditev, katere so se kot gosti udeležili tudi člani drugih narodnosti, predvsem Hrvati.
Oltawa
Pri dveh slovenskih družinah v Ottawi so se maja oglasile rojenice, ter pustile močno punčko— prvorojenko pri družinici ga in g., Niga Seber, pri družinci ga. in g. Dareta Sedlarja pa so dobili sinčka da bo bratcema in sestrici delal družbo. Čestitamo!
VI DOBITE MNOGO VROČE VODE
V/nam 'MU ll/liIIHMVVJI \M M
Toronto
Vseljenci v Ontariju bodo odslej uživali enake pravice do javne podpore (vvelfare assistan-ce) kot ostali prebivalci Ontarija. Stroške bosta delili provincialna in federalna vlada.

• TORONTO. Za proslavo državljanskega dne je pel slovenski cerkveni zbor pri večerni službi božji v torontski stolnici.
• V Toronto je ranadoma preminula gospa Marija Miklavčič, mati
—__
gospe Pavle Trček. Iskreno so-žalje!
• Usmljenke v Torontu. Slovenska župnija je pred kratkim dobila dve slovenski -usmljenki iz Argentine, ki bosta pomagali zlasti pri delu med slovensko mladino. Upanje je, da bodo predstojniki poslali v Toronto še več slovenskih sester, ki trenutno delujejo po drugih državah.
® Slovenci v New Torontu so
pričeli z akcijo za zidanje druge slovenske cerkve v Torontu.
PROŠNJA BRALCEM SLOVENSKE DRŽAVE
Rev. Robert BROWN, duhovnik, ki je že 12 let priklenjen na posteljo, pa ne sme niti ležati zadnjih šest let-, da ga ne zaduši, se skuša zamotiti z zbiranjem znamk. Priporoča se bralcem Slovenske države, da mu pošljejo karkšnih koli znamk za njegovo zbirko. Njegov naslov je: Rev. Robert Brown, P.O. Box 721, READING, Pa., U.S.A.
Postani
aktivni
član
slovenskega
državnega
gibanja!
Chicago
•	Sreča prvega sv. obhajila.
V veselju in sreči je zažarelo 37 obrazov šolskih otrok, ko so v nedeljo 3. maja prvikrat pokleknili k obhajilni mizi in prejeli v nedolžna srca Odreš-nika in Prijatelja otrok. Da bi jim ta trenutek ostal vedno živ v spominu!
•	Tudi številke precej povedo. Lanska konvencija KSKJ v Detroitu je stala nad 80 tisoč dolarjev. — Slovenska ženska zveza je odkupila 20 knjig This is Slovenia in jih poklonila raznim ustanovam. Največja slovenska podporna Jednota je nakup knjige in priporočilo odklonila.
•	Sestanek SNZ je bil v nedeljo 26. aprila. Odborniki so podali poročila in bili so storjeni potrebni sklepi za nedaln-;je delo.
•	jugoslovanska usmerjenost
med Slovenci. Tak je bil na-:slov predavanja predsednika
Z ELEKTRIKO
NA VAREN, ČIST,	# "
SODOBEN IN VARČEN NAČIN f
7MI

'Mil

ONTARIO C:4HYDRO_
PRVIČ V KANADI
Bums
posebej prekajene klobase
z eksotičnimi dišavami za sladokusen okus!
CERVELAT
Vodeča oblika suho prekajene klobase, Cervelat ima poseben, lahko prekajen okus. Vsebuje v glavnem svinjino, kateri so za posebnost pridejani lovorjevi listi iz Grčije, posebna španska čebula in orešek iz Indonezije. Poizkusite Burns Cervelat — zares sladokusna posebnost.
COLONIAL PORK RCLL
Nov, bogat okus vam da Colonial Pork Roll. Recept je izpred 18 stoletja, toda Burnsov način izdelave je najmodernejši na svetu. Pridejane so poznane Herman Mayer dišave, ter posebnost pekočega ali nepekoče-ga okusa.
LEBANON BEEF ROLL
Redek okus, poznan iz stare lesene pre-kajevalnice iz Leba-non distrikta Pennsyl-van'ie naredi klobaso, ki vam ugaja, s pekočim ali nepekočim okusom, če imate radi prekajeno meso, vam bo ugajala Burns Lebanon Beef Roll — Narejene iz okusne nemastne Western govedine.
THURINGER
Iz Thurinškega gorov-ja v srednji Nemčiji je prišel recept za najbolj popularno suho klobaso. Thuringer vsebuje pikantnost in poseben okus, ki napravijo to klobaso posebno primerno za obložene kruhke in za zabavne večerje.
