108 j kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino 37 1989 POVOJNI RAZVOJ SLOVENSKE ISTRE^ — KOPRSKI OKRAJ 1945—1947 (S poudarkom na delovanju organov ljudske oblasti) vlasta beltram Po razpadu Avstroogrske je področje Slovenskega Primorja in Istre pa vse do Zadra in nekaj otokov za- sedla italijanska vojska, kot so antantne sile obljubile Italiji v tajni Londonski pogodbi leta 1915. To po- dročje, ki je dobilo ime Julijska krajina, je bilo do- končno priključeno s sklepom mirovne konference in podpisom Rapalske pogodbe leta 1920. Novi režim, ki je v Italiji prevzel krmilo, je v priključenih pokraji- nah začel izvajati raznarodovalno politiko, kar je iz- zvalo odpor pri Slovencih in Hrvatih. Boj za narod- nostni obstanek se je združil z bojem za socialno var- nost, ki so ga v protifašističnem odporu vodili skupaj slovenski in italijanski protifašisti. Tudi slovenska Istra je bila v času med dvema vojnama nemirno po- dročje in zato izpostavljena močnemu političnemu nasilju, ki je povzročilo obsežno politično in gospo- darsko emigracijo. Drugo svetovno vojno je sloven- ska Istra dočakala tako kot Primorska politično ob- glavljena (množične aretacije, ki jim je sledil 2. trža- ški proces; stari protifašisti so bili po zaporih ali v in- ternaciji), pa tudi drugih pogojev za zgoden razvoj NOG ni imela (možje so bili vpoklicani v italijansko vojsko; neugodne geografske razmere, ki niso dopuš- čale zadrževanja partizanskih enot, ki so v začetku bile glavni propagator idej OF). Začetki NOG sicer segajo v leto 1941, vendar je glavni razmah doseglo spomladi 1943, ko je slovenska Istra dobila tudi svoje okrožno vodstvo. Po kapitulaciji Italije je s splošno ljudsko vstajo dokazala, da podpira slovensko vodst- vo NOG in s tem tudi bodočo priključitev k Sloveniji in Jugoslaviji. Ta odločitev se je do konca vojne utr- jevala in dosegla višek z izvolitvijo organov ljudske oblasti.^ Osvoboditev slovenske Istre 1. maja 1945 iz- pod nemškega okupatorja pa ni pomenila še priklju- čitve k Jugoslaviji. Pravno je ozemlje še vedno pripa- dalo Italiji, a ker ga je osvobodila jugoslovanska vojska, ki so jo zavezniki priznavah kot del zavezni- ške vojske, in ker si je ljudstvo že prej izvolilo svoje organe oblasti, ki jih je tudi spoštovalo, se je bilo tre- ba dogovoriti o pripadnosti tega področja na mirovni konferenci. Tako seje nadaljeval boj za priključitev, tokrat na diplomatskem bojišču, ki je bil močna ovira povojnemu razvoju in obnovi. Sklep pariške mirovne konference, ki je razdelil Julijsko krajino po franco- ski črti med Jugoslavijo in Italijo, na ozkem pasu ozemlja od Stivana do Mirne pa ustanovil Svobodno tržaško ozemlje (STO), je večino Julijske krajine rešil nadaljnje negotovosti. V STO, ponovno razdeljenem na dve coni, ki ni nikoli zaživelo tako, kot je bilo za- mišljeno, se je boj za pripadnost nadaljeval, dokler ni bilo s podpisom Londonskega memoranduma okto- bra 1954 dokončno razdeljeno med Jugoslavijo in Italijo. pregled splošnega upravno-teritorialnega razvoja Najvišji upravni organ ljudske oblasti v Slov. Pri- morju PNOO je 12. maja 1945 izdal odlok, s katerim je ukinil prejšnjo upravno razdelitev in uvedel novo —- Tržaško in Goriško okrožje ter avtonomno mesto Trst. Slovenska Istra je spadala v Tržaško okrožje. To stanje je trajalo približno mesec dni. 