OBRAZLOŽITEV:
Osnutek dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1981 je pripravljen na podlagi stališč, ki jih je odbor udeleženk zavzel do predlogov in mnenj občinskih davčnih uprav ter usklajen s predlogom zakona o upravah za družbene prihodke. V osnutku dogovora niso upoštevane spremembe, ki jih vsebuje predlog zakona o davkih občanov in predlog amandmajev k navedenemu , zakonu, ker bodo le-te vplivale na obdavčitev šele v prihodnjem letu.
V  nadaljevanju so obravnavani predlogi davčnih uprav, ki so bili   upoštevani pri pripravi  osnutka  dogovora   in  stališča   do predlogov, kijih v osnutku nibilo možno upoštevati.
V zvezi s predlogom, da se stopnja davka iz osebnega dohodka delavcev določi v višini 0,5 % je prevladalo stališče, da se v osnutek dogovora povzame veljavna določba.  Ugotov'jeno je bilo, da je potrebno    vprašanje   enakosti   stopnje   tega   davka   obravna vati povezano.z drugimi obveznostmi iz osebnih dohodkov, ki so med občinami različne.
Pri davku iz kmetijske dejavnosti se zadržuje sedanja višina stopenj, določenih po skupinah katastrskih občin. Odbor je bil mnenja, ds je primernost višine osnovnih stopenj potrebno ocenjevati iz vidika skupnih obremenitev z davkom in prispevki iz kmetijske dejavnosti. Ob upoštevanju, da razen davka, vodnega prispevka in prispevka solidarnosti plačujejo čisti kmetje še prispevek za zdravstveno in starostno zavarovanje.kmetov, ki se v enem delu določa v odvisnosti od katastrskega dohodka, vdrugem delu pa v obliki pavšala na gospodarstvo in ob upoštevanju vsakoletnega porasta obeh prispevkov (indeks 118 oziroma 114), je bilo ocenjeno, da ne bi bilo primerno kakršnokoli zviševanje osnovnih stopenj davka iz kmetijstva. V zvezi s predlogom za zvišanje kompenzacijske stopnje iz kmetijstva pa je večina članov odbora udeleženk menila, da glede na funkcijo te davščine, sedanja višina stopnje ne ustreza in predlagala povišanje, od sedanjih ,,najmanj 5 %" na ,,najmanj 10", pri čemer pa predlagana sprememba še vedno ne izravnava obremenitev zavezancev—čistih kmetov z ostalimi zavezanci. Ocenjeno je bilo, da bi bil enoletni prehod na popolno izenačitev obveznosti nesprejemljiv.
Zaradi neenotno ovrednotenih dohodkov od gozdov, bi se naj tudi v bodoče stopnje tega davka (osnovna in kompeznacijska) usklajevale v regionalnih okvirih.
V dogovoru je okvirno urejeno vprašanje obdavčitvedejanskega dohodka  iz kmetijstva.   Po  predlagani rešitvi se preuvrščajo na obdavčitev po dejanskem dohodku zavezanci, ki se ukvarjajo s takšno vrsto kmetijske proizvodnje, ki ni oziroma je ie v manjšem obsegu vezana.na obdelavo zemljišč. Skladno z navedeno določb,o naj   bi   se preuvrščali na   obdavčitev po   dejanskem  dohodku zavezanci, kise ukvarjajo predvsem:
1.    s   farmarsko   rejo  perutnine   (reja   brojlerjev,   kur—mesnic, puranov),
2.    s   pitanjem   govedi   in   prašičev   v   primeru,   ko   gre   za takoimenovano industrijsko pitanje, ki ni vezano na pridelano krmo na kmetiji in da se tovrstna proizvodnja ne odvija na kmetiji,
3.    s farmarsko rejo drugih živali kot npr. fazanov, kuncev ipd. V to kategorijo bi spadala tudi ovčjereja in čebelarstvo za katero
pa se  ocenjuje,  da  le-te  ne bi  v tem prehodnem obdob/u vključevali v obdavčitev po dejanskem dohodku, 4.   zdrevesničarstvom, trsničarstvom in gojenjem cvetHc.
Vrste dejavnosti, kot enega izmed pogojev za preuvrščan/e na obdavčitev po dejanskem dohodku in obseg proizvodnje iznad katere se izvaja tovrstna obdavčitev ter druga merila naj bi bila po predhodnem usklajevanju v regionalnih okvirih, podrobno urejena z občinskimi predpisi. Predlagan pristop omogoča izvajanje v občini sprejete politike usmerjanja in razvoja kmetijstva. Navedeni usmeritvi naj bi sledila tudi ustrezna izpeljava davčnih olajšav s posebnim povdarkom na pospeševanju procesa raznih oblik združevanja kmetov.
V zvezi z vodenjem ustreznih evidenc o doseženih dohodkih in izdatkih, ki so jih dolžni voditi zavezanci pod pogoji kot jih določa (po pooblastilu zakonaj občinski predpis, ocenjujemo, da bi lahko bile   te  poenostavljene   in   to  predvsem  iz razloga,  da gre pri zavezancih, ki se ukvarjajo z navedenimi vrstami proizvodnje, za organizirano proizvodno sodelovanje z ustreznimi organizacijami, pri katerih je  evidentiran   dosežen dohodek,  hkrati pa so  na razpolago tudi podatki o strošk ih. Zato bi se jih lahko posluževali ob preverjanju realnosti napovedanega dohodka s strani davčnega zavezanca, kot tudi v primerih obdavčitve po oceni.