LANDJAEGER
Recept za to klobaso pride iz srednjega veka. To je klobasa, ki jo je imel pri sebi lovec. ko je šel v Alpskih strminah na lov. Vsak kanadčan, ki mu ugaja dobra prekaje-na klobasa, bo imel rad Iandjaeger spe-c i a 1 n o pripravljeno govejo klobaso, ki ji je pridejana svinjska hrbtna slanina.
Pripravlja dobro hrano narodu že preko 70 let

Slov. Nar. Odbora dr. Mike Kreka, ki ga je imel 11. aprila na prosvetnem večeru Srbskega Narodneba vseučilišča v ^Chicagu. V njegovem spremstvu so bili tudi njegovi či-kaški sateliti. Na predavanju je bil tudi nekdanji predsednik Londonske begunske vlade dr. Purič, ki je pa Krekov govor podvrgel kritiki. — Prav je, da so kulturni stiki med posameznmi narodi. Toda zdi se nam primerno, da bi predsednik SNO predvsem govoril o odnosa jih med Slovenci in Srbi od leta 1918 dalje do zloma takozvane Jugoslavije. Imel bi mnogo več povedati, kakor pa v tem predavanju, v katerem se je dotaknil dogodkov za celo stoletje nazaj. Prikazal bi lahko Srbom vse njihove politične lumparije od leta 1918 dalje. To so bolj živo v spominu predvsem Slovencem, ki so smeli le dajati, za plačilo pa so bili — preganjani. Pa s ta-kimi-le zgodovinskimi, še svežimi dogodki, bi Srbe spravil le v nevoljo, to pa ni v skladu z načeli sedanje uradne SNO politike.
•	Nastop na televiziji. Plesalci Slov. Rad. Kluba so v nedeljo dne 26. aprila ponovno nastopili na televizijskem programu "It's Polka Time" in zaplesali slovenski narodni ples. — Ta skupina je nastopila tudi na proslavi poljskega praznika v nedeljo 3. maja v narodnih nošah v slikovitem sprevodu.
•	Neokusen in krivičen napad si je privoščil takovani jCheho-Slovak National Council of America na bivšega ministra slovaške vlade dr. Dur-čanskega. Prav po stilu komunističnih demagogov ga v članku, ki ga je objavil Chi-icago Daily Nevvs, naziva zaslužnega borca za slovaško narodno samostojnost dr. Dur-čanskega — kot fašista, nacista itd. Iz tega članka izvemo tudi, da je ta "češko-slo-vaška" organizacije hotela
onemogočiti pravico bivanja : dr Durčanskemu v Ameriki, !toda njen poziv je State De-partmenta zavrnil. Prav po stilu, ki ga uporabljajo komu-i nisti in velesrbski krogi proti dr. Artukoviču. Seveda tudi ibrez uspeha.
J • National Council of Church-
es — t. j. organizacija raz-nih protestantskih sekt in drugih verskih ločin — je lani v Clevelandu sprejala sklep, naj rdečo Kitajsko pri-puste v UNO in naj jo Amerika prizna in z njo naveže diplomatske odnošaje. Proti temu sklepu priznanja komunistične Kitajske so se dvignile številne organizacije med protestanti samimi. Zlasti je ta sklep zadel v živo razne baltijske organizacije. Njim na čelo se je postavil delegat
estonske narodne skupine v ABN, profesor teologije dr. Woobus. Razposlali so nad 200.000 kopij protestnih pisem, v katerem opozarjajo na nevarnost takega koraka in zahtevajo odločno borbo proti komunistim, kjer koli so na oblasti.. — Ta korak so v skupni okrožnici podprli tudi mnogi katoliški duhovniki med njimi znani benediktinski opat Wondrašek. — V soboto 25. aprila je organizacija ABN pozdravila v svoji sredi predstavnike krščanskih cerkva iz Severne Koreje in Kitajske, ki so prišli v Ameriko, da odprejo oči zaslepljenim protestantom in jih opozorijo kot očividci na teror, ki ga izvaja jo komunisti nad pripadniki vseh cerkva, v Severni Koreji in na Kitajskem.
ČESEN JE DOBER ZA VAS
Vprašajte vašega zdravnika — Vprašajte vašega drogista
Vsako leto več in več ljudi jemlje Adams Pearles da si tako pridobe dobrodejnosti česna. Stoletja so miljoni mož in žena uporabljali česen kot zdravilno mero v prepričaju o njegovi moči zdravljenja in uspešnem dajanju moči.
