Zgodnja
Katolišk cerkven Ust•
Danica '.shaja rsak petek u« <-eli puli. in vt»IjA po poŠti ** e«lo leto 4 gid.60kr.. kh pol letu 2pld. 40kr.. sni1«!. r !»t« ?	SO kr
V tiskarni?i «prejemana im leto 4 *«l<t., pol let* '2 gold.. sa Četert leta 1 gold.: ako zaden« na ta dac pratnik itide Danica
dan uoprej.
Tečaj \\VII
VT Ljubljani 27. sušca 1874.
List
Koledar za naslednji teden.
Sošec. Marr.
29.	Cvetna nedelja. Evangelij: „Jezus jezdi v Je ruzalem". (Mat. 21.) Ss. Jona in Barahizij in njuni tovarši sprič. Sabor, kralj Perzijanski, je ukazal I. 326 kristjane preganjati in moriti, njih cerkve in samostane požigati, če se bojo branili moliti solnce, ogenj in vodo. Tisti čas sta živela v vasi Jasi na Perzijanskem dva brata, Jona in Barahizij, oba polna žive vere v Kristusa, devet m6ž v veri tako poterdita, da vsi po prestanih grozovitih mukah mučeniško krono dosežejo. Mališki služabniki pokličejo brata pred sodnijo, rekoč: „Zaro-timo vaju, da bodita pokorna našemu Saboru, kralju vsih kraljev, in njegov ukaz spolnujta." Brata odgovorita, da sta pokorna le Bogu, Kralju nebes in zemlje, ne pa umerljivemu Človeku. Služabniki vsi razkačeni ukažejo brata z bodečimi šibami pretepati, ker sta se prederznila kralja vsih kraljev imenovati umerljivega človeka. Po druzih še bolj grozovitih mukah ukažejo sodniki njima ud za udom z života rezati, in tako sta dosegla mučeniško krono. — Ezaija, poveljnik kraljevih konjikov, ki je sam slišal in vidil, kar sta pred sodniki govorila in preterpela, nam je zapustil precej dolg popis nijunega življenja; sklepa pa ta popis z besedami: „To tedaj sta zmagovavna vojšaka Jezusa Kristusa, ki sta se junaško vojskovala za svojega vojvoda in sta zmagala, in sta zdaj oblečena z veličastno obleko, in kronana z neminljivo krono. O da bi Boga prosila nam priti na pomoč!
Kristjan! tudi ti se junaško vojskuj zoper svoje poželjivo meso, zoper hudobni svet in zoper satana, da dosežeš nezvenljivo krono večnega življenja.
Sv. Ciril dijakon spr.; ss. Pastor, Viktorin in tovarši spr.; sv. Sekund spr.; sv. Evstazij opat spoz.
30.	Ponedeljek. Zvelič. Amadej, vojvoda Sa-vojski, je bil rojen 1. svečana 1435. v zibeli so ga starši zaročili s triletno hčerko francoskega kralja Ka-rola VII; po tistihmal je bil ljubi mir med obema kra ljestvoma. Amadej je imel izverstne in bogaboječe uče-nike, hitro je napredoval v vednostih in čednostih, vsak dan je bil pri sv. maši s toliko pobožnostjo, da so bili vsi pričujoči močno ginjeni. Pod vodstvom učenega in pobožnega duhona je prav pogostoma prejemal ss. zakramente; presveto Rešnje Telo je njegovo serce čedalje bolj vnemalo k sveti ljubezni do Boga, in gasilo v njem napčno ljubezen do stvari in posvetnih veselic. S sedemnajstim letom se poroči s svojo zaročeno nevesto
Jolonto 1. 1452, 3 leta po tem mu umerje cče, in Amadej je bil vladar. Njegov brat Filip se spunta zoper njega, pa s pomočjo francoskega kralja ga premaga, in kralja prosi, da naj vjetega brata spusti. Amadej je bil mil in pravičen vlad&r, dobrotnik cerkvam in samostanom, oče ubozih. Nek poslanec vpraša Amadeja. če ima kaj veliko lovskih paov; odgovori mu, da naj pride opoldan gledat. Poslanec pride, Amadej ga pelje v sobo, s ktere se na dvoriše vidi. Tam je bila dolga miza po-gernjena in množica ubozih okrog nje. Amadej mu jih pokaže namesto kužejev s pristavkom, da s timi si hoče nebesa vloviti." Poslanec pravi: „Med njimi bi utegnilo veliko nevrednih biti, ki nočejo delati." Amadej mu odgovori: „Tega nočem natanko preiskovati, to pa rečem: ko bi Bog natanko preiskoval, kdo je njegovih dobrot vreden, bi jih nam gotovo toliko ne dohajalo." Bog mu pošlje božjastno bolezen, on ga pa zanjo hvali kakor za kako posebno dobroto, ker ga ta bolezen v ponižnosti vadi, in spominja smerti in minljivosti vsega časnega. Vojvoda umerje 30. suš. 1474. Pogreb je bil veličasten; še bolj ga je Bog s čudeži poveličal.
Vodila zveličanega Amadeja: Prejemanje ss. zakramentov vnema v nas čedalje bolj in bolj ljubezen do Bega. Po besedah svetih očetov je sv. Rešnje Telo ognjena peč božje ljubezni; žalostno pa je, da je veliko tacih, ki nočfejo ogrevati svoje merzle duše pri tej razbeljeni peči. — Bodi usmiljen do ubozib. „Blagor usmiljenim ; ker umiljenje bodo dosegli", govori Gospod (Mat. 5, 7).
Zvel. K viri n poveljnik (tribun) spr.; sv. Zožim šk. spoz.; sv. KI i m a k opat spoz.
31. Torek. Sv. A m oz, prerok, je bil rojen v Tek vi, mestu nekoliko milj od Betlehema proti jugu. Bil je pastir, in je revno živel: poznejše ga je Bog poklical v preroški stan. Amoz je svojo preroško službo opravljal nekoliko časa, ko sta tudi Oz»j in Izaija prerokovala. Prerok Amoz svari Izraelce zavoljo mnozih pregrčh, zlasti zavoljo malikovanja, boljšake in imenit-nike pa zavoljo mehkužnosti in terdobe do ubozih. Enkrat pogleda s svojim preroškim očesom v daljne čase in vidi prihodnjega Mesija. V svojih preroških govorih kaže veliko serčnost, ker brez strahu napoveduje mali-kovavcem in terdovratnim grešnikom šibe Božje. S tem pa si je nakopal veliko sovražnikov, kteri so ga čertili in preganjali. V Tekvi je umeri za ranami. Katoliška cerkev ga šteje med mučence, in njega spominj obhaja 31. sušca.
Prerok opominja tudi nas k pokori in poboljšanju, rekoč: „lšite Gospoda, in živite, da se ne vname kakor ogenj" (jeza Božja). „Išite dobrega, ne pa hudega, da bote živeli; tadaj bo Gospod Bog vojskinih trum s varni,
kakor pravite" (da je Bog z vami; toda Bog je le tadaj z vami, če se k njemu vernete, in po njegovih zapove dih živite). „Sovražite hudo in ljubite dobro. Spravite s pred mene vriš svojih (klafarskih) pesem." (Amoz. 5, 6. 14. 15. 23.)
Ss. Teodul, Anesij, Feliks, Kornelij a spr.; av. Benjamin dijakon sprič.; sv. Bal bi na dev., hči blaženega Kvirina spričevavca, ki je bila keršena od sv. Aleksandra papeža in pokopana zraven svojega očeta.
April. Mali traven.