9. junija je bil v Beogradu podpisan sporazum med jugoslovan- sko vlado na eni strani ter angleško in ameriško vlado na drugi strani, po katerem se je Julijska krajina raz- delila z demarkacijsko črto, imenovano Morganova po njenem predlagatelju, na dve coni: na cono A, ki jo je upravljala zavezniška vojaška uprava (ZVU) in cono B, ki jo je upravljala vojaška uprava jugoslo- vanske armade (VUJA). Z Devinskim sporazumom 20. junija 1945 pa sta se ZVU in VUJA dogovorili o načinu sodelovanja, tako da se lahko razvijajo nor- malni odnosi med obema conama (PTT ne sme biti pod nobeno kontrolo; železniški promet naj poteka normalno; ustanovljena je skupna komisija, ki nad- zoruje železniški promet in naprave; potovanje med conama naj poteka normalno, isto gospodarski od- nosi; centralni denarni zavodi v coni A morajo zago- toviti potrebne fonde svojim podružnicam v coni B itd.).^ Kljub temu, da je bilo poudarjeno, naj Beo- grajski sporazum ne bi imel nobenega vpliva na do- končno odločitev mirovne konference, je Morganova linija, ki je tako nenaravno ločila gospodarsko celo- to, kot je mesto in zaledje, usodno vplivala na celoten razvoj na tem narodnostno mešanem in zato tako občutljivem področju. Je tudi temelj današnji meji med Jugoslavijo in Italijo s popravki v korist Jugosla- vije. ZVU je v coni A ukinilo NOO in obnovila staro ita- lijansko upravo iz časa fašizma, VUJA pa je 25. 6. 1945 izdala odredbo, po kateri vodijo posle civilne uprave organi ljudske oblasti, izvoljeni že za časa NOB. VUJA je imela svoj sedež v Opatiji. Njena na- loga je bila izdajati dekrete, ki se nanašajo na gospo- darski in socialni razvoj; izvajati kontrolo nad cari- no, prometom, financami, upravo večjih industrijs- kih obratov; ustanoviti najvišjo sodno oblast. Ko- mandant VUJA je bil odgovoren jugoslovanski vladi in je predstavljal cono B v tujini.^ Najvišja civilna uprava v coni B se je delila na tri področja: v slovens- kem delu je bil PNOO za Slov. Primorje, ki je konec junija 1945 ustanovil Poverjeništvo PNOO (PPNOO) kot svojega pooblaščenca v coni B, v hrvaškem delu Oblastni NOO za Istro in na Reki Mestni NOO za Reko. Področje PPNOO, imenovano Vzhodno primor- kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 37 i989 109! sko okrožje, se je delilo najprej na 12 okrajev (Grgar, Tolmin, Idrija, Cerkno, Crniče, Ajdovščina, Vipava, Postojna, Ilirska Bistrica, Hrpelje-Kozina, Koper, Piran), po združitvi 3 okrajev (Cerkno z Idrijo, Crni- če z Ajdovščino, Piran s Koprom) pa jih je ostalo 9. Okraji so bili razdeljeni na KNOO in MNOO. Civilna oblast je na svojem področju odločala samostojno, o svojem delu pa je obveščala VUJA, ki ji je posebno v začetnem obdobju pomagala tudi z dobavo živil, raz- nih artiklov, surovin in denarnih sredstev iz Jugosla- vije. V praksi je vsakodnevno življenje usmerjala ak- tivnost KNOO, ki so dobivali navodila in pomoč za svoje delo iz okrajev in okrožja. Na čelu celotnega političnega in družbenega življenja pa je bila KP, ki je nadaljevala z gospodarskim in družbeno-političnim razvojem s temeljev, zastavljenih v NOB, in se pri tem popolnoma naslonila na KPS oz. KPJ. Nasploh so se organi ljudske oblasti pri svojem delu zgledovali in naslanjali na Jugoslavijo, kar je bilo razumljivo, saj je bila ena izmed njihovih nalog izvesti priključi- tev tega področja in