V drugem delu, Cilji projekta in raziskovalna vpra{anja, je predstavljen metodolo{ki aparat raziskave. ^etrti del knjige, z naslovom Rezultati in interpretacija, je najobse`nej{i. V njem so prikazani in interpretirani podatki, dobljeni pri anketah 1139 strokov- nih delavcev in u~iteljev, 277 u~encev z u~nimi te`avami ter prav toliko njiho- vih star{ev, nana{ajo pa se na tele vsebine: opredelitev, zastopanost in odkri- vanje u~encev z u~nimi te`avami, podro~ja socialne vklju~enosti, oblike podpo- re in pomo~i pri pouku, individualne in skupinske oblike pomo~i ter njihova uspe{nost, ovire in te`ave pri delu z u~enci z u~nimi te`avami, projekti pomo~i ter pomen politike {ole. V petem delu z naslovom Sklepne misli in predlogi so prikazani tako iz- sledki raziskave kot predlogi za nadaljnje delo z u~enci z u~nimi te`avami na naslednjih nivojih: v razredu, izbolj{anje u~inkovitosti na ravni {ole, pomen tim- skega dela in sodelovanja u~iteljev in strokovnih sodelavcev, sodelovanje {ole s star{i, sistemski ukrepi z izobra`evanjem in strokovnim izpopolnjevanjem u~iteljev vred ter razvojnim in raziskovalnim delom na podro~ju u~nih te`av. Knjiga je namenjena u~iteljem, {olskim svetovalnim delavcem, specialnim pedagogom, star{em ter {tudentom z namenom, razvijati in ohranjati dobro prakso pri delu z u~enci z u~nimi te`avami. Tanja [ulak Ale{ GABRI^: [olska reforma 1953–1963. Ljubljana, In{titut za novej{o zgodovino, 2006. Kot tretja knjiga v novi zbirki In{tituta za novej{o zgodovino Razpozna- vanja/Recognitiones je konec leta 2006 iz{la monografi ja o {olski reformi, delo in{titutskega raziskovalca in docenta na Fakulteti za dru`bene vede dr. Ale{a Gabri~a. V ~asu, ko smo z devetletko reformirali osnovno {olo, ko prenavljamo srednje {olstvo in maturo ter nam bolonjska reforma spreminja univerzo, novele k {olski zakonodaji pa burijo duhove, je branje o {olski reforni sodobno in ak- tualno. Ker je zgodovina {olstva pravzaprav zgodovina stalnih reform, bi lahko pol stoletja stara izku{nja rabila novim snovalcem {olstva za primerjavo, zglede in spodbude in opozorila pred napakami, a verjetno bo rabila le za zgodovinske vzporednice. Tega se zaveda tudi avtor v (varljivem?) upanju, »da tudi dana{nji ~as potrebuje spoznanja zgodovinopisja«. Zato je prav, da tudi med vpra{anji sodobne pedagogike opozorimo na stara, a hkrati sodobna vpra{anja {olske re- forme. Bo kdo od {olskih (proti)reformatorjev tvegal in odprl knjigo za branje v sodobnem kontekstu? Kot razberemo iz odkritosr~nega uvoda, je delo ~akalo na objavo kar nekaj let, kar pa je le koristilo premisleku in preglednosti, saj je desetletje {olske re- forme 1953–1963 predstavljeno strnjeno, a z upo{tevanjem poglavitnih vsebin. [tiri razdelki in epilog, ki izri{ejo podobo {olske politike v obravnavanem de- 156 SODOBNA PEDAGOGIKA 3/2008 setletju, bi zapisali na kratko. [olstvo v za~etku petdesetih let, priprava (nato pa podoba) novega {olskega sistema in reforma visokega {olstva so vsebinski okvir, v katerem avtor na podlagi literature ter arhivskih virov predstavi po- glavitne