1. Sreda. Sv. Hugon, škof v Grenoblji, rojen na Francoskem 1053, sin prav pobožnih staršev. Hugon si je z volil duhovski stan; zavoljo ljubeznjivega obnašanja in velike učenosti je bil zvoljen korar v Valenci. Papežev poslanec vidi mladega moža. spozna njegovo pohlevnost in učenost, ga prosi, naj gre z njim, ter mu pomaga pri njegovih apostoljskih opravilih. Leta 1080 ie papežev poslanec sklical cerkveni zbor v Avinjonu, kamor so bili prišli tudi korarji iz Grenoblja, ter pro sijo, naj jim zbor izvoli Hugona za škofa. Vsi enoglasno ga zvolijo; Hugon 6* prestraši, in se na vso moč brani, ter se izgovarja, da ni sposoben, ker je še le 27 let star. Poslednjič se vda, gre v Rim k papežu Gregoriju VII, da bi ga škofa posvetili. Tukaj ga napade grozovita tuga, bogokletne misli tako terpinčijo njegovo dušo, da za smert zboli. Hugon misli, da je to kazen Božja, ker se je bil zboru vdal, razodene svoje skušnjave pa pežu; papež pa, skušen mož v duhovnem življenji, ga utolažijo, in v šk- fa posvetijo. Ko Hugon v Grenobelj pr.de, vidi svojo škofijo kakor pusto s plevelom mno zih pregreh in hudobij zarašeno zemljo. Z neizrekljivim trudom in prizadevanjem je začel odpravljati hudobije; skerbi, čujočnost, podučevanje, opominjcvanje, svarjenje, žuganje, post, molitev, zdihovanje, prošnje in solze — to je bilo njegovo življenje pervi dve leti njegove škofovske službe. Bog pa je blagoslovil njegov trud. du-hovšina in ljudstvo se je zbudilo k novemu življenju. Tudi mu je Bog podelil dar solza, s kterimi je omečil veliko teridovratnih grešnikov. Prosil je tri papeže, Gre-gorija VII, Honorija in Inocenea II, naj bi mu sneli škofovsko breme; pa ga niso uslišali; nosil gaje 52 let — do HO. 1. svoje starosti. Bogu je zročil svojo dušo 1. apr. 1132. Papež Inocencij II so ga prišteli med svetnike I. 1134.
Bogoljubni kristjan! morebiti tudi tebe napadajo takošne bogokletevske skušnjave, kakoršne je terpel sv. Hugon. Tebi v tolažbo rečem: 1. S takimi skušnjavami satan napada le pobožne, Bogu vdane duše; hudobnih se ne loti, ker jih že ima v svoji oblasti. 2. Naj bojo še tako žive, tako rekoč na jeziku, bodi miren; ker vedi, da Bog pozni tvoje serce, ki noče vanje privoliti; če j>a serce ne privoli, sama skušnjava ni noben greh. 3. Bog ti dopuša to skušnjavo, da te v ponižnosti vadi, in da si tolikanj svetlejši krono v nebesih služiš. Vedi pa tudi, da nisi sam s takimi skušnjavami nadlegovan.
Sv. Teodora sprič., sestra sv. Hermeta sprič.; sv. Venancij šk. spr.; sv. Makarij spoz.
2. Veliki četertek. Sv. Frančišk Pavijan, začetnik reda naj manjših bratov, rojen 1. 1438 v Pavli, majhnem mestu na Laškem. Starši, ki niso imeli otrčk, so si ga z molitvijo, s postom in milošnjo sprosili. Petnajstletni mladeneč se poda v samoto, kjer se s samim zelišem živi. Kmalo pa začne sloveti po okolici s čudeži; več pobožnih mož se mu pridruži, ki bi radi v samoti živeli pod njegovim vodstvom. S pomočjo svojega škofa in ljudstva sozida samostan in cerkev, sprejema novince, napravi vodila, po kterih hočejo živeti. Memo navadnih treh obljub, pokoršine, uboštva in čistosti, pristavi še
četerto obljubo vednega posta. Prepovedane so njegovim redovnikom za vselej, zunaj hude bolezni, vse mesne jedila, jajca, mleko, sir in maslo. Frančišk je bil zgled vsih čednost, zlasti ostrega življenja, ponižnosti, krot-kosti in ljubezni. Le zveččr je kaj malega vžival, navadno malo kruha, malokdaj nekoliko sočivja. Vina ni nikoli pil. Bos je hodil, le malo časa spal, pa na terdi klopi. Sebe je imenoval naj manjšega, in bratom svojega reda je dal ime: „Najmanjsi". Bil je velik čudodelnik, mertve je v življenje obujal itd.
Sv. Frančišk je svoje delavno, ostro in čudodelno življenje sklenil v 81. letu, 2. apr. 1504. Njegove zadnje besede so bile: „0 dobrotljivi Jezus, bodi meni ubo-zemu grešniku milostljiv! O Jezus! O Marija!"
Sv. Frančišk Pavijan nas s svojim zgledom opominja, da se vsaj po lahki cerkveni zapovedi postimo. Nikar se ne bojmo, da si bomo s postom življenje okrajšali; sv. Frančišk je pri ostrejšem postu, kakor ga sv. cerkev zapoveduje, 81 let doživel. Po3t še ni nikogar umoril, požrešnost pa že neizrečeno veliko.
Sv. Amfijan spr.; sv. Teodozija dev. apr.; av. Niče t šk. spoz.; sv. Abundij šk. spoz.: sk. Marija Egipčan k a, imenovana grešnica.
3.	Veliki petek. Ss A ga p a, Kijonija in Trena, sestre in spričevavke. Kadar je bil hudobni cesar Dioklecijan ukazal kristjane preganjati in moriti, so mu bile tri imenovane sestre izdane in predcnj pripeljane. Cesar jim nekaj zvitkov svetega pisma pobere in ukaže sežgati; njim pa zapove, Kristusu se odpovedati in darovati malikom; ali one mu odgovorč: „Naša vera v Kristusa je neomahlj.va, malikom ne bomo nikoli darovale." Cesar jih d& v ječo zapreti, ter ukaže sodniku Sisiniju, da naj jih on sodi in obsodi, če ne bojo pokorne njegovemu povelju. V ječi jih v veri po-terjuje in tolaži sv. Anastazija (glej. 6. svečana). Sodnik Sisinij jih pred-se pokliče, ter vpraša, če imajo kaj pisem brezbožnih kristjanov. Odgovore mu: „Nimamo jih, cesar nam jih je pobral; njih zapopadek pa je tako v naše serca zakopan, da ga Kristusovi sovražniki nam ne morejo poropati." Sisinij obsodi Agapo in Kijonijo na germado, na kteri umerjete, pa ne obleka in ne lasje na njima niso zgoreli. Anastazija ji pokoplje. Ireno, mlajši sestro, pa obsodi v sramotno hišo; na potu grede v sramotno hišo jo rešita dva angelja v podobi dveh vojšakov iz r6k vojakov in jo peljeta verh hriba. Sisinij prijaha k hribu, nanj pa ne najde pota; njegov spremljavec jo vstreli s pusico. Irena zdihne: „Glej, čista grem k svojemu Gospodu Jezusu Kristusu, kteri me bo pridružil k mojima sestrama." Sv. Anastazija jo pokoplje k sestrama. To se je godilo 3. apr. 1. 304.
Vodila ss. treh sestri: ,,Naša vera je neomahljiva". Če je tvoja vera slaba, prosi za terdno vero z očetom v sv. evangeliju: „ Verujem, o Gospod! pomaga moji neveri" (Mark. 9, 23.), pomagaj moji slabi veri; nadomesti, kar ji manjka. — „Božje besede nam ne more nihče poropati iz serca." Božja beseda uaj se tudi v tvojem sercu tako globoko vkorenini, da ti je nihče ne more izrovati s svojim zapeljivim govorjenjem. —
Sv. Pankracij šk. sprič.; sv. Vulpijan spr.; sv. Niče ta opat spoz.; sv. Ribard šk. spoz.