zato ustvariti take pogoje, da se bo razvoj po priključitvi lahko nemoteno nadaljeval. Koprski okraj: Bivše okrožje Slovenska Istra, ki je bilo avgusta 1944 reorganizirano v 4 okraje v okviru Južnopri- morskega okrožja (Socerbski, Loparski, Istrski, Obalni), je bilo po osvoboditvi upravno takole raz- deljeno: 1. Večji del Socerbskega okraja je najprej spadal v okraj Milje-Dolina. Po conski razdelitvi pa so se Koprskemu okraju priključile vasi Urbanci, Kolom- bar, Osp, Gabrovica, Ankaran, Loka, Črni kal, Kor- tine. Krnica, Rožar, Stepani, Čepki, Dekani, Rižana, Bezovica.* 2. Loparski in Istrski okraj sta se preimenovala v Koprski okraj in preselila svoj sedež v Koper. K nje- mu so zahtevale priključitev še vasi: Smokvica, Movraž, Dvori, Župančiči, Hrastovlje, Dol, Zani- grad, Pomjan, Dilici, Fijeroga.® 3. Obalni okraj se je preselil v Piran in se preime- noval v Piranski okraj. 4. V okraj Hrpelje-Kozina pa so bile vključene vasi Socerb, Kastelec, Črnotiče, Praproče, Zazid, Pod- peč, kasneje še Črni kal in Kortine. V koprski okraj so spadale še vasice Kodolje, Črni- ca. Perei, ki so leta 1947 prišle pod buzetski okraj. Piranski okraj se je organiziral 20. maja 1945, 24. maja pa je bila sklicana okrajna skupščina, kjer je bil izvoljen izvršilni odbor. Okraj je imel 22 KNOO, kjer so se opravile volitve takoj po osvoboditvi, saj se za časa NOB zaradi stalne sovražnikove prisotnosti niso dale izvesti. Volitve so bile samo začasne (z dvi- govanjem rok), zato so bile izvedene prave volitve ok- tobra in novembra 1945. Tako sta bila izvoljena še MNOO v Izoli in Piranu.^ Koprski okraj se je formiral takoj po osvobo- ditvi, ko se je vodstvo Loparskega okraja preselilo v Koper in prevzelo oblast od bivših predstavnikov Koprske občine. 25. maja 1945 so skhcali okrajno skupščino, kjer so izvolili izvršilni odbor. Okraj je imel maja 1945 45 KNOO, ki so bili vsi izvoljeni za časa NOB. Po osvoboditvi so v Kopru izvolili začasni MNOO.^ Julija 1945 so se pridružile še vasi, izločene iz okraja Milje-Dolina. V začetku avgusta 1945 sta se z odlokom PPNOO oba okraja združila. Razlog združitve je bil v enotni politični problematiki celotne slovenske Istre, tako italijanskega kot slovenskega dela, kar je zahtevalo enotno politično in oblastveno vodstvo. S tem pa je pridobil okraj še na kadru, ki je bil tu v celotnem okrožju najšibkejši.^ 3. avgusta 1945 je zasedala v Izoli združena skupščina, kjer je bil izvoljen nov okrajni izvršilni odbor, izvoljeni pa so bili tudi sodni- ki okrajnega narodnega sodišča in sodišča za fašistič- ne zločine.'" V teh mejah je uradno deloval Koprski okraj do 15. septembra 1947, ko je začela veljati mi- rovna pogodba, vendar se je od podpisa 10. februarja 1947 pa do začetka njene veljave izvajala reorganiza- cija okraja. 20. februarja 1947 sta PPNOO in Oblast- ni odbor za Istro na predlog VUJA izdala odlok o ustanovitvi Istrskega okrožja na področju cone B STO z okrajema Koper in Buje, naloga obeh izvršil- nih odborov pa je bila, da to izpeljeta. Tako je bilo 3. avgusta 1947 v Piranu izredno zasedanje skupščin okrajnih odborov Koper in Buje, kjer so izvolili OLO za Istrsko okrožje, ki je pričel z delom, še preden je začela veljati mirovna pogodba. razvoj in delo organov ljudske oblasti Najvišji upravni organ v Vzhodnoprimorskem okrožju je bilo PPNOO za Slovensko