Česen je nara\ no preventivno sredstvo in ko pride v telo predre tekočino in stanieje in s svojo preventivno silo uniči bacile
Česen so zdi zelo uspešen v preprečevanjo prehlada in gripe. Vsled njegove preventivne in protikašeljske lastnosti, česen pogama pri blaženju astme in bronhitisa. Ublažuje trd kašelj z odlnsčanjem in odstranitvijo debsle dušeče sluzi in vam pusti svobodneje in lažje dihati, česen vsebuje preventivno lastnost, ki preprečuje in uniči bacile gnilobe ter na ta način dr/i krmi obtok prost nečistoče in v dobrem stanju, ter odstrani iz vašega telesa artritična in revmatična nastrojenja.
A da m s Garlic Pearles so majhne želafinastie kapsule, ki vsebujejo potrebno olje iz česna v najčistejši obliki, moči in sposobnosti, a so brez vonja in okusa in tisoči njihovi uporabljalci od obale do obale, so cenili to dobro naravno zdravilo vsled dragocenih robrot ki so jih bili deležni. Adams Garlic Pearles jamčjo dobrobit tudi vam, ali pa vam bo denar povrnjen.
Oskrbite si zavitek Adams Garlic Pearles pri vašem drogistu se danes in videli boste, kako vam bodo koristile. Vi boste zadovoljni, če si jih oskrbite.
BREZ VONJA — BREZ OKUSA — V OBLIKI KAPSUL
RABLJENE IN NOVE AVTOMOBILE
dobite pod najugodnejšimi pogoji pri
V. & M. MOTORS
363 OUEEN STREET WEST, TORONTO
Ed ino slovensko podjetje v Torontu za nakup in prodajo avtomobilov Kličite EM. 8—6540 — Vinko Mike
fuedmtfn Individuakf
UONTH1T »UlllTIN H THI A N T I 1 O L S H E V I K »IOC O
r N A I l n N
ABN CORRESPONDENCE.
V Muenchenu v Nemčiji je izšla 5|6 številka glasila Antibol-| jševikega bloka narodov v ang-! leščini z naslednjo vsebino: Dr. D Donzow, Hetman Mazeppa's
Davvn and Out Progressive Age; Dr. B. Hayit, Russia and the Orient; Admiral C.P. Botto,, Pre-sence of Soviet Russia in UNO Exceedinglly Demoralizing; Fa-mous Cuban Anti-Communists in Prison; Prof. R. Ostrowski; 41slt
Anniversarv of Proclamation of Byelorussian National Republic; Memorandum of Byelorussian Congress Committee of America to United Nations. V.D., An At-tack With Unsuitable Means.
JAVNA TRIBUNA
ODPRTO PISMO
Povod za tole pismo mi je dalo odprto pismo g. Smersu-ju v 3. štev. z dne 1. II. t.l. lista SLOVENSKO DRŽAVA glede lastništva in uredništva revije "Slovenska Beseda". Dovolite mi, da tudi jaz, ki sem bil med soustanovitelji, prvimi sodelavci in organizatorji revije s pokojnim duhovnim svetnikom gosp. Karlom škulj em, navedem nekaj dejstev, ki naj osvetle in prikažejo njen začetek in izdajanje. Prav tako naj ugotovim prve težkoče, ki smo jih morali prestali pri izdajanju revije. Tako bo še posebno potrjeno pravilno stališče, ki ga je podčrtal Vaš popisnik v odprtem pismu.
Kak mesec pred božičem leta 1949 smo se zbrali pri duh. svet. g. Škulju nekateri Slovenci, da se razgovorimo o ustanovitvi revije. Na sestanek so prišli poleg. duh. svet. g. Škulja sledeči gospodje; biv. poslanec Demeter Weble, Stanko Kociper, Niko Jeločnik, Rudolf VVagner, pok. Marijan Koritnik, jazu še neka teli drugi. Na tem sestanku smo soglasno sklenili, da začnemo izdajati poljudno kulturno revijo po zgledu bivše "Mladike", ki je Slovenci tedaj v Argentini še nismo imeli. Sprejeli smo na škulj ev predlog ime revije "Slovenska Beseda". Sprejet je bil tudi uvodni članek, ki ga je sestavil g. VVagner, dočim je bil preveč pompozni in agresivni članek svet. Škulja odklonjen. Pok. g. Marijan Koritnik se je obvezal, da napravi osnutek za ovojno in naslovno stran revije. Vse uredniške in upravniške posle je prevzel g. VVagner, ki je potem izvi--šil tudi vse priprave s tiskarno, oblasti, povabil sodelavce in organiziral uredništvo in upravo. Vse finačne posle si je prisvojil svet. g. Škulj sam kljub temu, da je bil izvoljen za blagajnika g. Viktor Grčar. Osnoval se je tudi Konzorcij revije, ki so ga tvorili gg. škuj, Weble, Wag-ner, Grčar, Trtnik, jaz in ga. Mežonova. Bil sem izvoljen za tajnika, toda nikdar nisem mogel prevzeti tajniških poslov, ker, mi korespondence kljub moji zahtevi g. škulj ni hotel izročiti, kakor tudi blagajniških poslov ne g. Grčar-ju. Za Konzorcij so bila sestavljena in sprejeta pravila, vendar je Konzorcij ostal samo na papirju. Da so pri reviji sodelovali vsi brezplačno, se samo ob sebi razume.