4.	Velika sabota. Sv. Izidor, cerkv. učenik in nadškof v Sevili, je bil o polovici 6. stoletja rojen na Španjskem. Bil je naj mlajši brat sv. nadškofa Leandra v Sevili, sv. Fulgencija in svete Florencije. (Glej 27. sveč.) Nadškof vzame prav ljubeznjivega in prijaznega dečka v izrejo in poduk, neizrečeno ga ljubi, in zanj skerbi; včasih pa tudi šiba poje, da mu termo in svojo-glavnost iz glave izbija. Mladeneč doraste, šole doverši,
io si izvoli duhovski stan. Ko je bil nadškof Leander pregnan (glej 27. sveč.), se je mladi Izidor serčno vojskoval zoper arijanstvo. Po smerti brata Leandra izvolijo enoglasno njega za škofa v Sevili; le nerad posled-njič sprejme volitev, ker spozna, da je to volja Božja. Skof Izidor je z vso mogočo gorečnostjo spolnoval svoje dolžnosti. Skerbe! j<! zlasti za čistost^sv. vere; z njegovim prizadevanjem se je po vsem Spanjskem zaterla arijanska kriva vera. Skerbel je za lepo izrejo mladih duhovnov, ter je zidal eemeniše, v kterem je m6gel vsak bogoslovec 4 leta bivati, da si je prilastil duhovnu potrebne čednosti in vednosti. Zidal je tudi cerkve in samostane. Bil je oče ubozih. Kralji in knezi so ga spoštovali kot svojega očeta. Bog mu je podelil dar čudežev, kterih razkladati prostor ne dopuša. Po ginljivem slovesu je sklenil svoje življenje 4. apr. 1. 636.
Nad_ svetim Izidorom se je spolnil slovenski pregovor: „Šiba novo mašo poje." Sedanji lučnjaki pa šibo iz šole mečejo, ker hočejo, da naj se prederzni in neubogljivi otroci — tudi po pameti ne — s šibo ne strahujejo; zavergli so tedaj besede sv. pisma: „Komur se šibe škoda zdi, sovraži svojega sina; kdor ga pa ljubi, ga vedno strahuje." (Preg. 13, 24.) „Ne odteguj otroku kro-titve; zakaj če ga s šibo udariš, ne bo umeri." (Preg. 23, 13.)
Sv. A ga ton poddijakon in Teodul bravec; sv. Platon menih spoz.; sv. Zožim pušavnik, kije sv. Marijo Egipčanko pokopal; njegovo življenje se popisuje 9. aprila.
križanje.
Pretnišljavaj muko grozno, Ki jo Božji Sin terpi;
Že v večerni zarji pozno On kervavi pot poti V preveliki žalosti.
Zdaj sovražniki obdajo Jezusa nedolžnega,
In v Jeruzalem peljajo Našega Zveličarja, Tam razbičali so ga.
Oh, derhal z njim šale vganja, Terst za žezlo dd v rokč,
Zaničljivo se priklanja, DA mu krono ternjevo Na razranjeno glavč.
Težek križ mu še na rame Naloži hudobni svet,
Simon ga nerad prevzame, Vsak boji se ga zadčt, — Jezus sam ga nese spet!
Golgota se že dosega, — Greh Bogd na križ razpnč,
Grešna se zbrisuje pčga ... Jezus Kristus umerje Za vse uboge grešnike. —
Jezusa poglej na križu, Misli grozo bolečin;
Te imeti v paradižu, Te obvarVati v pogin
Hoče Jezus, Božji Sin. —
Križa hočem se deržati,
Dokler tukaj še živim, S križanim zdaj žalovati, Da se enkrat prebudim Med veseljem angelskim.
S. Ga bere.
MTegiert obravnav o cerkvenih postavah r deriavnem zboru.
(Dalje.)
Pri splošni obravnavi o pervem oddelku je tretji dan govoril pervi konzistorijalni svčtnik Vurm iz Mo-ravskega. Poterdil in dokazal je, da načelo, na ktero so predloge novih postdv zastavljene, je napačno, ker rečeno je, da deržava ne priznava druge naj viši oblasti razun deržavine, in to je napaČuo načelo. To načelo je v nasprotji z začetkom, z vso zgodovino in z vstavo sv. Cerkve in to načelo je nespravljivo... Deržava je spremenljiva in se je spremenila. Cerkev pa se nikoli ni spremenila. Govornik šiba čudno pravico, da se z novimi postavami manjši svoboda hoče dopustiti naj bolje vretleni velikanski družbi vesoljnega sveta, Cerkvi, kakor pa majhnim in neznatnim družbam.
Moravski Heilsberg je govoril za postave in je precej v začetku pogrel vse katoličane razžaljivo laž, da so papež Pij lA. 1. 1848 avstrijanskim sovražnikom zastavo blagoslovili. „Ni res!" se je razlegalo z desnice v viharnih klicih. Predsednik nagovarja gg. ob desni, naj govorniku ne presekujejo besede, poslanec Giovanelli pa zakliče: „Ni nas volja terpeti zasramovanja sv. Očeta; ako predsednik ne stori svoje dolžnosti, bomo mi storili svojo!" — Predsednik je zagovarjal Heilsberga, da to ni razžaljenje, ako se nategne zgodovinska dogodba, ktere resničnost tukaj preiskovati ni kraj za to. In ker je Giovanelli predsednika obdolžil, da dolžnosti nespol-nuje, zato ga je pokregal (k redu poklical); levičarji pa so bili tega tako strašno veseli, da so gromovito in delj časa „beifall" naznanovali in z rokami ploskali. Giovanelli je odgovoril: Glasno očitanje, ki bilo storjeno sv. Očetu, je popolnoma brez razloga in od njega samega v očitnih spisih zavernjeno. Mi kakor katoličani smo po svoji vesti dolžni ne terpeti zasramovanja sv. Očeta, in to dolžnost jem skazal s svojimi besedami." (Kaj si je mogel predsednik misliti pri teh besedah, ki je blezo tudi katoličan?)
(Konec prihodnjič.)
Enciklika sv. Očeta Pija IX.
do kardinalov, vikiih Škofov in škofov Avstrijanskega cesarstva.
(Dalje.)
Tako si tedaj svetna vlada derzno prilastuje sodbo in nauk o vstavi in pravici katoliške Cerkve, kakor tudi nad njenim naj višim vodstvom, kar sama opravlja nekaj po svojih postavah in djanjih, nekaj pa po cerkvenih, nji poddanih osebah. Iz tega nasledva, da samovolja in moč posvetne vlade stopi na mesto posvečene oblasti, ktera je po božji določbi postavljena od Jezusa Kristusa za vodbo Cerkve in v povzdigo telesa Kristusovega. Zoper tako posiljavo svetiša po pravici odgovarja že včliki Ambrož: „Pravi se, da je cesarju vse pripušeno in da je vse njege/o. Jest pa rečem: Nikar, nikar ne misli, da čez to, kar je božje,
imai kako cesarsko pravico. Ne povzdiguj se, temuč bodi Bogu podložen. Pisano je: Kar je Božjega, gre Bogu, kar je cesarjevega, cesarju. Cesarjevi so dvorovi mašnikove pa cerkve." *)
Kar se dalje tiče tih postav, pred kterimi stoji podporno sporočilo, so v resnici tiste lastnije in pomena, kakor so pruske postave, in pripravljajo katoliški Cerkvi v Avstriji ravno tisto nesrečo, akoravno na pervi videz nekoliko zmernost kažejo, ako se s pruskimi pri-mčrjajo.
Nočemo pojasnovati posameznih členov te postave, nikakor pa ne moremo molče prezreti prehudega raz-žaljenja, ki se je zgodilo že s samo predlogo Nam samim in le-temu apostoljskemu Prestolu, kakor tudi Vam, ljubljeni sinovi in častiti bratje, in pa vsemu katoliškemu ljudstvu unega cesarstva.