probleme, dileme in re{itve reformnega vidika prosvetne politike. Te nam odkrivajo tako ~lanki v Sodobni pedagogiki in Prosvetnem delavcu ter dru- god kot predvsem dokumenti republi{ke vlade, republi{kih upravnih organov pristojnih za {olstvo (Svet za prosveto in kulturo, Svet za {olstvo) in posebej stranke (ZKS) in njene {ir{e transmisije (SZDL). Avtor s tem ve~krat primerja uradna stali{~a za javnost s pogovori politi~nih oblastnikov, zaprtimi za javnost, pa tudi polo`aj slovenskega {olstva v jugoslovanski dr`avi. [olska reforma je prikazana kot `iv proces, sooblikujejo jo `ivi ljudje, ki nastopajo z imeni, pri- imki in svojimi stali{~i. Nekoliko sicer moti »modernizacija« izrazja, saj je zara- di poenostavlja kdaj predsednik Sveta za prosveto in kulturo/Sveta za {olstvo kar »{olski minister«, sicer pa avtor vestno predstavi pri~evalce tudi z oznako njihovih tedanjih funkcij. Poleg politi~nih pogledov spremljamo v knjigi tudi dileme stroke, pri ~emer je kdaj razprava med pedagogi precej bolj razli~na, kot bi pri~akovali zaverovani v podobo enoumja preteklosti. V resnici je bilo dogajanje mnogo bolj raznovrs- tno! In {olstvo je bilo v resnici bistveno manj rde~e od podobe, ki jo je vneto oblikovala tak{na politika edine in vladajo~e stranke. ^e si preberemo po pred- stavitvi razmer v razdrobljenem osnovnem {olstvu in o zaostajanju strokovnega {olstva med srednjim {olstvom le zanimivi poglavji o {olstvu o o~eh pedagogov in tisto o {olstvu v o~eh politikov, potem bomo uzrli petdeseta leta kot razgibano obdobje. ^as blejskega kongresa slovenskih pedagogov leta 1950 je predstavljen tudi z mo`nostjo strokovne kritike posameznih politi~nih stali{~. Ves ~as {olske reforme je potekala v medijih `ivahna razprava o u~nih na~rtih in programih, tudi tak{na, ki je nasprotovala stali{~em politi~ne oblasti. A bistvena vpra{anja {olske politike so ostala odvisna od stali{~ vladajo~e Komunisti~ne partije. Dvo- mov ni bilo: {olstvo je in ostane dru`benopoliti~no podro~je, kot je bil leta 1954 naslov ~lanka v Sodobni pedagogiki. »[olstvo pa je seveda eno klju~nih podro~ij, ki ga nobena monopolna oblast ni pripravljena prepu{~ati v odlo~anje nikomur drugemu, kot le sebi,« ugotavlja avtor. Pri osnovnem {olstvu je reforma re{evala vpra{anje popolnoma enotne ali delno diferencirane {ole, se ukvarjala z vpra{anjem izobra`evanja u~iteljstva in {e s ~im ter pripeljala leta 1958 do enotne osemletke, ki jo je {ele sodobni ~as preoblikoval v devetletko. Ob tem so potekale razprave tudi o diferencia- ciji pouka, ki je bilo eno od pomembnih pedago{kih vpra{anj `e v petdesetih letih. Zelo sodobno se bere tudi o (`e tedanjem) zgledovanju po {olstvu v nor- dijskih dr`avah, le vpra{anje je, kaj od njihovih dobrih zgledov nam je nekdaj (ali pa danes) uspelo prenesti v na{o prakso. Poleg ve~jega pomena strokovnih {ol med srednjimi {olami in njihovega statusnega izena~evanja z gimnazijami (te so postale z omejitvijo na vi{je razrede le {tiriletne {ole) je novost tega ~asa {olstvo narodnih manj{in, pri ~emer smo lahko z dvojezi~nim {olstvom