Prvi so se prijavili za sodelovanje predvsem člani in pristaši ideje za slovensko državno gibanje in sicer gg. Demeter Weble, Tine Duh. pok. Marijan Koritnik, Jože Kessler, Lojze Novak, Mirko Kunčič - iz USA duh. svet. Anton Merkun, pok. p. Kazimir Zakrajšek in Mirko Ge-ratič — iz Nemčije pa g. Bra-nimir Pistevšek; od svobodnih demokratov gg. pok. inž. Franc Tavčar, dr. Miroslav Lukan, Leo Bradaška in Vladimir Vauhnik, od pristašev SLS gg. žup Martin Radoš in France Glavač; iz Pariza pa pisatelj Fran Erjavec.
Od nekaterih članov oficiel-ne Slovenske Ljudske Stranke v Argentini, dalje od ar-gentiskega Društva Slovencev, Slovenske katoliške akcije v Argentini in s strani nekaterih slovenskih demokratskih krogov se je začela takoj v začetku izdajanja revije gonja proti reviji in njenim sodelevcem. Najhujši nasprotniki revije so bili gg. Miloš Stare, Rudolf Smerni,
i pok. France Kremžar, Lojze ; Erjavec, pisatelj Jože Vom-berger in župnik Anton Ore-har. Pokoj. svet. g. škulj se je neštetokrat pritoževal, koliko mora zaradi revije prestati prav od svojih duhovnih so-bratov in je prosil vse sodelavce, naj vedno strogo objektivno pišejo članke in prispevke, da se ne bo nihče čutil užaljenega in prizadetega. Toda vse še tako dobro mišljeno in strogo nepolitično pisanje revije ni nič pomagalo, zagrizenost in nerazsodnost samozvanih političnih predstavnikov nista poznala meje: huj iskali so svoje somišljenike proti sodelavcem revije, jih po raznih lokalih tudi dejansko napadli, list "Svobodna Slovenija" je porabila cele kolone za napade proti reviji (glej nevedeni list iz leta 1950), znani nasprotniki so tudi zahrbtno in podtalno rova-;rili proti reviji in njenim so-j delavcem, zlasti članice Slov. katol. akcije so prav posebno proglašale revijo kljub temu, da je na čelu revije bil katoliški duhovnik, škodljivo katoliški veri in slovenski skupnosti. Toda revija se ni le dr-'žala, ampak vidno napredovala ter dobivala vedno več sodelavcev, naročnikov in gmotnih podpornikov. Premagala je s požrtvovolnostjo svojih članov in sodelavcev začetne težkoče in bila v dobrem razvoju in razmahu.
Prvo nesoglasje je nastalo, ko je pritiskal pok. g. svet. škuj, naj se revija preseli iz strogo protikomunistične ukrajinske tiskarne v slovensko filokomunistično tiskarno samo iz razloga, ker je- bila slednja nekoliko bližja njegovemu bivališču. Pri tem | predlogu ga je najbolj podpiral g. Weble, ki ni uvidel pravega ozadja te preselitve. Preselitev se je seveda izvršila.
Mnogim nam je bilo znano, Ida se je pok. g. svet. škulj v tem času bavil z mislijo po-vratka v Evropo ali domov ali v Avstrijo (Koroško oz. Tirolsko).
