POZDRAV• 1. MAJU •
Pa bodi še več bičanja in ponižanja, bodi pot do Goigota še tako strma in strašna, uprimo oči v sonce: naše veliko jutro je
blizu,
v lica nam diha rosna zarja njegova.
(I. Cankar)
Sonce, sonce svobode nam sije, dvajset let, teh dvajset veličastnih, lepih pa včasih tudi težkih let. 1. maj — naš praznik, praznik vseh delavcev, prlpnimo si rdeč nagelj na prsi, ta simbol ljubezni med ljudmi, rdeč je, rdeč kot kri, rdeč kot zastava revolucije. Kako blizu sta si kri in revolucija.. Ni ene brez druge. Težko je bilo, toda kaj hočemo, težke čase radi pozabljamo, saj danes je končno svoboda, kako čudovito zveni ta beseda, tako preprosta je, vendar kako težko dosegljiva je včasih.
Piše se leto 1918. Utihnila je vojna vihra. Nikoli več vojne,' obljubljajo politiki. Jugoslovanski narodi z upanjem vstopajo v novo obdobje, prvič v zgodovini so združeni v eni državi. Veliko je bilo upanje, zato pa še grenkejše razočaranje. Ječo narodov, gospo-davlno črno-žoltega orla, so nadomestili bur-žuazni dobičkarji in velikosrbska čaršija. Veliko je bilo razočaranje, toda naši ljudje so še vedno dovolj močni, da rečejo ne, ta ne, ki je velik kot gora, ustrašili so se ga, buržujl, dobičkarji et camp.
Partija je močna, verige suženjstva se trgajo. Na čelu partije Je človek, ki z močjo svoje osebnosti, osebnosti ki je enkratna, strne množice pod zastavo partije — TITO. Besede svoboda, enakost so vedno močnejše, to ni ponižna prošnja, to je zahteva, podkrepljena z udarcem žuljave delavčeve pesti. Ta zna. udariti, to vedo tudi oblastniki, brezglav strah, strah pred množico, veliko množico, trdnih žuljavlh pesti.
6. januarska diktatura, Bileča, Glavnjača, umori, mučenja, komunist je sovražnik države. To so simboli tega obdobja, obdobje strahu gospode pred pravico. Tudi to in še marsikaj ni ustavilo partije.
Ustanovljena je KPS. Ponoči naskrivaj. Na Cebinah. Samo devet se jih je zbralo, devet predstavnikov. Toda za njimi je ogromna sila, sila slovenskega naroda, ki želi novo domovino, domovino, v kateri ima beseda poštenjaka, delovnega človeka, večjo veljavo, kot beseda policijskega vohljača. Domovino, kjer diktaturo nadomesti svoboda, demokracija, bratstvo ...
Bliža se vojna. Hitler vpije, rožlja z orožjem. Njegov vzpon so omogočili ravno tisti buržuazno mešetarski krogi, ki so konec prejšnje vojne objavljali — nikoli več vojne. Tudi naša domovina ni ostala na robu dogodkov. Maček—Cvetkovič, tipična predstavnika tedanje vladajoče klike, odpotujeta na Dunaj, podpišeta pakt s Hitlerjem. I oda ljudstvo vzkipi, ogromna sila izbruhne kot vulkan: Bolje rat nego pakt. V teh besedah je vse. Vlada pade. Histerični pleskar — Hitler je v deltriju. Sklene, da bo izbrisal Jugoslavijo z zemljevida Evrope. Toda kako se je zmotil. Sodil je ljudstvo po državi, mislil je, da je tako gnilo, kot politikami, ki so mislili, da ga zastopajo. Kmalu je dobil Odgovor. Upor, revolucija!
Že 27. aprila 1941 so se zbrali predstavniki slovenskega ljudstva. Ustanovljena je osvobodilna fronta. Kmalu so počile prve puške. Prične se najtežje, pa tudi najslavnejše obdobje v zgodovini naših narodov. Na čelu je avantgarda ljudstva — partija. Partija ln Tito. Ta dva pojma, ki sta tako tesno povezana. Zelengora, preboj čez Neretvo, Sutjeska, ofenzive, lakota, ogenj, tifusarjl. In pa borba, boj brez milosti, boj na življenje ln smrt, zob za zob in končno svoboda.
Toda svoboda v razrušeni, požganl domovini. Milijon padlih. Milijon parov delovnih rok manj, milijon najboljših je padel, toda iz njihove krvi sta pognala svoboda ln bratstvo.
Popravljali smo požgane domove, gradili tovarne, Litostroj, Jablanlco, progo Brčko— Banoviči. Jugoslavija postaja moderna industrijska država, nihče nI jokal za Karadžor-dževo Jugoslavijo, zgradili smo si novo boljšo in lepšo. Zgradili smo jo sami, delavec, rudar, vsakdo je vedel, da dela zase, za nas, za našo bodočnost. Zato smo danes lahko ponosni na naše delo, na novo Jugoslavijo.
Prvi maj je resnično naš praznik, praznik dela, praznik delavcev, praznik nove Jugoslavije. Pripnimo si rdeč nagelj na prsi, ta simbol bratstva, ljubezni med ljudmi. Danes je naš praznik. Rudar, izpusti kramp iz žuljavlh dlani, obleci praznično obleko in poglej okrog sebe. Vesel smeh mladih ljudi te obkroža. Sonce, veselo sonce svobode nam sije, poglej rože, tvoje lepo Velenje, tvoje, saj je sad dela tvojih žuljavlh dlani.
Resolucij a—politični mobilizator komunistov
Na VII. seji so člani CK Zveze komunistov Slovenije sprejeli pomemben dokument za nadaljnji razvoj ZK v Sloveniji. Ta dokument je »resolucija o idejno-političnih nalogah Zveze komunistov Slovenije«. Sprejeta resolucija danes dejansko pomeni mejnik pri delu in razvoju Zveze komunistov Slovenije in zato postaja vedno močnejša vzpodbuda in mobilizacija za politično ofenzivo celotne Zveze komunistov. Temeljni smoter resolucije je njena idejna jasnost 'in enotnost pogledov na osnovna politična izhodišča.
V pripravah za VII. plenum so bila uveljavljena nekatera načela, ki smo jih dosedaj največkrat le teoretično poudarjali. Resolucijo o idejno-politič-nih nalogah so več mesecev skupno ustvarjali ne samo člani izvršnega komiteja in predsedstvo CK, ampak vsi člani CK, občinski komiteji, mnoge osnovne organizacije, posamezni kreativni komunisti in tudi nečlani Zveze komunistov. Dokument, ki je plod večmesečnega skupnega dela, takorekoč vsega članstva Zveze komunistov, nas ne samo obvešča o stališčih CK, ampak obvezuje in mobilizira vse komuniste, da ga konfrontirajo s konkretno prakso in da jim pomaga, da se bodo opredelili, da se bodo močneje uveljavljali v idejno-političnem življenju slovenske družbe. Zato resolucija ne predstavlja direktivo VII. seje CK Zveze komunistov Slovenije. Če bi jo komunisti tako pojmovali, potem gotovo ne bodo uresničeni osnovni smotri tega dokumenta. Komunisti morajo uporabiti resolucijo za formiranje partijskih stališč na osnovi borbe mnenj, za jasno formulacijo idejno-političnih stališč, za sedanjo razgibano in protislovno obdobje v slovenski družbi. Torej ne gre samo za to, da bi resolucijo le prečitali in razlagali. Gre predvsem za to, da bodo komunisti razumeli njeno politično vsebino in prenesli njenega duha v vsakdanjo aktivnost, v okolje, kjer se komunisti nahajajo in delujejo.
Resolucija danes predstavlja celovit dokument Zveze komunistov in je politično orožje za današnji čas. Povezuje vse slovenske komuniste v enotno ofenzivna akcijo in jasno opredeljuje kaj je napredno in kaj je nazadnjaško. Zato ta resolu-
cija predstavlja silno močno oporo komunistom v njihovi dejavnosti in jih konkretno vzpodbuja in omogoča na osnovi enotnih stališč samostojno akcijo slehernega komunista in vsake organizacije Zveze komunistov.
Resolucija odpira, kot je med drugim dejal v razpravi tovariš Kardelj, kardinalna politična vprašanja današnjega trenutka in z njo dobivajo komunisti v roke orožje za samostojno akcijo. Resolucija naj bo instrument boja proti vsem odporom, ki se postavljajo na pot družbenemu napredku, proti vsem zastavam, za katerimi se skrivajo socializmu nasprotne težnje. Hkrati pa mora pomeniti resolucija tudi sredstvo boja za razvoj enotnosti in demo-kratizma v Zvezi komunistov, usposabljati mora komuniste za to, da bodo uspešno opravljali svoje dolžnosti, dolžnosti revolucionarja — komunista. Prednost resolucije je v tem, da razbija iluzijo o tem, češ, da je socializem stanje brez konfliktov. Resolucija ne govori le o tem za kaj se zavzemajo komunisti, temveč tudi proti čemu so. In dalje, da po daljšem presledku spet pomeni resnično idejno-politično resolucijo osvobojeno prakticizma sedanjega trenutka.
Prenesti duha resolucije v vsakdanjo aktivnost komunistov pa pomeni v marsičem tudi spremeniti metodo dela Zveze komunistov. Resolucija je tudi dokument novega na- • čina delovanja Zveze komuni- | stov. Ob zastavljenih političnih akcijah se komunisti ne bodo več posluževali starih administrativnih metod — moči oblasti, temveč se bodo vedno bolj posluževali moči argumentov, ki se morajo v našem družbenem sistemu vedno bolj uveljavljati preko pestrih oblik in mehanizma samoupravljanja družbenega odločanja.
Resolucija pa ni samo program dela komunistov, ampak je tudi poziv vsem delovnim ljudem, posebno pa mladini, ki se strinja s stališči resolucije, da vstopa v vrste Zveze komunistov in pomaga izpolnjevati naloge, ki so zapisane v resoluciji. Številčno in idejno močnejši bodo komunisti ponovno, ob uresničevanju duha resolucije, potrdili, da so resnično vodilna idejno-politična sila družbe.
Ob delavskem prazniku
naše iskrene čestitke
UREDNIŠTVO ŠALEŠKEGA RUDARJA
ČASOPIS JE IZHAJAL KOT .RUDAH«, GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA RUDNIKA LIGNITA VELENJE. — OD I. MAJA 1%:- DALJI GA IZDAJA OBČINSKI ODBOR SZDL VELENJK
GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK LJUBAN NARAKS
TEHNIČNI UREDNIK IVAN FIJAV2
27. april 1967 — LETO II. — ŠT. 8 (48)
CENA M NOVIH PAR ALI H STARIH DIN POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE VELENJE
VOLIVCI VELENJSKE OBČINE SO DRUŽBENE IN EKONOMSKE
V	NEDELJO, DNE 23. APRILA JE VOLILO V VELENJSKI OBČINI
V	REPUBLIŠKI ZBOR 93,4%, ZA OBČINSKI ZBOR 90,5% IN ZA KMETIJSKO PODSKUPINO 97 % VOLILNIH UPRAVIČENČEV # NA VOLIŠČIH 14. VOLILNE ENOTE VELENJE I. SO IZVOLILI ZA POSLANCA REPUBLIŠKEGA ZBORA SKUPŠČINE SRS ALOJZA NAPOT-NIKA IZ ŠOŠTANJA * V SREDO, 19. APRILA PA SO VOLILI DELOVNI LJUDJE ODBORNIKE ZA ZBOR DELOVNIH SKUPNOSTI OBČINSKE SKUPŠČINE # OD 4.787 VPISANIH VOLIVCEV JE V DELOVNIH KOLEKTIVIH VOLILO 4.197 VOLIVCEV.
ZA IZVAJANJE REFORME

Že 9. aprila so odborniki obeh zborov občinske skupščine — ti so se tokrat tudi zadnjič zbrali v starem sestavu — volili poslance v gospodarski in kulturno-prosvetni zbor ter potrdili oba evidentirana kandidata za republiški zbor skupščine SRS. Tako so na teh volitvah odborniki izvolili za poslanca gospodarskega zbora Janeza Grašiča, dipl. rudarskega inženirja iz velenjskega rudnika, za poslanca kulturno-prosvet-nega zbora pa Fran j a Arliča, ravnatelja osnovne šole Gustava Šiliha.
PO VSEJ OBČINI PRAZNIČNO VZDUŠJE
Ko smo v jutranjih urah obšli volišča, je bilo v nedeljo povsod praznično vzdušje. Volišča so bila okrašena. Pred njimi slavoloki, razobeše-ne parole in zastave. Velenjčane in šoštanjčane sta vabili na volišča godbi. Nad celotno občino pa je večkrat preletelo letalo, ki je vleklo za seboj napis — vsi na volitve.
V	jutranjih urah so v naši občini prednjačila po udeležbi vaška volišča. Po tem pa so se, okoli 10. ure, napolnila tudi volišča v obeh mestih. Na šoštanjska volišča je prišlo do 14. ure že 91,8 odstotkov volilnih upravičencev. Kmetovalci, ki so volili v kmetijski podskupini pa so se do tega časa udeležili volitev s 94,4 odstotki. Nič slabša udeležba ni bila v Velenju in na voliščih v Šmartnem ob Paki. V tem kraju je do zgodnjih popoldanskih ur volilo že 92,1 odstotkov volivcev.
Štiriinsedemdesetletni Jože Hri-bernik iz Slatin je že ob 9. uri prišel na volišče. Povedal je, da rad voli, ker je to njegova dolžnost in pravica. Nikoli še v teh poznih letih ni izostal od volitev.	...
Na voliščih v Šoštanju, kjer so volili v republiški zbor, se je do 14. ure udeležilo volitev 91,8 odstotkov volivcev. Do 12. ure pa so volitve zaključili v Zavodnjah.
VOLILI SO ZA NAPREDEK BELIH VOD
Volišče št. 7 v Belih vodah je bilo lepo okrašeno in polno že v zgodnjih jutranjih urah. Do 8. ure zjutraj je volilo že 95,92 odstotkov volivcev. Kaže, da so se volivci iz Belih vod v polni meri zavedali kakšna je njihova dolžnost v prizadevanjih za napredek kraja. Cesta, ki jo morajo končati do občinskega praznika, jih bo povezovala s kraji v dolini in jim omogočila še hitrejši razvoj.
V	Belih vodah so se temeljito pripravili na volitve. Krajevne organi-
zacije so pred volitvami izdale posebno ciklostirano obvestilo o volitvah, volišču in kandidatu. To obvestilo je dobil vsak volivec.
Velika udeležba na volitvah je brez dvoma velik uspeh Belovodča-nov. Saj so nekateri volivci iz višje ležečih predelov prišli na volišča po novozapadlem snegu, visokem tudi do 40 cm.
Volišče št. 17, ki je bilo pri Ogra-jenšeku v Metlečah, moramo še posebej pohvaliti. Tega je uredil Frenk Nagode. Čeprav ni bil član volilnega odbora, smo ga vedno našli na volišču. Tudi na to volišče je prišlo do 12. ure že 94,7 odstotkov volivcev.
V Velenju pa je delala občinska volilna komisija. Njen predsednik Miran Topolovec je bil z volilnimi rezultati izredno zadovoljen. Pove-
Drago Kostanjšek iz Družmirja, partizanski invalid, je tudi tokrat volil za iste ideje kot se je pred leti bojeval.
dal je, da so volitve na vseh voliščih potekale mirno in disciplinirano. Posebej pa je pohvalil vse volilne odbore, ki so vestno in zavzeto opravljali svojo dolžnost. Rezultate volitev so tako skrbno uredili, da je bila to leto občinska volilna komisija gotova s svojim delom že po dobrih treh urah po končanih volitvah.
Volitve v predstavniška telesa so za nami. Pokazali smo, da smo res
«iiifc
Na volišču v Metlečah
predani socializmu. S tako visoko udeležbo smo dokazali, da smo volivci velenjske občine dosledno za izvajanje družbene in ekonomske reforme. Delati in ustvarjati hočemo. Čeprav gospodarski položaj v dolini ni najbolj rožnat, se vendar ne predajamo melanholiji. O tem zgovorno priča naše glasovanje.
35 NOVIH ODBORNIKOV
Na volitvah 19. aprila so bili v zbor delovnih skupnosti izvoljeni:
Peter Krapež, dipl. gozdarski inženir — Velenje, Peter Habjan — Velenje, Mirko Žolnir, dipl. ekonomist
—	Velenje, Matija Horvat, dipl. rudarski inženir '— Velenje, Koren Martin — Pesje, Tone Uranjek — Velenje, Karel Šilih — Podkraj, Franc Verdel — Velenje, Pavel Rep-nik — Velenje, Zvone Vidic — Šoštanj, Vekoslav Valentinčič, dipl. pravnik — Šoštanj, Franc Komprej
—	Šoštanj, Avgust Podgoršek — Rečica ob Paki, Franc Lipovšek — Velenje, Jelena Pečovnik — Velenje, Jože Rogelj, zdravnik — Topolšica, Emica Polutnik — Velenje, Tatjana Dimitrijevič — Velenje.
V občinski zbor pa so bili preteklo nedeljo izvoljeni: Martin Rednak
—	Šmartinske Cirkovce, Janez Leto-nje — Paška vas, Anton Campa — Paka pri Velenju, Miha Smonkar — Plešivec, Ivan Ferlk — Ravne, Slavko Zabukovnik — Šalek, Edvard Lipnik — škale, Jože Zelenko — Šmartno ob Paki, Ivan Urek — Šoštanj., Miroslav Vrečko — Šoštanj, Jurij Globačnik, dipl. rudarski inženir — Topolšica, Jože Tekavec — Velenje, Jože Vogler — Velenje, Majda Lesničar — Velenje, Majda Ga-beršek — Velenje, Branko Drolc, dipl. gradb. ing. — Velenje in Miha Valenci — Velenje.
VELENJSKO DRUŠTVO PRIJATELJEV MLADINE JE IMELO PRED NEDAVNIM LETNI OBČNI ZBOR. TEGA ZBORA SE JE UDELEŽILO LE 98 STARŠEV IN DRUGIH, KI JIH ZANIMATA VZGOJA IN ŽIVLJENJE OTROK. ZA PREDSEDNICO SO PONOVNO IZVOLILI DR. ANICO PISTOTNIKOVO.
Omembe vredna je organizacija .sejmov za prodajo in zamenjavo rabljene smučarske opreme, ki pripomore k širjenju zimskega športa med šolarji. Društvo prijateljev mladine je organiziralo tudi smučarske tečaje za začetnike v Velenju, zbiralo stare šolske knjige za otroke iz slabše situiranih družin, organiziralo maškarado za cicibane in šolarje, obdarilo socialno ogrožene otroke ob proslavljanju dedtka Mraza in priredilo več Metov in predavanj-
Poleg tega, ko je predsednica dr. Pistotniikova poročala o opravljenih nalogah, je spregovorila tudi o drugih vprašanjih, ki tarejo otroke, starše in celotno družino. Tako je obravnavala zdravstveno stanje predvsem tistih iiz obojestransko zaposlenih družin, nenačeto varstvo predšolskih otrok, prehrano otrok, dojenčkov, pomanjkljivo varstvo predšolskih in šolskih otrok, pre-stopništvo med šolarji in mlajšimi mladinci in nazadovanje rekreacije otrok.
V živahni razpravi so navzoči izrazili veliko skrb in prizadevnost za vjgojo otrok. Iz te razprave lahko povzamemo nekaj zaključkov.
Pti ilskanju vzrokov za nezadovoljivo vzjpjhost otrok in mladincev
so menili, da mora predvsem urejena družina pozitivno vplivati na zdravo telesno in duševno rast otroka. Zato staršem te odgovornosti ne more nihče odvzeti. Negativnim vplivom razne »kvasi kulture«, ki kvarno vplivajo na razvoj otrok, se žal ni moč izogniti. Zato bi se morali starši čimbolj izobraziti, da bi se saimi znali spoprijeti s slabimi stranmi, ki jih prinaša današnji čas. Dobro bi bilo, če bi »pet organizirali šole za starše. Društvo prijateljev mladine pa tbo poskrbelo za čimboljšo udeležbo staršev.
Ker so učni uspehi otrok, posebno na vifiji stopnji, nezadovoljivi,, so starši izrazili željo, da bi na šolah organizirali poleg dodatne pomoči otrokom, ki jo nudijo učitelji, še medsebojno pomoč učencev. Starši pa so tudi dejali, da so nekateri učitelji preobremenjeni z dodatnim delom v šoli, domačimi Obveznostmi in s študiji na višji stopnji in je zaradi učiteljevega nerazpoloženja in utrujenosti večkrat odvisen slabši učni uspeh otrok. Zato so predlagali pomoč šolani pri vodenju interesnih dejavnosti z otroki.
Menili so, da bi opremili otroška igrišča s primernimi igrali za starej-i* otrok«. Odstranila naj bi sa to-
Vzgoja in življenje otrok-stvar vseh
VSE JE PRIJETNO PRESENETILA VEST, DA JE MED LETOŠNJIMI
NAGRAJENCI KIDRIČEVEGA SKLADA TUDI VELENJCAN — ŠTEFAN
ZAGORICNIK, DIPL. RUDARSKI INŽENIR.
Dobil je drugo nagrado za izum izmenljive jamske objemke jeklene jamske stojke. Lahko rečemo, da je tovariš Zagoričnik nagrado več kot zaslužil, saj že dolgo deila na polju novatorstva in izumov. Že v strojni tovarni Trbovlje je dtelal na tem področju. Njegova sta dva izuma na enoverižnih transporterjih. Seveda pa je še mnogo druigih.
Zanimalo nas je kakšne so glavne prednosti njegovega nagrajenega izuma.
— V slučaju Okvare lahko objemko nadomestimo takoj na licu mesta. Zato ni potreben transport stojke iz jame. Poleg tega pa zaradi smotrne konstrukcije nastopajo manjše napetosti, kar ugodno vpliva na življenjsko dobo. V slučaju večje deformacije je možno izmenljivo stojko uporabiti tudi drugje, kar prej ni bilo mogoče. Konstrukcija dopušča še zadostno nosilnost, kljub temu, da je bila zgornja stojka že večkrat pocinkana.
Vse to so prednosti tega izuma. Z njim je prihranjenega mnogo denarja, pa tudi truda.
število izumiteljev v naši državi ni veliko, kaj je temu vzrok, saj vemo, da jih je v visoko razvitih državah mnogo več?
Na to vprašanje je tovariš Štefan Zagoričnik odgovoril.
Največkrat ni rešen problem nagrajevanja, nekatere gospodarske organizacije pa tudi nimajo pravega razumevanja do novatorjev. Vendar je stanje bistveno drugačno pri RLV. Imajo dobro izdelan pravilnik o racionalizaciji. To je tudi vzrok, da se je število tehničnih izboljšav želo povečalo. Rudnik lignita Velenje ima razumevanje za izumitelj-
ŠTEFAN ZAGORICNIK, dipl. rudar-
ski inženir.
sko delo. Sicer, zakaj pa ne? Saj imata od tega korist oba, podjetje in delavec.
Nagrajencu tudi mi čestitamo in mu želimo še v prihodnje mnogo uspehov pri delu.
Ing. Štefan Zagoričnik RL Velenje
Ob dodelitvi II. nagrade za iznajdbe in tehnične izboljšave iz sklada Borisa Kidriča, vam v imenu občinske skupščine Velenje najisikreneje čestitam, z željo, da bi na iznajdijleljskem področju dosegli še nadaljnje uspehe.
Predsednik Peter Krapež
Skrb za kmete-borce
Občinski odbor Zveze združenj borcev NOV v Velenju se je v začetku letošnjega leta obrnil na organe upravljanja vseh gospodarskih organizacij v naši občini, da bi del svojih sredstev, ki jih imajo na razpolago za stanovanjsko izgradnjo, naložili pri podružnici kreditne banke v Velenju za dajanje posojil kmetom-borcem za popravila njihovih stanovanjskih hiš.
Prošnji občinskega odbora ZB NOV se je med prvimi odzval delavski svet termoelektrarne Šoštanj, ki je na svoji zadnji seji sklenil, da bo dal na razpolago za
ta posojila 10 milijonov starih dinarjev. Ta sredstva skupno s sredstvi, ki jih bodo prispevale i druge organizacije, bo občinsla odbor ZB NOV razdelil med najbolj upravičene interesente. Tet moelektrarna Šoštanj je za te nt mene dala že lani enako vsoto in tako pokazala izredno pripravljenost za sodelovanje pri reševanju dokaj težke stanovanjske problematike borcev na podeželju. Če bi tako pripravljenost pokazale tudi druge organizacije, bi bilo možno v kratkem času popraviti večino neprimernih stanovanj kmetov-borcev v okoliških krajih. >
vornjak in avion na osrednjem otroškem igrišču, ker kot stabilni igrali nista za otroke zanimiva. Vzdrževanje pa zahteva vsako leto precej denarja.
Na občnem zboru so predlagali, da mora društvo prijateljev mladine intenzivneje poseči v urejanje varstva dojenčkov. Tega vprašanja še sploh niso začeli. Preveriti je treba ali je možnost vsaj začasne ureditve varstva najmanjših s pomočjo žen, ksi bi sprejele v varstvo in nego več dojenčkov ter bi bile kot otroške negovalke vezane na vzgojno varstveno ustanovo. Predvsem pa bi morale biti v stalni povezavi s pat-ronažno službo v zdravstvenem domu.
Predlagali so tudi, naj bi bil pionirski klub v Velenju odprt predvsem v popoldanskih urah, ker bi se tako prilagodil prostemu času otrok in željam zaposlenih mater, ki delajo samo popoldne ali v izmenah.
Politika štipendiranja dijakov in študentov ni zadovoljiva. V razpravi so obsodili različno tretiranje prosilcev v podjetjih, ki štipendirajo. Opozorili so na razliko v višini di-jašlke pomoči otrokom bivših borcev v primerjavi z viišino štipendije, ki jo dodeljujejo večja podjetja in ustanove v glavnem otrokom svojih delavcev. Zato so predlagali, da naj novi odbor društva prijateljev mladine posreduje pri merodajniih, da v bodoče upoštevajo poleg potreb pri štipendiranju, tudi socialne prilika prostlčav« družina.
OBVESTILO
Ob pohodu pionirjev »KURIRCKOVA POŠTA« bodo pionirji-kurirji v spremstvu bivših partizanskih borcev, prvič vkorakali v Velenje in Šoštanj.
Ob tej priliki bodo priredili miting in sicer: % 4. 5. 1967 ob 13. uri v Velenju na Titovem trgu 0 5. 5. 1967 ob 11. url v Šoštanju na Trgu svobode # 5. 5. 1967 ob 12.30 v Topolšici pri šoU
Starši in občani! Pionirji naših šol vas vljudno vabijo, da se sprejema »Kurirčkove pošte« in mitinga udeležite v čim večjem številu ter s tem počastite spomin na kurirje-partizane in kurirje-pionirje med NOB,
Občinska pionirska komisija
iiiiHiiiiMiinniiiHHiiiiiiiiuulniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiHiiiii
Novoporocenci!
če želite imeti lep spomin na poročni dan, obiščite z zaupanjem samo fotografski atelje
F0T0 »PAJK« Velenje
Redno vršimo fotografiranje: portretov, otrok, za vse | vrste dokumentov, razne reprodukcije ter izvršujemo tehnično, | propagandno in turistično fotografijo, v črnobeli in orginal
| AGFACOLOR tehniki!
FOTOAMATERJE obveščamo, da zopet redno razvijamo črno-| bele in color filme, ter kopiramo in povečavamo samo na uvože-| nem fotomaterialu. Naši fotoamater ji dobijo brezplačno strokov-
| no navodilo za uspešno fotografiranje. =
^ti(«ll!4U«MIllilt*<]l(l(JllliillllllllllllllllHIIllllllIlMllllIlllllf llllllllilllllll lllllllinilllllllllilKHIIIIIIIlIItlllllilllillllllU
PRISILNA UPRAVA V ŠOŠTANJSKI SUM Bi|^JNiHJMOŽNOsfl?