Leta 1855 med Nami in presvitlim cesarjem sklenjena, od ravno tega katoliškega vladarja s slovesno obljubo poterjena in vesoljnemu cesarstvu kakor der-žavna postava oklicana pogodba se zdaj v deržavnem zboru predlaga z oznanilom, da je čisto ob moč in veljavo, in to brez poprešnje obravnave z le-tim apostolj-skim Stolom, kar z očitnim zaničevanjem Naših narpra-vičniših pritožb. Kaj tacega bi se očitno v tistih časih, v kterih je občinska zvestoba še veljavo imela, še poskusiti ne bilo smelo, zdaj v teh žalostnih časih pa se počne in doverši. Zoper to očitno prelomljenje konkordata pred Vami, ljubljeni sinovi in častitljivi bratje, na novo oporekujemo.
Zaveržcmo toliko bolj to Cerkvi storjeno razžalje-nje, ker vzrok in pretveza odpravljenega konkordata in drugih nanj navezanih postav se zvijačno zvrača na določbo razodetih in od vesoljnega vatikanskega cerkvenega zbora poterjenih verskih resnic, in se te katoliške verske resnice brezbožno imenujejo uovotarije in spre-minjave verskih členov in Cerkvine vstanove.
Bodi si, da so v avstrijanskem cesarstvu kteri, ki na take nevredne izmišljenja zaveržejo katoliško vero; njen svitli vladar s slavnimi prededi in z vso cesarsko hišo jo ohrani in spoznava; ohrani in spoznava jo naj veči večina naroda, kteremu se na take izmišljije naslonjene postave dajejo.
Tako se zoper Našo vednost in voljo slovesna poba razterga, ki smo jo sklenili s spremtlim cesarjem, naj se pospešuje zveličanje duš in deržavna korist ob enem. Neka nova podoba pravic se pretvezuje in nova oblast se posvetni vladi pripisuje, da naj na lastno roko o duhovnih in cerkvenih zadevah po svoji volji vravnava in zapoveduje.
To sega tako daleč, da s temi namerjanimi postavami se v nadležne okov^ deva in zaderžuje nedotikljiva svoboda Cerkve v dušnem pastirstvu, v vodbi vernikov, v verskem podučevanji ljudstva in celo duhovstva, v življenji za evangelsko popolnamost, v gospodarstvu in celo v posestvu imetij. Vpeljuje se spačenje cerkvene krotitve, gladi odpad od Cerkve, in zedinovanje in za-kletev krivoverstev zoper pravovero Kristusovo se pod brambo postav jemlje.
V resnici, obilno bi imeli govoriti, ako bi hotli praviti, kaj in koliko hudega se je bati, ako se take postave vstanove; toda sej Vaše previdnosti to ne more ne ukaniti in ne se ji prikriti, ljubljeni in častiti bratje. Zakaj skoraj vse cerkvene službe in beneficije, še celo opravljanje dušnopastirskih dolžnost tako pod posvetno oblast aevajo, da cerkveni vikši, ako bi se podvergli novim pravom (ka* Bog ne daj), bi bili siljeni zanaprej svojih ik)fij, za ktere morajo Bogu oster odgovor dajati, ne
*) Ambr. 20 pi«. št. 19.
voditi po zveličavnih postavah Cerkve, ampak po ukazu in samovolji deržavnin predstojnikov.
Ogleti po Slovenskem in dopisi.
Is Ljubljane- Za cerkveno orgljanje se imajo na-pravljati poduki in v ta namep pričeti razgovori. Toraj bo znabiti zanimivalo naznanilo, da tako izverstno vrav-nano šolo ima že od leta 1868 nadškofija v Freiburgu na Badenskem. Njen vstanovitelj in vodja, stolnega kora kapelnik Jan. Schweitzer, je o nji v Witt-ovi „Musica saera" 1. 1870, št. 5 priobčil kratko poročilo, iz kterega naj sledeče posnamem:
Šola ta se je vtemelila za mladenče, kteri mislijo ali učitelji postati, ali pa izločljivo se za vodnike pev-stva in organiste izobraziti. Tvarine, ki se v nji učijo, so: 1. Keršanski nauk s posebnim izirom na liturgijo (službo Božjo in obrede), kakor se versti v teku cerkvenega leta. 2. Vse tvarine, ktere se uče na spodnjih gimnazijah, tedaj latinski jezik, zgodovina, matematika, naravoslovje itd. 3. Latinščina kot cerkveni jezik, za tiste, kteri se hočejo tega jezika le toliko priučiti, da znajo prav brati in umevajo liturgično latinsko besedilo (tekst). 4. Nauk o harmoniji, kontrapunktu in fugi. 5. Nauk o orgijah — njih sostava itd. 6. Grego-rijanski koral. 7. Soglasno (homophon) in mnogoglasno (polyphon) petje. 8. Igranje na gosli. 9. Igranje na glaso-vir. 10. Orgljanje. — Razun tega je tudi prilika, še druzih godbenih inštrumentov se vaditi.
Šola biva v hiši katoliškega rokodelskega društva, ima tri učilne sobe ter rabi še galerijo (ondi stoj6 iz-verstne Walker jeve orgije s 14 spremeni na dva ma-nuala in pedal) velike dvorane omenjenega društva. Za učenje ji služijo razun orgelj en glasovir, en klavir s pedalom in en harmonij s pedalom. Učiteljev je 6, med temi trije duhovni; uči se po več ur dopoldne in popoldne.
Učenci (1. 1870 jih je bilo 30) se delč tako-le: 1. Dečki za vsakdanje koralno petje v stolnici. 2. Orga-nisti v službi, ki se hočejo bolj izobraziti. 3. Taki, ki hočejo v treh in več letih temelito se učiti cerkvene godbe. 4. Taki, ki hočejo pozneje učitelji postati, in slednjič 5. taki, ki hočejo kolikor le mogoče v kratkem času (večidel eno leto) najpotrebnejšega se naučiti, da v svoji domačiji postanejo organisti.
Vstanovila se je in vzderžuje se ta šola večidel po darežljivosti sedanjega vodja, po radodarnosti častite duhovščine in drugih (iz neke cerkvene glavnice se je za vstanovljenje odkazalo 3000 gold.), in po letnih doneskih. Kakor je soditi po konecletnih šolskih programih 1871 in 1872 (priobčenih v Fl. Bl.f. k. K. M. 1873, str. 23.), ima ta šola prav dober vspeh.
Smč se reči, da tako izverstno vredene cerkveno-godbine šole dosedaj še njkjer drugod nimajo. — Pri nas ne bo moč in tudi ni treba v tako obširnem obsegu zadevne šole; kaj manjšega pa, našim potrebam in pripomočkom dostojnega, bi se menda dalo vstanoviti, ako se dobra volja ne bo pogrešala.	S.
—	Gr. Aleks. Anersperg, c. k. deželni predsednik, je 19. t. m. v Pevmi pri Gorici umeri, previden s ss. zakramenti, še komaj 40 lčt star. V Ljubljano prepeljan je bil 22. t. m. popoldne z vsimi sijajnostmi spremljen zlasti od obilne šolske mladine, društev in vradnega ljudstva k sv. Krištofu, pokopan po mil. knezu in škofu.
—	V Mohorjevo društvo je zopet veliko novih udov pristopilo; precej veliko za ljubljanski krog pa jih še ni pristopa obnovilo z oddano letnino. Še malo ani je
Čas, kdor želi bukve dobiti, naj hiti. G. Jož. Jerič je poverjenik. (Stari terg št 163.)
Iz Kranja, 22. marca 1874. Žaluj fara Kranjska! Čeda, zgubila si svojega pastirja! Čema žalost pokriva Čemi Kranj. Nemila smert nam je namreč v torek 17. t. m. popoldne kar nenadoma, skoraj od mize preč vzela viB. č. g. dekana Janeza Resa. Opoldne so bili še pri kosilu s svojimi duhovnimi tovarši, čutili so se prav zdravi in terdni, ker nič niso tožili, da bi jim bilo slabo, in kdo bi mislil? ob 3/43 so bili že merlič, mertud jih je zadel.