Leta 1953 se je ustanovilo v Buenos Airesu društvo | "DOM", ki je imelo (oz. ima še vedno) na programu idejo samostojne slovenske države |kot bratsko društvo sedanjega slovenskega državnega gibanja. Pokojni svet. g. škulj je računal in bil prepričan, da bo za predsednika novega društva izvoljen on, toda izvoljen je bii pok. g. Jože Kessler. Tedaj je bil g. svet. škulj užaljen in je to tudi ob raznin prilikah pokazal zlasti proti gg. VVebletu in Wagnerju. Podpisani sem zaradi škulj e-ve samolastnosti in samovolje, ker ni hotel sklicati občnega 'zbora zadruge Slov. Beseda in ' sej uredniškega odbora, odstopil in o tem z obširnim pismom obvestil pok. g. svet. škulja, ki pa tega nikdar pri nobeni seji ali sestanku ni sporočil ostalim odbornikom. Prišlo je tako do več ali manj odkritih nasprotij in videlo se je, da bi pok. g. svet. škulj našel zelo rad kak povod, da se znebi vseh onih sodelavcev, Ki načelno zagovarjali slovensko stališče in nepolitično linijo revije. Posebno neljuba sta bila naenkrat g. svet škulju odbornika gg. Weble in VVagner. Tako je pri neki priliki kratko malo dal pok. g. svet. škulj vedeti, da omenjena gospoda nista več zaželjena pri sodelovanju revije. U-redništvo je potem prevzel .sam, za korektorja je pa nastavil pok. g. Franca Kremžar j a, nekoč velikega nasprotnika revije. Vedno pogosteje
MED SLOVENCI
Cleveland
•	Monsignor Oman — osem-
desetletnik. Preč g. Monsignor Oman, župnik slovenske fare sv. Lovrenca v Clevelandu, je v petek dne 22. maja slavil svoj osemdeseti rojstni dan. Monsignor J. Oman spada gotovo med najzaslužnejše med živečimi ameriškimi Slovenci. Tukaj rojen je ostal zvest izročilom svoje matere in slovenstvu, ki mu je bil največja opora. Mnogo je sodeloval in vzpodbujal pri raznih slovenskih organizacijah (KSKJ, Liga, itd.), še danes s peresom vzgaja in vzpodbuja Slovence po širni A-meriki k zvestobi katolištvu in slovenstvu. Jubilantu iskreno čestitamo in mu kličemo: Bog Vas živi, na mnoga leta!
•	Urednik Ivan Račič—šestde-setletnik. — Gospod Ivan Račič, glavni in dolgoletni urednik A-merikanskega Slovenca, Glasila KSKJ, je dne 16. aprila slavil svojo šestdesetletnico. Gospod Ivan Račič je bil zelo delaven na društvenem področju in po svoji izobrazbi in delavnosti med vodilnimi slovenskimi glasbeniki v Ameriki pred prevzemom uredništva. G. uredniku Račiču k njegovi šestdesetletnici naše iskrene čestitke!
•	Dirigent Anton šubelj — šestdesetletnik! Slovenski pevski zbori, ki jih v Clevelandu vodi g. Šubelj, so dne 26. aprila priredili slavljeneu iznenandenje v obliki družabnega popoldneva, pri katerem so počastili svojega dirigen-tajubilanta g. Antona Šublja ob njegovi šestdesetletnici. Anton Šubelj — danes vodilni slovenski dirigent v Ameriki in v prejšnjih desetletnih član Metropolitan opere v New Yorku in najbolj znan pevec ameriške Slovenije, še danes neutrudno deluje na glasbenem področju: z Glasbeno
Matico pripravlja svetovno znane opere v slovenščini, zraven tega pa vodi še številne druge zbore in poučuje glasbo. Gospodu Antonu Šublju, velikemu in zaslužnemu ameriškemu Slovencu ob njegovi šestdesetletnici iskreno čestitamo in želimo, da bi zdrav in čil še dolgo nadaljeval svoje veliko poslantsvo!
• Major Josip Pfeifer —umrl.
Dne 17. maja je na domu svojega sina dr. Brankota umrl po krajši bolezni gospod Josip Pfeifer, aktivni major bivše jugosl. vojske in kasneje major slovenskega do-' mobranstva. Ob mrtvaškem odru
11 junij — volitve v Ontariju
Volilci ontarijske province bo-1 do 11. junija izbrali 98 oseb za svoje zastopnike v ontarijskem i parlamentu. Prejšnji parlament j je bil razpuščen, ker je njegova petletna doba potekala.
Za zaupanje se potegujeta predvsem konservativna in liberalna stranka. Konservativci agi-tirajo pod vodstvom dosedanjega predsednika ontarijske clade L.M. Frosta, Q.C., LLd, D.C.L., ki ima'
so začeli zahajati v župnišče k pok. duh. svet. škulju bivši nasprotniki revije med njimi tudi g. Smersu. Ti so dajali pok. g. svet. Škulju smernice in navodila za pisanje v reviji. Pok. g. svet. škulj je na vse pristal in kmalu je postal. g. Smersu glavni faktor pri reviji "Slovenska Beseda".