NA ZUNAJ NI KAZALO, PA VENDAR JE GOSTINSKO PODJETJE »SLOGA« IZ ŠOŠTANJA KONČALO LANSKO POSLOVNO LETO S PRECEJŠNJO IZGUBO — SLABI ODNOSI V KOLEKTIVU IN DOKAJ ČUDNE ODLOČITVE SO PRIPELJALE ŠOŠTANJSKO »SLOGO« V PRISILNO UPRAVO — PRISILNEGA UPRAVITEL JA ŠE NISO DOLOČILI
Na zadnji seji občinske skupščine Velenje sta se oba zbora soglasno izrekla za uvedbo prisilne uprave v gostinskem podjetju »Sloga« iz Šoštanja. Odborniki so izrazili zaskrbljenost nad gospodarjenjem v tem gostinskem podjetju. Ker niso videli možnosti, da bi sedanje vodstvo rešilo podjetje iz zagate, so postavili prisilno upravo.
Podjetje »Sloga« izkazuje, po odbitku prometnega davka, nad 300.000 S-din izgube. Pri »Slogi« so namreč neupravičeno obračunavali višji prometni davek, ker so mislili, da imajo za to dovolj abonentov. Ti abonenti pa so bili na hrani tudi drugod, zato niso bili upravičeni uporabljati popusta pri prometnem davku.
RENTABILNI LOKAL V ŠMARTNEM SO DALI V ZAKUP ZASEBNIKU
V »Slogi« so sprejeli tudi nekaj dokaj čudnih odločitev. Tako so izročili rentabilni gostinski obrat v Šmartnem ob Paki v zakup zasebniku. Lokal je v njihovi lastni stavbi, ki so jo pred časom kupili zase.
ŠTIPENDIRAJO STROJNEGA TEHNIKA ZA POTREBE GOSTINSTVA
Iz delovne skupnosti so nezakonito izključili direktorja, ker je ta pred meseci govoril, da bo odstopil. Direktor je resda napisal odpoved, vendar jo je kasneje pravočasno umaknil. Na sestanku kolektiva, ki so ga sklicali brez vednosti direktorja, so sprejeli njegovo že pred tem umaknjeno odpoved.
Med drugim so tudi odločili, da bodo dali edinemu interesentu, možu v. d. direktorice Amalije Kranjc, poslovodji v enem izmed lokalov »Sloga« — Alojzu Kranjcu, 4,5 milijonov S-din iz skupnih sredstev za gradnjo stanovanj. Ta gradi v Rečici v Savinjski dolini lastno hišo, v kateri bo imel tudi privatni gostinski lokal. Še ena odločitev v tem gostinskem podjetju je nerazumljiva. Na srednji tehniški šoli v Celju štipendirajo sina v. d. direktorice Amalije Kvanjc. Nerazumljivo je, kaj bo počelo gostinsko podjetje s strojnim tehnikom?
NAJBOLJŠA REŠITEV — ZDRUŽENO GOSTINSKO PODJETJE V ŠOŠTANJU
šoštanjčani so že večkrat predlagali, da bi obe gostinski podjetji družbenega sektorja v tem kraju združili. Tudi odobrniki so menili, da bo le združen družbeni sektor lahko konkuriral močno razvitemu privatnemu gostinstvu. Kolektiv hotela »Kajuhov dom« je že bil pripravljen da ustanovijo skupno go-
stinsko podjetje. V »Slogi« pa niso kazali nobene pripravljenosti. Kot nam je znano, so hoteli najboljše lokale razdeliti zasebnikom (interesenti so billi tudi v »Slogi«).
Menimo, da bi lahko združeno podjetje racionalneje uporabljalo zaposlene v obeh podjetijh in zmanjšalo upravne stroške; Tako bi bilo v šoštanju na voljo tudi kaj več sredstev za modernizacijo gostinskih lokalov.
Na zadnjih zborih volivcev v šoštanju so volilcl največ govorili o razvojnih možnostih Šoštanja. Tudi na nedavnem sestanku političnega aktiva tega kraja so razpravljali o tem, za šoštanjčane življenjsko važnem problemu. V šoštanju Ugotavljajo določeno pasivnost ln nezabitere-siranost prebivalcev do reševanja problemov švojega kraja.
Zvedeti smo hoteli, če je to res in kje so vzroki. Zato smo se s tem vprašanjem obrnili na Martina PHmožiča — predsednika krajevnega odbora SZDL ln Avgusta Voharja — sekretarja istega foruma. V razgovoru z njima smo izvedeli za naslednja dejstva.	' " " '
Delovni načrt občinske konference SZDL
— V šoštanju ugotavljamo neaktivnost, ker naš kraj nima jasne razvojne možnosti. Vprašanje, ki prebivalce našega mesta zelo zanima je, ali ima Šoštanj še pogoje, da se širi in razvija? Ugotavljamo, da ni pravega razvojnega koncepta. Tudi takrat, ko je bil Šoštanj še občinsko središče, niso v nobenem razvojnem načrtu jasno in posebej določili v katero smer se naj mesto razvija.
Krivda za takšno stanje je brez dvoma v eksploatacijski meji rudnega bogastva, ker se je ta, zaradi velikih perspektiv nadaljnjega gospodarskega razvoja doline, nenehno širila. To je tudi glavni vzrok, da šoštahj že danes nima pravega raavojnega koncepta.
Čeprav je bilo izdelanih že več regionalnih načrtov, se ni nihče dosledno držal teh planov.
Pred volitvami je bila seja volilne komisije in izvršnega odbora občinske konference SZDL. Pogovorili so se še enkrat o zaključnih pripravah za volitve.
Ugotovili so, da se je občinska organizacija SZDL močno angažirala v predvolilno dejavnost. Poleg evidentiranja in izbiranja možnih kandidatov za poslance in odbornike, so se poslužili tudi drugih oblik. Neposredno pred volitvami so bile javne tribune v Pesju, šoštanju in Velenju. Volivci so skupaj s kandidati in predstavniki občinske skupščine ter družbeno-političnih organizacij obravnavali lokalno problematiko in komunalno ureditev.
Na tei seji so sprejeli tudi program dela občinske konference ŠZDL in njenih organov.
Program dela predvideva, da bo občinska konferenca SZDL zasedala letos še dvakrat. Na prvem zasedanju bodo obravnavali analizo društvene dejavnosti v občini. Gradivo za sejo bo pripravila komisija za društveno dejavnost. Drugo zasedanje pa bodo posvetili gospodarstvu in razčlembi stanja v zvezi z izvajanjem ciljev gospodarske in družbene reforme.
Izvršni odbor se bo redno sestajal in na svojih sejah obravnaval vsa važnejša družbeno-ekonomska vprašanja v velenjski občini. Posebej pa bo razčlenil volilno aktivnost in izid volitev v predstavniške organe ob-
činske in republiške skupščine. Po potrebi bo usmerjal in koordiniral delo krajevnih organizacij SZDL, kakor tudi komisi j pri občinski konferenci. Obravnaval bo tudi problematiko pri izdajanju lastnega glasila »šaleškega rudarja« in skupaj z uredniškim odborom določil nadaljnjo programsko usmerjehos,t časnika
Volilna komisija bo vodila kadrovsko politiko v občinski organizaciji SZlDL. Spremljala bo volitve v vse organe družbenega samoupravljanja in sodelovala pri reševanju kadrovskih vprašanj pri večjih društvih in organizacijah.
Komisija za društveno dejavnost bo sproti spremljala delo društev in organizacij ter usmerjala njihovo delo.
Komisija za organizacij sko-poli-tična vprašanja bo spremljaja in usmerjala akcijo za vključevanje nevčlanjenih volivcev v članstvo SZDL. Skupaj z nadzornim odborom bo pripravila enotno vodenje administracije in finančno materialnega poslovanja v krajevnih organizacijah SZDL. Proučevala pa bo tudi metode in sistem dela organizacije Socialistične zveze v velenjski občini.
Nadzorni odbor bo pregledal materialno poslovanje vseh organizacij SZDL v občini in skupaj z organiza-cijsko-politično komisijo izdelal predlog enotnega poslovanja krajevnih organizacij.
Zakaj se ljudje premalo zanimajo za svoj kraj?
— Stalno premikanje eksploatacij-ske meje je Šoštanju vzelo perspektivo za kakršenkoli razvoj. Na razpolago ni lokacij za individualno in blokovsko stanovanjsko gradnjo. To pogojuje tudi dejstvo, da se kadri selijo iz šošitanja.
Razen termoelektrarne, niso ostala industrijska podjetja v šoštanju razvila širšega razvojnega programa, ker niso imela na voljo materialne osnove. Zato tudi lokalno gospodarstvo v šoštanjiu ni moglo naprej ; niti tisti del tega gospodarstva, ki bi bil mestu potreben.
Navedeni in še nekateri drugi vzroki so gotovo zmanjšali interes prebivalcev, da bi se bolj zammali za razvoj svojega kraja in za širše družbene probleme.
Šoštanju je treba najti in določiti razvojno pot. Vedeti bi morali katero gospodarsko panogo bi lahko v tem kraju širili. Gospodarske organizacije bi morale zavoljo tega izdelati lastne proizvodne programe. S tem bi zagotovili razvoj kraju, ker je njegova nadaljnja perspektiva predvsem odvisna od vlaganj lokalnega gospodarstva.
Obljube brez realizacije
Drži, da bodo lahko v šoštanju začeli šele takrat programirati svoj razvoj, ko bodo povsem točno vedeli kakšne možnosti imajo. Taikrat se bodo lahko tudii odločili,, katero gospodarsko panogo bodo razvijali. Ali bo to industrijski razvoj, ali pa morda turistični, za katerega ima ta kraj izredne možnosti.
— še vedno nam "v šoštanju ni znano — tako sta povedala predsednik in sekretar krajevne organizacije SZDL — kaj je z obljubami, glede prestavitve eksploatacijske meje. Odgovorni ljudje na rudniku in v
občinski upravi bodo morali našim prebivalcem določno povedati ali se bo ta meja prestavila ali pa bo ostala takšna kot je.
Tako gledajo na probleme svojega kraja v Šoštanju. O tem nerešenem vprašanju pa bomo še pisali. Prihodnjič bomo vprašali za mnenje in dejstva direktorja rudnika lignita Velenje, Ludvika Malija, dipl. rudarskega inženirja in načelnika oddelka za gospodarstvo pri skupščini občine Velenje, tovariša Izidorja Florjana.	-1' l«y<«o
Odprto
#	Slovenskega zdravniškega društva uredništvu
DlSfllO Delavske enotnosti na članek Mariole k obal ^	»ZAPELJIVI BLlSC ŠTEVILK«
Komisija za stanovska, družbena in organizacijska vprašanja In častno razsodišče pri Slovenskem zdravniškem društvu sta na seji 10. marca in 24. marca 1967 razpravljala o prispevkih Mariole Kob«l o velenjski zdravstveni službi, ki sta izšla v 5. in 6. številki Delavske enotnosti. Ker so prispevki po vsebini in načinu v tovrstnem pisanju brez primere v naši publicistiki, komisija in častno razsodišče ob popolni podpori in soglasju sekretariata in glavnega odbora Slovenskega zdravniškega društva objavljata nslednje:
Strinjamo se z odklonilnim stališčem družbenih organizacij občine Velenje, delovnega kolektiva zdravstvenega doma Velenje in posameznikov, ki so javno demanlirali njim pripisane izjave aH pa se distancirali do priob-čenega prispevka vaše sodelavke Mariole Ko-bal v 5. in 6. številki Delavske enotnosti. Tudi Slovensko zdravniško društvo najostreje protestira proti takemu pisanju o problemih v zdravstveni službi, saj je v nasprotju z novinarsko etiko in potrebno usposobljenostjo novinarja ter presega po svoji neobjektivnostl vsakršno dopustno mero v javni razpravi.
Opozarjamo, da je Delavska enotnost glasilo republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije.
Brezplačno razdeljevanje časnika z inkrl-miniranim člankom v več sto Izvodih po Velenju predstavlja očitno poskus obveščanja po vsej sili ln akcijo, ki krni ugled Izdajatelju, zlonamerno ustvarja pregrado ln nesoglasja med zdravstvenimi delavci in bolniki ter jemlje slednjim zaupanje z zdravstveno službo. To pa predvsem škoduje bolniku samemu. Poskus, ustvariti take odnose v sedanji resni situaciji, ko z vsakodnevnimi zaostritvami ln restrikcljaml postavljamo zdravstvene delavce pred dilemo, kako ravnati da bo še moralno in prav, je grd udarec v obraz zdravstveni službi. Ta služba poskuša premostiti težave in si vztrajno prizadeva, da bi bilo zdravstveno varstvo, ki ga občani z vso pravico zahtevajo in pričakujejo, kolikor mogoče neokrnjeno in uspešno.
Obračamo se na vas v prepričanju, da boste enako, kot ste slovensko javnost seznanili s članki Mariole Kobal, objavili tudi celotno poročilo komisije republiškega sekretariata za zdravstvo In socialno varstvo, ki zavrača očitke, navedene v člankih, in daje velenjski zdravstveni službi vse priznanje ln naše pismo, ki ga opiramo na ugotovitve te komisije.
Ni vzdržno, da novinar nekvalificirano in neodgovorno piše o zdravstveni problematiki, da prireja statistične podatke kakor je njemu prav, in objavlja izjave s celotnimi imeni, šele v nadaljevanju pa ima za potrebno omeniti, da je »začel sprva lahko, nato pa vedno težavnejšo pot preverjanja zbranih podatkov,« in se opira na zbrane obtožbe, ko jih je »pred meseci površno prebral in imena že davno pozabil«. Nevzdržno je tudi, da odgovorno uredništvo nc jemlje resno preklicev ln nc upošteva odgovorov družbenih organizacij Velenja (Zveze komunistov, občinske konference SZDL, občinskega sindikalnega sveta in kolektiva zdravstvenega doma Velenje) ter da ne uvidi, da bi moralo soglašati s prizadetimi v naslednjem: Takšna vprašanja lahko kvalificirano obravnava samo
strokovni organ brez argumentirane ocene je vsakršna razprava enostranska, neobjektlvna In ne vodi k razreševanju.
Ker po vseh teh razgovorih uredništvo še vedno vztraja pri svojih stališčih, smo doižni postaviti pred slovensko javnost vprašanje, ki stoji tudi v poročilu komisije republiškega sekretariata za zdravstvo: v kakšne namene ln v čigavem interesu so izšli kritikarski prispevki Mariole Kobal 11. in 18. februarja 1967?
Ker se v članku vsi prizadeti poimensko navajajo s celotnim imenom, 7. vso pravico zahtevamo, da navedete tako tudi forume, na katere se sklicujete in ki soglašajo z vami v oceni stanja zdravstvene službe v Velenju.
Take hude, a neutemeljene obtožbe jemljejo dobro ime zdravniku in njegovim sodelavcem, ga skušajo prikazati v tako popačeni podobi, da vidi bralec v njem le neskrupu-ioznega zaslužkarja, ki tepta vse etične In moralne odnose. Pacient, ki v najtežjih trenutkih prihaja k zdravniku z zaupanjem, da bo dobil najboljšo pomoč, po takih prispevkih ne more videti v zdravniku drugega kot brezdušnega lovca na denar, brezvestnega absolutista, ki mu ni mar človekovo trpljenje, ki sili ne-ozdravljene na težaško delo, prejema plačilo za delo, ki ga ni opravil ln se okorišča z dobrinami na račun prevaranih oskrbovancev. Mar nI to udarec v obraz vsem tistim, ki so se borili in se borijo za socialistični lik našega zdravnika, ki so za ta ideal tudi padli in diskvalificira vse, ki so v zadnjih 20 letih poskušali po svojih najboljših močeh vzgojiti zdravstvenega delavca s humanimi odnosi in z novo socialistično etiko?
Čutimo se dolžne, da vas opozorimo na besede v uvodniku Delavske enotnosti z dne 11. In 18. februarja pod naslovom Zmallčevanje lastne podobe in Tisk in javnost: Vemo, da povzročajo politično škodo govorice »po vogalih« svetohlinsko pripovedovanje na uho in podobni »kanali« javnega obveščanja, ki nikomur ne odgovarjajo in ki prav zaradi tega lahko napihujejo stvari do mile volje in jim ne dajejo poljuben pomen . . . Dejstvo je namreč, da smo postali tako vneti kritiki, da se spreminjamo že v krilikarje. Tisto, kar je dobro, kar je normalno — in tega res ne manjka — nas sploh več ne zanima. Oči ima-mo samo za probleme, težave, nepravilnosti, nepremišljenosti in različne nečednosti ... S takim ravnanjem delamo uslugo izključno tistim, ki so proti nadaljnjemu razvoju naše socialistične skuonostl . . . Cas je, da postanemo pravični do samih sebe in do našega dela . . .
Kako na i elede na Roroje misli uskladimo prispevke Mariole Kobal s hvalnicami velenjski zdravstveni službi v našem časniku v letu 1967 ln s sporočilom strokovne komisije re-
publiškega sekretariata za zdravstvo In socialno varstvo? To poročilo ugotavlja, da citirani članki in iz tega nastala afera niso objektiven prikaz stanja v zdravstvenem domu Velenje in so zato škodljivi Za zdravstveno službo občine Velenje, da je organizacija zdravstvene službe pozitivna in naj se določeni organizacijski prijemi proučijo, da bi se uporabili še v drugih zdravstvenih domovih ln v republiškem merilu. Menimo, da so republiški sekretariat za zdravstvo in socialno varstvo, republiški zdravstveni center, medicinska fakulteta, Slovensko zdravniško društvo in njegove strokovne sekcije organi, ki so pristojni, ln kvalificirani, da morejo In morajo preti družbo povsem odgovorno, objektivno in pravično obravnavati napake zdravstvenih delavcev in probleme zdravstvene službe, zavedajoč se svojih ocen pred družbo hi posamezniki. S tem ne odrekamo tisku pravice, da poroča o zdravstveni službi ln zdravstvenih delavcih, odločno pa zahtevamo, naj bo to poročanje objektivno, preverjeno, argumentirano, ter s potrebno mero obzirnosti In razumevanja, do pogosto občutljivih in usodnih vprašanj.
Slovensko zdravniško društvo bo budno spremljalo dejavnost zdravstvene službe ln bo v vsakem primeru reagiralo na nepravilnosti v delu zdravstvenih delavcev, za ljudi pa, ki bi pogazill svetle tradicije slovenskega zdravni št va, bo zahtevalo obsodbo ln izključitev iz svojih vrst. Ne bo se balo in bo vsak sporni primer poskušalo vsestransko razsvetliti, toda prav tako odločno ln nadvse odgbvorno bo v svojih komisijah obravnavalo tudi vse neopravičene, neargumentlrane in zlasti zlonamerne obtožbe in bo uporabilo po potrebi tudi vsa pravna sredstva, ki so slovenskemu zdravniku kot občanu, družbenemu delavcu in članu sindikata na voljo, da brani svojo čast ln ugled.
Menimo, da so navedeni članki Matidie Kobal takega značaja, da opravičujejo postopek pred razsodiščem društva novinarjev Slovenije in kazenski pregon pred rednim sodiščem. Obema forumoma bomo dali ves dokazani material s predlogom, da proti novinarki ustrezno ukrepata. V Ljubljani, dne 27. marca 1967 Ža Slovensko zdravniško društvo:
predsednik doc. Radivoj Ozvald tajnik dr. Milan Štrukelj Predsednik častnega razsodišča: dr. Jože Bežek
Predsednik komisije za stanovska družbena
ln organizacijska vprašanja: aslst. dr. Anton Dolenc
MLADINA IZ »BAZENA« ZA PRAZNIK DELA ■
Mladinci u aktiva trgovskega pod-joija »Bazen« Velenje so bili na izletu na Paškem Kozjaku. Tu so se poslovili od mladincev, ki So odšli ic vojakom. Izlet je vodil Janez Ur-bančič.	1
U maja bodo odšli na tridnevni izlet na Smrekovec, Moztrske planine in Mozirje.	VI ■
Mladinci tega aktiva pa bi radi organizirali trgovski mladinski ples na katerem bi bila mladina iz trgovskih podjetij v Celju, šoštanju in Velenju.
NA PODLAGI ANKETE PROGRAM DELA
Sekretariat mladinskega aktiva iz komunalno obrtnega centra Velenje je pripravil za člane anketo s katero so hoteli ugotoviti kaj mlade najbolj privlači. Po obdelavi ankete bodo sestavili program dela za letos.
GOSTOVALI SO V SMARTNEM
Plesne vaje so organizirali mladinci iz aktiva Paka pri Velenju, ker je vključenih v njihov aktiv precej mladine, ki imajo za ples zanimanje, vendar ne znajo plesati. Pripravili pa so tudi komedijo »Pogospo-dena butica« s katero so gostovali v Šmartnem v Rožni dolini.
NA RUDNtKU šE NISO IMELI LETNE KONFERENCE
Rudniški komite ZMS še sedaj ni imel redne letne konference. Kot je povedal predsednik rudniškega komiteja Janez Mere, je na rudniku organizirano delb z mladino otežko-čeno zaradi izredne fluktuacije delovne sile. Številčno stanje aktiva se je zmanjšalo od januarja letos, od 800 na približno 350 mladincev, člani rudniškega komiteja menijo, da bi. zaradi tega preložili konferenco na kasnejši čas.
NA OBISKU PRI KOLEGIH
MlaMVn^lž tdo'^^]^' je bila marfca iia obisku v tovarni HIMO v Mariboru. S tomkajšnjiimi niladlnci
so imbli'razgovore o delu in: problemih tovarniških mladinskih aktivov. Ogledali pa so si tudi njihove proizvodne obrate.
MLADI ZA lO-LETNICO »VEGRADA«
.-V TX,R \RA«	■-
22. marca so v »Vegradu« na sestanku aktiva sprejeli v mladinski aktiv vajence, ki so se vrnili iz ŠolA, Dogovorili so se tudi, da bodo ob 10-obletmici obstoja podjetja iprirtv dili š^viaitna tekmovanja in proslave;
SLOVENSKA DELEGACIJA PRI v TOVARIŠU TITU
Za sprejem pri tovarišu Titu ob njegovem rojstnem dnevu;, so aktivi predlagali Marijo Peterim, predsednico aktiva iz Topolšice in Marijo Bernjak, predsednico aktiva b. komunalno obrtnega centra. Občinski komite pa je izbral za ta Sprejem Marijo Peterimi.	-
SODELOVANJE ŠTIRIH OBČIN
Pretekli mesec je bilo v Velenju posvetovanje o medobčinskem sodelovanju mladine iz občin Slovenj Gradec, Mozirje, Žalec in Velenje. Tu so se dogovorili o številnih oblikah dela s katerimi bi popestrili delo mladinskih organizacij in medobčinsko sodelovanje.
PRED VOLITVAMI
"t !; '!■<.? \ VMl V predvolilni aktivnosti je občinski komite ZMS Velenje sodeloval z ostalimi drtlžberkupolitičniihi organizacijami, da bi tudi mladina prispevala svoj delež v tem obdobju. Kljub temu pa je na kandidatni It s ti samo en kandidat za občtesko skupščino, ki je mlajši od 23. teta;
,.; , !; :;: .-.; k- •-.
SEMINAR ZA NAJMLAJŠE <: FUNKCIONARJE .\iŠE
' H \k< J l\MUK Pred dnevi je občinski komite organiziral seminarje za sekretariate mladinskih aktivov na osemletkah. Tu so govorili o vlogi in pomenu mladinske organizacije v naši druž<-: bi in v osnovnih šolah ter o nalogah mladincev do pionirsike orgamaacfi je. Podrobno pa so govorili tudi O tem, kako se pripravi in vodi sestanek in o sprejemu pionirjev v mladinsko organizacijo.
"Seminar sta vodila predsednik in sekretar občinskega komiteja ZMS. Udeležilo pa se ga je 41 mladktcev.
Vključimo se v splošno akcijo lepšanja mesta v mednarodnem turističnem letu
Za teralem kioskom »Agroprometa« je vedno naložena embalaža.
Čeprav »e vedno bolj bližamo velikim poletnim turističnim prireditvam v našem mestu, še vedno ni opaziti pripravljanja med velenjskimi prebivalci. Želeli smo, da bi se vsi vključili v splošno akcijo lepšanja mesta. Odzvali so se le redki. V veliki večini je okolica hiš še vedno neurejena, nastlana z odpadki, zasajena s polomljenim grmičevjem in pohojena.
Takšen nered je ob stolpnicah v Prešernovi št. 1, 2 in 3, samski stolpnici, ob bloku šaleška 22 in Zidan-škovi, polomljeno grmičevje ob šaleški 18 itd.	A
Kdo je vsemu kriv? Povprašali smo nekatere hišnike. Odgovor: »Otroci so vsega krivi!« Vemo, da otroci zelo uničujejo nasade in zelenice, saj se gugajo na nizkih zelenih cipresah, se v njih igrajo skrivalnice (ob prodajalni Tobak na Cankarjevi cesti in pred šaleško 18 d), plezajo po drevju in parkovnih nasadih in se žogajo na zelenicah (Carkarjeva, Prešernova, cesta ob hotelu). Otrokom je treba z zgledi odraslih vcepiti pozitiven odnos do čuvanja mestnih zelenih površin. V večini primerov so starši nezainteresirani za vzgojo v tej smeri in z lastnim neodgovornim odnosom do čuvanja mestnih nasadov še potencirajo v otroku željo po uničevanju. Toda, mar so res otroci edini krivci za neurejeno okolje večine velenjskih stanovanjskih objektov? Poglejte si okolje Kersnikove 6 in 7. Tam je tudi veliko otrok in kljub temu so zelenice očiščene! Iz tega sledi, da vsega le niso krivi naši najmlajši. Tisti, ki so zadolženi za čistočo okolja stanovanjskih hiš bi morali imeti malo več veselja do urejevanja in čuta odgovornosti, saj so s pogodbo zadolženi za to delo. Hišniki, ki bi v redu vzdrževali zelene pasove ob hiši, bi lahko mnogo pripomogli k lepšemu izgledu Velenja. Na sestankih hišnih svetov naj bi poskušali zainteresirati stanovalce za vzdrževanje čistoče okolja, če že ne za sodelovanje pri njegovem urejanju. Stanovalci ču-farjeve 3 (predsednik hišnega sveta je tovariš Stane Dacor), so res vredni pohvale. Okolica njihovega čet-vorčka je vedno vzorno negovana in čista.
POGLEJMO ŠE OKROG KIO- dokler skoraj ne dosežejo strehe. SKOV? Ti s svojo neurejenostjo še Takrat jih pač odpeljejo, ker jih ni-najbolj bodejo v oči. Graje vredno majo več kam zlagati. (Kiosk ob
je pogosto neurejeno okolje slaščičarskega kioska tovariša žiberoviča.
Cankarjevi, 17. aprila 1967). Skrajni čas je, da se uslužbenci, ki so zato odgovorni zavejo, da ob kioskih v centru mesta nikakor ni primerno nekajdnevno skladiščenje zabojev. Menimo, da bi se lahko prevozna služba le-teh bolje organizirala.
Ponovno apeliramo na prodajalce v kioskih, hišnike, ki so zaposleni pri prvotnem stanovanjskem podjetju in stanovanjskem podjetju RLV, stanovalce v četvorčkih in vse ostale Velenjčane, da se vključijo v akcijo lepšanja mesta. Vzdržujte čistočo na naših zelenicah in jih ne uničujte. Vsak ponedeljek popoldne ocenjuje posebna komisija turističnega društva čistočo zelenic ob stanovanjskih objektih. Tisti, ki bodo najbolj prizadevno sodelovali, bodo deležni javne pohvale ob koncu tekmovanja v časopisu in precejšnje denarne nagrade. Sodelujte!