Rojeni so bili ranjkiv Kovorji 6. marca 1804; pa še majhnega otroka so jih prinesli njihovi starši v Ter-žič, kjer so hodili tudi v začetno šolo; 3. razred, latinske in više šole pa so doveršili v Ljubljani.
Posvečeni so bili 26. avg. 1. 1828. Bili so kaplan v Boštanji, v Predosljih, na Berdu in v Ljubljani pri sv. Jakopu in v stoljni cerkvi sv. Nikolaja. Od tod so postali župnik Polhograški, po tem dekan Idrijski, pozneje dekan v Kranji, kjer so nad 15 let neutrudoma delali za blagor sebi izročene fare Kranjske. Kjerkoli so bili, jih so močno čislali; spoštovalo jih je vse, mlado in staro. Kako priljubljeni so bili zlasti v Kranji in v okolici, kazal je zali pogreb, kakoršnega je zunaj Ljubljane malokdo še kje vidil. Ljudi je bilo gotovo 5000, 41 duhonov jih je spremilo na mirodvor. Pokopali so jih in jim pridigovala vis. č. g. Častni korar in profesor dr. L. Klotutar, veliko let njihov serčni prijatel, černo mašo pa so peli vis. č. p. kan. Novomeški g. Anžlovar, ranj-cega součenec. Bili so ranjki ovčicam dober pastir, svojim duhovnim tovaršem moder, zanesljiv vodnik, pri-jatlom zvest prijatel, dobrotljiv oče ubogim, vsem prizanesljivi in s pregreški vsacega poterpežliivi, polni ljubezni do vsacega. Nikoli pa niso iskali nvale sveta, in ravno zato so tudi v oporoki izrekli željo, naj bi pri njihovem pogrebu ne bilo pridige. Ali kdo bi mogel pustiti svojega prijatla v zemljo spustiti, da ne bi pojo-kal na gomili njegovi? Kdo bi ne hotel svoje serčne žalosti deliti z druzimi sočutečimi serci? Kdo bo pustil otroke brez tolažbe, kadar jim umerie oče? Vse to je storilo, da so po končanih velikih biljah stopili na lečo prof dr. Klofutar ter v zverstncm govoru svojemu ranj-cemu prijatelju na mertvaško trugo položili venec, kte-rega so spletli iz lepih lastnost in čednost ranjcega, svojo žalost delili s svojimi duhovnimi sobrati in tolažili plaho čedo nad zgubo ji drazega, ljubljenega pastirja.
Dobrotljiv oče ubogih v življenji tudi v svoji oporoki niso pozabili revežev, ktere so glavnega dediča skoraj vsega svojega premoženji postavili. Bili so ranjki zvesti v svojem poklicu, poseben častitelj sv. Očeta Pija IX, pa tudi zvest sin domovini, domoljub v nar čistejšem pomenu.
Upajmo, da jih smert ni nepripravljenih našla, da ker so tukaj odmerli spomladi, jim je tam zazorila večna spomlad. Naj bodo priporočeni v molitev vsem č. duhovnom, znancem in prijatlom. Naj v miru počivajo!
iS Idrije. J. — r. — Pred nekaj tedni se je oznanilo v mostni farni cerkvi zarad naprave novih zvonov, in reklo, ako se dosti denara nabere, da se bode verh srednjege zvona, kteri je zdaj pččen in si mislijo novega omisliti, tudi še veliki nov zvon napravil, kteri boae še dosti veči od sedanjega, včlikega. Več idrijskih mestjanov in gospodov se je posvetovalo in reklo, ako se še veliki zvon napravi, da darujejo najmanj po 2 do 3krat toliko za zvonove, kakor bi darovali, ako bi se le sredoji nov omislil, in to se še vedno govori in sliši.
Naj bi se le tudi cerkveno predstojništvo in gg. oskerbniki za to potegnili, potem je c.ogoče, da to do-
sežemo. Nadejamo se pa, da bode tudi s vi tli cesar v to kaj vkrenil in pripomogel, ker Idrija daje mnogo dobičkov, in mislimo, da naše upanje vsaj ne bode po vodi splavalo. Jako lepo in hvale vredno bi bilo, Če bi v Idrijo, pervo mesto za Ljubljano na Kranjskem, dobili tako velik zvon, kteri bi veličastno donel sredi mesta iz visocega zvonika, ter se lepo razlegal po mesta iu po dolini, da bi ga bilo veselje poslušati od Pringeljna do Brusovša, od Smuka do Kabalovih planin itd. Da dobimo omenjeni zvon, kteri nas bode kaj prijetno razveseljeval, naj vsak daruje zanj po svoji zmožnosti in ne pustimo se zarad zvonov pred drugimi manjšimi mesti od našega na Kranjskem v vrečo devati.
S Poljanskega na Gorenskem, 19. sušca M. — Naj tudi jest povem o mladem „liberalnemu vrabcu današ njih časov, ki zn& kaj dobro uzmovsko ,,svobodo" ceniti za svoj žep. Mladoslovenski časniki svetnike z besedo zaničujejo; ta mladi dihur je pa z djanjem pokazal, koliko mu je za Boga, svetnike in njegovo lastno dušo. Kvaterno saboto v adventu še ne 14letin fante (pastir) gre pri belem dnevu v cerkev in ker ni bilo nikogar v cerkvi, se loti cerkvene kupe, jo okrade in oropa, da gre z denarom „šnops" pit. Kar mu je denara ostalo, ga je pod nekim germom zakopal V ponedeljek potem da župan zelo ojstro prime, in na zadnje še le se je vdal mladi hudodelnik (bil je pred ropom tadi še županu kozolec zažgal), in pokazal je shranjeni denar, kterega mi je 22. grud. župan v pričo njega izročil Hudobneža so potem sodni ji izročili, in ta gaje koncem prosenca poboljšanega (?) izpustila.
Da bi se to bogoskrunstvo nekoliko popravilo, smo sklenili si omislili za postni čas podobo na križu terpe-čega Kristusa, kakor navadno po druzih cerkvah zakrivajo podobe velikega altarja. Naslikal nam jo je dobro znani in izurjeni gosp. Janez Subic v Benedkab, ne predrago, pa izverstno, kazaje Zveličarja ravno v trenutku, ko je zaklical: „Eli, Eli la m* sabihta-ni!" --Marsikteri duhoven tovarš bi morebiti želel kaj naročiti pri g. Šubicu; napis njegov je: Sign. Giovanni Subic, pittore a Venezia.
Paroch. S. Nicolo da Tolent.
Callesella del Malcant. Nr. 3597.
Bolnikov letos ni pri nas, kar se bere o druzih krajih. Manjka nam pa ene reči, da bi se nevedni ljndje nekoliko zdramili, namreč katoliško-politiških draštev. Se ve, da je za nas Loka poglavitno mesto in silno željno smo pričakovali, da se tam prične katoliško po-litiško društvo, in to tem bolj, ker zunaj kacih 5 ali koliko že liberalcev, so v Loki pravi izverstni možje. Toda čudno je! Ko imajo dopušenje od vlade in vse vravnano: pa vender društvo spi! Na delo! Ko se v Loki prične delati, se bodo gotovo tudi v uni dolini Železnikarji in v naši Poljanci zbudili. — Kdor biva med prostim ljudstvom in z njim občuje, je primoran spoznati, kako nevedni so v politiških okolišinah ter jih vsak zanikarnež lahko našunta in nalaže. Nedavno n. pr. je eden tacih pripovedoval, kaj mu je čenčal neki kmečki liberalec, ki je volil Apfaltrerna; rekel je namreč: da ker so uni po nasvetu duhovnov volili Hohen-warta, bodo mogli zato župani poročevati. Znabiti ao mu v Loki ali v Kranju to natvezli, ker ta kmet nobenega Časnika ne bere. Ako se k temu še pomisli, kako po drugi strani še mladoslovenski časniki laži in spa-karije trosijo, je še bolj očitna potreba, da se išejo po-močki ter ljudsvo resnico zamore zvediti. (Opomba. Ker je v Ljubljani katol.-pol. društvo razrušeno, so se jeli domoljubi bolj zapisovati v polit društvo »Slovenijo", da se ta poživi.
iS Tersta naznanja prijatelsk dopis, da gre tudi v p<:stu zmiraj »židane volje" in »bopsaVsako noč
ples brez preterganja — in šemarije. Preteklo nedeljo (15. sušca) so hotli imeti tudi „Korso", k čemur so dc-bili privoljenje z Dunaja; — toda to te jim ni obneslo. Nekaj kazinske ošemljene soderge je razsajalo; ni pa se noben pošten človek v mestu vdeležil tč predpustoe burkarije sredi posta; zunaj mesta proti Servoli pa je bilo veliko kočij.