Zunanjim sodelavcem, večini naročnikov in širši javnosti je bil ta boj za čistost in nepolitičnost revije neznan. Kolikor so pa nekateri zanj vedeli, so ga pa po nekdanji svoji miselnosti smatrali za osebne razprtije in nezadovoljstvo članov, ne pa za načelno borbo za čistost ideje, za kar smo prav za prav revijo "Slovenska Beseda" ustanovili.
Kdor je revijo po letu 1954 natančno prebiral, je moral opaziti prelom prvotne linije in zajadranje v politične smeri.
To sicer obširno, vendar še nepopolno poročilo — sine ira et studio — gotovo ne bo smatral nihče od navedenih za osebni napad, saj sem z vsemi živečimi vedno v dobrih prijateljskih odnošajih, s pokojnimi pa nikdar nisem imel nikakega osebnega spora ali mržnje.
Gosp. Smersu — ja cenim že od nekdaj kot moža in smo mu mi Primorski Domobran-jci to še posebno dokazali za njegovega bivanja v našem štabu na Primorskem.
Strinjam se pa popolnoma j s piscem Odprtega pisma v ! listu "Slovenska država", da za kulturno revijo ni primerno, da jo ureja politik, ki je tukaj v Argentini čezmerno zaposlen na raznih poličnih področjih. Kulturno revijo naj vodijo in urejajo naši kulturniki, saj jlih imamo, hvala Bogu, sedaj dosti v tujini.
Buenos Aires, 18. 4. 1959. Josip Valentin Majce
so se od pokojnega častnika slo-| venskega domobranstva poslovili . člani ZSPB, člani Kroga, pevci in številni prijatelji. Z lepim nagrob-I nim povorom je pokojnega čast-; nika počastil dr. Mate Resman. j Soprogi in družini naše globoko ' sožalje ob težki izgubi. I • Bogata spomladanska kon-, certna ln gledališka sezona. Sezono prireditev je pričel Slovenski t oder, ki nam je v Nar. domu lepo ; podal Finžgarjevo igro Veriga. Glasbena Matica je na Tiho ne-! deljo ixvedla širši glasbeni spored, ki je obsegal koncertni del t in pa Puccinijevo enodejansko opero Sestra Angelika. S tem na-j stopom je Glasbena Matica pod : vodstvom dorigenta Antona i Šublja ponovno dokazala svoje kvalitete. Na Belo nedeljo je pred polno zasedeno šentviško dvorano natsopil s svojim koncertom pevski zbor Korotan, ki ga vodi dirigent Metod Milač. Zbor je odlično zapel izbrane narodne in umetne pesmi, kot sopist je sodeloval baritonist Pavle Borštnik. Zbor je ob tej priliki najavil skorajšnji izid svoje druge velike LP-plošče z naslovom: Pod oknom. Isto nedeljo je bil najavljen tudi nastop baleta čikaške opere, v okviru katerega je nastopala tudi gdčna Veronika Mlakar, hčerka znanega slovenskega baletnega para Pina in Pine Mlakar iz Ljubljane. Za njen nastop je vladalo veliko zanimanje in tudi ameriško časopije je laskavo predstavljalo mlado slovensko baletno plesalko. Na žalost pa naša pričakovanja, da bi videli gdčno Mlakarjevo v Clevelandu na odru, se niso uresničila zaradi plesalkine nezgode nastopom med v Detroitu, odkoder je skupina prišla v Cleveland.
Korotanovemu koncertu so naslednjo nedeljo sledili kar trije koncerti istega dne. To sta bila dva zbora staronaseljencev: zbor Planina in zbor Jadran ter mladinski zbor tu rojenih otrok, ki ga vodi A. Subelj. Nedeljo kasneje, 19. aprila je podal svoj spomladanski koncert pevski zbor Slovan in istega dne pa je tudi Slovenski oder zaigral veseloigro On in njegova sestra. Ob nabito polni dvorani so Združeni igralci 26. aprila presenetili publiko z dobro pripravljeno in krasno izvedeno opereto Mežnarjeva Lizka. To je bila prva opereta po daljši dobi, ki je bila pripravljena v izrednem obsegu (okrog 100 sodelujočih) in katere izvedba je bila na resnični gledališki višini. Režijo je vodil dr. Milan Pavlovčič, dirigiral je Metod Milač, celotno produkcijo pa je imel v rokah Pavle Borštnik. Nastopili so najboljši cleveland-ski igralci in pevci, pevski zbor Korotan ter orkester, sestavljen iz slušateljev "Cleveland Institute of Music". Prireditev je imela neverjeten uspeh in na željo občinstva bodo prireditelji opereto ponovili 14. novembra. Prvo nedeljo v maju je imel svoj pomladanski koncert zbor Triglav na zapadni strani mesta, otroci slovenske šole v Collenvvoodu pa so takrat priredili ljubko proslavo v počastitev vseh mamic. Naslednjo nedeljo, 10. maja pa je sledila materinska proslava otrok slovenske šole pri sv. Vidu. Poleg otroških nastopov smo videli tudi otroško spevoigro Kre-sniček. Dne 17. maja je s prvim samostojnim koncertom nastopil mladinski zbor Slavček pod vodstvom Miodraga Savernika. Šestdeset mladih grl je izvedlo spored dvajsetih pesmi, ki so jih
vsako volilno okrožje. Liberalci so predstavljali v prejšnjem parlamentu kljub majhnemu številu poslancev uradno opozicijo, ker so imeli še vedno več poslancev kot zmerno socialistična stranka CCF. Glavni poziv libralcev je posnet po zadnjem pozivu konservativcev v federalnih volitvah — konservativci so že predolgo na vladi in je skrajni čas za spremembo.