Komunalno obrtni center Velenje
Zakaj morajo nekateri uničevati tu-	|||P
di prometne znake?
Za kioskom naletiš na odpadke stek-	.
la, kartonske škatle, deske in papir,	j
sku!« (če ga imate). Male otroke pa
bo uspešno in za čiščenje boste po- -fl^^^^^u^fec~ trcbovali manj časa.	^fmmmmmmmmm^&i^c^
Z urejenostjo kioskov »Agroprometa« tudi nismo zadovoljni. Ob	Ali res za ta drva, ki so zložena ob
zadnji steni kioskov se nabirajo	steno stanovanjskega bloka, ni dru-
prazni zaboji prodajnih artiklov,	gega primernega prostora?
MEDNARODNO TURISTIČNO LETO ZAHTEVA RED IN DISCIPLINO
Organizacija združenih narodov je predlagala, da bi se leto 1967 proglasilo za mednarodno leto turizma. Jugoslavija je v tej smeri prva storila določene ukrepe in izdala zakon o odpravi vstopnih vizumov za tuje državljane. Ker se je začela naša država uvrščati med razvitejše turistične dežele, je naš cilj predvsem v tem, da turizem kot gospodarsko vejo, ki prinaša pomemben delež k izravnavi zunanje plačilne bilance, v večji meri razvijemo.
Jugoslavija se odlikuje po izrednih naravnih lepotah in ima mnogo kuiturno-zgodovin sikih spomenikov, naravnih zdravilišč in podobno. Naši turistični delavci se z veliko vnemo pripravljajo na turistično sezono, ki ie tik pred vrati. Po predvidevanjih bo Jugoslavijo letos obiskalo okoli 20 mili jonov turistov. Tak povečan turistični promet pa zahteva, poleg vsestranskega vključevanja gostinstva in ostalih dejavnosti v turizem, tudi pravilen odnos vsega domačega prebivalstva do tega vprašanja.
Slovenija predstavlja glavna vrata inozemskemu turističnemu prometu, saj je največ prehodov državne meje ravno v Sloveniji. Tudi naša občina leži blizu avstrijske meie in modernizirana cesta Dolič—Velenje bo vsekakor vplivala na povečanje predvsem tranzitnega dela turističnega prometa.
V ilustraci jo na i navedem nekai številk. V letu 1966 je na mejnih prehodih v Sloveniji prešlo državno mejo 7,806.315 motoriziranih turistov. Mejni prehodi na naši severni meii (Šentili. Radgona, Dravograd in druei predstavliaio naibližio not za srednjo Evropo k moriu. Nn avstrijski meii ie bilo v letu 1966 registrirano 1,170.143 prehodov motoriziranih turistov. V letošnjem letu lahko računamo, da se bodo te številke povečale najmanj za trikrat. Tak povečan cestni promet pa zahteva povečano disciplino od vseh koristnikov cest. tako od voznikov motornih vozil kolesarjev zlasti pa še od pešcev. Po statistiki prometnih nesreč povzročajo največ prometnih nesreč ravno pešci. Da ne bi plačevali cesti prevelikega krvnega davka, je vsekakor potrebna večja previdnost. Starši so dolžni poostriti nadzor nad otroci, jih vzga-
jati k pravilnemu vedenju in ravnanju na cestah, če hočemo, da naši otroci ne bi postali žrtve prometnih nesreč.
V	Sloveniji je bilo v letu 1966 10.377 prometnih nesreč. Pri tem je bilo 401 smrtno ponesrečenih, 3.381 hudo poškodovanih, med katerimi je prav gotovo visok delež invalidnih oseb s težkimi posledicami, lahko poškodovanih pa je bilo 5.094 oseb.
V	občini Velenje je bilo 122 prometnih nesreč, pri tem je bilo 5 mrtvih, 46 huje poškodovanih in 71 lažje poškodovanih. Zaradi predvidenega povečanega cestnega prometa, v glavni sezoni, lahko pričakujemo, da bo tudi prometnih nesreč v naši občini več, posebno še v Velenju, kjer so ulice in ceste ozke z ostrimi ovinki in kjer je na cestah vedno mnogo otrok. V času počitnic bodo otroci večinoma na ulicah, na otroških igriščih ob glavnih cestah, brez nadzorstva bodo prečkali močno obremenjene ceste, zato je nujno, da starši vzgajajo otroke, da jih ne puščajo brez nadzorstva na ulice in ceste, sicer bomo ob koncu leta s težkim srcem ugotavljali žalostne rezultate. Prometni vzgoji posvečajo zlasti nekatere šole veliko skrb, saj je prometna vzgoja tudi predvidena v učnih programih osnovnih šol. Še je čas, da šole v tej zvezi otrokom do konca šolskega leta še marsikaj povedo, predvsem o nevarnostih, ki jih smemo pričakovati letos zradi povečanega cestnega prometa.
Prav zaradi tega bodo tudi organi milice v letošnjem letu znatno poostrili nadzor nad prometom. Da bi občani ne kršili cestno-prometnih predpisov in plačevali kazni za prekrške, opozarjamo vse voznike motornih vozil, da pri vožnji upoštevajo cestno-orometne predpise. Enak kriterii bo veljal tudi za tuje turiste, kajti zavedati se moramo, če na cestah ne bo reda in discipline. bomo doživeli v mednarodnem letu turizma veliko materialno škodo na vozilih in kar je še hujše — izgubili bomo mnogo dragocenih človeških živlienj.
Občani se v vse večji meri povezujejo z bližnjimi in daljnimi sorodniki, s prijatelji in znanci v inozemstvu, ki bodo prihajali v letošnjem letu k nam na Obiske. Nekateri napačno pojmujejo liberalizaci-
jo sprostitve gibanja tujih državljanov pri nas. Mislijo, da se jim zaradi tega, ker smo široko odprli naše meje tujim državljanom, ni treba prijavljati po predpisih, ki urejajo prijavljanje in odjavljanje tujih državljanov. Organi za notranje zadeve bodo poostrili nadzor nad prijavno — od javno službo. Po zakonu o gibanju tujcev v Jugoslaviji, se mora vsak tuj državljan prijaviti v 24 urah, ko je prekoračil našo dr-žavino mejo in v 12 urah, ko je prišel v določen kraj. Zakon določa, da mora prijaviti tujca njegov stanodajalec. Za primere neprijavlja-nja so predvidene tudi kazni, ki lahko dosežejo 50.000 Sdin oziroma 30 dni zapora. Če prijavne obveznosti- ne izpolnjujejo gostinske ali turistične organizacije, so predvidene kazni mnogo strožje.
V inozemstvu je tudi mnogo ožjih družinskih članov naših občanov (sinovi, hčere), ki so tam na delu ali pa so si pridobili že tuje državljanstvo. Tudi v takih primerih so starši dolžni, da njihov prihod prijavijo v 12 urah po prihodu.
Kljub temu, da smo v letu 1966 s posebnim člankom že opozorili, kakšno obveznost imajo občani ob sprejemanju tujcev, objavljamo ta opozorila še enkrat, da občani ne bi delali prekrškov in v zagovor navajali, da niso bili seznanjeni s predpisi.
Le z doslednim spoštovanjem vseh predpisov bomo ob koncu mednarodnega turističnega leta lahko vsi skupaj zadovoljni. Naša družbe-noHpolitična skupnost si bo pa lahko štela v ponos, da je ob tako velikem turističnem prometu vladal red in disciplina na vseh področjih.
Načelnik oddelka za notranje zadeve Skupščine občine Velenje Martin Tovornik
Že- dplgo časa je neurejena okolica pred tem novo" postavljenim klskom.
Stojala za kolesa so prosta, kolesa pa so kolesarji rajši naslonili ob steno »Sodobne opreme«.
Tovariš žiberovič! Morda bo javna graja pomagala. Odstranite nesnago okoli svoje slaščičarne.
Za vsemi kioski je enak nered.
PODATKE ZBRAL IN NAPISAL: MATIA2 NATEK
190 LET ŠOLE V ŠOŠTANJU
ZAPIS IZ ŠOLSKE KRONIKE V NADALJEVANJIH
Potreba po razširitvi osnovne	FEREIN. Vrtec so ukinili leta
šole se je že čutila več ikakor 20	1918.
let, ker je moral I. razred stalno	Šoštanj je bil majhno mesto,
gostovati po šoštanjskih hišah,	vendar bogato po svoji razgleda-
tako pri Kolšku, kot tudi drugod,	nosti. Narodnostni boji so pre-
Šola takrat ni bila strjena, kar	prečevali še večje uspehe na tem
je otežkočilo pouk. Nevzdržna pa	področju. Spomnimo se samo za-
grizenih spopadov Sokolov in Orlov, ki so hoteli v svojih menife-stacijah uveljavljati narodnostni ponos in pripadnost. Vse to in še ostali dogodki povedo, kako težak je bil boj učiteljev za uveljavitev slovenske besede. Resnično niso imeli lahkega dela, za kar so lahko ponosni na svoje poslanstvo in rezultate, ki so jih dosegli.
šoštanj je imel vedno več prebivalcev. Mesto se je razvijalo. Leta 1777 je hodilo v šolo le 30 otrok, leta 1927 pa že 512, danes pa že skoraj trikrat več.
Kljub vsem tem dogodkom pa je življenje teklo dalje. Olepševa-li so okolico šole. Med tem časom pa so se tudi vrste učiteljev spreminjale, prihajali so vedno novi ljudje, polni energije in željni dela. Vendar vseh želja niso mogli uresničiti zaradi narodnostnih in strankarskih bojev, ki so bili v teh letih na višku.
Streljanje v skupščini (Stjepan Radič), je bila krona vseh dogodkov v tem obdobju stare Jugoslavije. Strankarski boji med slovenskimi političnimi strankami so ovirali razvoj naše ožje domovine.
V takem vzdušju se je razvijalo naše šolstvo. Učiteljsko prosvetno društvo in učiteljske konference so v tem času bile svetle točke razvoja, saj so se lahko učitelji na njih marsikaj naučili. Organizirali so razne akcije: zbiranje denarja, obleke in obutve. Kajti ravno učitelji so najbolj občutili velike socialne razlike med ljudmi. Socialno šibki učenci so zato ob svečanih prilikah dobivali darila in pomoč.
Vzgajati otroka, ga učiti, privajati na novo življenje, je. za starše in za pedagoge najvažnejša naloga v življenju. Vzgajati — ta plemenita beseda danes pomeni veliko, vsaj veliko od nje pričakujemo. Toda smo storili res vse? Si ne bomo kdaj očitali?
Bralca prav res ne bi rad pritegnil samo s suhoparnimi številkami in imeni, rad bi le dal povod za globlje razmišljenje o položaju in vlogi učitelja.
Druga svetovna vojna se je hitro bližala. Nemški vojni stroj si je utiral svojo uničujočo pot. Svet je trepetal. Tudi naši kraji niso bili prikrajšani. Že v zgodnji pomladi leta 1941 so šoštanjčani to tudi občutili. Prišli so Nemci. Začel se je »iAovi čas«. Slovenske šole so nadomestile nemške. Pomoči ni bilo. Treba se je bilo ukloniti, čeprav je v mnogih srcih kipelo sovraštvo do Nemcev, ki za dosego svojih ciljev niso izbirali sredstev. Toda žal tudi v teh hudih časih nismo ostali enotni. Starejši rod se je še spominjal časov stare Avstrije. Ne-tično, ko je leta 1927 odpovedal kateri so si okupacijo predstav-gostoljubje Anton Goršek, p. d. ljali na svoj način. Zato ni nič Srakovnik, češ, da dobiva prema- čudnega, če so bili nekateri naši lo najemnino. Pretila je nevar- ljudje naklonjeni Nemcem. Toda nost, da 60 otrok ostane brez po- zavedni ljudje so čutili prihajajo-uka. Končno se je Anton Goršek čo nevarnost. In res, kulturbun-le vdal ter pustil prostore šoli. dovci in hitlerjanci so se tem lju-Zahteval pa je mesečno najemni- dem krepko maščevali za prešnje no 500 din. Zaradi vseh teh vzro- poraze. Začelo se je preseljeva-kov je pritisk na občino okolice nje, zapiranje, ubijanje. Vse to in Šoštanj postajal vse močnejši. Bi- še marsikaj je tudi nekaterim lo je nekaj načrtov in variant, omahljivcem odprlo oči. Mladina
je bila ta potreba po razširitvi šole od 1920. leta, ko se je odprla meščanska šola (danes I. osnovna šola šoštanj) in ni bilo več prostorov. Napravljenih je bilo več načrtov preden je stvar dozorela v ideji, da se tedanji šoli prizida prizidek, ki bi rešil nastalo kriizo. Največ ovir za takojšnjo realizacijo tega načrta je zopet delala okoliška občina, ki je smatrala meščansko šOlo za nepotrebno iin bila celo proti prizidku. V ta namen je celo Vložila priziv proti zidavi pri! mariborskem velikem županu. Kolo časa pa se je vrtelo dalje. Hotenja in potrebe so zahtevala svoje. Kalkor se ponavlja včasih zgodovina, so se tudi tu dogodki ponavljali z dolkaij isličnimi situacijami kot v preteklosti. Leta 1926 začno načrtno delati pod vodstvom .gradbenega izvedenca ing. Mareka iz Celja. Na podlagi pripravljenih načrtov so imeli licitacijo, katere se je udeležilo kar 7 ponudnikov. Stavbo pa so oddali v gradnjo šoštanjoamu Martinu Kumru za pavšalna znesek 630.000 dinarjev.
Otvoritev novega prizidka osnovni šoli, je bila slovesna. Šolski prostori so bili okrašeni, po Šoštanju so visele zastave, skratka bilo je zelo svečano. Končno je šola tudi to zaslužila, saj je do tega cilja bilo treba premagati nešteto ovir. Svečani govor ob otvoritvi je imel župan in trgovec Franc Vrečko, ki je izročil ključe vodji šole Martinu Vrečku. Po oficialni otvoritvi so si navzoči gostje ogledali šolsko poslopje, nakar so odšli na skupen banket v gostilno Cerovšek (Stara pošta).
Vse je kazalo, da bo po teh svečanih dogodkih osnovno šolstvo v polni meri zaživelo. Vendar temu ni bilo tako. Razne politične struje, ki so tedaj bile dokaj močne in mnenja okoliških občin, so povzročali zakulisne boje pri formiranju šolskih svetov. Vsaka občina se je potegovala za mandatna mesta in hotela vsiljevati svoje predloge. Razprtije in burni dogodki v upravljanju šole niso prenehali vse do 6. januarja 1929. leta, ko je kralj Aleksander ukinil ustavo, razpustil narodno skupščino, vse oblastne skupščine, občinske odbore itd. Vse je moralo biti imenovano na novo. Tako je šele župan Mariborske oblasti imenoval na novo tudi naš okrajni šolski odbor z odlokom od 31. 1. 1929. Šola je dobila nov šolski odbor. Tudi okoliški kraji so zahtevali svoje šole. Tak primer je šola Ravne. V Ravnah so že 20 let hoteli svojo šolo. Pouk v Ravnah je bil kar po hišah, stanje pa je postalo še bolj kri
Končno je prišlo do realizacije zamisli iz leta 1928, ko so občinski možje odkupili parcelo za novo šolo od Franca Jazbeca. Načrt je izdelal Martin Kumer. Z delom so pričeli pomladi leta 1929. Tako so končno dosegli svoj cilj.
Ne samo danes, temveč že pred 40 leti, pa skrb mestnih velemož ni bila samo osnovna šola. Hoteli so zgraditi tudi otroški vrtec. Prvi slovenski otroški vrtec so ustanovili leta 1919. Prva slovenska vzgojiteljica pa je bila Terezija Veber. Razvoj vrtca je bil tesno povezan s problemom prostorov. Stalne selitve niso zagotovljale pravega uspeha. Proti koncu svojega delovanja se je preselil v hišo pri Kolšku (sedaj stoji tam Rupnikova hiša). Plod narodnostnih bojev je bilo rojstvo nemškega otroškega vrtca, društva »Siid-mark« leta 1903, ko so ustanovili celo zasebno ljudsko šolo nemškega šolskega društva SCHUL-
iz šolskih klopi je odhajala v partizane. Narod se je začel prebujati in se zavedati svojih pravic. Skupna borba je zahtevala v Šoštanju ogromni krvni davek minule vojne.
Tudi šolska kronika nemo priča o teh dogodkih. Streljanje, zapori, morilstva, telesne poškodbe, mučenja, preseljevanja, internacije, prisilno delo — vse te priljubljene nemške oblike zatiranja pa niso strle našega ljudstva, ki je bilo pripravljeno umirati za svojo svobodo. Božo Mravljak, Biba Ročk, Karel Destovnik — Kajuh, Janko Vrabič — so le nekatera imena padlih za svobodo. Biba Ročk je naši mladini tedaj največ pomenil. Bil je njihov vodja in organizator. Spomnimo se nazaj na one dni, ko se je ta vedri fant vračal iz zloglasnega zapora v Bileči. Vrnil se je med rudarje, kmete, delavce, dijake, jim govoril da pravična stvar mora zmagati.
Gitica Jakopin
MAII R0MP0MP0M
V neki hiši našega mesta je stanoval fantič, ki je ves ljubi dan razsajal.
Ko se je zbudil, je zažvižgal, da je šlo skozi ušesa. Potem je planil iz postelje in odto-potal k oknu, da je pogledal, ali sije sonce. Potem se je zapeljal po stopnicah navzdol, da je odmevalo po vsej hiši. Nazadnje je planil v kuhinjo in se spustil na stol, da je žalostno zaškripal.
Tako je deček razgraja! od jutra do večera.
Namesto da toi hodil, je tekal. Namesto da bi govoril, je kričal. Namesto da bi zapiral vrata, jih je puščal odprta ali pa je tako treskal z njimi, da je šlo skozd ušesa. Namesto, da bi med domačo nalogo miroval, je z nogo trkal po tleh, zraven pa je še govoril, brundal in pal, da ni bilo v hiši nikoli miru.
Mama, oče, brata in stari oče so ga kar naprej opominjali. »Premisli samo,« so mu ponavljali, »kaj bi bilo, če bi vsi ljudje na svetu tako vpili in ropotali!«
Toda deček je samo pokimal in molče vzel čitanko iz torbe. Brž ko so mu obrnili hrbet, pa se je odtifootapil ven, da tega še oče ni
Kurirčkova pošta v naši občini
Občinska zveza prijateljev mladine bo v sodelovanju s komisijo za prenos tradicij NOB pri občinskem odboru ZZB Velenje letos že petič organizirala pionirski pohod — »Ku-rirčkova pošta«.
Pohod je kljub skromni tradiciji opravičil svoj namen, to je, obujanje tradicij NOB. Posebej pa je posvečen spominu naših kurirjev partizanov, ki so v najtežjih pogojih naše borbe točno in neverjetno nar tančno nosili pošto po okupiranem ozemlju.
dali pionirjem iz mozirske občine, dne 5. maja ob 16. uri.
Letos bo »Kurirčkova pošta« še posebej svečana in množična, saj bomo s to vedno bolj priljubljeno akcijo proslavili tudi 25-letnico slovenskih partizanskih brigad in 25-letnico ustanovitve pionirske organizacije.
V pripravah na »Kurirčkovo pošto« bodo pionirji spoznavali zgodovino slovenskih brigad in zgodovino svoje organizacije. Na pohodu bodo pionirji polagali cvetje na
ra&M? K
opazil, čeprav ima očala. Toda z ulice se je še prekmalu zaslišal njegov glas. S svojimi prijatelji je naskcfčil sovražno tolpo Klinkov-cev — to je bil boj. Boj in strašno vpitje.
Mama, oče, brata in stari oče *so se zares razjezili. Fantiča so poklicali noter. Dolgo so ga klicali,, da je nazadnje le prišel.
»Lopo za mizo sedi,« je rekla mama.
»Nikar ne misli, da boš danes še kaj pokukal ven!« je dodal oče. Brata sta mu Slikala korenček, stari oče pa je samo črno gledal.
Fantič se je tiho pobral v svoj kot, kjer se je včasih učil. Nekaj časa je bilo vse tiho, toda iznenada je nekje v hiši tako zaropotalo, da so žvenknile vse šipe v oknih.
»Kaj pa je spet?« je zavpil oče.
Iz kleti se je oglasil fantič. »Morda je veter malo zaloputnil vrata.«
»Ti bomo že dali vetra!« so rekli oče, mama, brata in stari oče. »Takoj spat!«
Toda kako naj bi fantič šel spait, ko pa še ni bila niti noč? Sedeti pa tudi ne more ko kip, govoriti ne zna tako tiho, kakor bi radi domači, in tudi po prstih se mu ne da hoditi.
Tako se je po hiši kmalu spet razlegel njegov glas in po stopnicah so odmevali njegovi junaški koraka. Ko so ga oče in mama in stari oče jezno prijeli, zakaj je vsaka njihova beseda kakor bob v steno, jim je odgovoril: »Ko sem pa zmeraj tako dobre volje!«
In zasmejal se je tako veselo, da ga še kaznovati niso več hoteli. Po tistem so samo še vzdihnili, kadar je bil deček preveč glasen:
»Ojej! Naš Rompompom je že spet dobre volje!«
Toda nekega hladnega zimskega dne je fantič zbolel. Odpeljati so ga morali v bolnišnico.
Ko so se mama, oče, brata in stari oče vrnili domov, so se molče lotili vsak svojega dela.
V hiši pa je -bilo tako čudno in mirno! Kar naprej so pogledovali vsak skozi svoja vrata, čeprav ni bilo nobenega človeka in nobenega glasu.
»Nekaj ni tako, kot bi moralo biti,« se je nazadnje oglasil oča. »Manjka nam naš Rompompom,« je potem rekel stari oče. »Kaj pa, če smo bili prestrogi z njim?«
Oče, mama, brata in stari oče so prijeli za delo. Najprej so pospravili dečkove šolske potrebščine. Oprali so mu kavbojke in zakrpali pulover. Kupili so mu nove telovadne copate, barvice in šilček. Počistili so vso hišo in spckli marmorni kolač. Potem so se hitro oblekli in odšli v bolnišnico.
»Doma je vse pripravljeno zate,« so rekli dečku. »Preveč ■ pusto je, če te ni v hiši. Nič zato, če boš spet malo razsajal.«
»Kmalu pridem,« je odgovoril deček in malo je manjkalo, da ni po svoji stari navadi pomežiknil. Vročine že skoraj ni več imel in tudi kolena ga niso več bolela. Samo srce mu je še malo čudno tolklo.
Res se je kmalu po tistem vrnil domov. Ko je po hiši spet začel odmevati njegov veseli glas, so si mama, oče, brata in stari oče oddahnili. Mirno so lahko spet opravljali vsak svoje delo, ker je bilo spet vse v redu in prav — kakor zmeraj.
Takole je lani »sovražnik« pričakal na Graški gori pionirji, ki so no^jU,
»Kurirčkovo pošto«.
Pa ne samo kurirji partizani, ampak tudi mladina in pionirji, so se vključevali in s tisoč nitmi povezovali našo deželo v njenem velikem boju.
Predvsem tem, najmlajšim herojem, je posvečen ta pohod! Posvečamo ga vsem padlim kurirjem-pionirjem iz NOB.
Kako bi se lepše oddolžili vsem tem znanim in neznanim junakom, kakor tako, da ponovno stopimo na te partizanske poti, po katerih so nekdaj tekle partizanske-kurirske steze?
Letos bo začetek pohoda v naši občini 3. maja ob 9. uri pri partizanskih grobovih v Paki. »Kurirčkovo torbo« s čestitkami tovarišu Titu za 75. rojstni dan, bodo nosili pionirji od javke do javke. Med potjo pa bodo obiskovali grobove borcev, spomenike in bojišča, nosili jo bodo preko »okupiranega« ozemlja do zadnje javke v naši občini — v Lepo njivo, kjer bodo torbo slovesno pre-
grobove partizanov in talcev, prižigali lučke in poslušali borce, ki jim bodo pripovedovali o znanih in neznanih fantih-borcih in sploh toliko zanimive partizanske zgodbe.
Ob vkorakanju v Velenje, šoštanj in Topolšico bodo priredili »partizanski miting«, na katerem bodo peli, recitirali partizanske pesmi in svečano predali pozdravno pismo tovarišu Titu naslednji četi.
20. maja 1967 bo predaja »Kurir-čkove poste« pri spomeniku pionirja v Ljubljani, tovarišu Francu Lesko-šku-Luki. Potem bo delegacija slovenskih pionirjev ponesla čestitke in dnevnike, v katere bodo kurirji vpisovali vse značilnosti in zanimivosti pohoda, v Beograd tovarišu Titu.
Našim pionirjem želimo, da bi torbo srečno prenesli od javke do šole, od šole do javke, mimo vseh nevarnosti, mimo »sovražnih zased« do cilja v Lepi njivi.
Občinska pionirska komisija
Problemi s priznanjem gimnazije
Velenjska gimnazija dela že dve leti. Toda ali je opravičila svoj obstoj? S tem namenom, da razčistimo to in še nekaj drugih vprašanj, smo se oglasili pri ravnatelju gimnazije tovarišu Bojanu Glavaču.
Zanima nas ali izpolnjuje velenjska gimnazija pogoje za priznanje?
— Lahko rečem, da večino pogojev izpolnjuje. Najbolj pereče vprašanje prostorov smo končno rešili. Gimnazija bo sedaj v stari stavbi rudarskega šolskega centra, sklenili pa smo tudi pogodbe za uporabo speci-
aliziranih učilnic za kemijo in fiziko na novi rudarski šoli. Po mojem mnenju pa bo to zadoščalo za nemoten pouk vsaj nekaj let.
Kaj pa kadri?
— S temi nimamo problemov. Morda se bodo zopet pojavili, ko bomo imeli več učencev, vendar menim, da tudi tedaj vprašanje ne bi bilo ne vem kako pereče. Vsekakor pa nam je naredil »medvedjo uslugo« sekretariat za šolstvo, ki je objavil seznam gimnazij katerih obstoj bodo preverili. Zato je razumljivo, da prosvetni delavci ne vedo ali bo gimnazija še obstojala ali ne. Zato tudi ni takega priliva novih prosvetnih moči kot bi želeli. Čudno pa je, da sekretariat izda tak akt, saj končno nima pravice razpravljati o
tem ali naj gimnazija v Velenju ostane ali ne.
Torej, je vaše mnenje, da je obstoj gimnazije upravičen?
—	Vsekakor, saj lahko kaj hitro izračunamo, da so stroški šolanja v Velenju enaki stroškom prevoza v Celje. Torej za denar, ki ga bi drugače dali starši samo za vožnjo, se pri nas učenec lahko že izšola. Je pa seveda še več drugih vzrokov. Menim, da že prvi dovolj zgovorno govori v prid gimnaziji. Nasploh pa je nekoristno govoriti o kakršnemkoli odpravljanju šole, saj bi le začeto delo končali na sredi, ne da bi počakali na rezuftate.
Kolikšen vpis pa predvidevate za prihodnje leto?
—	Menimo, da bi bilo število 60 najbolj primerno. Približno toliko učencev z osemletk v naši občini tudi namerava nadaljevati šolanje na gimnaziji. Če pa bi bilo interesentov precej več, bi bili prisiljeni izbrati najboljše, saj nam kapacitete šolskih prostorov ne dopuščajo večjega priliva. Poleg tega naj opravlja gimnazija predvsem pripravo dijakov na študij na univerzi, ali za zaposlitev. Razumljivo je, da bodo uspehi najboljši, zato je tudi jasno, da bomo upoštevali pri vpisu uspeh učencev v dosedanjem šolanju.