Primorje, kate- remu so bili odgovorni okrajni NOO in je njihovo de- lo tudi nadziral, dajal je navodila, izdajal odloke in dajal vse vrste pomoči (strokovno, kadrovsko in ma- terialno). Koprski okraj je bil močno odvisen od okrožnega vodstva zaradi več razlogov: 1. Slovenska Istra je bila gospodarsko in kulturno zelo zaostala, brez lastnega slovenskega kadra. Inteli- genca in administracija sta bili iz vrst prebivalstva ita- lijanske narodnosti, ki pa se je delno izselila (fašisti), delno bila postopoma odstranjena kot »nezaupljiv element«, ker se ni strinjala s priključitvijo k Jugosla- viji. Odborniki, izvoljeni za časa NOB, so sicer opravljali delo po svojih močeh, vendar so bili to ve- činoma kmetje, ki novih delovnih nalog pri razvoju ljudske oblasti in obnovi niso obvladali. 2. Koprski okraj je bil najbolj reven v okrožju, imel pa je precej industrijskih obratov, za katere je bilo treba skrbeti, ker so bili lastniki v Italiji ali v coni A in se zanje v glavnem niso več zanimali. 3. Demarkacijska črta je verjetno najbolj boleče zarezala v Koprski okraj, saj je nasilno pretrgala več- stoletno izmenjavo dobrin med Trstom in zaledjem, ki je bilo tu najbolj intenzivno. 4. V Koprskem okraju je bila specifična situacija noi kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 3? i989 tudi narodnostno mešano področje. V skladu s cilji ' vodstva za priključitev tega ozemlja k Jugoslaviji je, bilo potrebno pridobiti za to idejo italijanski del pre- bivalstva. Potrebna je bila stalna politična in propa- gandna akcija, boj proti širjenju in pobijanju protiju- goslovanske propagande iz cone A, ki je imela v coni B plodna tla. Za uspešno odpravljanje težav pri delovanju nove oblasti in obnovi porušene Istre ter za vodenje boja, za priključitev je bilo potrebno zagotoviti sposoben; kader (od KNOO naprej), ki bi znal pravilno posto- pati v vseh situacijah; zagotoviti redno preskrbo z, živili in drugimi artikli; čimbolj odpraviti brezposel-, nost, itd. Poleg sposobnega strokovnega kadra je bilo tudi občutno pomanjkanje ustrezne administrativno- tehnične sile. V začetku je ostala na svojih delovnih mestih istalijanska administracija, ki pa se je posto- poma zamenjavala (zaradi kompromitiranosti s fašiz- mom oz. protijugoslovanskega razpoloženja). Te probleme so reševali s kadri, ki jih je pošiljalo PPNOO in z usposabljanjem domačega kadra in ad- ministracije v upravno-političnih šolah. Pri razvoju uprave je treba poudariti, da je to oblast, ki je nasta- jala na novo, zato se ni mogla nasloniti na staro zako- nodajo. Formirati se je morala nova, ki je bila prila- gojena novemu družbenemu redu. Zgledovala se je po zakonodaji, ki Je nastajala v Jugoslaviji. ^ Sestava upravnih organov Okrajni NOO je imel odseke za finance, notranje zadeve, trgovino in preskrbo, obrt in industrijo, kme- tijstvo in gozdarstvo, promet, socialno skrbstvo, zdravstvo, prosveto in kulturo, obnovo, izgradnjo ljudske oblasti. Poleg odsekov so delovale še komisije za ugotavljanje vojnih zločincev in vojne škode, za upravo narodne imovine (KUNI), za epuracijo faši- stov. Odseke so vodili načelniki, v izvršilnem odboru,: NOO pa so bili za delo posameznih odsekov odgovor- ni referenti. Krajevni NOO so poleg predsednika,,, podpredsednika in tajnika sestavljali še odborniki — poročevalci za notranje zadeve, gospodarstvo, pro-1 met, obnovo, socialno skrbstvo, zdravstvo, prosveto,. finance in preskrbo." s Narodnostna struktura upravnih organov je bila, takale: okrajni NOO je bil sestavljen iz slovenskih in italijanskih odbornikov (takoj po osvoboditvi, ko sta se okrajni NOO Piran in Koper šele formirala, so ju sestavljali samo Slovenci, vendar sta se takoj izpopol- nila z italijanskimi odborniki); KNOO v okolici obal- nih mest so bili mešani ali sestavljeni iz samih Italija- nov, v slovenskih vaseh pa iz slovenskih odbornikov; MNOO v obalnih mestih so sestavljali italijanski od- borniki.^^ 1. Finance:^^ Sistematična organizacija finančne službe je bila potrebna zaradi oživljanja gospodarstva in kritja najnujnejših kulturnih in socialnih potreb. V začetku so pridobivali dohodek iz dveh virov: za krit- je najnujnejših potreb so dajali tako rekoč prosto- voljna sredstva; drugi vir financiranja so bile dotacije VUJA. Odsek za finance pri PPNOO je izdal začasna navodila za pobiranje taks in trošarine. Z oživljanjem gospodarstva so se dohodki večali, vendar je večji del dohodka (od monopola soli) šel v korist VUJA, ki je zato še vedno dotirala PPNOO.^" 1. decembra 1946 je bila ustanovljena Istrska banka s sedežem v Kopru., Na vasi pa so se leta 1947 začele ustanavljati kreditne zadruge.'* Takoj po osvoboditvi in še posebno po razdelitvi področja na dve coni je prišlo v coni B do občutnega pomanjkanja denarja (kupovanje vseh ar-' tiklov v coni A, centralni denarni zavodi v coni A ni-' so pošiljali denarnih sredstev podružnicam v coni B). Zato je novo ustanovljena Gospodarska banka za Istro, Reko in Slov. Primorje na ukaz VUJA z dne 18. oktobra 1945 izdala nove bankovce — jugohre. Vrednost jugolire je ostala enaka stari liri in je ohra- nila isto vrednost proti dinarju (1 din = 3,33 hr). No- va lira je bila sprejeta s precejšnjim nezaupanjem pri veUkem delu prebivalstva, saj je tako trpel trgovski promet med conama, ker je ZVU prepovedala jugoli- ro v coni A. Predstavniki oblasti so zagotavljali, da je tako preprečeno špekulantstvo in črna borza, vendar so bile negativne posledice zamenjave še dolgo vidne. Zaradi premajhne dobave iz Jugoslavije je bila odvis- nost od nabave v coni A še velika (kmetijstvo, ribišt- vo, trgovina). Reakcija na ta ukrep je bil tudi štrajk koprskih trgovcev v začetku novembra 1945, ki so za- radi uvedbe jugoHr in maksimiranja cen zaprli trgo- vine.'* 2. Trgovina in preskrba: V prvih dneh osvoboditve je bil osnovni problem pravočasna preskrba prebival- stva z glavnimi življenjskimi potrebščinami. Nastal je zaradi upravnih (organizacija oblastnega organa) in tehničnih razlogov (postavitev tehničnega aparata, ki bi nadomestil izgubljeno veletrgovino, skladišča in zaradi demarkacijske črte razbit prometni sistem). Za izvajanje distribucije življenjskih potrebščin je bil ustanovljen Prehranjevalni urad (PRERAD) za celot- no področje PPNOO s podružnicami po okrajih. Di- stribucijski sitem pa je bil okoren in neprožen, blaga je bilo premalo in še to je prepočasi prihajalo do po- trošnika zaradi pomanjkanja prevoznih sredstev. V teh pogojih se je razvijalo črnoborzijanstvo in špeku- lantstvo. Za preprečevanje teh pojavov so začeli usta- navljati Nabavno-prodajne zadruge (NAPROZA), ki so bolj poceni in brez posrednikov prodajale blago kupcem — svojim članom. Od