G. John Wintermeyer
L. M. FROST, Q.
za sabo že eno desetletje načelo-vanja provinci. Njegov pozivi na volilce se sklicuje predvsem na dosedanje uspehe. Isto povdarja-jo ostali konservativni kandidati, ki se potegujejo za vsa razpisana mesta.
Tudi liberalna stranka pod vodstvom Johna J. Wintermeyerja,' O.C., je postavila kandidate za
C. LLD, DCL
CCF pod vodstvom Donakla MacDonalda je postavila svoje kandidate v večini , ne pa v vsen volilnih okrajih. Njen povdarek na teh volitvah je na vzgoji, ki mora biti omogočena vsem, ki so dovolj brihtni za študij, brez ozira na to, ali imajo starši dovolj sredstev za kritje s tem zvezanih stroškov ali ne.
Poleg teh treh strank ja še nekaj poedinih kandidatov.
V mnogih okrajih bodo volitve bolj osebnega in krajevnega značaja.
G. Donald Mac Donald
Vse Slovence, ki so že dobili državljanstvo pozivamo, da izpolnijo svojo državljansko dolžnost in gredo na pristojno volišče ter glasujejo za kandidata, ki bo po njihovem prepričanju največ doprinesel k obči blaginji celotnega prebivalstva Ontarijo!
peli prisrčno in ubrano.
Ta bežen pregled pokaže, kako je v Clevelandu razgibano kulturno življenje, saj skoro ni bilo nedelje, da ne bi bilo kake slovenske prireditve, ki so bile na splošno dobro obiskane. Le ob zadostni podpori občinstva bodo zbori in igralske družine mogle tudi v bodoče uspešno delovati.
•	Spominska proslava ZSPB.
' Za obletnico vrnitve in pokol-! ja slovenskih domobrancev je cle-velandski odsek ZSPB priredil posebno Spominsko proslavo, ki se je udeležil tudi prevzv. škof dr. Gregorij Rožman. Spored, ki se je pričel s slovensko narodno himno Naprej, je obsegal skrbno pripravljene oderske nastope dramatskega društva Lilije, pevske točke v izvedbi zbora Ko-rotana, predvajanje dokumentarnega filma Jeledol ter govor predsednika ZSPB g. Franceta Gruma iz Rochestra, N.Y. Prireditev je v vsakem oziru lepo uspela. Dohodki prireditve bodo doprinesli k invalidskemu fondu.
•	Slovenski nastopi na cleve-landski televiziji. Ne samo na odrih, tudi ob televizijskih aparatih smo imeli letošnjo pomlad videti in poslušati vrsto slovenskih nastopov. Tako smo imeli priliko videti mladinski zbor Slavček v treh nastopih in dvakrat je nastopil solist Pavle Borštnik; enkrat pa je nastopil tudi zbor Slovan.
•	Poroke. Dne 4. aprila sta se poročila gdčna Helena Zupan in g. Janez Smolej; dne 11. aprial sta sklenila sveti zakon gdčna Maruška Hren in g. Branko Pogačnik: dne 6. junija si bosta obljubila večno zvestobo gdčna. Majda Hren in g. Rudi Lekšan in Toronta. Vsem novoporočen-cem želimo mnogo spreče in blagoslova!
•	Knjige zopet na razpolago. Ker so pošle vezane knjige This is Slovenia smo poskrbeli za vezavo broširanih izvodov, tako da so sedaj na razpolago zopet vezani izvodi v dovoljnjem številu. Knjiga This is Slovenia je najlepše darilo za vsako priliko. Kupite knjigo čimpreje, dokler je še na zalogi.