GORJUPOVA RAZSTAVA V ŠOŠTANJU
V Napotnikovi galeriji so odprl! 7. aprila razstavo zbranih del kosta-njeviškega rojaka slikarja Jožeta Gorjupa. Razstavo je odprl Viktor Kojc. Ravnatelj Gorjupove galerije iz Kostanjevice tovariš Lado Smre-kar pa je na otvoritvi govoril o življenju in umetniškem prizadevanju slikarja Gorjupa.
Iz Kostanjevice je prišlo na otvoritev razstave v Napotnikovi galeriji s posebnim avtobusom več kot 40 odraslih učencev.
Iz Šoštanja bodo razstavljena dela prenesli v Brežice. Nato pa bodo Gorjupova dela razstavljali še v drugih večjih krajih po Sloveniji.
Mladinske »Informacije«
Občinski komite Zveze mladine je začel izdajati »Informacije«. Preko njih bodo seznanjali mladino — predvsem mladinska vodstva — o delu aktivov ZMS v velenjski občini in delu občinskega komiteja. S takšnim načinom informiranja želijo doseči, da bo mladina seznanjena o vseh važnejših dogajanjih v mladinskih aktivih, kar bo osnova za aktivno,, sodelovanje med njimi.
»Informacije« bodo izhajale najmanj enkrat mesečno. Vsak aktiv bo dobil en izvod, predsednike aktivov pa bodo zadolžili, da bodo »Informacije« prebrali tudi ostalim mladincem v aktivu.
Kako je izginila Miechele?
Večkrat so vojni poročevalci govorili, da lahko postane zaradi njene pogumnosti ujetnica osvobodilne fronte. Tega se ni ustrašila, »če bom ujeta, bo to zame le lep del novih doživetij,« je dejala. »Potrebno je, da vidim obe strani, zato bi rada odšla v Severni Vietnam.«
Verzija, da so jo ugrabili pripadniki sil osvobodilne fronte, je kar verjetna.
Miechele je potovala ob obali po poti, ki so jo zgradili francoski kolonialisti. Namenjena je bila proti severu — proti 17. vzporedniku, ki loči Severni in Južni Vietnam. Ker je bila pot dolga, je želela, da jo tja pripelje helikopter prve ameriške divizije. Zato se je dogovorila za sestanek z neko ameriško skupino na malem letališču severno od ameriške baze Bong Sony. Toda tja ni prišla.
Prebivalci neke vasi so povedali, da so videli majhen avto, ki je peljal po cesti, oddaljeni deset kilometrov od naselja.
To je bilo 17. januarja letos.
Štiri dni kasneje je narodnoosvobodilna fronta sporočila: »Miechele Ray je živa in zdrava.«
Ameriški helikopter je odkril njen »renault«, nepoškodovan in prazen. Bil je prekrit z listjem. Šest dni kasneje so sporočili novo vest: »Danes se je 28-letna francoska novinarka Miechele Ray ponovno pojavila v bližini Bong Sonya v Južnem Vietnamu.«
Zdaj pa se prične drugi del Miecheline zgodbe.
6. februar predstavlja v življenju francoske novinarke in fotoreporterke pomemben dan. Tega dne, po treh tednih, je prišla na isti kraj pri Bong Sony, kjer je izginila v zgodnjem januarskem jutru.
Svojemu prijatelju iz letalske baze je pripovedovala.
»Bila sem prepričana, da bom mrtva...«
— Dvakrat sem pomislila, da bom mrtva. Prvič sem se resnično ustrašila, ko sem menjala gumo na mojem malem avtomobilu, severno od Bong Sonya. Približali so se trije Vietkongovci in me neusmiljeno tresli za ramena. Prestrašila sem se, ker nisem vedela kaj nameravajo z menoj. Mislila sem najslabše o njih. Toda, po petih minutah so zrahljali vezi, s katerimi so mi zvezali obe roki in me privezali samo z eno, čisto narahlo.
Naslednji dan se je zgodil drugi čudež. Tudi tokrat sem pomislila, da bo po meni. Jaz in osem vojakov, ki so me ugrabili, smo bili v malem pečinskem zavetišču, dolgem 1 in pol metra, širokem 90 cm in prav toliko visokem. Na zemlji in v zraku pa se je bil boj. Raje bi umrla zunaj te luknje, pa me niso pustili iz nje. Po petih urah, ki smo jih prebili v zavetišču, je pet vojakov odšlo. Mene pa so pustili s preostalimi. Ti trije vojaki so me mučili, toda z njimi sem morala ostati še dva dni.
V gverilski uniformi
— Borci fronte narodne osvoboditve so me odpeljali v štiri kilometre oddaljeni kraj. Z menoj so nato lepo ravnali. Po treh dneh so pripeljali vietnamskega učitelja, ki je znal francosko. Ta mi je povedal, da bom takoj svobodna, ko bodjo ugotovili kdo sem.
Kmalu so mi prinesli »črno pižamo«, gverilsko uniformo borcev osvobodilnega gibanja. Povedali so, da je narejena po mojih merah, ker sem nekoliko višja od običajnih Viet-namcev. Oblekla sem novo obleko.
Ves čas je prebila, v neki vasi. Nikoli ni zvedela, kako se ta vas imenuje. Vasi ni smela zapustiti. Spala je v kolibi skupaj s starejšo žensko.
Ne borimo se proti
Mirni MalenšeK
TtJK* K Bi

novinarjem
— Posvečali so mi precejšnjo pozornost — pripoveduje Miechele. Vsaki dve uri so mi prinesli ribe in riž, da ne bi bila lačna.
Vzeli so ji fotoreporterski pribor in ga vrnili, ko so ji sporočili, da je svobodna. Niso ji dovolili slikati in niti se s kom pogovarjati.
Borci osvobodilnih sil so ji povedali, da je brez skrbi. Nič se ji ne bo zgodilo. Ne samo zato, ker je ženska in francoska državljanka, ampak predvsem zato, ker je novinarka.
—Mi se ne borimo z novinarji, temveč z vojaki, — so ji pripovedovali.	.
Veseli in razpoloženi
ljudje
Miechele pravi, da je pričakovala, da je prišla med žalostne, nesrečne ljudi, preplašene od vojnih grozot. Bito je ravno nasprotno. Ona jih je učila igranja s kartami, oni pa njo vietnamskih iger.
Bilo je v ponedeljek, ko so ji povedali, da je svobodna. Že takoj naslednjo noč je pešačila s skupino borcev. Ko so zjutraj prišli v neznano vas, jo je tam čakal moški in jo z motorjem odpeljal v sredo vasi. Od tod so jo odpeljali do vojaške komande, kjer se je srečala z ameriškim zdravnikom.
»Pa vsaj mošta, letošnjega...«
»Ko smo mečkali sadje, te ni bilo blizu, da bi bil gonil kolo ali privijal prešo. Pil bi pa.«
»Ce sem bil pa drugod.«
»Pa še pit pojdi drugam!«
»Eh, oče...«
»Nič, Lojz. Pil bi, delati se ti pa noče.«
Potepuhov glas je začel naraščati:
»Kdo pravi, da nočem delati, oče? Včeraj sem Bohin-čevki nasekal drv za vso zimo!« Lojzov glas je postal piskajoč, kakor bi se hotel razklati. »In prej? Kdo je petnajst let delal v usnjar-ni?«
»Spodili so te, ker si kradel usnje.«
»Ce so me! Kakor da drugi niso kradli!«
»Nič ne vem o tem. Niso jih spodili.«
»Pa jaz vem, oče. Ce bi le hotel govoriti!«
»Kdo bi te poslušal!«
»Vem pa le!«
»Prava reč. Kar vedi.«
Potem so zunaj utihnili. Tudi na podu je bilo vse mirno. Samo prosena zrnca so se trkljala v mrtvo tišino. Cirilovi nakovani čevlji so včasih ostro zarezali v les. Mihela je hitela podajati zadnje snope. Ciril je hodil okrog kopice in jo zadelaval. Stegoval je roke po snopih, ne da bi pri tem pogledal dekle. Potem se je zunaj spet oglasil Zaletel:
»Zakaj se pa ne držiš žene, Lojz?«
»Kaj?«
»Žene bi se držal.«
»Nak! To pa ne! Kurba je! Kurba!«
»Saj ni res!«
»Bom menda že sam najbolje vedel.«
»Ce veš! Potem sta si bila vreden par!«
»Kai, jaz nikoli! Mar so mi babe'«
»Saj lažeš.«
»Pes mi recite, če lažem!«
Vmes je posegel drug glas, zelo gladek in šušljajoč. To je stara Podlesnica, ki peče štruklje za menjce. Glas ima prav tako gladek kot obraz.
»Cujte, Zaletelov oče,« je rekla, »Vrankarjevi so dali menjcem strdenega žganja.«
Pri priči se je oglasil bebec. Najprej se je zahahljal, potem je rekel z otročjim, šibkim glasom:
»Jaaa, strdenega ... Celo kiantarico, jaaa...«
Nihče se ni menil zanj. Gospodar je rekel:
»Mošta bom potegnil iz soda.«
»Starega?« je vprašala Podlesnica.
»Lanskega.«
Ženska se je sladkavo začudila:
»Saj sem rekla! Zaletelov ata, ja! Zmeraj hrani lanskega!«
»Mislim, da ga bo balon dovolj,« je preudarno rekel kmet,
»Jezes! Balon! Saj menjci niso brez dna!«
»Boip pa šel, no.«
»Le. Ljudje bodo začeli kmalu prihajati.«
Kratek molk. Potem je zaropotal stolček. Zaletel je dal svoj nož Lojzu. »Na, pa ti obrezuj, dokler se ne vrnem. Grem v bajto.«
»Samo požirek žganja, oče,« je začel moledovati potepuh. »Toliko, da si usta oplaknem!«
»Zvečer boš pil. Z drugimi.«
Mihela je slišala težke korake, ki so dolgo peli po preddverju. Potem so se izgubili v mečavi na stezi čez sadovnjak proti bajti. Anžek je veselo rekel:
»Ga bodo prinesli, Lojz, bodo...«
»Hudiča bo prinesel!« je zarežal Lojz. »Sebi ga bo na-cedil polno zadnjico, dedec lakomni!«
»O ne,« je ugovarjal Anžek. »Ga bodo prinesli, jaaa. Strdenega jaaa... V kianta-rici.«
»Norec!« je revsknil Lojz. »Mar bi repo spehal v klet!
(Dalje prihoMjit)
Samo poglej, kakšen kup je je že!«
Repa se je začela z mehkim, zamolklim ropotom trkljati v klet. Nobenega drugega glasu ni bilo čuti, samo repa je mehko padala m se trkljala po ilovnatih tleh. Mihela je pobrala zadnje snope. Oba s Cirilom sta začela delati počasneje. Gospodar je odšel v bajto in se ne bo tako hitro vrnil torej se ne mudi. Ko se bo vračal, bo najbrž prišel gledat kopico. No, do takrat bo davno narejena. Naj kar pri-
Ciril je šel počasi okrog kopice in si jo v poltemi ogledal. Potem je čez snopje pogledal Mihelo:
»Kar dobra je,« je rekel.
»J a,« je odvrnila Mihela. Cez trenutek je vprašala: »Kaj naj pa zdaj? Ali naj zakurim v prašičji kuhinji ali naj grem v hlev?«
»V hlevu bom jaz.« . Dekle je prikimalo. Čutila je, da je trudna. Zatohli vonj preperele slame se ji je za-
frizel v goltanec, najbrž ga . o se jutri čutila v grlu. To je vse kaj drugega kot ostri vonj barve na balah blaga. Zoprno je. Veliko bolj, kot delo v tovarni in celo bolj kot delo na žagi. Hrbet se ji je razbolel, ker je dva dni popoldne ruvala repo. Toda treba je vztrajati in dela se res ni nikoli bala.
Odvihala je rokave in pogledala Cirila, ki je stal na drugi strani kopice. Na sebi je imela ponošeno rjavo jopico, ki se je je tesno oprijemala in nenadoma je opazila, da jo Ciril gleda. Naglo je povesil pogled in rekel:
»Tako zelo se pa tudi ne mudi. Lahko bi malo počivala.«
Mihela je odkimala in se nasmehnila, že včeraj je opazila, da fant previdno pogleduje nanjo, kadar misli, da ga ne vidi. Ako sta se peljala z vozom domov in je ona sedela na kupu repe, je napeto gledal njene gole noge, zamazane od prsti in obute v pošvedrane čevlje. Naglo je skrčila noge in jih pokrila s plaznikom, zraven pa nekaj zamrmrala o mrazu, Ciril pa je v zadregi zažvižgal predse m ošvrknil kobilo z bičem. To seveda ni moglo pomeniti nič posebnega. Mihela je vedela, da moški zmeraj radi pogledujejo ženske noge — celo Maks v tovarni. Sicer pa tudi ni vedela, kaj naj si o Cirilu misli. Njegov čedni, ozki in bledi obraz je bil največkrat tak, kakor bi ga pokril s krinko.
»Pozno je že,« je rekla.
»A se bojiš starega?« je vprašal rahlo posmehljivo.
Začudeno je zaprla oči. Doslej si še ni priznala, da se res boji osornega starca, ki je bil doma bolj redkobeseden kot takrat, ko sta se vozila iz mesta. Zdaj je spoznala, da se ga tudi Ciril boji.
»Zakaj bi se ga bala?« je ugovarjala. »Toda prišla sem k hiši, da bi delala, a ne?«
»Seveda,« je rekel in se polglasno zasmejal. »Zato te je pripeljal. On ne trpi nikogar v hiši, če ne dela.«
»Gotovo.«
»Kaj ?«
»Mislim, da ima prav.«
»Zakaj ima prav?«
»No, tako ... Treba je pač delati.«
»Jasna stvar.« Fant je za trenutek utihnil. Potem je rekel z glasom, ki se je zdel čisto njegov, nič prenarejen kot navadno: »Ampak jaz sem tega že sit.«
»Cesa?«
»Te večne gonje. Včasih bi kar šel.«
Ni vedela, kaj naj mu reče. Bilo je, kot da ji govori iz neke notranje nuje, da mora nekomu zaupati reči, o katerih najbrž z nikomur ni mogel govoriti. »Grunt bo nekoč vendar tvoj, ne?« je rekla.
»Bo. Toda ne še danes ali jutri.«
Spet ni mogla odgovoriti. Naslonila se je na slamorez-nico v kotu in se zagledala
v pramen svetlobe pred vrati. Cisto se je stemnilo in luč je sekala temo kakor klinasta zagozda. Cirilov obraz je čisto zbledel v temi.
»A se ne razumeta?« je vprašala.
»Ne. Midva se nisva nikoli razumela.«
»A, tako. To je hudo, ne?«
Njegov glas je bil hripav. »Kakor vzameš.«
Rada bi ga vprašala: Kako vzameš ti? — pa si ni upala. Končno mi nič mar, si je rekla. Zaradi mene se lahko sovražita. Samo neprijetno je živeti v hiši, kjer se ne razumejo. Toda meni prav zares nič mar!
»A boste nocoj plesali?« je rekla, da bi spravila pome-nek drugam.
»Bomo,« je odvrnil počasi, kakor bi bil presenečen. »Ti pa gotvo rada plešeš?«
»O, rada. Valček in polko, pa tudi tango in fox. Na pustni večer smo v Domu plesali angleški valček. Ali tukajšnji fantje znajo angleški valček?«	e
Ciril se je pridušeno zasmejal. »Znajo. Samo harmonikar ga ne zna. Fantje hodijo ob nedeljah plesat v mesto. Ce si bila večkrat na plesu, boš gotovo katerega poznala. Najbrž si že plesala z njimi.«
»Kam hodijo plesat? Na veliko plesišče v Domu?«
»Ja.«
»Tam sem bila letošnje poletje skoro vsako nedeljo.«
»A boš zdaj tudi še hodila?«
»Ne vem. Nerodno je.«
Fant je nekaj premišljal. Potem je prišel okrog kopice bliže in se naslonil na drugi konec slamoreznice. »Ti!« jo je poklical.
»Ce boš šla kdaj plesat, bi šel s teboj. V mestu ne poznam nobenega dekleta, domačinke pa ne hodijo tja.«
»Da bi šel z menoj ?« se je začudila.
»Samo če nimaš fanta v mestu.«
Zasmejala se je. »Ne, fanta pa nimam.«
Zdaj se je tudi on zasmejal. »Jaz pa nimam dekleta.«
»Mhm.« Miheli je šlo še zmeraj na smeh. Tako se zmeraj začenja, je pomislila. Tudi Milan na žagi je začel tako. Ti nimaš fanta in jaz nimam dekleta — kako je to pravzaprav preprosto! Potem pa se nenadoma izkaže, da ... Toda jaz nisem več osemnajstletno otroče, kakor takrat. Ne pustim se imeti za norca! — Da bi se otresla fanta, se je naglo obrnila proti vratom. »Zdaj moram pa prav zares v prašičjo kuhinjo!«
Ciril je šel hitro za njo. Pred podom, na bruncih se je ustavil. »Dekleta res nimam, rad bi pa imel motor,« je rekel tiho, da bi ga ne slišala Lojz in bebec pred hlevom. »Takega, kot ga ima moj brat Miha. Čeden rdeč motorček, dvestopetdeset ku-bikov. Dobil ga je na okraju. Zelo malo bencina rabi.«
Spet se je morala nasmehniti. Fant se ji je zdel otročji. »Čemu bi ti bil motor?« je rekla polglasno zaradi onih dveh.
»V Kranj na ples bi se vozil z njim in morda še kam drugam.« Fant se je obrnil in odšel proti svislim. Pod stopnicami se je ustavil in izzivalno dostavil: »Pa še tebe bi vzel s seboj, če bi marala!«
Mihela se je našobila in šla proti prašičji kuhinji. Lojz in bebec sta še zmeraj obrezovala repo. Rdeči sadeži so se trkljali po betonu. Dekle se je ustavilo pri njima.
»Zaletelov oče pa dolgo ne pridejo z balonom,« je pona-gajala Lojzu.
Lojz jo je jezno pogledal in se srdito zarežal z brezzobimi čeljustmi. Jezilo ga je, da se tujka, pritepenka, norčuje iz njega. »Sem mar kaj rekel?« jo je zavrnil in se spačil, da je razkril vso prazno čeljust in oba rumena podočnika.
»Saj sem slišala. Na podu, ko sem delala kopico!« Mihela se je prisrčno zasmejala in oprla roke v boke.
»Kopico si delala? Aha. Morebiti. Ce je nisi samo tlačila, kaj?« je izzivalno re-" kel potepuh.
Miheli ni bilo prav nič nerodno. Seveda je razumela, na kaj Lojz namigava, toda pred njim se ji prav zares ni treba sramovati. Spet se je zasmejala in še bolj se je morala smejati, ko je videla, kako jo je Anžek začel opazovati. Bebcu je kapa zlezla postrani in kakor uročen je strmolel v njen nasmejani obraz in v drobne bele zobe. Potem se je tudi sam drobno zasmejal:
»Hi, hi, hi, Mihela, hi, hi...«
Mihela mu ni odgovorila. Le Lojzu je hotela vrniti zbadljivko.
»Ce misliš, kot praviš, zakaj pa mi nisi prišel pomagat tlačit kopice, a?«
»Mrha babja!« Lojz se je še bolj razjezil in je sunil bebca, ki je kar naprej strmolel v Mihelo in se tenko hihital. »Delaj! Kaj .zijaš v to mrho!«
Anžek se je ustrašil, da mu je smeh pri priči zamrl na ustnicah. (Njegove ustnice so se zdele Miheli take, kot bi mu jih bil nekdo z udarcem zmečkal.) Ubogljivo je začel obrezovati repo, le oči kar hi mogel odtrgati od Mi-hele. Njeni drobni, blesteči zobje so ga mikali kot še nobena reč na svetu. Še nikoli ni videl tako lepo razvrščenih zob in sploh ni vedel, s čim bi jih primerjal. Nenadoma pa je presunljivo zacvilil: »Av...« in vtaknil prst v usta. Lojz in Mihela sta se hkrati ozrla vanj.
»Kaj pa je, Anžek?« je prijazno vprašalo dekle.
Bebec je vzel prst iz ust, ga pogledal in ga spet začel vneto sesati, pri tem pa je otresal z zdravo roko, kakor bi ga ta bolela. Kri mu je kapljala z dlani in močila po-nošene hlače nedoločne barve. »Av,« je cvilil kar naprej, »av, av, av...«
»Si se?« je zarežal vanj Lojz. »Kaj si pa zijal v Mi-heio? A ti nisem rekel, da nikar! Zdaj imaš!«
»A si se globoko?«
Mihelin glas je bil sočuten in bebec je to čutil. Nebogljeno ji je pokazal prst. Nič hudega. Samo koža je bila posneta.
»Obvezala te bom, Anžek,« je rekla Mihela in odšla proti hiši.
Bebec je zamaknjeno gledal za njo, dokler ni utonila čez prag. S sijočim obrazom se je obrnil k Lojzu in zavzeto rekel:
»Lojz, obvezala me bo. Jaaa, je rekla.«
»Eh, naj te,« je zaničljivo odvrnil Lojz. »Saj si se zaradi nje urezal... In ker me nisi ubogal. A ne veš, da morajo tepci ubogati pametne ljudi?«
»O ne,« se je branil Anžek, »zaradi nje se pa že nisem.«
»Samo zaradi nje!« Lojz je jezno zmetal zadnjo repo v klet in potem .pograbil rep-nik na kup. »Dovolj dolgo sva delala. A ljudje še ne mislijo priti?«
»O, bodo, prišli bodo. Naši in Cila, pa Vrankarjevi in Bohinčevi in ...«
»Beži?« Lojz je dolgo gledal bebca, ki si je tiščal prst v hlačni žep in ga od časa do časa zaskrbljeno pogledal. »Viš, Mihele ni nazaj. Ne bo te obvezala.«
»Pa me bo!«
»Ne verjemi! Mrha je, veš. Ne rečem dvakrat, da sta s Cirilom tlačila kopico.«
»Jaz jo bom tudi tlačil,« se je razveselil Anžek.
»Bog daj norcu pamet,« je vzdihnil Lojz. »Pojdiva noter, Anžek. Nemara bo stari le prinesel kaj pijače.«
Lojz se je počasi, leno vzdignil. Bil je dolg in potegnjen, bebec se je zdel zraven njega kot otrok. Obleka je visela na potepuhu kot na strašilu, poznalo se je, da je znešena od vseh vetrov. Vsaka roka, ki jo je darovala, je najprej oklevala. Ljudje so zmeraj dolgo obračali vsak kos posebej, preden so rekli: »Na, v božjem imenu ... Cisto dobra je še!« (Lojz si je pri tem zmeraj mislil, da ljudje v božjem imenu vselej darujejo najslabše cape, ki jih sami ne morejo več ponositi in bi jih niti potujoči Bosanci ne marali).
(Se nadaljuje)
in di ■
:i ne I
juje) I
tribuno vaših mnenj
Odgovor na
Še enkrat - določevanje cen komunalnih in obrtnih storitev
Da bi bila javnost pravilno obveščena, dajemo v zvezi s člankom »Določevanje cen komunalnih in obrtnih storitev«, ki ga je v 6. številki šaleškega rudarja objavil komunalno obrtni center Velenje kot odgovor na članek občinske službe za družbeno kontrolo cen, objavljen v 5. številki šaleškega rudarja, naslednja pojasnila:
Komunalno obrtni center navaja, da so novi zvezni predpisi o oblikovanju cen obrtnih storitev bili izdani z namenom, da se preneha z administrativnim vmešavanjem na področju Obrtništva. Pripominjamo, da tak zvezni predpis sploh ni bil izdan, saj je bil do 15. aprila 1967 še vedno v veljavi Zakon o družbeni kontroli cen (Uradni list FLRJ, št. 30-402/62), od 15. aprila 1967 dalje pa je stopil v veljavo Zakon o oblikovanju in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 12-147/67). Tako prejšnji kot novi zakon o družbeni kontroli cen ne vsebujeta posebnih določb glede cen na področju obrtništva, pač pa prepuščata občinam, da ukrepajo na področju cen za vse tiste storitve, ki imajo pomen za življenjski standard občanov, kot so cene za osnovne živilske proizvode v prometu na drobno, za obrtne storitve, storitve mestnega prometa, na področju stanarin in zakupnin, komunalne storitve, gospodinjske storive in druge storitve, ki niso v pristojnosti federacije in republike. Iz tega torej sledi, da je prepuščeno občinam, kakšne ukrepe neposredne družbene kontrole cen bodo predpisale za navedene storitve.
Občina Velenje je bila med prvimi, ki je na področju obrtništva odpravila kontrolo cen in prepustila oblikovanje cen obrtnih izdelkov in storitev samim delovnim organizacijam in zasebnim obrtnikom, medtem ko je v okviru SR Slovenije še vedno polovica občin, ki je zadržala kontrolo cen. V ta namen je Skupščina občine Velenje sprejela poseben odiok (Uradni vestnik Občine Velenje, št. 6/66), v katerem je določeno, da se oblikovanje cen na področju obrtništva prepušča obrtnim organizacijam in lastnikom zasebnih delavnic, da so le ti dolžni, da predhodno prijavijo oddelku za gospodarstvo vsako spremembo cene. Službi za cene bi tako bilo omogočeno, da bi lahko spremljala in analizirala tekoče gibanje cen in po potrebi tudi ukrepala, če bi se pokazalo, da so tendence gibanja cen v nasprotju s splošno politiko sta-bilizacje cen v sedanji fazi izvajanja gospodarske reforme.
Res je, da se je Skupščina občine Velenje odločila za prosto oblikovanje cen na področju obrtništva predvsem z namenom, da bi dosegli hitrejši razvoj storitvene obrti in boljše zadovoljevanje potreb občanov. Vendar je treba poudariti, da je na področju obrtništva eden izmed vzrokov, ki so kazali na to, da bi lahko cene sprostili, tudi ugotovitev, ida so cene obrtnih izdelkov in storitev koniktretno v naši občini dosegle ustrezen nivo, da so se umirile in da ne kažejo več tendence naraščanja. Nekateri predstavniki delovnih organizacij so bili celo mnenja, da se prav za potrjenimi cenami včasih skrivajo previsoke cene določenih proizvodov in storitev, ki bi jih delovne organizacije verjetno znižale, če bi bila odpravljena kontrola cen. Zato je razum-ljvo, da je občinska služba za cene z nezadovoljstvom sprejela ukrep komunalno obrtnega centra Velenje, ki je takoj po odpravi kontrole cen zvišal cene nekaterih svojih storitev, Zlasti še, ker gre za cene storitev, ki imajo značaj stalnih in nujnih potreb potrošnikov in v določeni meri tudi vplivajo na življenjski standard občanov. Tako je komunalno obrtni center Velenje z doplspm od dne 7. 1. 1967 obvestil oddelek ža gospodarstvo, da že od 4. 1. 1967 uporablja nove višje cene za nekatere frizerske usluge za moške, prodajne ure zidarskih in vodovodnih storitev in pogrebne potrebščine, kljub temu, da je v občinskem odloku jasno določeno, da je treba vse spremembe cen prijaviti oddelku za gospodarstvo 15 dni pred uveljavitvijo.
Pripomba komunalno obrtnega centra, da se je neodgovorno pisalo o povišanju nekaterih cen za ne-
katere pogrebne potrebščine in da se cene niso zvišale za 4.500 S-din, temveč le za 200 do 1000 S-din, je neutemeljena, saj je iz njihovega cenika za pogrebne potrebščine, ki je bil dostavljen oddelku za gospo darstvo 16. 1. 1967, jasno razvidno, da se je cena za boljšo vrsto krste povečala od 30.550 S-din na 35.050 S-din, torej za 4.500 S-din.