Od druge strani, pravi pisavec, je pa veselo viditi napolnovane cerkve. Zdaj imamo namreč 40dnevnico po vsih cerkvah zverstoma, in cerkve se čez dan dobro obiskujejo, — zvečer pri blagoslovu pa so natlačene. Naša cerkev (nova cerkev sv. Antona) ni naj manjši, in vender je bila skoz pet dni po vsih kotih natlačena.
(List, ki „vero Slovencev" sovraži in preganja in „nauke slovenske matere" zasramuje, je kakor poprej ljubljanske, zdaj tudi teržaške molivce zasramoval.)
lZ Celja, 17. sušca. (Stanje braterne slovenskih apostolov ss. Cirila in Metoda.) Alinulo je že %/2 lčt, kar so Slovencem nepozabljivi A. M. Slomšek vstanovili bra-terno (bratovšino) v Čast ss. Cirila in Metoda. Spoznali so nesrečo vsih tintih Slovenov (Slavijanov, Slovanov), ki so se v 9. in 11. stoletju po Kristusu ločili od debla sv. katoliške Cerkve in zabredli v razkolništvo, ter so napravili Slovencem to molitveno braterno, da bi vsi udje tega duhovnega društva po njunih prošnjah, ki sta že v 9. stoletju luč sv. vere širila med Sloveni, prosili milosti vsim ločenim ali razkolniškim bratom, naj bi se zopet povernili k edinosti sv. Cerkve in k čistemu nauku Jezusa Kristusa.
Na prošnjo Slomšekovo so sv. Oče Pij IX 22. majnika 1852 z veseljem poterdili to bratovšino in obdarili jo z obilnimi duhovnimi dobrotami za vse ude, da bi s toliko veči gorečnostjo molili za spreobernjenje zmotenih Slovenov. Odločili so Slomšek za braterno cerkev sv. Jožeta nad Celjem, kjer se je še v tistem letu postavil oltar v čast tema svetnikoma. Kar precej v začetku se je po naših domačih krajih po neutrudlji-vem prizadevanji Slomšekovem in druzih duhovnov glasilo veliko udov k pristopu. Ukazano je bilo dušnim pastirjem vsako leto škofijstvu poročati o novih udih te bratovšine, in Slomšek so potem vsako leto v „Zgodnji Danici" obširno oznanili rast, razširjanje in stan te mo-litvine bratovšine in pa sad njenih molitev, to je, spre-obračanje med razkolnimi Sloveni, ki se je bilo kmalu pričelo.
Tudi naši severni bratje Čehi in Moravani, povabljeni po našem škoiijstvu, so spoznali potrebo tega molitvenega društva, in v zadnjih letih je bilo posebno od tam veliko udov naznanjenih našemu škoiijstvu, da so pristopili, n. pr. samo iz bernske škofije 8830 družni kov. Vsi slavljanski duhovni so posebno vneti za razširjanje te molitve; pa tudi nemški se za to trudijo; sej 1.1872 eo vsi gg. bogoslovci olomovške nadškofije se v to braterno vpisali, njih 130. Priložnost je imel pisavec tega spisa govoriti z imenitnimi možmi unib krajev o ss. Cirilu in Metodu, in oni želč, naj mi ljudstvo posebno navdušujemo k gorečemu češenju teh svetnikov, s tim se bode katoliška ter ob enem slovenska zavest vedno bolj širila, ker tudi naši naj veči nasprotniki tega tajiti ne morejo, da ss. Ciril in Metod sta vse svoje duhovno in telesne moči Slovanom v prid darovala. Število udov, ki so vpisani v matici v Mariboru, je do zdaj narastlo ie do 146,740, in pri oo. lazaristih, kjer so udje veči del le iz domačih krajev zapisovani, jih imajo do zdaj 17,298, tedaj skupaj 194,048.
Ako še pomislimo, da so lansko leto vsi gg. bogoslovci v Zagrebu (njih 117) pristopili k bratovšini, aa se v ljubljanski, goriški in celovški duhovšnici vsako leto god ss. Cirila in Metoda posebno slavi; smemo za-
upanje izreči, da se bode s širjenjem molitve tudi sad molitve vedno bolj razodeval in braterna se Še bolj razširjala, akoravno neki poročila iz naše škofije izostajajo in se toraj želi, naj bi še tudi zanaprej se po ukazu in prošnji ranjega Slomšeka ravnalo. Pri sv. Jožefu je število udov z lanskim godom do zdaj narastlo za 400, veči del iz bližnjih okolic. Vsak župnik ima pravico, se vč, braterno v svoji duhovniji razširjati in prepričani smo, da je veliko udov vpisanih, ki so pa le doma znani, zato se naj njih imenik pošilja v Maribor škofijstvu, ali
(>a oo. lazaristom v Celje. In zdaj, ko se zavest kato-iška med Sloveni na Jutrovem v nikopoljski škofiji tako veselo širi, in ko na Ruskem naše slovanske brate preganjajo, je treba, da molimo za svoje brate, naj njih vera ce peša ter ne zgubijo pravega po*a, za druge pa, da se spreobemejo.
„Danica" velikrat naznanuje, kako delajo častiti oo. bazilijanci ali Kristusovega vstajenja iz Poljskega v Drinopolju (Adrijanopeinu) zlasti s šolo pri mladini in pa z misijoni po Bulgarskem za oodotne katoličane in pa za spreobračanje razkoleev. Ta misijon je posebno naše podpore vreden in bi lahko veliko več storil za ta namen, ako bi imel več pomečkov. Njegov verli prednik je preč. o. Toma Brseska v Adrianopelnu, mož ves goreč za dobro reč, ki bi ravno šolske prostore in cerkvene poslopja rad množil in razširjal, ako bi imel po-močkov. Bodi toraj tudi to misijonsko in omikovanja potrebno polje Slo^enom v novo priporočena
Kako se je vnela nova delavnost katoličanstva zlasti tudi v Bosni najposlednjiši čas, to „Danica" pogostoma naznanuje in vse tako kaže, da je Bog odmenil ono ubogo ljudstvo zopet kviško vzdigniti. Ne dvomimo Da, aa ravno molitev bratovšine ss. Cirila io Metoda je k temu pripomogla.
Na noge tedaj, slovenski katoličani! Pomagajte svojim južnim bratom iz zanemarjenosti v redni stan, iz teme na svitlobo sv. vere in omike!
Teci k Mariji.
Mir ohraniti če hočeš dušici
V	času življenja, ko boj je strašAn; Ljubi serčno, neprestano
Mater vsim Zemljanom dano, Vedno obračaj se k rajski kraljici,
V	vsaki nezgodi, o verni kristjan, Teci k Mariji!
Up ti bodočnosti, nežna mladina!
V	zvestem njč varstvu se serčno raduj; Daj ji serce vse goreče,
Spletaj venčike duhteče, KinČaj Marijo in njenega Sina,
V	sladko nje prošnjo se priporočuj; Teci k Mariji!