Drobci iz Slovenije
Iz Železarja, glasila delovnega kolektiva Železarne Jesenice posnemamo: Junij 1958: ".... Za konec naj potožim še to željo: Daj, da bi nam branjevke na trgu Kot nadaljevanje dr. Ahčinove ! za naš enourni zaslužek naklonile Sociologije je izšla prva knjiga ■ kdajpakdaj vsaj eno kilo kolikor-
Knjige in revije
Dr. Ivan Ahčin, SOCIALNA EKONOMIJA I. Založila in izdala Družabna pravda, Buenos Aires, 1959, 454 str.
Socialne ekonomije, ki obsega naslednja poglavja: 1. Osnove gospodarskega življenja, kjer razpravlja avtor o pojmu gospodar-: jenja, o obsegu in vrsti gospodarstva, o svobodnem in nesvobod-nem gospodarstvu ter o odnosu j države in tehnike do gospodar-i stva. Prvo poglavje zaključi razprava o lastninski pravici. 2.
toliko užitnih češenj...."
August 195S: "... Postrežba je še zmeraj bolj no "oni teden". Krepko sem zasolil v hotelu oni dan, ko sem šel pojest dva jajčka. Ko me vpraša natakarica, če jih želim "na oko", sem odvrnil, da jih želim "na brzino" :...."
September 1958: "...Pred jeseniškimi pekarnami so dnevno,
Veda o družbenem gospodar- ; posebno ob jutranjih urah, dolge ; stvu. V tem poglavju razpravlja j vrste potrošnikov od pulta pro-| o mestu socialno ekonomske ' daljalne preko prodajnega prosto-vede, o metodi, o gospodarskih ra, stopnic, pločnika pa vse do zakonih ter odnosu socialne eko-; ceste" prvega aliurdgega reda, nomije do etike. Zaključni člen torej slika iz časa vojne, samo obravnava odnos Cerkve do go- da je mnoge bolj žalosten pogled, [spodarstva. 3. Zgodovina gospo-; kajti to se dogaja v industrijskem darskih naukov prinaša zgodo- i centru, kot so Jesenice, 13 let po vino raznih ekonomskih doktrin končani vojni in skoraj 7 let po z obsežnim obravnavanjem so- ukinitvi racionirane preskrbe..." cializma vseh odtenkov. 4. Go- Novi pokojninski zakon predvi-spodarski sestavi v preteklosti in cIeva posebne ugodnosti za ude-sedanjosti prikazujejo poedine j tožence španske državljanske zgodovinske oblike gospodarstva j voine na strani komunistov se-/. zaključnim členom o razvojnih j veda. Komunizem v Jugoslavija i težnjah sodobnega gospodarstva, i J° slei ko prej internacionalno
Vsako poglavje zaključuje bibliografija, celo knjigo pa stvarno- in imensko kazalo. Format knjige je znatno večji kot je bil format Sociologije.
Knjigo je opremil arhitekt Marijan Eiletz.
usmerjen.
Ko' se je Hruščev peljal z letalom preko Jugoslavije v Albanijo, ni pozabil ppslati čestitk Titu k njegovemu rojstnemu dnevu.
SLOVENSKA DRŽAVA Podrobna ocena bo objavljena Prvega v mesecu.
izhaja
v eni prihodnjih številk S D.
POVEST. 4 številka prinaša naslednjo vsebino: Giovanni Verga, I Kmečka čast, Fran Milčinski,; Poldrugi Martin, Miroslav Villiar, Ljudmila, A.S. Puškin, Poštarje-| va hči, Ivan Seničar, Cigani, Tone Zagorc, Lepi večeri, — Zgodka o človeku, ki je šel po svetu, da bi spoznal strah, Vladimir Kos, Uvod v krvave balade, Fran Levstik, Martin Krpan z Vrha, PearI S. Buck, Prva žena, nadaljevanje Charlotte Bronte, Jane Evre, Ivan Seničar, Čakam, Tone Zagorc, Pomladni sneg, Vladimir Kos, Danes.
Za SNZ, predsednik: Dr. A. Kuk. Za uredniški odbor: Dr. R. čujes. Tehnična stran in oglasi: V. Mauko.
Letna naročnina znaša: Za ZDA in Kanado 3.-S. za Argentino 20 , pezov, za Brazilijo 50 kruzeirov, zi Anglijo 15 šilingov, za Avstrijo 30 šilingov, za Avstralijo 2,- avstr. L., za Italijo in Trst 600.- lir, za Francijo 500- frankov. Naročniki v Argentini morejo poravnati naročnino tudi v upravi Slovenske poti.
Za podpisane članke odgovarja pisec. Ni nujno, da bi se avtorjeva naziranja morala skladati v celoti z mišljenjem uredništva in izdajatelja.