Z dopisom od dne 2. 2. 1967 in 9. 2. 1967 je oddelek za gospodarstva zahteval od komunalno obrtnega centra Velenje, da bi mu čimprej dostavili cenike za vse vrste komunalnih in obrtnih storitev po stanju 31. 12. 1966, da bi tako lahko služba za cene spremljala oblikovanje in gibanje cen na tem področju. Občinska služba za cene do danes teh cenikov še ni sprejela, oziroma le cenik za pogrebne usluge. Popolnoma razumljivo je, da občinska služba za cene svoje naloge ne bo mogla v redu opravljati, če ne bo razpolagala z osnovnimi podatki o stanju in gibanju cen obrtnih izdelkov in storitev, ki bi jih morale dostavljati obrtne organizacije in zasebni lastniki delavnic.
Strinjamo se z ugotovitvijo komunalno obrtnega centra Velenje, da so v letih 1966 in 1967 porasli materialni stroški predvsem zaradi višje cene toplovodnega ogrevanja, uvedbe prispevka za uporabo mestnega
membe v zvezi z novim občinskim odlokom glede cen na področju obrtništva, istočasno pa je prikazala nekatere probleme, ki so se pojavili takoj, ko je bila odpravljena kontrola cen. Ker je čedalje bolj dan večji poudarek javnosti dela družbenih služb, bomo v bodoče v večji'meri pisali taike članke. Tudi »nestrokovna« služba za cene v okviru občinske uprave bo še nadalje seznanjala javnost o pozitivnih in negativnih pojavih, ki se bodo kazali na vseh tistih področjih za katere je pristojna, da v smislu zakonitih določil ukrepa.
Oddelek za gospodarstvo
Skupščine občine Velenje
Popravljene navedbe
Tovariš urednik!
K zapisu iz šolske kronike — 190 let šole v Šoštanju, ki je bil objavljen v Šaleškem rudarju 6. aprila letos, dodajam še naslednjo obrazložitev.
Clankar navaja iz šolske kronike, da je ob začetiku prve svetovne vojne poučevala na ljudski šoli v Šoštanju kot prva ženska učiteljica Cilka Trobej. V kolikor je člankar to ugotovitev ddbi'1 iz šolske kronike je ta pomanjkljiva. Kot poznavalec tedanjih razmer jo dopolnjujem z naslednjim. Bil sem učenec te osnovne šotle v šolskih letih 1905/6 in dalje ter vem, da me je v prvem razredu poučevala starejša učiteljica, sedaj že pokojna Riza Lukman-Mihelič, v drugem razredu pa tudi že pokojna učiteljica Milica Jurkovič. Potemtakem je bila Cilka Trobej že tretja učiteljica na takratni ljudski šoli z dvojezičnim naslovom Volksschule, 'katere šolski upravitelj je bil takrat, pokojni Alojz Trobej, oče Cilke Trobej.
Franjo Stanovšefk, Šoštanj
OBISKALI SMO ŠMARTNO OB PAKI
VAŠA PISMA
I______J
zemljišča in podobno, vendar menimo, da bi ob sedanji kritični situaciji v pogledu kupne moči prebivalstva na našem območju, le bilo treba upoštevati tudi ta faktor in politiko cen usklajevati s -konkretnimi možnostmi.
Ne strinjamo pa se z mnenjem, da zvišanje cen ne vpliva na večji osebni dohodek zaposlenih, saj v svojem zaključnem računu za leto 1966 sami ugotavljajo, da na doseženi poslovni uspeh oziroma ustvarjeni narodni dohodek v letu 1966 in is tem posredno tudi na višje osebne dohodke vpliva povišanje cen obrtnih izdelkov in storitev.
Saj se je povprečni mesečni osebni dohodek na zaposlenega povečal od 58.700 S-din v letu 1965 na 76.500 S-dni v letu 1966 ali za 30 %. Tudi mi smo mnenja, da bi bilo prav, da bi zaposleni pri komunalno obrtnem centru Velenje dosegli povprečni mesečni dohodek 100.000 S-din (kot je iz javil direktor podjetja uslužbencu iz občinske uprave), vendar ne na račun povišanja cen, temveč z boljšim poslovnim uspehom in v skladu z doseženimi rezultati po delu. Vedeti namreč moramo, da se povišanje osebnih dohodkov ne more upoštevati kot argument za povečevanje cen, ker bi bilo to v nasprotju s splošno politiko stabilizacije cen v sedanji fazi izvajanja gospodarske reforme. Končno pa ugotavljamo, da so osebni dohodki v komunalno obrtnem centru Velenje še kar zadovoljivi, saj je vrsta sospodarskih organizacij v občini, ki so v letu 1966 dosegle še nižje osebne dohodke. V ilustracijo navajamo, da so povprečni mesečni osebni dohodki v letu 1966 znašali pri TGO »Gorenje« 76.100 S-din. pri tovarni usnja Šoštanj 71.200 S-din. pri »Galanteriji« Šoštanj 53.900 S-din. pri gostinskem podjetju »Paka« Velenje 64.100 Sdin, prt isrostinskem podjetju »Slona« Šoštanj 70.700 S-din pri kovinski obrti Ghrom-metal Velenje 72.600 S-din. mri podjetju »Stix« Velenie 61.800 S-din. pri »Oljki« v šmartnem ob Pafci 56.200 S-din itd. Pri komunalno obrtnem centru ie v letu 1966 dobivalo povprečno 9 zaposlenih osebne dohodke v višini od 120.000 do 140 000 Sdin, tako da tudi ti podatki kažeio, da osebni dohodki niso v preveč zaskrbljujočem stanju.
Komunalno obrtni center v svojem članku ocenjuje občinsko službo za cene kot nestrokovno, kar se nam ne zdi prav, zlasti še, ker za taka oceno ni imel prav nobene osnove. S člankom, ki ga je občinska služba za cene objavila v šaleškem rudarju, je v cilju obveščanja javnosti hotela opozoriti na spre-
DELAVSKA UNIVERZA VELENJE
vpisuje v
OSNOVNO ŠOLO, ODDELKE ZA ODRASLE (od 5. do 8. razreda) po novem predmetniku in učnem načrtu za višjo stopnjo osnovnega izobraževanja odraslih.
Pouk bo organiziran v dveh tečajih, snov pa razvrščena po posameznih razredih. Tako bo obsegal prvi tečaj snov za 5. in 6. razred, drugi tečaj pa snov 7. in 8. razreda. Vsak tečaj bo trajal 10 mesecev ali eno šolsko leto. Slušatelji bodo dobili tudi spričevala o uspešno končanih posameznih razredih.
Informativno vpisovanje bo v upravnih prostorih Delavske univerze Velenje v Velenju, Titov trg št. 2, vsak delovni dan od 8. do 12. ure od 3. do 31. maja 1967, kjer bodo interesenti dobili tudi vsa ostala pojasnila.
Ce bo dovolj prijavljenih, bo začetek pouka 4. septembra 1967. O sprejemu v šolo bo vsak vpisani kandidat pravočasno obveščen.
Kanalizacija in ceste
Šmartno ob Paki je kar precej oddaljeno od občinskega središča Velenja. Zato malokrat pišemo ali kaj slišimo o tem kraju in njegovi okolici. Zvedeli smo, da so občani in družbeno-politične organizacije zelo delavne na tem področju. Pogovorili smo se s predstavniki teh organizacij. Ker je Šmartno ob Paki pretežno kmetijski okoliš, bo morda zanimivo mnenje tovariša Avgusta Travnerja, upravnika kmetijskega okoliša kmetijske zadruge Šoštanj.
Šoštanjski borci so se sestali
Tudi člani šoštanj ske organizacije Zveze borcev so se sestali, da ocenijo svoje delo in naredijo načrte za v prihodnje. Škoda je, da na zbor niso prišli povabljeni predstavniki KO SZDL, ZROP in KO ZVVI. Saj bi tako lahko bila diskusija še bolj plodna in živahna.
Borci so največ govorili o skrbi družbe za borce; o stanovanjskem vprašanju in letovanju. Omenili pa so tudi problem spomeniškega varstva in zbiranja zgodovinskega arhiva.	M. V.
Ali je Velenju potreben otroški vrtec?
Velenje je mlado mesto, mladi pa so tudi njegovi prebivalci. Večina družin ima majhne otroke, če so starši zaposleni — kam z njimi? Kot smo že pisali, so starši največkrat odvisni od dobre volje prijateljev in sosedov. Velenjska vzgojno vairstve-na ustanova je prenapolnjena.
Kakšno pa bi moralo biti stanje v našem mestu po mednarodnih normah? Te predvidevajo 5,5 m2 na otroka. Pa je res tako? Zavedamo se, da nikakor ne moremo zahtevati take optimistične rešitve, toda vsaj blizu nje pa bi lahko bili. Velenjski vrtec z depandanso v nebotičniku meri približno 300 m2. V varstvu pa imajo 150 otrok. Torej 2 m2 na otroka. Torej vidimo, da smo še daleč za ostalimi evropskimi državami.
Zanimivo je, da je Jugoslavija po mednarodnih statistikah v otroškem varstvu na predzadnjem mestu v Evropi. Tako je torej stanje v Velenju.
PERSPEKTIVA JE V INTENZIVNEM IN SPECIALIZIRANEM KMETIJSTVU
Vprašali smo ga, kakšni so problemi, načrti in uspehi njihove organizacije. Po njegovih besedah je šmarski kmetijski okolilš značilen po izredni razdrobljenosti površin. Glavna panoga kmetijstva so hmeljarstvo, živinoreja in sadjarstvo. Za prvi dve lahko trdimo, da gresta v ikorak s časom. S sadjarstvom pa je precej težje, saj je kmetijski predel zelo gosto naseljen. Predvsem ta vzrok preprečuje formiranje večjih plantažnih nasadov, ki edini omogočajo moderni način pridelovanja sadja. Kljub temu pa ne moremo reči, da sadje ni kvalitetno. Le toliko ga rili, 'kot bi želeli.
Na področju kmetijskega okoliša v Šmartnem Ob Paki je 190 pravih kmetov. Torej 'kmetov, ki jim je kmetijstvo edina dejavnost. Od1 teh jih je 160 v tesnih kooperacijskih odnosih s kmetijsko zadrugo. Živinoreja in hmeljarstvo sta organizirana v trdnii kooperaciji, na področju sadjarstva pa je 'samo polovična.
Zanimivi so podatki s področja hmeljarstva. Na lestvic« hmeljarskega inštituta je bil hmelj s tega področja ocenjen kot zelo kvaliteten. Interesantno pa je, da se kmetje kljub visoki oceni hmelja, vedno težje odločajo za pridelovanje te kulture. To velja predvsem za obrobne predele. Tam je onemogočena uporaba mehanizacije, ročno pridelovanje pa je predrago. Veliko bolje je v ravnini. Zato si ije tudi kmetijska zadruga zadala nalogo, da pospešuje produkcijo hmelja v ravnini'. V ta namen nameravajo pospešiti zdmževanjeipoiVEŠiih, saj,4bi,bila mehanizirana proizvodnja še bolj rentabilna. V obrobnih predelih pa nameravajo intenzivirati živinorejo. Marsikaj je že narejenega. Uvedli so enotno pasmo, redijo samo pitance sivo rjave pasme. Dobro se zavedajo, da je edina pot v bodočnosti večja intenzivnost in specializacija kmetijstva. Ne moremo si zamisliti moderne živinoreje brez ustreznih hlevov, zato so ti njihova glavna skrb. Pri teh in podobnih problemih pa ise samo po sebi postavlja vprašanje kreditiranja. Zato lahko trdimo, da je danes nepopolno urejeno in nezadostno.
Zanimalo nas je tudi, kako skrbi zadruga za vzgojo kmetov.
Tovariš Travner je dejal, da prt rejajo v zimskem času strokovna predavanja, inelkaj manjšim kmetom pa so tudi omogočili šolanje na šoli za kmete kooperante v Šentjurju pri Celju. Kmetom pa tudi pomagajo pri uvajanju drobne mehanizacije, saj vedo, da je to morda edina rešitev v obrobnih predelih. Jasno pa je, da ne more biti kmetijska zadruga investitor vseh akcij, saj to ni njen primarni namen. Zadruga lahko le pomaga s strokovnimi nasveti ali krediti.
V zadružni lasti je bilo leta 1959 26 ha obdelovalne zemlje, letos pa je je že 75 ha, torej precejšen napredek. Zato nas je zanimalo, kakšen je donos na teh površinah, če ga primerjamo s tistimi na privatnih. Po besedah tovariša Travnerja napredek ni le kvantitativen ampak tudi kvalitativen.
PRIZADEVNOST OBČANOV
Kaj menijo družbeno-politične organizacije oziroma njihovi predstavniki o problemih, ki tarejo občane. O njihovih načrtih in uspehih. Najprej smo se oglasili pri predsedniku krajevne skupnosti, tovarišu Karlu Napotniku. Dejal je, da je morda najbolj pereča ureditev kanalizacije v kraju. Zato so si zadali za letošnjo najvažnejšo nalogo samo rešitev tega problema. Pri tem računajo predvsem na pomoč gradbenega podjetja »Oljka«, občanov in občinske skupščine.
Poleg tega pa bi hoteli uresničiti še nekaj želja občanov. Sem sodiljo asfaltiranje odcepa ceste do železniške postaje, odcep ceste v Rečico, ki je bila prtenana za cesto IV. reda. Letos bi radi uredili še javrto raz-
svetljavo do Rečice. Seveda je povsod vprašanje sredstev. Pri tem računajo na vsestransko pomoč prebivalcev. Ti so se že večkrat izkazali, zato bo morda zanimivo, če omenimo delež občanov pri lanskoletnem delu. Krajevna skupnost je lani porabila 2 milijona 200 tisoč S-dimarjev, prispevek prebivalcev pa je bil ravno tako velillc in.to v obliki prostovoljnega dela in samoprispevka. Veliika želja vseh občanov je gradnja šolske telovadnice. Zavedajo se, da se ta še ne bo talko 'kmalu uresničila. Problem so sredstva. Izgradnja pa je v perspektivnem načrtu občine za leto 1970.
Tako je stanje na področju te krajevne skupnosti. Lahko rečemo, da je hvalevredna predvsem izredna zainteresiranost in prizadevnost občanov. Zato so lahko marsikomu za vzgled.
ODLIČNO SODELOVANJE
Z OBČINSKO SKUPŠČINO
Obiskali smo tudi predsednika SZDL, tovariša Vinka Jeromla. Vprašali srno ga, kakšne naloge so si zadali v letošnjem letu. Po njegovem mnenju so najvažnejše: komunalna ureditev mesta, sodelovanje s kulturno prosvetnimi in telesno vzgojnimi organizacijami.
Pred vrati so tudi volitve. Zato so se monda trenutno ostale veje dejavnosti umaknile najvažnejši — volitvam. Zbori volivcev so 'tu odlično uspeli. Uspelo je tudi evidentiranje kandidatov. Občani so zelo zainteresirani. Zato bodo volitve potekale tako kot si želijo, da bi povsod in to na osnovi najširše ljudske
iniciative .in. zajilnt,e^esiranoš.);iT Tak proces pa lahko označimo obenem tudi kot zaupnico vsem družbeno političnim organizacijam s tega področja.
Po besedah tovariša Vinka Jeromla je pozitliivno, da so uspeli v letošnjem in lanskem letu pritegniti k sodelovanju aktiv zveze mladine V odboru SZDL je veliko mladih ljudi, precej pomembna pa bo tudi njihova vloga pri volitvah. Med drugim nas je zanimalo tudi, kakšno je sodelovanje z občinsko skupščino in njenimi organii. Tovariš Vinko Je-romel je dejal, da je ta na najboljši poti m si samo žele, da bi bilo še tako. Torej res vzgleden primer sodelovanja.
Za konec pa še nekaj besed s tovarišem Stanetom Prašnikarjem. Zanj
pravijo, da je duša in srce vseh ali skoraj vseh akcij v Šmartnem. Zanimivo bi bilo zvedeti tudi njegovo mnenje o prizadevanjih občanov pri urejanju komunalnih in drugih problemov. Po njegovem so veliko bolj prizadevni občani iz Okoliških krajev, ti iso v lanskem letu tudi ogromno prispevali. Glede kanalizacije pa pravi: »Res smo pred nekaj časa govorili o tem, da bi »Oljka«, katere direktor sem, pomagala pri gradnji. Vendar žal, danes sredstev nimamo. Ogromno denarja smo vložili v rekonstrukcijo podjetja. Investirali smo nad 50 milijonov S-din in to iz lastnih 'sredstev. Strinjam pa se z občani, da je ta komunalni objekt nujno potreben.«
Tolilko o 'kanalizaciji.. Izgleda, da se bodo morali občani bolj nasloniti na lastne sile.
Tovariš Stane Prašniikar je tudi dejal, da marsikdaj predstavlja oviro pri gradnjah tudi to, da v kraju ne morejo porabiti prispevka za uporabo mestnega zemljišča, saj Šmartno ni mesto. Zato so velikokrat odvisni le od dobre volje občanov. Upa, da bodo le-ti še v nadalje toliko prispevali, saj je to edina pot k rešitvi marsikaterega problema.
Končali smo naš obisk v Šmart nem. Tu so občani res prizadevni. Isto lahko rečemo tudi za njihove organizacije. V vsem tem hi še marsičem drugem so lahko tudi večjim krajem za vzgled.

si®
i
i
i
i m
i i ti sla
P i
t®
ss® #)
Sfeffi
m
SI
i i i
m ti m m tju
i i
ifK
P ii
i
i *
8
I
«
m #
it
Vozniki motornih vozil Ic™Ztduuštvo
m
ym
Občanom občine Velenje in delovnim ter ostalim organizacijam čestitamo za dosežene uspehe. Ob mednarodnem prazniku dela
m
B
m lit 11
11 *
i p
»
is
ii
81 m
'M
sžk i
i i
ii
i si
-M
Avto-moto društva skrbijo, da vključijo čimveč voznikov motornili vozil. Okoli 100.000 avtomobilistov in motociklistov je že vključenih v organizacijo Avto-moto zveze Jugoslavije. Tako včlanjeni avtomobilisti skrbijo za napredek cestnega prometa, avto-moto turizma in športa, prometne izobrazbe in šolanje voznikov.
pošiljamo vsem delovne tovariške pozdrave
in
SKUPŠČINA OBČINE VELENJE OBČINSKI SINDIKALNI SVET OBČINSKA KONFERENCA SZDL OBČINSKI KOMITE ZKS OBČINSKI KOMITE ZMS
Cesta Šoštanj - Gorenje zaprta za ves promet
Cestno podjetje Celje in SGP »Vegrad« Velenje sta začela po 20. 4. 1967 z rekonstrukcijskimi deli na cesti Šoštanj—Gorenje. Cesta bo zaprta za ves promet v obe smeri. V času gradnje ceste ne bo mogoča vožnja oz. promet vseh vrst vozil, vključno mopedov in dvokoles.
Lažji promet do 3 ton skupne teže bo dovoljen po cesti III. reda Velenje—Polzela, težji promet pa po cesti II. reda preko Arje vasi. Predvideva se, da bodo rekonstrukcijska dela končana v roku treh mesecev.
Prebivalce prosimo, da z razumevanjem vzamejo to obvestilo na znanje in ne delajo težav izvajalcem del na cesti z izsiljevanjem vožnje, kajti vsaka vožnja preko gradbišča bo ovirala normalno delo.
Iz pisarne oddelka za notranje zadeve SOb — Velenje
Upravni odbor obrtnega gradbenega proizvodnega podjetja »OLJKA«, Šmartno ob Paki
razpisuje delovno mesto
tehničnega vodje kamnoloma in apnenice
POGOJI: rudarski tehnik ali rudarski nadzornik z opravljenim strokovnim izpitom in pooblastilom za samostojno vodenje rudarskih del. Zaželjena je večletna praksa. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov.
Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
Ponudbe z dokazili o strokovnosti pošljite na upravni odbor podjetja.
V sklopu mednarodnega sodelovanja is • "	■ "olc
to moto zveza Jugoslavije prevzela določene obveznosti v mednarodnem cestnem prometu, moto turizmu in avto-moto športu. Naša avto-moto zveza opravlja te naloge na podlagi konvencije o cestem prometu, carinske konvencije o začasnem uvozu motornih vozil, konvencije o olajšavah v turizmu ter na podlagi multilateralnih pogodb in članstva v mednarodnih organizacijah AIT (mednarodna zveza turističriih organizacij), FIA (mednarodna avtomobilska federacija), FIN (mednarodna motociklistična federacija). Iz teh fumkcij in posebnih pooblastil izhajajo pravice avto-moto zveze Jugoslavije — da:
—	jamči in izdaja mednarodne carinske dokumente za motorna vozila s katerimi odhajajo potniki začasno v inozemstvo ali prihajajo začasno v SFRJ;
—	Izdajajo mednarodna vozniška dovoljenja in pooblastila za upravljanje z izposojenimi ali v uporabo zaupanimi vozili v inozemstvu;
—	nudi pomoč članom inozemskih klubov na podlagi kreditnih pisem v okviru mednarodne avtomobilske pomoči;
—	izdaja kreditna pisma članom AMZJ za pomoč v inozemstvu;
—	prodaja jugoslovanske bencinske bone tujim turistom in inozemsike bencinske bone, kadar .potujejo Jugoslovani v inozemstvo;
—	izmenjuje z mednarodno organizacijo OTA uradne informacijske podatlke, ki se nanašajo na cestni promet, carinske reži-me in moto turizem;-
—	urejuje športne odnose z inozemskimi avto-moto klubi, v skladu z mednarodnim kodefksom TIA in FIN;
—	zastopa interese svojih članov, kakor tudi članov inozemskih klubov, v primeru nezgod in nesreč.
če se včlanite v avto-moto zvezo pomagate s tem razvijati tovarištvo ln solidarnost na cestah in pomagate pri uresničevanju skupnih ciljev.
Ko plačate letno članarino — ta je za avto-mobiliste 24 N-dinarjev, motooikliste 16 N-dinarjev in člane brez vozil 6 N-dinarjev — pridobite vse pravice do ugodnosti in uslug, ki jih nudijo organizacije avto-moto zveze. Tako lahko dobite kreditno pismo za pomoč v domovini in za pomoč v inozemstvu. Mednarodno knjižico za taborjenje (Camping Carnet Internacional). Na 5.171 km naših cest patro-lirajo mehaniki v 73 nalašč v ta namen opremljenih vozilih službe »Pomoč — informacije«. Ta pomoč zagotavlja varnost na cestah. Člani dobe vsako leto informativni priročnik. Organizacija nudi pravno ,pomoč in daje pravne nasvete v zvezi z uporabo vozila. Posebni popusti pa se vam nudijo pri nakupu inozemskih bencinskih bonov, avtomobilskih kart, publikacij in značk, ki jih izdaja AMZJ, pri uslugah v avtocampih organizacije AMZJ ter pri uslugah v lastnih delavnicah in servisih. Kot član AMZJ imate prednostni popust pri uslugah delovnih organizacij, ki jih je AMZJ priporočila članom. Pomoč pa dobite tudi pri pripravah na individualna potovanja. Brez posebnega poudarka pa nudi organizacija svojim članom tehnično izpopolnjevanje in pomoč pri vzdrževanju vozila.
Vsak član dobi pri vplačilu članarine:
—	Člansko izkaznico s štirimi kuponi za usluge »Pomoč — informacije«. Vsak kupon predstavlja vrednost do ene delovne ure av-tomehanika ali do 10 km prevoženih z vozilom »Pomoč — informacije«. Usluge, ki trajajo do 15 minut so brezplačne. Avtomobilisti, ki niso člani AMZJ plačajo za to pomoč 50 N-dinarjev za delovno uro in 1,50 N-dinarjev za vsak prevoženi kilometer vozila službe »Pomoč — informacije«.
—	Dva kupona za pomoč v morebitnem sporu zaradi vozila. Zastopnik pravne pomoči bo v bodoče tudi v Celju.
—	Dva kupona pa sta namenjena za diva-
Av- kratno brezplačno mazanje vozila v matični društveni delavnici.
—	Poleg legitimacije dobi član še mapo iz plastične mase z napisom in emblemom organizacije.
—	Brošuro »Avto servisi Jugoslavije.
—	Brošuro »Avto campi Jugoslavije«.
—	Brošuro »Motoriziranim turistom« za potovanje v inozemstvu.
—	Orientacijski koledarček za 1967. leto.
—	Letak za simbol solidarnosti »SOS«.
—	Anketni list »Kaj želiš, da se izboljša v organizaciji?«
—	Propagandni lepak »Zakaj sem član AMZJ?«.
Poleg ugodnosti, ki jih nudi članom AMZJ, pa nudijo posebne ugodnosti tudi matična avto-moto društva.
KAJ NUDI SVOJIM ČLANOM AMD »ŠALEŠKA DOLINA« V Velenju bomo zgradili sodobno avtomobilsko pralnico in negovalnico. Pralnica ne bo po svoji funkcionalnosti zaostajala za najsodobnejšimi takšnimi objekti doma in v tujini. Poleg pralnice in strojnice bo v tem prostoru opremljen tudi društveni kabinet, ki bo namenjen predvsem za razvedrilo članov v času, ko bodo čakali na opravljeno storitev. Iz . kabineta bo naročnik lahko spremljal in kontroliral delo. V kabinetu bodo na voljo razne strokovne revije in časopisi. Tu pa bodo na razpolago tudi brezplačne informacije o nabavi in prodaji motornih vozil članov AMD. Ta objekt bomo odprli že 1. maja. Montaža opreme pa se bo verjetno zavlekla še za mesec dni. Pralnica bo imela hidravlično dvigalo, tako
Gostinsko podjetje
»PAKA«
VELENJE
razpisuje prosti delovni mesti
dveh receptorjev
z znanjem nemškega jezika (moški ali ženska).
Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
Uradne ure pri občinskem sodišču v Šoštanju
Delovna skupnost občinskega sodišča v šoštanju je preuredila svoj delovni čas. Določila pa je tudi nov uradni dan za sprejemanje nevabljenih strank. Doslej je bil uardni dan vsak petek, v bodoče pa bo uradni dan za sprejemanje nevabljenih strank SAMO OB SREDAH OD 8. DO 16. URE.
Ob sredah bodo pri sodišču tudi sestavljali pogodbe.
da bo moč dvigniti vozilo in upravljati popravila tudi na spodnjem delu. Menjava olja v stroju, diferencialu in menjalniku bo hitra in 'kvalitetna, ker bomo olje izpuščali in ne sesali. Pri taikšni menjavi olja se odstranijo vse odpadne snovi, ki v nasprotnem primeru ostanejo v motorju in se ponovno mešajo z novim oljem.	f ]
Najpogostejše je treba mazati vozilo (krmilni sistem). Vozilo je treba mazati enkrat mesečno, čeprav vozilo miruje. Mnogo je takšnih voznikov, ki niso dovolj pozorni in zanemarjajo mazanje vse dotlej, da pride do večje okvare, ki ne povzroči samo precejšnjo materialno škodo, ampak lahko zahteva tudi življenje.
V	pralnici bo na voljo tudi industrijski sesalec za prah, s katerim bo možno odstraniti vso nesnago, zlasti iz težje dostopnih kotov. Imeli ,pa bomo tudi strojčdk za montažo avtomobilskih plaščev. Pri takšni montaži se ne bodo deformirali obroči JcoJes in plaščev.
V	novi pralnici bomo prali vozila z deter-gentom. Vodo bo poganjala posebna črpalka in uravnavala dovolj močan curek, zlasti pri pranju spodnjega dela vozila. S posebno napravo ipa 'bomo po želji nanašali ibitol premaz, to je lak za zaščito pločevine pred oksi-dacijo.