Verli mladeneč, pobožna devica! Mreže nevarne nastavlja ti svet: Hiti za pomoč k Mariji, Da uideš greha zmiji, *) Da ne zadčne nje strupna te ptica, Da si ohraniš nedolžnosti cvet, — Teci k Mariji!
Kadar zbujuje skušojava preživa Verske ti dvome, katoljski moždk,
*) Zmija, t. j. kača.
Oh, Mariji se izroči, Ui v dvomih nj6 pomoči; Mati rešila te do ljubeznjiva, Sercu pregnala sovražni oblak; Teci k Mariji!
Starček preljubi, bolan in slaboten, Kje boš o smcrti podporo dobil V "Na mogočno glej Devico, Dala tebi bo desnico, Prosi goreče, — in satan togoten Duše se tvoje ne bo veselil, — Teci k Mariji!
Oj le Marijo, Marijo častimo V dobi prehudi cerkvenih britkost; Lahko nji je streti gada, Ki keršanstvo zdaj napada; Vsi za rešenje s e k Nji zatecirao, Vniči da skoraj sovragovo ost, — Vsi le k Mariji!
R a d o s 1 a v.
Marija zdravje bolnikov.
Veliki cerkveni učenik sv. Avguštin kaj lepo pravi: „Po ženi je prišla smert, po ženi življenje; po Evi poguba, po Mariji zveličanje." Tako bi se lahko dostavilo: „po Evi bolezui, po Mariji zdravje." Že so o slavi Marijini napisane stotine knjig, pa vedno se še dopolnuje nam pred očmi njeno prerokovanje: »Usmiljenje Gospodovo je od rodu do rodu vsim, ki se ga boje." Ravno tako resničen je izrek evangelista starega zakona: „ Glej, Gospodova roka ni prikrajšana, da ne bi mogel rešiti, in njegovo uho ni zamašeno, da ne bi slišal". (Izai 5 9, 1).
Lansko in predlansko leto so bile velikanske pro cesije vernih katoličanov posebno k svetiščem nebeške Kraljice Marije D., pa so se tudi marsikje na prošnjo Pomočnice kristjanov čudne reči dogodile. Čudež! ta beseda današnje dni na ustnicah brezvercev koj smčh zbudi, kajti oni bi to besedo z drugimi vred, ki nas opominjajo naše vsestranske navezanosti na nadzemeljsko Bitje, serčno radi zbrisali iz zgodovine sveti. Pa to ne grč tako z lepa, in ono krivičanje, da mi mižeči vse verujemo, se zvrača na nje same, ter se spomuje beseda Kristusova, da »videči ne vidijo, slišajoči ne čujejo" (Mat. XIII, 13.)
V sedanjem stoletji se je Marija petkrat prečudno prikazala, kolikor je nje prikazen očitno in vradno po vikših duhovskih in deželskih oblastnijah bila preisko vana in po čudežih poterjena. (S tim ni rečeno, da se niso še ttruge prikazni godile.)
1.	Prikazala se je bolni Mariji Catalani v Rimu leta 1816, ki je po oiii prikazni koj ozdravela.
2.	V cerkvi sv. Andreja della Fratte leta 1842 judu (Židu) Alfonza Ratisbonu, ki se je na to hipoma pokri-stijanil, dal kerstiti, je pozneje mašnik postal, že do 20 let dela z živo gorečnostjo v Jeruzalemu na svetišu „Ecce Homo", posebno za spreobračanje judov. (Glej obširni popis: »Popotvanje v sv. deželo" 1872, stran 48—72; pri g. Gerberju).
3.	Prikazen Matere Božje na gori »la Salette" na Francoskem 19. septembra 1846.
4.	Zopet na Francoskem v podmolu ali votlini pri mestu Lurdih (Lourdes) Tarbiške škofije, 11. februarja 1858 in večkrat zaporedoma. O čudežih, ki so se godili v Lurdih, je tudi »Zg. Danica" že večkrat kaj povedala.
5.	Bolni Mariji Magdaleni Kade v Filipovi vasi
(Philippsdorf) na Češkem, 13. prosenca 1866. Skoraj več znane so nam Slovencem one prejšne prikazni kakor pa poslednja, dasiravno se v Filipovem niso godili nič manjši čudeži. Ondašnji duhovni oskerbnik čast. g. P. Storh je vlani (1873) izdal že peto knjižico o čudežih v Filipovem, ter naznanil, da ima tudi za šesto že tva-rine dovolj.
Sicer je bilo »prečudno ozdravljenje na Češkem" že nekaj omenjeno v »Zgod. Danici" 1. 18oO list o, ali bilo je ie posneto po časniku »Gemeindezeitung", in ne prav natanko; pa od onega časa se je še mnogo pre čudnih ozdravljenj ravno tam dogodilo. Češka dežela je leta 1866 vsled kervave vojske s Prusijo silno terpela, pa On, čigar usmiljenje je brezkončno, je naše brate Čehe z ono veselo prikaznijo Marije Device razveselil. Naj bi ta nova milost nebeške Kraljice tudi verne »Slo vence" v zaupanji do nje poterdila!
Vas Filipovo na severnoizhodnji strani Češkega te šteje k duhovniji „Georgs\valde" v litomeriški škofij., prav blizo meje saksonske. Ne daleč od izvira reke Spreve (S;jic), ktera v svojem spodnjem teku proti severnemu morju gre skozi glavno mcst» sedanjega nem škega cesarstva, Berolin. Prebivalci, kterih Filipovo šteje čez°tisuč, to večidel tkavci; med ll<» hišami si je pa Marija izorala eno naj priprostejših, kakor nekedsj v Betlehemu. Legenda pravi, da je Mati Božja živela 63 let; tudi hišica tukaj, v kleti se je Marija pr,kazala, ima številko 63. V tej kmečki hiši je pri svojem ože njenem bratu Jožefu živela Marija Magdalena Kade. rojena 5. jun ja 1835 Mag.lalenka j "i pridno hodila v šolo in se navadila brali in pisati. Do 19. leta je bila vedno zdrava iu čversta ter je pomagala staršem tkati, kar se je bila tudi dobro naučila. Oče ji umerje 1. 1848, in mati gre leta 1861 za njim v večnost. Ostala Magdalena sama z bratom. V svojem 19. letu se enkrat hud" prestraši in od tistega časa ni bila nič več zdrava; večkrat jo kerč zvije, ter jo na prostem in še celč v cerkvi kakšenkrat napade. Njen spovednik P. Storh jo je v desetih letih, do njenega 29. leta, trikrat s ss. zakramenti za smert previdil. Sicer plaha in ponižna, se je vedno bolj pri domu deržala, ter je le v cerkev rada zahajala, v pol ure oddaljeno faro Georgsvvalde; ker Filipovljani niso imeli svoje lastne cerkve. Pa nikakor ni bila prenapeto pobožna, in brez kake hlimbe.
(Dalje sl<5di.)
Hnzgled po mreiu.
Hervaško. Dopis v »Slovencu" pripoveduje, da v Zagrebu se vstanovlja vseučilišče, ki bode »zvesda predhodnica" jugoslovenske nove dobe, ko bode (po zgodovinarju Weissu) hervaški kralj zopet postavil križ na cerkev sv. Sofije v Carigradu. Gotovo zatnore vse učilišče taka zvezda biti, toda le ako je zastavljeno na versko in nravno stalo, ter se pokličejo v vse oddelke možje, ki so čversti učenjaki, pa ne manj inačajm kristjani. Nam se »zvezda predhodnica" na Jugu zdi novo življenje in silo nagli napredek, ki se godi v Bosm po katoliških prizadevah oo. Trapistov, nekterih her vaških domoljubov in zlasti še po novih šolah usmiljenih sester, med kterimi je tudi lepo število naših kranjskih misijonarkinj. Še vselej in povsod se je pokazalo, da le Cerkev ima teko izdatne pomočke, da zamore cele narode olikati in preroditi. To je poterjena, ne overžljiva resnica, naj liberalizem v sužnjosti mavtaratva kolne, obrekuje in laže, kolikor mu je drago. Sv. Štefan je bil povzdignil Ogersko na visoko stopnjo razcveta, tako tudi druge debele katoliški kralji. Bratje Hervatje
imajo odperto pot, da omikajo svoje bližnje brate, in ta pot derži — skoz Cerkev. —
Avstrijansko V deržavnem zboru je bil 23. sušca odseku petnajsterih izročen predlog, da naj laški del Tirolskega dobi svoj lastni deželni zbor. O predlogih dr. Zupana (da naj na prošnjo srenjskega predstojništva žandarmerija na Kranjskem pomoč skazuje) in dr. Razlaga (da naj se okrajni zdravniki pomnožijo), je zbor prestopil na dnevni red. —
Kako se o Cerkvi brez Cerkve obravnava, kaže resolucija finančnega odseka, da naj se v Dalmaciji dve škofiji in več fara zatare!! Poslanec Pavlinovič jim je klical, da naj le hitro delajo, da pridejo prej na verhu-nec, ter se tudi pastirjem in kmetom v Dalmaciji oči odpro, kako dobro jim je v Cislajtaniji! Enako je bila sprejeta resulucija, da naj vlada proda več cerkvenih posestev, kakor Garsten in Glajnik itd., pa vse, ki imajo več stroškov kot prihodkov, se ve, ker se slabo gospodarijo. Vsi ugovori so bili zastonj. — 24 t. m. so gg. Suess, Beer, Giskra... v zboru razbarantali, kar so kdaj o jezuitih pošastnega in neresničnega v romanih brali. Slišati je bilo: „Brutstatte des Aberglaubens" itd. itd. Predsednik ni nobenega zato k redu klical; še le na zadnje jim je Stremajer povedal, da vsi ti kremlji reči, o kteri je prašanje, čisto nič ne tičejo: beseda namreč ni, če jezuiti v Insbruku ostanejo ali ne, ampak o tem, Če naj se ondotna bogoslovska naprava ohrani, ali ne.
Listek za raznotero robo in blago.
Smert Abeljnova.
(Poleg talijanskega cložil Bogdan Ternovec.)
Ko temne, okervavljene obervi Napolnjen gnjeva — strašnega pogleda Na lica bratova je vpiral bleda
Človeški grozni ubijavec pervi;
V	očesu onem vgaslem, v onej kervi Togote strastvene odsčv zagleda: Oterpne mu pon6s, ga strah presčda,
Ošabni mu pogum v oserčji zmervi.
Kar — smert s kervavega se dvigne lica: ,,Brezbožnik! ta zločin" — germijo kremlji, „S kervjč povernejo ti strašni čerti".
V	neb6 pa vdolbla božja je desnica,
Ko stresel drob pri glasu tem se zemlji: „Kdor druge vbija, groza ga bo smerti!"
Telegram Z Dunaja. Tukaj je v tem tednu čez 2000 udov pristopilo v katol. društvo; jasni dokaz vspeha zadnje skupščine.
Iz Ljubljane. Gimnazijalni pridni nčenci so svojemu ljubljenemu in spoštovanemu gosp. profesorju Jož. Marnu ▼ predveččr njegovega godu zapeli prekrasno večer-nico. Tako skazovanje glasneje govori, kakor pa neki nespremišljeni objedavci gosp. profesorja. Slava 7erlim učencem!
Gosp- Jožef Šventner, vseskozi močno spoštovani mojster, ljubljanski meščan in oče ubožnih, je umeri 24. t. m. Bodi premnogim znancem in prijatlom v molitev in spomin serčno priporočen._
Po cerkvenih pesmih 2 poslednjih zvezkov (Volčič — Jeran) mnogi poprašujejo, ker sta pošla. Prosimo malo poterpljenja; prej ko moč, se bota zopet natisnila.
„VesoljnoZDanst?a" 2. zvezčič od g. Jož. Kregau-a je na svitlem. Pisatelj obeta od sušca dalie zaporedoma izdajati svoje kritične razprave. Nekoliko zvezičev je tudi pri vredništvu tega lista.
S četnega verha. Dobro bi bilo, ko bi ,,Zgodnja Dardca" priporočila, naj bi pri današnjih stiskah sv. Cerkve v takih krajih, kjer Križev pot po cerkvi skupno molijo, molili prelepi Križev pot „za vse potrebe sv. Cerkve", ki je v bukvicah „Sveta vojska v svetem letu", ker ž njim verno ljudstvo moli za vse potrebe sv. Cer kve in se po njem dobro zavaruje proti sedanjemu pohujšanju. Pri nas molimo zadnje leta v štirideset-danskem postu o petkih skorej le ta križev pot, in to znatno pomaga k podučevanju, poterjevanju v veri, pa tudi k pravemu keršanskemu življenju. — Pristavek: Fiat Zgodi se! Vr.
Procesija mavtar8ka. Odpadniki nad procesijami kriče kakor vrane, sami pa bo 10. sušca v Genovi med gostim dežjem in točo šli v siloviti procesiji iz mesta na Macinov grob. Kaj so neki iskali ti rudečkarji. Ako verujejo v večno povračilo, kaj si morajo misliti na grobu sovražnika Cerkve in resnice? Ako pa ne verujejo, kaj tam išejo? Ali ni to opičja procesija?
? Parizn je umerla silo zmožna komedijantovka Aimče Dexclče. Več mescev je terpela strašne bolečine. Poslednje dni je poklicala spovednika in se je z Bogom spravila. Ta deklina je že davno čutila vso puhlost življenja in posvetne slave; govorila je velikrat o sladkosti samostanskega živl enja in rekla je: „To je morebiti poklic, zoper kterega se vojskujem." V njenem šestmesečnem silovitem terpljenji je bila usmiljena sestra njeno tolažilo, spovednik oznanovalec njenega rešenjs. Ljudje so se ji lagali in so rekli, da ne bo umerla. Bog, ki ne umerje, pa ji ni zakrival, da se bliža smerti.
MMuhorshe spremembe.
Prečast. gosp. Anton Reic, čast. korar, dekan in župnik v Vidmu, je lO. t. m. v 75. letni starosti na-gloma umeri. R. i. p. — Č. g. Fr. Miku ž, župnik v Brežicah, je postal oskerbnik Videmske dekanije; in č. g. Edvard Janžek, provizor v Vidmu. — Videmska tara je do 4. maja t. 1. razpisana.
MMobrotni darovi.
Za sv. Očeta: G. kan P. Urh 6 gl.
Za afrikanski misijon: Iz Begunjske duhovnije 25 gl. Prejeli in dalje oddali tudi oporočnino po r. R. K.
Ža Kalvarijo in cerkev sv. Jožefa: Z Z. L. 1 gl.
Za kranjske usmiljene sestre v Banjaloki: K. D. 5 gl. — Z Z. L. I gl. 40 kr.
Za Bosno: K. D. 20 gl. — Za tabernakelj, v kterem se bo presv. Rešnje Telo shranjevalo, molilo in k bolnikom nosilo, 40 gl., neimenovan. — Po g. Fettich-Frankheimu 1 gl. — Č. g. Jož. Kovačič, fajm. v Feld-bach-u, 10 gl. za napravo sedežev presv. K. Telesu v Bosni. — Z Ježice 14 gl. razn. den. — Neimenovana gospa 5 gl. — S Černega verha nad Polhovim gr.: Dva po 1 gl., drugi 5 gl. 60 kr. — Neimenovan 1 gl. sr. (za tabernakelj ne). — Z Z. L. 6 gl. 60 kr. (12 intencij).
Popravek. V sonetu št. 12., 6. versta naj se bere tako-le: „Strahu prevzeta, čudom vse obdane." _
Odgovorni vrednik: Loka Jeran. — Tiskarji in založniki: Jožef BlaznlkOTl dediči v Ljubljani.