začetnih težav in po- manjkljivosti se je zadružni sektor vedno bolj izpo- polnjeval in pripomogel k temu, da se je distribucija izboljšala, blagovna izmenjava pospešila in tako do- segla boljša preskrba, nižje cene in večja kupna moč prebivalstva. V letu 1946 je PRERAD organiziral posebne oddel- ke za posamezne vrste artiklov in tako ustanovil nova pokrajinska podjetja: PROMES (za meso), Lespro- met, Kurivo-promet, Papir-promet, Zadružna bla- govna centrala pa je prevzela distribucijo industrijs- kih izdelkov in blaga, ki ga je bilo mogoče dobiti v Jugoslaviji na prostem trgu. V drugi polovici leta kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino 37 1989 111 1946 so prešli na ustanavljanje mestnih in krajevnih trgovskih podjetij ter mreže skladišč. Do septembra 1947 so bile v Koprskem okraju ustanovljene veletr- govine: blagovnica OMNIA, Bor (z lesom), Gorivo (s kurivom). Vino (z alkoholnimi in brezalkoholnimi pi- jačami), Elte (z elektrotehničnim materialom), Fruc- tus. Koža, Tobak, Olcolor (z barvami), Železnina. Življenjske potrebščine in razne artikle so razdelje- vali racionirano na potrošniške nakaznice. V začetku je bilo vse racionirano, ko pa je bil trg bolje založen, so posamezni artikli prihajali v prosto prodajo. Veči- na blaga je prihajala iz Jugoslavije, nekaj je poslala UNRRA, kar se ni dobilo drugje, so nabavljali v coni A preko podjetja UIVOD.^'' 3. Industrija, rudarstvo in obrt: Kmalu po osvo- boditvi so delovali skoraj vsi industrijski obrati, tudi tisti, ki so med vojno prenehali z delom. Produkcija se je le počasi dvigovala, prepočasi, če upoštevamo poleg drugih še politične potrebe v Koprskem okraju. Razlogi: lastniki podjetij so bili v glavnem v coni A ali Italiji in niso več izpolnjevali svojih obvez (surovi- ne), banka Cassa di Risparmio di Pola pa ni izplače- vala naloženih kreditov. Nova oblast si je pomagala tako, da je skrb za industrijske obrate, za katere se lastnik ni več zanimal, prevzela Komisija za upravo narodne imovine (KUNI). Pri dobavi surovin so se naslonili na Jugoslavijo, kjer so iskali tudi tržišče za izvoz artiklov. Velike težave so bile tudi z opremo obratov, kjer so bili v veliki meri odvisni od cone A. Pri razvoju je bil poudarek na pospeševanju produk- cije gradbenega materiala in izdelkov, potrebnih za obnovo, ter živilske industrije. Vsi industrijski obrati v Koprskem okraju so bili ustanovljeni za časa Av- stroogrske ali Italije. Edino podjetje, ki je nastalo pod novo oblastjo, je bil Stil — tovarna pohištva (fe- bruarja 1947). Industrijski obrati v Koprskem okraju: a) Industrija gradbenega materiala: Opekarna Nardone v Izoli, Strojna mizarska delavnica pri kaz- nilnici v Kopru. b) Kemična industrija: Tovarna mila Salvetti v Pi- ranu, PHnarni v Izoli in Piranu. c) Živilska industrija: Ampelea v Izoli, Arrigoni v Izoli, De Langlade v Kopru. Vsa tri podjetja za izdelavo konserv so bila združe- na v Centrali industrije konserv z nalogo, da koordi- nira delo, skrbi za nabavo surovin in pomožnega ma- teriala, posreduje pri prodaji produktov, skrbi za so- cialni položaj delavcev, revidira in določa prodajne cene. d) Solinarstvo: Piranske soline, po vojni so obno- vili še soline v Strunjanu. e) Ladjedelništvo: v Piranu ladjedelnica »San Giu- sto«, v Kopru pa »I.S.T.R.I.A.« in «Niccolo De- pangher«. f) Ščetkarstvo: v Kopru so bili trije obrati — To- varna krtač in ščetk Roberto Schnabl (leta 1947 se je združila s Stilom), Tovarna Marzari in Obrat Gran- celli (kasneje Jaksetich). Rudarstvo: Rudnik črnega premoga Premogovnik Sečovlje je bil le delno odprt, ker je bil dve tretjini pod vodo, novembra 1945 pa je z delom prenehal, ker ga je voda popolnoma zalila. Obrt: Oblastni organi so vzpodbujali zlasti tisto obrt, ki je bila v tesni zvezi z obnovo dežele (mizarst- vo, kovaštvo, zidarstvo). Močni sta bili še čevljarska obrt in ribištvo. Za uspešnejši razvoj so se posamezne obrti od druge polovice leta 1946 združevale v za- druge. Ribištvo in pomorstvo: Oddelek za pomorstvo in ribištvo se je ustanovil šele spomladi 1947, ker je do 1. januarja 1947 ta panoga spadala v področje dela Inšpektorata pomorstva VUJA, ko so jo prevzeli v upravo vsi trije najvišji civilni upravni organi v coni B. Februarja 1947 je bila že ustanovljena Agmarit, in- ternacionalna pomorska agencija. 4. Kmetijstvo in živinoreja: V Koprskem okraju je prevladovala mala posest. V obmorskem pasu je bil poudarek na pridelovanju zgodnje zelenjave, v no- tranjosti na vinogradništvu in pridelovanju poljedel- skih kultur za lastno prehrano. Zaradi prenaseljenosti in pomanjkanja obdelovalne zemlje je bil vsak koš- ček obdelan (obdelovanje v glavnem ročno), zato je bil pridelek živinske krme majhen in živinoreja slabo razvita. Istra je bila bogata tudi s sadjem (predelovali so ga in izvažali) in oljkami. Vremenske neprilike v prvih povojnih letih niso bile naklonjene kmetoval- cem. Poleti 1945 je močna suša uničila velik del pri- delkov in živinske krme, mrzla zima 1946/47 pa mno- go oljčnih dreves. Akuten problem je bila preskrba z gnojili, škropivom in semeni, kajti dobava iz Jugosla- vije je bila premajhna, po uvedbi jugolire pa otežen nakup v coni A. Za razvoj kmetijstva in živinoreje je najprej skrbel v glavnem Odsek za kmetijstvo pri PPNOO. Takoj je organiziral kmetijsko pospeševalno službo v okra- jih. Vsak okraj je dobil agronoma in veterinarja. Za izobraževanje potrebnih kadrov je odsek organiziral živinorejsko-mlekarski tečaj za celo okrožje (ta drugi je potekal na Kmetijski šoli v Škocjanu pri Kopru od oktobra 1945 do marca 1946) ter kmetijsko-gospp- darske tečaje. Po okrajih so potekali strokovno-pro- pagandni tečaji za seznanjanje množic z gospodar- sko-političnim delom. S kadrovsko okrepitvijo odseka za kmetijstvo v Koprskem okraju je ta postajal vedno bolj samosto- jen in je prevzemal več dela. Nadaljni razvoj je šel v ustanavljanje Kmetijskih obdelovalnih zadrug.^" — Agrarna reforma Približno ena četrtina zemljiške posesti v Kopr- skem okraju je bila obdelovana po sistemu kolonata. Kolon in gospodar sta sklenila pogodbo za 1 leto, s katero se je kolon obvezal, da bo obdeloval gospo- darjevo zemljo in mu kot protiplačilo oddajal polovi- co vseh pridelkov, živine in njenih produktov. Za urejanje odnosov med koloni in lastniki zemlje je po vojni skrbela najprej Gospodarska in politična komi- sija — Delegacija za Istro pri PPNOO. Na sestankih z lastniki in koloni je bilo dogovorjeno, da bo v letu 1945 kolon oddal le 25 % pridelka. V letu 1946 pa so 112; kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 37 1989 se začele priprave za izvedbo agrarne reforme, s icate- ro naj bi dodelili zemljo tistemu, i