CIani pa bodo še vedno lahko prali svoje vozilo na prostem. Na voljo bodo imeli gumijasto cev s ščetko, škornje in predpasnik.
Delovni čas bo od 7. do 17. ure v delavnici, pralnici in pisarni.
VSE LASTNIKE MOTORNIH VOZIL VABIMO, DA SE ČIMPREJ VČLANIJO V NASO ORGANIZACIJO.
Vse informacije lahko dobite v pisarni ali telefonično na 85-089.
SEDE2 DRUŠTVA JE AVTO MOTO DRUŠTVO »ŠALEŠKA DOLINA« VELENJE, CELJSKA CESTA 4 (Pri kolodvorski restavraciji).
AVTO MOTO DRUŠTVO »ŠALEŠKA DOLINA«
CENIK STORITEV V PRAINICI
AMD »ŠAIFŠKA DOLINA« VELENJE
Vrsta vozila
do 850 ccm nečlan član
od 850—1500 ccm nečlan član
od 1500 ccm dalje nečlan	član
površinsko pranje 6,50	4,00	7,50	5,00	10,00	7,50
notranje čiščenje 4,00	2,00	4,50	2,50	5,00	3,00
pranje spodnjega dela v. 5,00	2,50	6,00	3,00	6,50	3,25
naftiranje vozila 6,50	4,00	7,50 '	5,00	8,50	6,00
naftiranje spodnjega dela 8,00 i	5,00	9,00	6,00	10,00	7,00
MENJAVA OLJA		nečlan			član
menjava olja v motorju		3,00			1,50
izpiranje motorja		5,00			2,50
menjava oljnega čistilca		3,00			1,50
kontrola olja v diferencialu —	menjalnik	2,00			1,00
dolivanje olja v diferencialu —	- menjalnik	3,00			1,50
menjava olja v diferencialu —	menjalniku	4,00			2,00
izpiranje menjalnika		5,00			2,50
mazanja — vsaka mazalka		0,50			0,40
minimalna cena		3,00			2,00
Cene za nečlane so enake cenam storitev v ostalih pralnicah pri nas.
VAM NUDI
"S
'M
iim
TRQ. PODJETJU NA VELIKO IN MALO
VELENJE
Vlomilska trojka iz Velenja za z
PLENUM OBČINSKEGA ODBORA ZVEZE BORCEV VELENJE
Prebivalci Velenja, Celja, Slovenj Gradca in drugih krajev, so sedaj varni pred drzno trojko tatov, ki jih je lani in letos pogostokrat vznemirjala. Pred nedavnim so namreč varnostni organi UNZ Celje prijeli vlomilce. Nekaj ur po nočnem vlomu v restavracijo celjskega Kladivarja so ulovili dva tatova: Rudolfa Polanca in Vinka Razborška — oba iz Velenja. Kmalu po tej aretaciji je bil varnostnim organom znan še tretji vlomilec 20-letni Franc Sušeč iz Skal pri Velenju, ki je medtem odšel k vojakom.
Zlasti Polanc in Razboršek imata na vesti precejšnje število dokazanih vlomov. Vlamljala sta v Velenju in drugih krajih. Iz kraja v kraj sta večkrat potovala tudi z avto-stopom, da sta tako lahko v isti noči večkrat vlomila.
Rudolf Polanc je sedaj brez zaposlitve. Vinko Razboršek pa je bil zaposlen v velenjskem rudniku in zaslužil tudi do 130.000 S-dinarjev.
27. januarja lani je Rudolf Polanc ukradel v starem jašku nekemu rudarju denarnico s 15.000 S-din in dokumenti. 15. februarja lani je v velenjskem delavskem domu ukradel iz ženskega plašča ovitek z mesečno plačo v katerem je bilo 58.200 S-dinarjev. V noči od 4. na 5. marec lani je ukradel denarnico rudarju F. J. 20. decembra lani pa je ukradel iz garderobe rudarskega šolskega centra škornje, vredne 11.000 S-dinarjev.
Polanc pa je vlamljal tudi drugod. Tako se je 17. januarja letos vtihotapil v garderobo restavracije »PoŠta« v Celju in vzel potovalko z brivskim aparatom in moškim perilom v vrednosti 40.000 S-dinarjev. Cistilki v tej restavraciji pa je ukradel denarnico v kateri je bilo nekaj denarja in 10 gramov zlata, vse v skupni vrednosti 33.900 S-dinarjev. Polanče-ve tatvine pa s tem še niso bile končane. Tako je 22. januarja ukradel iz stanovanja R. P. salame. 28. januarja je vzel nekemu Simiču suknjič, ki je bil vreden 25 tisočakov. 27. in
/HSJftehj
KOLESARKA IN MOPEDIST V AVTOMOBIL
V	četrtek, 6. aprila se je ob 11,30 uri v kri-(išču Tomšičeve in Jenkove ceste lažje poškodovala Danica Jurko. S kolesom se je pripeljala po Jenkovi cesti proti križišču. Iz leve pa je pripeljal Franc Spilak osebni avto Ce 142-78. Spregledal je kolesarko in zapeljal pred njo, tako da je ta zadela v avtomobil, padla in se lažje poškodovala.
Istega dne ob 12. uri se je pripetila prometna nesreča na novi cesti v Pesju. Trčila sta osebni avtomobil CE 32-87, ki ga je vozil Miran Melanšek in mopedist Maksimiljan Sreb-re. Pri nesreči ni bil nihče poškodovan. Na vozilih pa je škode za 90.000 S-dinarjev.
NEPAZLJIVO JE PREČKALA CESTO
V	nedeljo, 9. aprila se je okrog 18.20 ure lažje poškodovala Ema Rotovnik. ki se je peljala z vpreženim vozom v Pako. Nepazljivo je stopila z voza in prečkala cesto ravno takrat, ko je nasproli pripeljal Vladimir Kri-vak osebni avtomobil CE 111-18. Kljub močnemu zaviranju, avtomobilist nesreče ni motel preprečiti in je zadel Rotovnikovo, ki si ji pri padcu zlomila nogo. Na avtomobilu je Škode za okoli 30.000 S-dinarjev.
Z NEREGISTRIRANIM MOTORJEM V PEŠCA
Na Koroški cesti je 12. aprila ob 21.40 uri vozil z neregistranini motorjem Miroslav Fle-re. v bližini Rudarskega doma je zadel pešca Maksa Sitarja, ki je ob sebi vozil kolo in prečkal cesto izven prehoda za pešce. Ta je pri padcu dobil lažje telesne poškodbe in so ga odpeljali v bolnišnico. Na vozilih ni bilo materialne škode.
28. januarja letos je skupaj s pajdašem Razborškom ukradel iz avtomobila pred hotelom »Kajuhov dom« kontrolne ključe. 9. februarja letos je vzel v velenjskem zdravstvenem domu denarnico z dokumenti in 12.500 S-dinarjev tamkajšnji uslužbenki M. L. V noči od 11. do 12. februarja so Polanc, Razboršek in še nek mladi vlomnik vlomili v prostore pošte v naselju Paka in iskali denar, vendar ga niso našli. Še isto noč So vlomili v avtomobil H. K. in vzeli fotoaparat vreden 55 tisočakov. Polanc je nadalje v noči od 19. na 20. februar vlomil v restavracijo »Jezero« in odnesel prazno registrsko blagajno, misleč da je v njej denar. Skupaj z Razborškom sta v noči od 22. na 23. februar vlomila v to restavracijo in ker nista našla denarja, sta odnesla jestvine, pijače in drugo v vrednosti 50.000 S-dinarjev. Isto noč sta vlomila tudi v poslovne prostore »Dinos« v Velenju in iskala denar. Zadnjikrat pa sta Rudolf Polanc in Vinko Razboršek vlomila 25. februarja letos v Celju v restavracijo »Kladivarja«, kjer sta iskala denar, vendar ga nista našla, zato sta odnesla le nekaj jestvin, pijač in moške hlače. Po tem vlomu so ju prijeli.
Drzni tatovi iz Velenja so sedaj pod ključem in čakajo na zasluženo kazen.

PRI OBRAČANJU V TOVORNJAK
V	Paki je 14. aprila ob 13. uri z mopedom neprevidno obračal na cesti Ivan Kozlevčar. Pri tem obračanju je zapeljal pred tovorni avtomobil CE 35-18, ki ga je upravljal Anton Sitar. Ta kljub zaviranju trčenja ni mogel preprečiti in je zadel motpedista ter ga zbil po cesti. Ivan Kozlevčar si je pri nesreči zlomil nogo. Na vozilih je nastalo za okoli 100.000 S-din škode.
ZLIKOVCI POVZROČILI NESREČO
V	mraku, 16. aprila so neznani storilci pri itlezniški postaji v Velenju zvalili na cesto hlode in jih tam pustili. Okoli 20.45 ure je proti tovarni »Gorenje« pripeljal Karel Planko jisbni avtomobil CE-111-32. Zaradi ovinka in ne razsvetljene ceste je prepozno opazil hlode in je s sprednjim delom avtomobila zadel v nje. Pri trčenju je nastalo na avtomobilu Škode za okoli 90.000 S-dinarjev. Poškodovan ni bil nihče.
ZARADI NEPREVIDNOSTI STA TRČILA
V	ponedeljek, 17. aprila ob 14.20 uri sta laradi neprevidnosti pri vhodu na dvorišče komunalno obrtnega centra v Velenju trčila mebni avtomobil CE-122-02, ki ga je vozil Ivan Zaje in CE 36-49, ki ga je vozil Stane Skornšek. Telesnih poškodb ni nihče utnpel. Na obeh avtomobilih pa so ocenili škodo za okoli 250.000 S-dinarjev.
OCEPEK SE JE TEŽJE POŠKODOVAL
V	Paki pri Velenju sta v sredo, 19. aprila ob 13.2(1 uri trčila tovorni avtomobil CE 110-24, ki ga ie .vozili Ivart Jovan in motorno kolo CE 12-291 z motoristom Ivanom Ocepkom. Pri trčenju se je Ocapek težje poškodoval, tako da ga je Jovan sam odpeljal v slovenjgraško bolnišnico. Na vozilih je škode za okoli 80.000 Minarjev.
PREGLEDALI SO DELO
Člani občinske zveze združenj NOV Velenje so se zbrali na plenumu. Zakaj pravzaprav vsako leto? Saj iina organizacija vsaki dve leti letno konferenco. Plenum naj bi bil namenjen predvsem pregledu enoletnega dela občinske in krajevnih organizacij, njegovo ocenitev ter za razgovor o bodočih nalogah. Torej je bil letošnji plenum res potreben.
Erih DOLER, ključavničar iz Skornega pri Šoštanju št. 12 in Štefanija GLASENCNIK, uslužbenka iz Skornega pri Šoštanju št. 11:
Stanislav VIDEMŠEK, avtomehanik Iz Šoštanja, Kajuhova c. št. 39 a in Jožefa SRE-BOTNIK, delavka Iz Družmirja št. 50;
Ivan SEDOVNIK, delavec iz Velenja, šlandrova c. št. 8 in Greta BLAZINšEK, delavka iz Gaberk št. 78;
MIlan ATANASOV, vlakovni odpravnik, Velenje, Tomšičeva c. št. 1 in Marija ŽUNTAR, uslužbenka iz Nizke št. 10;
Stanislav JAN, rudar Iz Kavč št. 53 ln Alojzija JESENICNIK, vrtnarka iz Velenja, Ljubljanska c. 44;
Ivan STRMCNIK, rudar iz Velenja, Koroška c. št. 32 in Jožica MEZA, poljedelka iz Velenja, Koroška c. št. 32.
SM9»I
Alojz BREZNIK, kmetovalec iz Lopate št. 42, star 72 let;
Antonija REMIH, gospodinja iz Celja, Trg kongresa 10, stara 74 let;
Jože BREZOVNIK, kmetovalec Iz Lokovice št. 73, star 52 let;
Marija KONOVSEK, upokojenka iz Šoštanja, Aškerčeva c. št. 3 a, stara 81 let;
Franc REZEC, prevžitkar iz Šentjurja pri Celju, Zamejšek 26 star 66 let;
Antonija ŠUMECNIK, inv. upokojenka iz Celja, Zldanškova 16, stara 80 let;
Ivan ŽLEBNIK, cestar iz Šentvida pri Za-vodnju št. 4, star 50 let;
Ana ŠUMNIK, družinska upokojenka Iz To-polšice št. 171, stara 75 let;
Franc MEH, upokojenec iz Raven št. 87. star 64 let;
Jože LEVEČ, upokojenec, star 79 let Iz Trbovelj, Savinjska 26;
Vojteh KARCE, upokojenec iz Mozirja št. 114, star 78 let;
Anton GABROVEC, upokojenec Iz Zvodne vodnju št. 4, star 54 let;
Konrad JAKOB, rudar Iz Velenja, Kidričeva c. št. 15 b, star 23 let.
Marija SOšTER, upokojenka Iz Hrastovca št. 29, stara 78 let;
Alojzija JOVAN, Invalidska upokojenka Iz Saleka št. 45. stara 64 let;
Jože PETKOVNIK. socialni podpiranec Iz Saleka št. 32. star 79 let;
Barbara GLINSEK, upokojenka iz Šaleka št. 32 stara 75 let:
Al o iz 02IR. vojaški vojni invalid Iz Slatine št. 32, star 74 let;
Ivan KOLENC. prevžitkar Iz Rečice ob Pa ki št. 42. star 62 let.
Najprej je predsednik občinske zveze združenj NOV Ivan Malenšek podal poročilo o enoletnem delu občinskega odbora. Naloge tega so bile res obširne in raznovrstne. Tovariš Malenšek je govoril o priznavalnini, zbiranju sredstev, reševanju invalidskih vprašanj in socialni problematiki kmetov — borcev.
Govorili so tudi o delu komisije za priznavanje posebne dobe. Delo komisijo je zelo težko saj so dobili večino vlog šele v zadnjem roku. Vlog je nad 700 zato je razumljivo, da reševanje le-teh ni tako hitro kot bi marsikdo želel. Veliko bolj pereče pa je vprašanje družinskih invalidnin po padlih borcih. Ta znaša še vedno samo 1.200 S-dinarjev. Ta znesek se ni spremenil že od leta 1946. Jasno je, da ta denar predstavlja samo simbol. Skorajda nerazumljivo pa je. da dobivajo družine upravičencev po nemških padlih vojakih od 25 do 40.000 S-dinarjev. Zato je velenjska organizacija poslala pristojnim organom resolucijo, v kateri zahteva rešitev tega perečega problema, saj nastane zaradi nesmiselnega razmerja že politični problem.
Zanimiva je bila tudi razprava o stanovanjskem problemu. Po ukinitvi stanovanjskega sklada je nastalo vprašanje, kje dobiti sredstva za stanovanjske kredite nezaposlenim borcem, to se pravi kmetom borcem, upokojencem itd. Za sredstva so zaprosili delovne organizacije, ki so se tudi odzvale. Prispevali pa so termoelektrarna Šoštanj 10 milijonov, rudnik lignita Velenje 5 milijonov, občinska skupščina 1.5 milijona, kmetijska zadruga in »Merkur« 900.000 S-din ter GO ZZB 2 milijona S-dinarjev. Torej je bil odziv gospodarskih organizacij kar lep. Tudi v letošnjem letu so zaprosili gospodarske organizacije za pomoč in upajo, da jim bodo priskočile na pomoč.
Predsednik Ivan Malenšek je nato poročal o delu sklada za borce in invalide NOV pri občini. Lansko teto so znašala sredstva sklada 15,9 milijonov starih dinarjev. Za priznavalnino 60 članom iso izdali 7,874.000 S,dinarjev. Nadalje so prispevali za zdravstveno varstvo borcev 1,232.000 S-dinarjev, za dijaške pomoči pa 3,126.000 S-dinarjev. Na redne in izredne priznavalnine in dijaške pomoči so imeli člani nekaj pripomb, zato je predsednik menil, da je nujno potrebno o tem vprašanju več in precizneje razpravljati. Jasno je, da je potrebno o eventuelnih neopravičenih primerih iavno razpravljati.
Za invalidnine z dodatki so- izdali 48 milijonov, za zdravstveno varstvo pa 11,8 milijo-
nov S-dinarjev. Upravni odbor je imel torej na razpolago 73,803.000 S-dinarjev. To pa so precejšnja sredstva in lahko rečemo, da je družba z izredno razumevnostjo spremljala vprašanja in prohleme borcev na našem področju.
Govorili so še o zgodovinski dejavnosti organizacije, s tem v zvezi o knjigi »Od vstaje do zmage«, letos pa so pripravili album »Spomeniki revolucije«. Najpomembnejša naloga komisije pa bo v bodoče ureditev krajevnih kronik iz NOV.
Zelo aktivna je bila tudi komisija za inter-nirance. Zbrali so spomine internirancev iz nemških taborišč, zbrane nameravajo tudi izdati. Podobno delo pa pripravljajo tudi na področju spominov borcev prekomorskih brigad. Med drugim je komisija organizirala ludi srečanje bivših internirancev na Slemenu.
Precej delavna je bila komisija za spomeniško varstvo. V preteklem letu so pregledali vsa spominslka Obeležja v naši občini. Vendar pa jih skrbi vzdrževanje in skrb za te spomenike.
Želeli bi graditi še centralni spomenik revolucije v Velenju, vendar se zavedajo, da ni sredstev in da je na splošno pri nas spomenikov dovolj. Da bi izboljšali stanje pri vzdrževanju spomenikov, so zaprosili nekatera podjetja naj bi jim pomagala pri tem delu. Nekaj podjetij je predlog že sprejelo.
V	okviru občinskega združenja 'ZB Velenje deluje tudi pododbor Tomšičeve brigade. Ta naj bi uredil spominsko sobo na gradu. Vendar imajo malo gradiva. Zato upajo, da jim bodo priskočile na pomoč krajevne organizacije. Želijo tudi organizirati srečanje vseh bivših borcev te brigade. Teži pa jih pomanjkanje sredstev.
V	lanskem letu je bil ustanovljen tudi koordinacijski odbor za pomoč Vietnamu. V njem so predstavniki družbeno-političnih organizacij in občinske skupščne. Naloga odbora je zbiranje pomoči in krvne plazme. V lanskem letu pa so želeli urediti tudi Zleb-nikovo hišo, torej kraj kjer je nadel narodni heroj Karel Destovnik-Kaiuh. Vendar pa zaradi čudnega in nerazumljivega odnosa lastnika problem še ni rešen.
Vsekakor je bilo dobro izvedeno obdarovanje bolnih borcev in invalidov, ki žive v težkih socialnih razmerah. Tudi letos nameravajo organizirati letovanje za borce. Želijo, da bi se za oddih prijavilo čimveč kmetov-borcev, saj so ga le ti skorajda najbolj potrebni.
Razpravljali so tudi o gonji proti borcem v nekaterih časopisih, dramah ild. Najostreje so obsodili tako pisanje, ker ne ustreza resničnosti in blati borce. Napake in izpadi članov se morajo pravilno in sproti reševati ne pa stvari napihovati in razpihovati po gostilnah in drugih neprimernih prostorih.
Na plenumu so tudi precej govorili o problemih organizacije ZROP, kii jih imajo pri izvajanju programa. Udeležba na predavanjih in drugih akcijah je slaba. Nujno potrebno je zato sprejeti določene ukrepe. Morda je udeležba slaba tudi zato, ker velikokrat ni videti na vajah ali predavanjih višjih funkcionarjev in vodilnih tovarišev. Večkrat so upravičeno odsotni, včasih pa tudi ne. Za slabo udeležbo je kriv tudi slabo izbran dan, izmensko delo. Vse to in še marsikaj so vzroki. Želeli hi, da se stanje izboljša. Seveda se bi morala izboljševati tudi struktura sestava obiskovalcev predavanj. V glavnem so to upokojenci ali člani ZB.
Razprava po predsednikovem poročilu je bila zelo živahna in nekateri člani so diskuti-rali o problemih s področja pomoči, odvzema zdravstvenih izkaznic nekaterim 'kmetom i. p. Borci so diskutirali še o drugih perečih problemih borcev in organizacije.
Lahko rečemo, da je bil plenum občinskega združenja ZB ploden in koristen. Borci so razčistiti marsikatera vprašanja, ki do sedaj niso bila povsem izkristalizirana. Naredili so obračun svojega dela, ki je bilo več kot plodno. Govorili pa so seveda tudi o načrtih za prihodnje leto.
Ob občnem zboru občinskega odbora sindikata delavcev industrije in rudarstva
Proizvajalce še naprej družbeno -ekonomsko usposabljati
Ne smemo se čuditi, da so na nedavnem občnem zboru občinskega odbora sindikata delavcev industrije in rudarstva, pretežni del razprave posvetili krizi v našem premogovništvu. Razpravljali so o vzrokih, ki so pripeljali rudnik lignita v težave. Saj so v premogovniku, po zadnjem rebalansu plana, morali zmanjšati proizvodnjo lignita za 800.000 ton letno. Poleg delegatov pa sta na občnem zboru spregovorila tudi predsednik republiškega sveta ZSS Ivo Janžekovič in predsednik republiškega odbora sindikata delavcev industrije in rudarstva Srečko Globačnik.
mali oglasi
ZAPOSLITEV
0 Dve dekleti gresta za gospodinjski pomočnici. Naslov v uredništvu.
PREKLICI
#	Katarina Silovšek, Šalek 15, preklicuje neresnične besede, ki jih je govorila o Fridi Živne, Tomšičeva 9.
#	Marija Koren, Topolšica 10, preklicuje neresnično obrekovanje o Mariji Pristovšek, Topolšica 11 in se ji zahvaljuje, da je odstopila od tožbe.
ZAHVALA
0 Ivanu Crepu iz Velenja se zahvaljujem, ker je rešil 3-letnega sina Dušana, ko je bil 12. 4. 1967 v smrtni nevarnosti. Rešil ga je z umetnim dihanjem na usta. Anton Drolc, Šlandrova 1, Velenje.
IZGUBLJENO
0 V ponedeljek je bil izgubljen ženski zložljiv dežnik na poti od šaleške 18 do stare šole na šaleški cesti. Najditelj naj ga vrne proti nagradi v recepciji hotela.
Rudi Delopust — predsednik občinskega odbora sindikata industrijskih delavcev in rudarjev je dobršen del svojega referata posvetil glavnim vzrokom, ki so privedli rudnik in vso dolino v krizo. Povedal je, da je bil ves razvoj grajen na energokemičneip kombinatu. Tudi zakasnitev gradnje termoelektrarne povzroča težave. Velenjski rudnik je razvil svoje proizvodne zmogljivosti na 3.5 milijona ton lignita letno, na podlagi zveznega načrta. Upravičeno so se delegati na občnem zboru vprašali zakaj so odgovorni v republiki, ki so pomagali načrtovati energo-kemični kombinat, odločitev o prenehanju investicije tako dolgo zavlačevali. Menili so. da bi v Velenju, če bi že prej vedeli o tej odločitvi, lažje prebrodili krizo, ker ne bi zvišali kapacitet rudnika in tudi ne števila zaposlenih.
Delegat Rudi Kortnik je na zboru povedal, da ne vztrajajo na tem, da bi morali za vsako ceno še naprej rudariti, zahtevajo pa enakopravni položaj v družbi.
Najhujše je, da so morali v velenjskem rudniku odpustiti okoli 400 rudarjev in zaposlenim znižati osebne dohodke od prejšnjega povprečja 120.000 S-dinarjev na 86.000 S-di-
nartev.
»Vsi," ki so odpovedi že prejeli so jih z velikim razumevanjem,« je povedal delegat Jože Volk. »Na izdane odločbe se je pritožilo le 28 rudarjev. Marsikateremu od teh se je res zgodila krivica, zato bomo vsako pritožbo pregledali in skušali najti najboljšo rešitev.«
Najbolj pereče je takrat, ko je treba odpustiti zaposlene. Tega so se zavedali ves čas tudi v rudniku. Zato so skušali vsem najti zaposlitev. 170 rudarjev se bo zaposlilo v Luki Koper. Jeseniška železarna in opekarna Ljubečna sta sprejeli 80 rudarjev, nekaj pa se jih bo zaposlilo tudi v celjski cinkarni. Brez dvoma je takšna skrb za delavce lahko za vzgled ostalim. Tako je med drugim v razpravi povedal tudi predsednik Srečko Globačnik.
Na občnem zboru so izvolili delegate in nov običnski odbor. V običnski odbor so bili izvoljeni: Anton Blaj (RLV). Ivo Knez (RŠC), Peter Kodela (RLV), Rudi Kortnik (RLV), Franc Pečovnik (TE Šoštanj), Danilo Pocajt (»Gorenje« Velenje) in Janez Slatner (TUŠ).
Za člane republiškega odbora tega sindikata sta bila izvoljena Danilo Pocajt in Maks Kranjc. V centralni odbor sindikata delavcev industrije in rudarstva Jugoslavije pa so izvolili Cirila Grebenška iz velenjskega rudnika.
Vesti iz
^ _
Smartnega ob Paki
Skupno delo rodi uspehe
Cesta iz šmartnega v Mali vrh je bila do nedavna skoraj neprevozna. Krajevna skupnost je prispevala za popravilo te ceste sto tisoč starih dinariev. Prebivalci tega hribovitega predela pa so s svojim delom pripomogli k temu, da ie danes cesta prevozna do pod vrha. Sedaj nimajo več skrbi, kako bodo spravili kurjavo in drugo na svoje domove. Sami so k popravilu ceste prispevali 1.200.000 starih dinarjev.
Ravno tako so se izkazali prebivalci Velikega vrha. Saj so v Hudem potoku zgradili dva betonska mostova, ki sta stala nekaj nad 3,700.000 starih dinarjev. Od tega jim je krajevna skupnost nakazala 700.000 starih dinarjev, ves ostali denar pa so prispevali s prostovoljnim delom in materialom prebivalci sami. Tako je
TONE DOVŠAK
V	nedeljo, 2. aprila smo v Šoštanju položili v prerani grob Toneta Dovšaka, uslužbenca tovarne usnja Šoštanj, ki je v bolnici Slovenj Gradec podlegel dolgotrajni zahrbtni bolezni.
Pokojni Tone se je rodil 3. 1. 1914 v vasi Sv. Križ pri Trstu, kjer je končal osnovno šolo in gimnazijo ter se kasneje vpisal v srednjo tehniško šolo v Ljubljani, katero je tudi končal.
Zaradi neurejenih narodnostnih razmer na Tržaškem med I. in II. svetovno vojno, kjer so zatirali slovensko govorico, se je preselil v Jugoslavijo in se zaposlil pri gradnji ceste Črna—Št. Vid—Zavodnje—Šoštanj. Tu je ostal vse do prihoda nemških okupatorjev.
Ko je prišel v Šoštanj se je povezal z napredno revolucionarno mladino. Tu se je tudi poročil in ustvaril svojo srečno družino.
Po prvem napadu na Šoštanj, v noči od 7. na' 8. oktober 1941, so ga Nemci aretirali, zaprli in določili za talca. Odpeljali so ga v taborišče na grad Bori od koder so ga na začetku leta 1942 izpustili domov kot invalida in bolnika. Po okrevanju se je zaposlil v keramični tovarni Li-boje.
V	Topolšici se je Tone Dovšak 20. 11. 1944 vključil v XIII. udarno brigado Mirka Bračiča in ostal v njej do osvoboditve. Zatem so ga premestili v komando mesta Šoštanj in ga 2. oktobra 1945 demobilizirali. Po demobilizaciji se je zaposlil v šoštanjski tovarni usnja in bil vse do njegove smrti na odgovornih položajih.