za zgled marsikomu v Evropi, ter izobra`evanje odraslih, ki pa ka`e Slovence kot never- jetne zamudnike. Visoko{olska reforma je pomenila tudi uvedbo vi{je{olskega 157 in stopenjskega {tudija ter tudi zametek Univerze v Mariboru; kak{na univerza na Primorskem pa je bila tedaj {e preve~ utopi~na. Kot ocenjuje avtor, je bila to najve~ja, najbolj celostna in najtemeljitej{a {olska reforma, kar smo jih do`iveli Slovenci. Mnenju je te`ko ugovarjati, saj je reforma zajela {olstvo razli~nih sto- penj vse do vi{je{olskega izobra`evanja. Seveda bi kdo v knjigi lahko iskal {ir{e odgovore na vpra{anja o splo{nem razvoju {olstva in zna~ilnostih njenih ideolo{kih vidikov, prav radi bi prebrali {e kaj o vplivu reforme na posamezno konkretno {olo. A prav omejitev na za- stavljeno temo {olske reforme je avtorju omogo~ila izris {olske politike v de- setletju preoblikovanja {olstva. Kot bi `eleli, da bi se avtor pri kak{ni temi bolj razgovoril, pa smo po drugi strani zadovoljni, da je tematika zgo{~ena v razu- men obseg. Citirano gradivo in bogata literatura, ki je bila avtorju na voljo v sose{~ini in{tituta: v Slovenskem {olskem muzeju, v Zgodovinskem arhivu in muzeju Univerze v Ljubljani in drugod, pa omogo~ata, da bralec sodeluje tudi kot raziskovalec katerega od obravnavanih vpra{anj. Za vsakogar, ki ga vzne- mirjajo pedago{ka vpra{anja, je delo dr. Gabri~a s svojo vsebino dovolj zanimivo, z aktualizacijo, za katero skrbi sodobna {olska politika, pa je obravnava {olske reforme pred petimi desetletji tudi dovolj sodobna, da hkrati omogo~a kriti~no branje in razmislek. Le upamo lahko, da bo knjigo o {olski reformi prebiral (in razmi{ljal ob njej) tudi kdo od {olskih politikov, in ne le kak{en zgodovinar ali pedagog. Branko [u{tar Bojana PETRI]: Re~nik reforme obrazovanja. Novi Sad, Platoneum, Misao, Pedago{ki zavod Vojvodine, 2006. In kaj nam bo predstavitev neke knjige o {olski reformi, ki je iz{la v Srbiji, lahko kdo pomisli, ko pogleda na naslovnici optimisti~na kratkohla~nika pri spu{~anju modela letala in prebere {e resen naslov Slovar reforme izobra`evanja. A `e na zavihku knjige predstavljena evropska {tudijska pot in bogata medna- rodna dejavnost avtorice dr. Bojane Petri}, ki je predavateljica na Univerzi Es- sex v Veliki Britaniji, nekoliko napovedujeta tudi {iroko in ve~plastno vsebino knjige. V njej je okoli teme reforma izobra`evanja zbrala avtorica v prvem delu najprej deset temeljnih pojmov, temu pa je dodala {e dvanajst intervjujev z ljud- mi z mednarodnimi referencami na razli~nih podro~jih izobra`evanja. ^eprav so posamezni prispevki `e iz{li med letoma 2003 in 2005 najve~ v novosadski kulturni reviji Misao, pa pri zbranemu gradivu ne gre za kak{no histori~no antologijo, temve~ delo, usmerjeno k sodobnim vpra{anjem izobra`evanja, ki pravzaprav vznemirjajo tudi nas. Spremembe v vzgoji in izobra`evanju so prav- zaprav edina stalnica, saj poleg {olskih reform venomer sre~ujemo tudi ve~je in manj{e spremembe, za katere vedno znova upamo, da izbolj{ujejo rezultate na tem podro~ju. 158 SODOBNA PEDAGOGIKA 3/2008