Prav tako ocenjujemo, da so s smiselno uporabo določb 75., 76. in 78. člnea davčnega zakona zajeti vsi stroški, ki so potrebni pri doseganju dohodka za predlagane vrste proizvodnje; zato naj bi se v regionalnih okvirih usklajevali kriteriji za priznavanje tistih stroškov, ki so specifični pri tovrstni proizvodnji kot npr. potni stroški   in  dnevnice  v višini,  ki  velja  za  organizacije  s katero zavezanec proizvodno  sodeluje,  obravnavanje vrednosti lastnega dela,   vloženega v popravilo strojev in druge km etijske opreme, vprašanje priznavanja stroškov za priložnost najeto tujo delovno silo in podobno. Pri obračunu amortizacije je upoštevati dejansko uporabo strojev, opreme in v določenih primerih tudi gradbenih objektov    (izkoriščenost   proizvodnih    kapacitet    in   doseganje p rogramirane   letne proizvodnje)   in   temu  primerno  zvišati ali znižati amortizacijske stopnje.   V primeru kombinirane uporabe gradbenih   objektov   ali  kmetijske   mehanizacije   naj  bi se pri obračunu   amortizacije   upošteval   sorazmerni   del   —  glede    na površino    objekta   oziroma   pri    kmetijski   mehanizaciji   pa   v proizvodnem procesu potreben čas obratovanja in podobno.
Stopnje davka iz kmetijstva po dejanskem dohodku so skladno z zakonom progresivne in naravnane tako, da se višina obdavčenja po dejanskem dohodku približuje višini obdavčenja po katastrskem dohodku.   Takšno   izhodišče je  utemeljeno predvsem glede na značaj   opravljanja   dejavnosti,   istočasno   pa   tudi ne   odvrača z avezancev od takega načina obdavčenja. Zato je pri določitv, višin e začetne in končne stopnje davče lestivce kot orientacija služilo    razmerje    med   katastrskim    in    narodnim   dohodkom zasebnega kmetijstva.
V osnutek dogovora je vnešena tudi obveza o uvedbi vseh vrst oprostitev in olajšav, za katere so pooblastila dana občiham, pri čemer pa pogoje,  merila in višino olajšav občine usklajujejo v regionalnih okvirih.
Nekatere davčne uprave so predlagale diferencirano obdavčenje dohodkov iz gospodarskih dejavnosti tako, da bi nižja davčna lestvica veljala za storitveno dejavnost, višja pa za proizvodno dejavnost Hkrati je bila predlagana ustrezna valorizacija razponov davčnih osnov in temu ustrezna določitev davčnih stopenj.
V zvezi s predlogom za določitev različnih davčnih lestvic velja opozoriti, da zakon o davkih občanov takeujreditve ne dopušča. Z nižjo davčno  lestvico prav tako ni možno upoštevati specifičnost razmer  in potreb po  razvoju posameznih  obrtnih dejavnosti v posamezni občini.  Zato je za reševanje teh vprašanj z zakonom dana možnost uvedbe oprostitev oziroma objav v obliki odstotnega znižanja odmerjenega davka.
V  osnutku dogovora je upoštevan  predlog, da se ustrezno v alorizirajo razponi davčnih osnov glede na porast dohodkov iz obrtnih   in   drugih   gospodarskih   dejavnosti   ter   intelektualnih storitev. Izpeljava nove davčne lestivce, ki se zvišuje za 5 oziroma 4 odstotnih enot, temelji na izhodišču, da naj bi bila začetna stopnja davka  naravnana  na približno   takšn o   višino  kot znaša skupna zbirna stopnja obveznosti iz osebnega dohodka. Ne glede nato, da se bo  tudi v letu 1981 prispevek za usmerjeno izobraževanje in raziskovalno  dejavnost skladno  z določbo   31.  člena zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb, na področju družbenih dejavnosti (U r. listSRS, št. 33/80) obračunaval in plačeval od osnove, od katere se plačuje davek iz dejavnosti, se zaradiistočasne valorizacijerazponovdavčnih osnov, skupna obremenitev presežka, v primerjavi z dosedanjo, ne zvišuje.
V zvezi z oprostitvijo davka na dohodke od domače obrti velja opozoriti, da je po predlogu osnutka taka oprostitev razširjena na vse izdelke domače obrti, ki se po obrtnem zakonu štejejo za predmete domače obrti.
Zaradi   uskladitve   razponov osnov davka  na  dohodke  od premoženja in premoženjskih pravic z razponi osnov za davek iz obrtih   in   drugih  gospodarskih  dejavnosti, je predlagana   tudi ustrezna  valorizacija spodnje in zgornje meje razponov osnov za davek na dohodke od premoženja.
Pri davku na promet z alkoholnimi pijačami je zaradi znatnega povišanja cen naravnega vina in vina, tipa ,,Biser" in vinsko sadnih pijač ter penečega  vina predlagano  100 % zvišanje prometnega djvka. Lj. 14. 1.81                                        Odbor udeležencev dogovora