Kot družbeno-politični delavec je delal v sindikatih, pri planinskem društvu, telesno vzgojnem društvu in njegova zasluga je, da je po vojni tako hitro zaživela društvena dejavnost v Šoštanju.
Vsi, ki smo Toneta dobro poznali in z njim sodelovali, ga bomo ohranili v lepem in nepozabnem spominu. Za vsa njegova dobra dela pa se mu iskreno zahvaljujemo.
Jože Delopst
sedaj tudi ta cesta v dobrem stanju in veže Šmartno s Št. Andražom.
Agilna lovska družina
Pred dnevi so lovci polagali obračun svojega dela. Zastavljene cilje so dobro izvršili. V njihovem lovišču, ki obsega nekaj nad 2000 ha, je sedaj kar nrecei divjadi. Odstrelili so 16 srn, 59 zajcev in 30 fazanov. V letošnjem letu nameravajo odstrel divjadi nekoliko zvišati. Ker pa ie v revirju tudi precej roparic, posebno lisic in vran (teh so uničili nad 300), bodo storili vse, da to število zmanjšajo na najnižjo mero.
Največji uspeh pa je lovska družina dosegla s tem, da si je s prostovoljnim delom članstva postavila lepo lovsko kočo pri Antonu v Skor-nem. Vrednost koče cenijo nekaj nad dva milijona starih dinarjev.
Istega dne smo pokopali markant-nega starega šoštanjčana Jožeta Delo psi a — pekovskega mojstra. Umrl je v starosti 88 let.
Pokojni Jože Delopst je bil napreden in narodno zaveden Slovenec. Leta 1920 si ie v Šoštanju ustvaril lastni dom. Bil je in ostal zaveden narodnjak, ki se je boril za človeške pravice.
Že oktobra 1941. leta se je povezal z narodnoosvobodilnim gibanjem. Zaradi njegove narodnostne zavesti in kremenitega značaja je bil za Nemce nevaren. Zato so ga aprila
1942.	leta zaprli v celjske zapore in ga 2. maja 1942 v Mariboru obsodili na smrt. Ker pa mu Nemci niso mogli dokazati sodelovanja z osvobodilnim gibanjem, so ga januarja
1943.	leta izpustili domov.
Kako priljubljen je bil pokojni Jože Delopst med Soštanjčani in okoliškimi prebivalci ter med stanovskimi tovariši, potrjuje številno spremstvo na njegovi zadnji poti.
M. V.
RUDARSKA GODBA PRED SVOJIMI NASTOPI
PEST
PROGRAM TURISTIČNIH PRIREDITEV
Rudarska godba ima v Velenju že tradicijo. In ne samo to. Vseskozi se odlikuje tudi po številnih nastopih, na katerih je dosegla lepe in pomembne uspehe. O tem pričajo številne diplome in priznanja, ki visijo po stenah godbene sobe.
Brez težav tudi pri njih ne gre. Število onih, ki so pripravljeni ure in ure vztrajno in trdno delati, je vedno manjše. Zlasti manjka mlajših godbenikov. Po tem pa sredstva, intrumenti, notni material... Še in še bi lahko naštevali težave s katerimi se borijo.
Letošnji program nastopov je bogat. Nanj se pridno pripravljajo. Obiskali bodo bolnike, člane rudniškega kolektiva, ki se zdravijo v Topolšici, Celju, Slovenj Gradcu, Ljubljani in na Jesenicah. Zanje bodo priredili koncerte. 24. in 25. junija pa bodo odšli v Avstrijo. Vrnili bodo obisk mestni godbi iz Brucka ob Muri. Najbolj pa se pripravljajo na revijo pihalnih orkestrov Slovenije, ki bo 18. junija v Kopru.
Čez nekaj dni jih bomo slišali tudi v Velenju, ko bodo 1. maja zjutraj igrali budnico. V Velenju bodo imeli 29. aprila še promenadni koncert.
Del sredstev dobi godba od članarine. Zaposleni v rudniku plačajo 100 starih dinarjev na mesec. Takšno članstvo daje članu možnost, da godba igra pri pogrebu člana in njegove žene. Če je sin samski in plačuje članarino ,igrajo tudi na pogrebu njegovim umrlim staršev.
Tudi upokojenci so lahko podporni člani. Malenkostni letni prispevek — 1200 starih ditiarjev — daje upokojencem pravičo, da igrajo njemu in njegovi ženi, če umreta. Seveda mora biti članarina plačana celo leto naprej.
Godbo pa se lahko naroči tudi ob vsaki priliki, če jo naroči delovna organizacija plača 100.000 starih dinarjev, če pa jo naroči privatnik pa 50.000 starih dinarjev.
Menijo, da bodo na ta način godbo nekoliko finančno okrepili in si lahko nabavili najnujnejše.
Kot nam Je znano ste na letošnje tekmovanje povabili kar 13 evropskih ln izvenevrop-skih dr".:iv. Prireditev takšnega obsega zahteva dok'l velike priprave. Kako potekajo in kako daleč ste z njimi?
Res je, lotili smo se težke in odgovorne naloge. Gre za prireditev, ki bo imela širok odmev, od nas pa je odvisno ali bo pozitiven ali pa negativen. Odbor se tega zelo dobro zaveda, zato potdkajo priprave že od januarja. Lahko rečemo, da smo danes z njimi že tako daleč, da s precejšnjo gotovostjo lahko računamo na uspeh.
Organizacija takšne prireditve je tehnično precej zamotana in zahtevna. Čeprav zaenkrat še vsa teža organizacije leži na izvršnem odboru kluba, smo že formirali pododbore, ki bodo prevzeli posamezne službe in dolžnosti. Naštel bi najpomembnejše: gospodar-sko-finančni, tehnično vodstvo tekmovanja, protokol, sprejem in namestitev gostov, informacije, rediteljsika in blagajniška služba, medalje, diplome, darila, šopki in nazadnje zelo odgovorno in komplicirano delo, tj. delo računske komisije. Ta bo morala biti zelo dobro izvežbana in pripravljena, saj bodo razglasitve rezultatov vsak večer po končanem tekmovanju.
Vse te dolžnosti so v glavnem že Tazdeljene, prevzeli pa jih bodo ljudje, ki s svojo resnostjo jamčijo za uspeh. Ce se izrazim v kotalkarskem žargonu, moram reči, da je te priprave treba le še zlikati.
Predpostavljamo, da bodo za izvedbo te prireditve potrebna precejšnja finančna sredstva. Ali imate že zagotovljena in ali imate pri zbiranju teh težave, aH pa naletite povsod na razumevanje?
S finančnimi sredstvi imamo težave v toliko, ker nam zbiranje teh odvzema veliko časa in potrpljenja. V ta namen je ustanovljen poseben pododbor, sprejeli pa smo tudi usluge študentskega reklamnega servisa iz Ljubljane. Naloga obeh je zbiranje reklamnih oglasov m to za bilten, fci bo izdan ob sami prireditvi, dalje za vstopnice, katere bomo poizkušali tiskati čim okusneje, da bodo nekakšni spominki na prireditev in za reklamne panoje, ki bodo stalna reklama na kotal-kališču.
Z zadovoljstvom lahko povem, da je večina podjetij iz naše občine pokazala za to veliko razumevanje, nekatera celo preko naših pričakovanj. Ob tej priliki se jim v imenu celotnega kluba iskreno zahvaljujem.
Po (eznamu "povabljenih reprezentanc lahko sodimo, da se nam obetajo vrhunski športni
LETOŠNJI NAČRT TURISTIČNEGA DRUŠTVA VELENJE JE ŠE PO-SEBNO BOGAT. SMO V MEDNARODNEM LETU TURIZMA IN VELENJSKI TURISTIČNI DELAVCI PRIČAKUJEJO VEČJE ŠTEVILO TURISTOV.
Njihov delovni program izhaja iz postavk srednjeročnega plana gospodarskega razvoja turizma mesta Velenja in okolice.
Ureditvi mesta bodo posvetili največ pozornosti. Mesto mora biti čisto, zelenice in cvetlični nasadi ure-
jeni. Organizirali so tudi tekmovanje o ureditvi balkonov in okolice hiš. V ta namen so ustanovili posfebno komisijo, ki bo nagradila lastnika najlepšega balkona, hišnika za najlepše urejeno okolje in aranžerja za najlepšo in najbolj domiselno izložbo.
Švicarji praznovali v Velenju
PRIPRAVLJAJO SE NA VELIK ŠPORTNI DOGODEK
Obiskli smo velenjske kotalkarje, ker nas je zanimalo, kako potekajo njihove priprave za 2. mednarodni kriterij, ki bo od 30. junija do 4. julija v Velenju. Predsednik kluba Slavko Vidmar nam je na zastavljena vprašanja odgovoril tako-le:
dosežki, če se bodo le-te vse odzvale. Na kakšen obisk gledalcev računate in kako boste poskrbeli za reklamo?
Prireditev samo lahko imenujemo neuradno evropsko prvenstvo, kajti povabili smo vse evropske države, ki ta šport goje kot tekmovalni. Vabila smo razširili še na ZDA in Novo Zelandijo. Slednji so že v lanskem letu na svetovnem prvenstvu v Essenu izrazili željo, da bi radi prišli, medtem ko bi udeležba ameriških tekmovalcev bila .posebna atrakcija, saj slove po izrednih dosežkih v'prostem kotaikanju. V evrapsikem merilu pa zasedajo vodilno mesto vsekakor Zahodni Nemci, ki pa so se is svojo 25-člansko ekipo že napovedali. Računamo torej na precejšnjo, če že ne kompletno udeležbo.
Umetnostno kotalkanje je lep, toda zahteven in težak šport. Velika vzdržljivost ter obvaladanje najtežjih prvin raznih skokov se preko baletnih elementov in s tankočut-nostjo za glasbo združuje v estetsko celoto. Vrhunslki dosežki v tem športu lahko zadovoljijo še tako zahtevnega gledalca. Prepričani smo, da bo prireditev v Velenju v tem pogledu dosegla najvišji nivo.
Radi bi ta šport propagirali, kot ga v zadnjem času vse bolj propagiramo po celem svetu. Vedno v senci umetnostnega drsanja, postaja vedno bolj aktualen, saj so pogoji zanj mnogo bolj enostavni. V Miinchenu že gradijo novo moderno kotalkališče, da bi tako v letu 1972 tudi kotalkanje vključili v olimpijske igre.
Mi se bomo poslužili vseh možnih načinov reklame. Prepričani smo, da bo obisk zadovoljiv, bojimo se celo, da bodo posebno ob večerih, ko bodo na sporedu iprosti programi, kapacitete kotaJkališča premajhne.
Ali bodo v tej močni mednarodni konkurenci sodelovali tudi velenjski kotalkarji in če bodo, ali ste jim posvetili za to posebne priprave?
Vsekakor da bodo. To si s svojo vztrajnostjo in marljivostjo tudi zaslužijo. Sicer se pa po tem vprašanju obrnite na vodjo tehničnega odbora Hinka Dermola, iki vam bo na to lahko bolje odgovoril (op. ur. v naslednji številki ŠR objavljamo intervju z njim).
V mednarodnem letu turizma bo vaša prireditev prav gotovo nemajhen prispevek k pospeševanju te tudi za našo dolino perspektivne gospodarske panoge. Nedvomno se bo z dobro organizacijo in Izvedbo te športne manifestacije ponesel glas o dolini širom po svetu. Kaj vas v zvezi s pripravami najbolj skrbi in česa mislite ne boste mogli premostiti?
Prireditev je v mednarodnem .letu turizma vključena v program prireditev celjskega turističnega področja in se po tej strani tudi propagira. Naše sodelovanje s turističnim društvom Velenje pa je zelo tesno, kar nedvomno olajšuje delo, rezultati skupnih prizadevanj pa so Zato lahko le boljši.
Težave imamo Ie s premajhnimi garderobami, ki bodo ob tej priliki s svojimi razpoložljivimi prostori služila za upravni center tekmovanja in bomo v ta namen morali najti dodatne rešitve. Upamo pa, da bomo tudi to zadovoljivo rešili.
Poseben problem pa predstavljajo hotelske kapacitete, ki za takšne ključne prireditve že .davno več ne zadoščajo in jih bomo morali reševali na drug način, kot so internati in privatne sobe. Obstoja bojazen, da bo to skalilo vzdušje udeležencev, ki so kot svetovni pptniki vajeni komfoita. Prepričani smo, da bo'gostoljubna pripravljenost Velenj-čanov, ki bodo z njimi kakorkoli kontaktirali, nadomestila to vrzel, da se bodo tako polni najlepših vtisov radi vračali k nam.
V Velenju je priredil proslavo petindvajset letnice obstoja podjetja lastnik švicarske tvrdke C. H. KATHAN, arhitekt biro, ki se ukvarja z montažno gradnjo in opremo stanovanj. Proslava je bila v restavraciji »Jezero«. Udeležilo se jo je preko 20 Švicarjev. Kot je povedal g. Kathan, se mu Velenje zelo dopade, zato je tudi tu praznoval svojo pomembno obletnico. Ta švicarska firma je navezala poslovne odnose s Stixom in Chrom-metalom. Na sliki: g. Kathan in njegova soproga v družbi z direktorjem Stixa K. Dremlom.
Občni zbor občinske gasilske zveze Velenje
NOVI USPEHI
GASILCI NAŠE OBČINE SO SE TUDI LETOS ZBRALI NA REDNEM OBČNEM ZBORU, DA OCENIJO SVOJE DELO IN NAREDIJO NAČRT ZA BODOČE.
Predsednik občinske gasilske zveze Miloš Volk je v svojem poročilu ocenil preteklo obdobje. Poročal je tudi komandir Egidjj Petretič. Občni zbor je pozdravil in mu zaželel uspešno delo tovariš Srečko Dimec, tajnik gasilske zveze Slovenije.
Predsednikovo poročilo je zajemalo obdobje od ustanovitve občinske zveze. Dejal je, da jc ta forum zabeležil pri svojem delu precejšnje uspehe. Občinska gasilska zveza Velenje, s svojimi organi, se je trudila, da bi vključila v organizacijo čimveč novih članov. V ta namen je pomagala društvom pri prirejanju tečajev, predavanj i.n drugih oblik dejavnosti. Vzgajali so vodilni kader na seminarjih. Pospeševali pa so tudi pripravo tekmovalcev za različna tekmovanja. Od teh se je morda najbolj odlikovala desetina pionirjev IGD RLV, ki je zasedla na gasilski olimpiadi v Karlovcu drugo mesto.
Gasilska društva pa je vsekakor vzpodbujalo k še večji dejavnosti točkovanje občinske zveze. Tovariš predsednik občinske zveze je seznanil člane tudi s stališči in glavnimi problemi GZS. Te bi pravzaprav lahko strnili v dve komponenti — položaj in Vlogo gasilstva v naši družbi in pa seveda problem financiranja.
V nadal jevanju poročila je tovariš Miloš Vol1,k prikazal številčno stanje članstva v zadnjih letih. Lahko rečemo, da je to precej naraslo. Ven. dar pa je dokaj neugodna starostna struktura članstva. Premalo je tudi tehnične inteligence.
Dejavnost društev je bila v zadnjem obdobju zelo razgibana. Poudariti je treba vsekakor hitro in požrtvovalno akoijo vseh gasilcev iz okoliških krajev ob požaru v Šoštanju.
Društva so z različnimi oblikami dela, predvsem pa s kulturnimi prireditvami in veselicami, pridobila znatna gmotna sredstva. Tako so lahko nakupila gasilsko opremo.
Predsednik je omenil tudi uspehe in prizadevanja' nekaterih društev pri gradnji novih domov ali nakupu avtomobilov. Člani so prispevali veliko v obliki prostovljnega dela, včasih pa tudi v kakšni drugi obliki.
O tem in še marsičem so govorili na občnem zboru gasilcev naše Občine. Lahko rečemo, da so bili gasilci delavni. Vendar ipa bi lahko dosegli še večje uspehe, če ne bi pri svojem delu naleteli na razne težave, te pa so predvsem finančnega značaja.

HYrci7T Pim
>AAiJj(i^£i,JL J^tJJH
c L A S 1 L O SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVBEOA L1UDBTVA osctnb VELENJE
Lastnik in izdajatelj: Občinski odbor SZDL Velenje — Urejuje uredniški odbor: Ivan Fljavž, Franjo Kljun, Franc Lesnik, Maks Medved, Ljuban Naraks, Milan Sterban, Jože Tekavc, Maruša Trampuš, Alojz Zavolovšek in Rudi Ževart — List Izhaja vsak drugi četrtek — Posamezna številka stane 30 novih par ali 30 starih dinarjev — Letna naročnina 7 novih dinarjev in 50 novih par ali 750 starih dinarjev, polletna naročnina 3 nove dinarje in 73 novih par ali 375 starih dinarjev Naročnina se plača vnaprej na tekoči račun: 5074-8-369 pri SDK, ekspozitura Šoštanj — Naslov uredništva: ŠALEŠKI RUDAR, Velenje, Titov trg 2, poštni predal 89, telefon 8-50-87 — Rokopisov in fotografij ne vračamo — Tisk in kllšeji: GP
Celjski tisk Celje.
Poleg tega pa bodo izboljšali parkirne prostore, razsvetljavo in poti. Tudi svetlobne reklamne napise bodo skušali izpopolniti. Predvsem pa bi bilo potrebno, da bi bili sedanji napisi vedno razsvetljeni.
V svojem delovnem programu so velenjski turistični delavci posvetili posebno pozornost gostinstvu in trgovini. Prizadevali se bodo, da bodo lokali čisti. Izboljšali bodo gostinske usluge. Posebej poudarjajo, da mora sanitarna in tržna inšpekcija pogosteje pregledovati vse turistične objekte in gostinske lokale.
Izboljšali bodo udobnost v week-end naselju »Jezero« in avtocampu.
Popestrili bodo tudi družabnost v Velenju. Poleg tradicionalnih prireditev, bo letos v Velenju še nekaj novih. Julija bo v Velenju največ prireditev. 1. in 2. julija bo na kotal-kališču II. mednarodno tekmovanje kotalkarjev. Osrednja turistična prireditev bo brez dvoma 4. julija ob velenjskem jezeru. Iz vseh strani sveta se bodo zbrali naši rojaki na izseljenskem pikniku. 15. in 16. julija bo IV. mednarodni plesni turnir. »Evropa pleše«. Na livadi nad velenjskim jezerom bo 6. avgusta nastop dresiranih psov in konjev. Letos bo cilj rallya »starih veteranov« v Velenju. To bo 17. septembra. 1. oktobra pa bo v Velenju start ocenjevalnih cestnih avto dirk za ženske. Kot tradicionalna prireditev pa bo seveda 18. junija velika tombola.
Reklama je sestavni del dejavnosti velenjskih turističnih delavcev. Obnovili bodo vse reklamne table. Izdali turistični vodič po Velenju in propagandni barvni turistični film »VVeekend v Velenju«.
Sestavni del uspešnega razvoja turizma v vsakem kraju je vsekakor spominkarstvo. Spominkov bo letos v Velenju dovolj.
V planinske vrste več
mladine
*
Planinsko društvo Velenje je imelo na začetku aprila v sejni sobi Skupščina občine Velenje redni letni občni zbor. Poleg planincev in predstavnikov ostalih društev, se je zbora udeležil tudi član upravnega odbora Planinske zveze Slovenije ing. Pavle šegula. Ta je pred ob-čnim zborom pokazal 160 barvnih diapozitivov iz slovenskega gorskega sveta.
Velenjski planinci so z veseljem ugotavljali, da ni bilo zaman njihovo delo pri pridobivanju novih članov. Največ uspeha so imeli med mladino, saj je bila ta na občnem zboru najbolj zastopana. Poleg os- . novnih finančnih težav, s katerimi so se velenjski planinci v tem letu borili, so bili predvsem delovni med mladino. Največ planincev so pridobili na rudarskem šolskem centru. Tu so ustanovili posebno planinsko alpinistično skupino, ki združuje 150 mladih ljubiteljev gora.
Delaven je bil tudi združeni šaleški alpinistični odsek.
Velenjsko in šoštanjsko planinsko društvo vključuje 1.200 planincev. Vendar kljub temu ne dobivata obe društvi nobene finančne pomoči za svojo dejavnost. Na občnem zboru so menili, da bo morala komisija za društveno dejavnost pri občinski konferenci SZDL uvideti, da je planinska organizacija družbi potrebna. Čeprav iimata Obe društvi planinski koči, sredstev nimata na voljo.
Planinci >so govorili o bodočih nalogah. Pri tem so zlasti poudarjali propagando iin vzgojo članstva.
šaleški alpinistični odsek je prevzel nalogo, da bi izvedel, poleg svojih rednih akcij, tudi štiri izlete na Triglav, Ojstrico, Skuto in Storžič in to za planince iz velenjskega in šoštanjskega planinskega društva Tako bodo praktično povezali že večkrat izrečene težnje po skupnem sodelovanju. Ugotovitev občnega zbora, da bo naše planinstvo toliko vredno kolikor bomo dajali za planinski naraščaj, mora nujno najti mesto v obeh planinskih društvih. Navzoči zastopniki planinskih skupin iz osnovnih šol, rudarskega šolskega centra in gimnazije so sami opozorili nase. Tu je kader mladih planincev in alpinistov.
Za novega predsednika planinskega društva Velenje so izvolili profesorja Petra Ficka iz rudarskega šolskega centra.
-bv
šport šport
KOŠARKA
REPUBLIŠKA LIGA
Šoštanjčani najboljši flektra s svojimi močmi
Na občinskem prvenstvu v vajah na orodju za šolska športna društva so se najbolj izkazali telovadci I. osnovne šole iz Šoštanja. Nastopilo je 60 telovadcev. Med posamezniki sta bila najboljša pri pionirjih Janko Sevčnikar, pri pionirkah pa Marjeta Praznik oba iz I. osnovne šole iz Šoštanja. Rezultati: pionirji — ekipno: 1. ŠŠD I. osnovna šola šoštanj 217,0; 2. ŠŠD Osnovna šola G. Š. Velenje 216,0; 3. ŠŠD Osnovna šola MPT Velenje 210,2; 4. ŠŠD II. osnovna šola šoštanj 191,2. Posamezno:
1. Janko Sevčnikar (šoštanj I.) 37,9; 2. Anton Planine (MPT Vele-
nje) 37,7; 3. Slavko Jan (šoštanj I.) 36,0; 4. Savo Lah (Gš Velenje) 35,9; 5. Franc Jezernik (MPT Velenje) 35,6; 6. Marko Klemenčič (šoštanj I.) 35,5. Pionirke ekipno:
1. ŠŠD I. osnovna šola šoštanj 215,9; 2. ŠŠD osnovna šola MPT Velenje 208,3; 3. ŠSD osnovna šola GŠ Velenje 201,6; 4. ŠŠD II. osnovna šola šoštanj 196,2. Posamezno:
1. Marjeta Praznik (šoštanj I.) 38,0; 2.. Marjana Kolar (GŠ Velenje) 36,8; 3. Zorana Teran (šoštanj I.) 36,7; 4. Jelka Slapar (šoštanj II.) 36,4; 5. Agata Brglez (šoštanj I.) 35,6; 6. Olga Meh (MPT Velenje) 35,5.
Srečanje športnikov IIŠC Velenje
in ŠI&C Store.
Učenci šolskega športnega društva rudarskega centra Velenje in šolskega industrijsko kovinarskega centra iz Štor so se pomerili med seboj v petih športnih panogah — rokometu, odbojki, košarki, namiznem tenisu in šahu.
Razen v namiznem tenisu so v vseh panogah zmagali športniki RŠC.
Pobudo za tovrstno srečanje so dali Štorčani, kar se je pokazalo
zelo koristno. Podobna srečanja bi kazalo še večkrat organizirati. Rezultati: Rokomet
R SC — ŠlKC 18:8 (9:6) Košarka
RŠC — ŠIKC 49:42 (22:17) Odbojka
RŠC — ŠIKC 2:1 Namizni tenis RŠC — ŠIKC 1:3 Šah ;ia 12 deskah RŠC — ŠIKC 7 >/:-.:4 '/2
Pionirji Šahisli so tekmovali
Kot vsako leto bodo slovenski pio-nirji-šahisti proslavili Dan mladosti s šahovskimi tekmovanji.
V	naši občini smo najprej izvedli odredna šahovska tekmovanja, ki so bila zares množična.
V	Pionirskem klubu v Šoštanju je bilo občinsko šahovsko tekmovanje za posameznike — zmagovalce na odrednih tekmovanjih.
Tekmovalo je 27 pionirjev, občinski prvaki pa so naslednji pionirji: 3 mlajše pionirke: Angelca Juvan 1— U. osnovna šola šoštanj;
(I mlajši pionirji: Rajko Založnik — II. osnovna šola Šoštanj, Rudolf Špegelj — I. osnovna šola šoštanj;
9 starejše pionirke: Jana Hudomal — II. osnovna šola šoštanj;
® starejši pionirji: Andrej Mlakar
- I. osnovna šola šoštanj.
Prvaki so si pridobili pravico sodelovanja na področnem šahovskem tekmovan ju v Celju.
Na ekipnem prvenstvu pa je tekmovalo 14 ekip s 56 pionirji.
Zmagale so naslednje ekipe:
O mlajše pionirke — II. osnovna šola Šoštanj: 1. Angelca Juvan, 2. 01-
Košarkarji »Elektre« v novi sezoni
Košarkarsko igrišče v Šoštanju je zopet oživelo. Igralci košarke in rokometa so se preselili iz telovadnice na plan, da v tekmovanju, ki sloji pred njimi dosežejo čim lepše uspehe. Takoj se pri tem lahko pohvalijo rokometaši Partizana, ki v tekmovanju dosegajo že lepe uspehe .predvsem po zaslugi (Štefana Kaca.
Košarkarji Elektre pa stojijo pred odgovorno nalogo, braniti že ustvarjen ugled v republiškem tekmovanju. V preteklih letih so košarkarji Elektre dosegali lepe rezultate, navduševali so svoje občinstvo in bili veseli vsakega usipeha. Zdi se, da letošnja sezona predstavlja trenutno krizo, kajti nadoknaditi bo treba nekaj dobrih igralcev, ki so aktivno prenehali igrati košarko to so: Perhaj,
Teden športa v Šoštanju
TVD Partizan v Šoštanju marljivo dela. Tudi za letos pripravljajo — Teden športa. Ta manifestacija postaja pravi praznik športnikov tega kraja. Zaradi izredne pestrosti in kvalitete pa že tudi prerašča krajevne in občinske okvire. Letos bo teden športa od 4. do 11. junija. Vsaka sekcija v društvu: košarka, rokomet,
Iznajdljivi rokometaši
Velenjski rokometaši že nekaj časa dosegajo lepe uspehe. Trenutno so v štajerski conski ligi prvi. Vendar rniso uspešni samo na športnem področju. Ker jih je stalno trlo pomanjkanje sredstev so se letos odličili, da bodo -.11 m i poskusili najti izhod. Obisk da tekmah je zaradi dobre igre moštva iz nedelje v nedeljo boljši. Da bi privabili še več gledalcev so sklenili, da bo vsaka vstopnica tudi srečka. Prijatelji rokometa bodo lahko
šoštanjski košarkarji, ki so v	krajev, so letos sklenili, da se bodo prejšnjih tekmovalnih obdobjih ime- borili pod koši z domačimi igralci
li v svojih vrstah igralce iz drugih	(šoštanjčani).
ilektra:Ilirija	65:74 (35:38)
V prvem kolu letošnjega prvenstva so se pomerili na svojem igrišču z ljubljansko Ilirijo. Kljub temu, da so srečanje izgubili z rezultatom 74:65 (38:35) so mladi igralci pokazali, da se znajo boriti. Saj so bili v posameznih delili igre enakovredni nasprotnik visokim igralcem Ilirije. Če bi v moštvu Elektre nastopil poškodovani Lukman, bi bil rezultat še ugodnejši.
JUDO
Velenjčani zmagali v Mhriboru
V okviru slovenske judo lige so velenjski judoisti gostovali v Mariboru in se v trobo-ju pomerili z judoisti Maribora in Murske SJobote. Velenjčani so kljub odsotnosti $kri-pača bili najboljši borci in v obeh dvobojih zmagali.
Rezultati: VELENJE : MARIBOR 20:17 Kovač : Hibi R.	0 '0
Tanjšek : Hibi B.	0:7
User : Gabrijan
Siinončič . Curk
Divkovič : Lipovšek
VELENJE : MURSKA SOBOTA 27:15
Kovač : Horvat
Tanišok : Seruga
Usar ; Sjrkon
Simoriči? : Kos
Divkovič : Kukanja
SABLJANJE
Kasazi ntjboljsi
gica Plazi, 3. Jožica Hudournik, 4. Marjanca Lipičnik;
© mlajši pionirji — II. osnovna šola šoštanj: 1. Rajko Zaleznik, 2. Janko Pečovnik, 3. Franc Hudomal, 4. Vinko Škrlovnik;
O starejše pionirke — II. osnovna šola šoštanj: 1. Jana Hudomal, 2. Ivanka Rajšter, 3. Zofka Pečovnik, 4. Marija Laznik;
9 starejši pionirji — II. osnovna šola šoštanj: 1. Danilo Dobovičnik, 2. Ivan Supovec, 3. Slavko Polenik, 4. Hinko Stropnik.
Vse štiri ekipe bodo sodelovale na področnem šahovskem tekmovanju v Celju. Najboljše področne ekipe pa se bodo plasirale na republiškem prvenstvu, ki bo 28. maja 1967 v Ljubljani.
Posameznikom in ekipam čestitamo k doseženemu uspehu ter jim želimo uspešno sodelovanje na področnem in republiškem prvenstvu.
Priznanje izrekamo tudi šahovskemu krožku na II. in L osnovni šoli šoštanj.
Občinska pionirska komisija Velenje
V telovadnici rudarskega šolskega centra sta se v prijateljskem iabljaškem dvoboju
pomerili 'med seboj mladinski ekipi Partizan-Rudarja in Branika iz Maribora.
Velenjski sabljači so tokrat pokazali, da že dobro obvladajo sabljaško veščino. Bili so boljši otl gostov in zabeležili več zmag: Srečanje si je ogledalo kakih 100 gledalcev. So-
di! pa jo Jug.
Vrstni red po finanlnih borbah: 1. Agim Kazazi (Velenje) 1. Toni Ključar (Branik) J. Andrej Kobole (Velenje)
4.	Boris Močilnik (Velenje)
5.	Robert Verdnik (Branik)
6.	Mirko Majcenovič (Branik)
NOGOMET
Naši reprezentanci pripravljeni
Zupančič in Naroloenik. Vendar pri tem ne smemo biti pesimisti saj je v teh letih rastel mladi rod, ki bo ve^yetno uspešno zamenjal starejše igralce.
Vedno smo našim fantom zaupati — torej zaupajmo jim še zdaj in upajmo, da nas ne bodo razočarali.
Domače moštvo v prvem delu igra doma z: Ilirijo, Maribor, Domžale, Soro, Rudarjem, in Jesenicam. Gostujejo pa pri: Jesenicah, Lesonitu, Slovanu in Braniku.
Tekme bodo za mladi kolektiv, zelo težke, vendar upamo, da bodo fantje dosegli svoj uspeh z željo za obstanek v ligi najboljših košarkarskih kolektivov v Sloveniji.
N. M.
Nadaljevanje prvenstva v SCNL je pokazalo, da sta obe enajsterici Velenja, in Patlizana. šoštanj dobro pripravljeni.
Velenjčani so v prvem srečanju na domačem igrišču proti Dravi iz Ptuja izgubili obe točki. Rezultat pa je bil 2:1 za goste.
Že v drugi tekmi so premagali Grafičar ja i/. Murske Sobote z rc-zultatom 2:0. Gole sta dosegla Kovač in Devič.
V	Celju pa so klonili proti vodeči enajsterici Kladivarja z rezultatom 2:0.
Na gostovanju v Ljutomeru so Velenjčani premagali domači Tehnostroj z rezultatom 3:1 (1:0). Zasluge za zmago ima celotno moštvo. Vsi so se trudili in borili, svojo premoč pa so znali izraziti tudi s tremi poli, ki so iih dosegli Kujan, Topčič in Majdak.
Za Velenie so nastopili: Filipovič, Kuret, Maidak, Gomboc, Trpin, Sitar, Gojevič, Kujan, Topčič in Kovač.
Moštvo Partizana iz Šoštanja je v štirih kolih doseglo tri zmage in en ooraz.
V	prvi tekmi so premagali z rezultatom 4:0 moštvo Pohorja iz Ruš.
Na igrišču v Velenju pa so slavili
Šmarčani vodijo
nogomet, šah, kegljanje, ritmično-baletna skupina in splošna vadba, bodo organizirali srečanja vsaka na en dan v tednu.
Lahko smo prepričani, da bo tudi letošnji teden športa v Šoštanju uspel, saj so se prizadevni organizatorji pri TVD Partizan že večkrat izkazali.
RLV : ASK PHENIKS 5:4 (3:1)
V prijateljski mednarodni tekmi so se pomerili nogometaši sindikalne organizacije F.LV in gostje iz HENIKBERGA (Avstrija). Velenjčani so zmagali s tesnim rezultatom 5:4. Gole sta dosegla Kujan 3 in Hudnrin 2. Nastopili so igralci starejši od 30 let.
prijetno presenečeni 4. julija, ko bo žrebanje. Lahko bodo dobili: električni kuhalnik, gramofon, tranzistor, blago za moško obleko.
Večina velenjskih podjetij je pokazala izredno razumevanje za želje rokometašev. Dobitke so prispevali: »Gorenje«, rudarski šolski center, modni salon, STIX, Slavonija, »Bazen« in »Velma«, gostinsko podjetje »Pod gradom« in hotel Paka.
kratke Športne vesti
Na medobčinskem sindikalnem tekmovanju v veleslalomu občin Ravne, Slovenj Gradec, Radlje, Dravograd in Velenje, sta se od Velenjčanov najbolje izkazala Marjan Pusovnik, ki je zavzel 6. mesto ln Emest Tacol 9. mesto.
VAJE NA ORODJU Na prvenstvu RSC v vajah na orodju so se najbolje uvrstili Mirko Šullgoj 56,3 pred Jožetoni Rovšnikom 54,9 in Urošem Zupancem 54,8.
Ekipa RŠC Velenje pa je na področnem prvenstvu v vajah na orodju v Celju zavzela drugo mesto.
Na področnem prvenstvu v vajah na orodju v Celju je ekipa pionirk iz I. osnovne šole iz Šoštanja zavzela drugo mesto, pionirji iste šole pa so bili četrti.
KROS
Na množičnem krosu v MutI so nastopili tudi tekmovalci iz RŠC in v mladinski konkurenci dosegli naslednja inesta: Karel Gobec 3., Pirmanšck 5. in Ablna 9. mesto, v ekipni razvrstitvi pa so bili tretji.
Na krosu, ki ga je priredil mladinski aktiv šalek, je zmagala ekipa RŠC.
Za Eelektro so nastopili: De Costa I . De Costa II, Moškon, Kac, Jerič, Videmšek, Cerar, Natek, Skornšek, Polovšek in Uranjek.
Največ košov sta dosegla Kac 20 in Jerič 14.
Srečanja ostalih tekmecev: Maribor : Slovan 66:77 (28:29) Domžale : Maribor 66 80:59 (46:19) Lesonit : Sora	63:38 (29:22)
Jesenice : Rudar	83:86 (33:40)
Športnikom za L maj
... —	
	tiilšllli
	
	
	
	
	
r	
10:0 0:0	1 W •
	
0:10	
10:0	•> -l
10:0 7:0	
0:5	ipf.i,

.-V-
drugo zmago nad Fužinarjem iz Raven z rezultatom 1:0. Golje dosegel Illadin.
Pomembno zmago pa so zabeležili v Rogaški Slatini. Z rezultatom 1:0 so premagali domačega Steklarja. Gol je dosegel Kumer.
Zmagovitost šoštanjčanov pa so prekinili igralci Drave iz Ptuja, ki so na svojem igrišču zadali gostom iz Šoštanja težak poraz z rezultatom 5:1 in se s tem oddolžili za poraz v jesenskem delu v Šoštanju. Strelec edinega gola za šoštanjčane je bil Kumer.
Partizan pa je nastopil v postavi: Kac, Koren, Slatinšek, Fodojsteršek, Bukovec Tajnik, Pavšek, Hladin, NTovnk, Stevančevič, Krevselj (Kumer).
Lestvica po 15. kolu: Kladivar 15 12 3 0 68:11 27 Olimp 14 0 2 3 45:24 20 Steklar 15 7 3 5 41:26 17 Partizan 15 8 1 6 33:37 17 Drava 15 6 4 5 35:80 16 Fužinar 15 7 2 6 30:31 16 Grafičar 15 6 3 6 26:29 15 Nafta 14 5 4 5 36:28 14 Mejnik 15 4 3 8 22:37 11 Velenie 15 3 4 8 22:35 10 Pohorje 15 3 2 10 14:56 8 Tehnostroj 15 2 3 10 25:53 7
ANTON ŠKRIPAČ, najuspešnejši ju-doist velenjskega judo kluba. Dvakratni prvak Jugoslavije v mladinski konkurenci.
NAMIZNI TENIS
Domačini najboljši
Partizan i/, šmarth^ga ob Paki je organiziral namiznoteniški turnir, ki so .še ga poleg najboljših domačih tekmovalcev udeležili še
igralci iz Šoštanja, Polzele, Gumilskcga ia •enja. Nastopilo je 3(5 igralcev. Najbolje so .se izkazali domačini, saj so osvojili naj-
več prvih mest.
Vrstni red naibolišlh:
Člani: t. Podgoršek, 2. Brajdič, 3. Polak — vsi (SP).
Mladinci: 1. Ledine* (Gomilsko); 2. Povše;' 3. Prašnikar — oba (SP).
Pionirji: 1. Podnorš>:k (SPL 2. Klamfer (šoštanj). 3. Kranic (SP).
Mladinke: 1. Podgoršek, 2. "Svetko — obs • (SP).
V nadaljevanju prvenstva celjske ce. V prvem srečanju so na doma-nogometne podzveze so nogometaši čem igrišču premagali ekipo Brežic iz Šmartnega ob Paki na vrhu lestvi- z rezultatom 2:0.
Prijateljski nogomet
Ob takih prilikah si nogometaši, člani sindikata RLV, želijo skromne pomoči od svoje sindikalne podružnice, ki naj bi skrbela tudi za rekreacijo svojega članstva.
Podobno srečanje starejših nogometašev bo 30. 4. 1967 v šoštaniu, kjer bo gostovala ekipa iz GRADCHORNA (Avstrija)).
KOŠVRKA
RAZPORED TEKEM REPUBI.ISKfc LIGE — SPOMLADANSKI DEL
I.	kolo — 16. 4. 1967
elektra — ilirija
Maribor — slovan
JESENICE — RUDAR DOMŽALE — MARIBOR LESONIT — SORA
II.	kolo — 23. 4. 1967 ILIRIJA — SORA MARIBOR 66 — LESONIT RUDAR — DOMŽALE SLOVAN — JESENICE ELEKTRA — MARIBOR
III.	kolo — 26. 4. 1967 MARIBOR — ILIRIJA JESENICE — ELEKTRA DOMŽALE — SLOVAN LESONIT — RUDAR SORA — MARIBOR 66
IV.	kolo — 7. 5. 1967
ILIRIJA — MARIBOR 66 RUDAR — SORA SLOVAN — LESONIT ELEKTRA — DOMŽALE MARIBOR — JESENICE
V.	kolo — 10. 5. 1967
JESENICE — ILIRIJA DOM2ALE — MARIBOR LESONIT — ELEKTRA SOR \ — SLOVAN MARIBOR 66 — RUDAR
VI.	kolo — 14. 5. 1967
ILIRIJA — RUDAR SLOVAN — MARIBOR 66 ELEKTRA — SORA MARIBOR — LESONIT JESENICE — DOMŽALE
VII.	kolo — 21. 5. 1967
DOMŽALE — ILIRIJA LESONIT — JESENICE SORA — MARIBOR MARIBOR 66 — ELEKTRA RUDAR — SLOVAN
VIII.	kolo — 28. 5. 1967
ILIRIJA — SLOVAN ELEKTRA — RUDAR MARIBOR — MARIBOR 66 JESENICE — SORA DOMŽALE — LESONIT
IX.	kolo — 4. 6. 1967 LESONIT — ILIRIJA SORA — DOMŽALE MARIBOR 66 - JESENICE RUDAR — MARIBOR
• SLOVAN — ELEKTRA
Priporočilo gospodarskim organizacijam za izpolnjevanje obveznosti o financiranju strokovnih šol
Spričo neurejenosti financiranja izobraževanja in vzgoje je skupščina Slovenije sprejela priporočilo (Ur. 1. SRS, št. 42-232/66) po katerem naj do uveljavitve zakona o izobraževalnih skupnostih in financiranju vzgoje in izobraževanja gospodarske organizacije s prostovoljnimi plačili še nadalje zagotavljajo sredstva za financiranje strokovnih šol.
Po tem priporočilu bodo izpolnile svoje obveznosti tiste gospodarske organizacije, ki bodo glede na ugotovljene potrebe strokovnega šolstva v letu 1967 namenile temu najmanj 1 % od svojih bruto osebnih dohodkov. Prispevka naj ne bi plačevale le tiste gospodarske organizacije, ki neposredno financirajo svoje šole.
Pri pregledovanju, kako je bilo priporočilo izpolnjeno, pa ugotavljajo medobčinski skladi za šolstvo zelo slab odziv gospodarstva. Gospodarske organizacije bodisi za leto 1967 sklenjenih pogodb ne izpolnjujejo ali pa pogodb sploh niso podpisale.
SERVIS
ZA PRALNE STROJE, GOSPODINJSKE APARATE, TER ČIŠČENJE IN MAZANJE ELEK-TRO MOTORJEV VAM NUDI GAJŠEK, JENKOVA 5, VELENJE.
Za prvo četrtletje so zbrali medobčinski skladi za šolstvo le okoli polovico pričakovanega zneska.
Ker medobčinski skladi nimajo drugih dohodkov za financiranje strokovnih šol, pomeni izpad od gospodarskih organizacij pričakovanih sredstev resno nevarnost za nadaljnje delo strokovnih šol. S tem pa so neposredno ogroženi tudi interesi gospodarstva, ki potrebujejo kader iz teh šol.'
Ker bi nadaljevanje takega stanja nujno povzročilo le težko popravlji-
vo škodo na področju strokovnega izobraževanja kadrov,
PRIPOROČA GOSPODARSKA ZBORNICA SR SLOVENIJE
vsem prizadetim gospodarskim organizacijam, naj sklenejo z občinskimi skupščinami ustrezne pogodbe in svoje pogodbene obveznosti redno izpolnjujejo. Le tako bo zagotovljeno delo strokovnih šol na ravni preteklega leta.
»Night club« velenjskega hotela »PAKA« in nočni program slovitih artistov in artistk-plesalk orientalsko-modernih plesov, je znan daleč naokoli, še iz Žalca in Celja, kjer baje že ustanavljajo nekaj podobnega, prihajajo v Velenje.
Štirje gostje (dva para) so prišli nekaj po 21. uri. Kot bi trenil so odšteli štiri jurje vstopnine blagajničarki pri vratih ter vstopili v skoraj prazno dvorano. Ravno so se hoteli vsesti k eni od praznih miz, ko jih je kar od vrat, z nasprotne strani dvorane, glasno opozorila blagajničarka, češ ali ne vidite, da je miza rezervirana. Vsedli so se k drugi mizi, bolj v ozadje s »slabšim razgledom«, kajti na prvi mizi je resnično bil droban listek: REZERVIRANO — NACE. Na podoben način so bile rezervirane še nekatere »boljše« mize, čeprav o teh privilegirancih še ni bilo sledu.
f Rezervirano - Nace !
L.........J
Štirje prišleci, ki so med drugim poleg vstopnine prijazni natakarici pred odhodom odšteli še šest tisočakov za jedačo in pijačo, se niso vznemirjali. Mislili so pač, da je verjetno tista rezervacija namenjena kakemu čezmejnemu »Nacetu« z devizami. Toda bili so nemalo začudeni, ko so se nekaj pred artističnim programom vsedli k tej mizi člani hotelskega osebja, baje recep-torka in natakar ter še nekdo.
Zakaj pa ne! Najprej je potrebno poskrbeti za lastne ljudi, gostje se lahko kar sami znajdejo...
—ČAN
Ivan Malenšek
Pravzaprav ga je lahko najti. Njegova vsakdanja pot vodi na občinsko združenje Zveze borcev NOV Velenje. Tam je predsednik. Srečala sva se ln pogovarjala sva se, o čem drugem, kot o problemih borcev ln njihovih željah. Vprašanja s tega področja so danes njegova glavna »zaposlitev«. Ni mu vse všeč. Včasih je kar malo jezen, ko bere ali sliši kako nekje rešujejo probleme borcev, ljudi, ki so dali zdravje, nemalokrat pa tudi več, za to, da smo danes svobodni. Ni pa ludi vedno zadovoljen z odnosi med borci samimi. Ni mu všeč vsa polemika okrog priznavanja dvojne ali enojne dobe. Po njegovem so prišli na račun tudi taki, ki med vojno smodnika tudi povohali niso. Toda kaj moremo. Predpisi so pač taki, da jim moramo verjeti, čeprav vemo, da marsikaj ni res.
Danes živi v Velenju. Sem je prišel čisto iz drugega konca Slovenije. Čeprav še ni dolgo tu se dobro počuti. Pravi, da rad živi med Velenj-čani. Saj so to dobri in prizadevni ljudje, Navadil se je na te kraje in tu se počuti doma. Zelo aktiven je tovariš Malenšek. Zato ga boli, da včasih govorimo o borcih kot o ljudeh, ki so za staro šaro. Prepustimo naj mesta mlajšim? Dobro! Toda ali nimajo tudi borci pravice, da se še Vedno udejstvujejo v družbenem in gospodarskem življenju? Saj se nI njihovo delovanje ustavilo, ko so prišli od partizanov. Vem, da s tem nI nameraval reči, da želijo borci vodilna mesta, ne, toda prepustimo ali pusti-rtio jim, da sodelujejo v gradnji še boljše Jugoslavije. Saj menijo, da je to njihova dolžnost ln pravica. Danes
pa marsikdaj tovariš Malenšek meni, da je vse drugače. .Veliko bere, zanima ga gledališče, film, televizija. Ne smemo pa misliti, da zaradi teh besed samo kritizira ali, da na splošno ni zadovoljen. Boril se je za to Jugoslavijo. Želi, da bi bila boljša, zato njegove kritike ne smemo vzeti za slabe.
Saj govori človek, ki mu je življenje trdo ustrojilo kožo ln, ki je doživljal stvari v katerih je marsikdo od nas samo bral in slišal. Zato mu nI prav, da venomer ločujemo med borci in neborci. Končno smo vsi državljani iste države in vsi se moramo truditi, da bo pri nas lepše in boljše.
V Belgiji je umrl naš rojak
MAX KOŽELJ
rojen 5. 10. 1901 v Motniku pri Vranskem
Pokopali smo ga 13. aprila 1967 v Mechelen aan de Maas — Belgija. Njegovega pogreba se je udeležilo veliko število rojakov.
Pokojni je bil zaposlen pred odhodom v Belgijo v velenjskem rudniku in v tovarni usnja šoštanj.
Rojaki iz Belgije
KINO
KINO »SVOBODA« VELENJE
—	29. in 30. aprila »OLD S H ETERH AND« nemško-jugoslovanski film.
—	1. in 2. maja »PRAH IN PEPEL« poljski CS film.
—	2. in 3. maja »PRERIJA ČASTI« ameriški film.
—'4. in 5. maja »MOJA SOPROGA« italijanski film.
—	6. in 7. maja
»POROKA PO ITALIJANSKO« italijanski barvni VV film.
—	8. in 9. maja »GRK ZORBA« ameriški film.
—	9. in 10. maja »STANIO IN OLIO« ameriški film.
—	11. in 12. maja »SEDMI PEČAT« švedski film
Trdo delo, pot do uspeha
NA DRŽAVNEM PRVENSTVU V DVIGANJU UTEŽI ZA ČLANE V PANČEVU JE NASTOPIL TUDI VELENJČAN FRANC MELANŠEK. V TEŽKI KATEGORIJI SE JE KOT MLADINEC UVRSTIL NA TRETJE MESTO, OBENEM PA JE DOSEGEL NOV DRŽAVNI REKORD ZA MLADINCE 362,5 KG V TRIATLONU (V POSAMEZNIH DVIGIH PA POTEG 105 KG, TEZNO 122,5 KG IN SUNEK 135 KG).
DA BI VEČ ZVEDELI O NJEOVEM DELU IN USPEHIH SMO GA POISKALI V MALI DVORANI RŠC, KJER REDNO VADI POD VODSTVOM TRENERJA LUDVIKA URANJEKA. STAR JE 19 LET. KONČAL JE RUDARSKO ŠOLO NA RŠC, SEDAJ PA JE ZAPOSLEN KOT KVALIFICIRAN RUDAR V JAMI.
) Pozdravi naših fantov
Fantje iz naše doline, ki služijo vojake šl-rom po domovini in, ki pridno prebirajo šaleškega rudarja, so nam pred prazniki pisali.
Vlado Videmšek V. P. 3065/6 Sombor, pozdravlja vse znance, posebno pa delovne tovariše iz rudnika in jim pošilja iskrene čestitke ob delavskem prazniku — 1. maju. Naše uredništvo prosi, da bi mu redno pošiljali šaleškega rudarja, ki ga bo najbolj seznanil z dogodki v občini. Tovariš Vlado! Tudi ml te pozdravljamo. Prvo številko željenega časopisa pa smo ti danes že poslali. Oglasi se še!
*
Fantje iz velenjske občine, ki so pri vojakih v Somboru pošiljajo ob 1. maju tople pozdrave vsem delovnim ljudem" velenjske občine.
*
Jože Mikek, V. P. 7488/2, Konopište, SR Makedonija, želi kolektivu velenjskih rudarjev obilo sreče pri delu in jim pošilja pozdrave ob mednarodnem prazniku dela. Jože pa se lepo zahvaljuje tudi našemu uredništvu za redno pošiljanje šaleškega rudarja. Piše, da ju naš zvesti bralec.
*
Tudi tebi, tovariš Marjan Cafuta, V, P. 3678/3a, Zagreb, smo že začeli redno pošiljati časopis. Veseli smo, da hočeš biti tudi pri vojakih sproti obveščen o dogodkih v velenjski občini.
*
Na koncu pa še želja! Radi bi, da bi vsi fantje, ki jim pošiljamo šaleškega rudarja na naslove vojnih pošt, predno se vrnejo od vojakov, to sporočili na dopisnici našemu uredništvu. Dogaja se, da dalj časa pošiljamo časopis, čez čas pa nam ga vojne komande vrnejo, s pripombo, da je naslovnik že odšel domov. S tem nam otežkočate delo in povečujete brezpolrebne stroške.
Vsem skupaj lep pozdrav!
Urednik
FRANC MELANŠEK: »Uspehi me ne bodo uspavali. Še naprej bom redno vadil. To priporočam tudi drugim športnikom.«
Koliko časa že vadiš?
»Začel sem pred tremi leti, ko mi je bilo 16 let pri Velenjskem težko-atletskem klubu.«
Kakšne uspehe si doslej dosegel?
»Že prvo leto vadbe sem osvojil republiško prvenstvo, to sem ponovil še trikrat. Lansko leto sem dosegel nov državni rekord za mladince 327,5 kg. Ta rekord sem izboljšal že štirikrat. Največji uspeh je seveda rekord v Pančevu 362,5 kg, kar je absolutni mladinski rekord. Poleg tega sem postavil še 'dva rekorda v posameznih dvigih: v teznem 125 kg in v sunku 138 kg. V celoti pa sem 11 krat izboljšal državne rekorde v posameznih dvigih.«
Kolikokrat treniraš v tednu?
Treniram vsak dan po dve uri — dopoldne, popoldne ali zvečer, odvisno od tretjinske izmene v jami. Na enem treningu dvignem, približno od 12 do 16 ton, poleg tega opravim še razne vaje za segrevanje, raztezanje mišic in sprostitev.«
Tvoji načrti in želje v bodoče?
»O načrtih in željah ne bi rad govoril. Sedanje rekorde želim popraviti in doseči še rekord v potegu ter, da bi lahko redno treniral v 3LA kamor bom odšel v jeseni ali pa na spomlad.
In še vprašanje trenerju Uranje-ku.
Kako ste zadovoljni z vadbo in uspehi Melanška?
»Kaj naj rečem, rezultati zadosti povedo. Za dosežen uspeh mu iskreno čestitam. Rekord, ki ga je izboljšal kar za 15 kg je rezultat načrtnega in trdega dela z železnimi ročkami. Kot mladinec ima še lepe možnosti tudi v članskih vrstah, saj je tretje mesto med člani v težki kategoriji odlična uvrstitev.
Vesel sem, da ima veliko mladih posnemalcev, ki jim je lahko vzornik in da mala dvorana v kletnih prostorih RŠC ni nikoli prazna.«
ROKOMET
štajerska cona
Velenjčani v vodstvu
Tekmovanje v Štajerski coni postaja iz kola v kolo zanimivejše. Težko je vnaprej predvidevati vrstni red najboljših. Najresnejši kandidati za uvrstitev v slovensko ligo so: Velenje, Branik in Fužinar. Moštvo Branika, ki je doslej bilo na vrhu lestvice, je ostalo praznih rok v tekmi s šoštanjčani. Velenjčani so z zmago nad Fužinarjem v Ravnah postali resen kandidat za vrh. Po zmagi nad Mursko Soboto ipa so prevzeli vodstvo na lestvici.
VELENJE : MURSKA SOBOTA 20:10 (8:5) Rokometaši Velenja so šeJe v drugem pol- Fužinar času pokazali svojo vrednost in izdatno premagali žilave goste iz Murske Sobote. Najuspešnejši za domače moštvo so bili: Aljan-, parij,an (š) čič 9, Ovnik in Mravljak po 3 gole. Tekmo* si je ogledalo okoli 250 gledalcev.	Murska Sobota
šoštanjčani so veš čas tekme bili boljši nasprotnik. V drugem delu igre pa so povsam nadigrali Mariborčane, ki so igrali dobro, vendar se niso mogli uspešneje zoperstaviti fizično močnejšim domačinom.
Na tekmi sta se izkazala vratarja obeh moštev. Največ tiolov za domače pa sta dosegla Štefan Kac 10 in Bubik 6. Pred 200 gledalci je sodil Bukovec.
Lestvica petih najboljših ekip po 12. kolu: Velenje
Branik
12	9	1	2 (231:145) 19
12	9	1	2 (232:162) 19
12	9	0	3 (255:193) 18
12	8	0	4 (200:170)	16
12	8	0	4 (197:179)	1*6
...........................................mu.....................................................................................
Planinsko društvo Velenje priredi v nedeljo, dne 7. maja 1967 enodnevni izlet na Pungart in Partizanski dom na Pohorju. Prevoz z vlakom do Dovž.
Odhod z železniške postaje Velenje ob 5.30, vrnitev ob 18. uri.
Vabljeni!
Planinci
pozor
T
•■■(iiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiaiiiiiiiitiiiiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiniiit