142
Naši dopisi.
Z Dunaja 2. maja. — V mojem zadnjem dopisu se nahaja velika tiskovna napaka glede ogerske delegacije, ta je namreč menj privolila skupni vladi 2 milijona in ne 4 milijone. — Razen tega je izid skupnega glasovanja obeh delegacij p kazal, da se ni to zgodilo, kar so „Novice" pričakovale in ves drugi politični svet, ampak ravno nasprotno, pri skupnem glasovanji sprejeta je bila manja svota, po sklepu ogerske delegacije, ker od 18 poslancev ogerske delegacije, ki so prvič glasovali za vso svoto, je samo eden ostal mož beseda, 17 pa jih je glasovalo nasproti in poleg teh še 8 levičarjev avstrijske delegacije, kateri so v naši delegaciji tudi glasovali poprej za vso svoto. Vzrok temu izidu je neki strah , da bi se ne uvedla v Bosni in Hercegovini vojaška vlada in prvi nasledek onega glasovanja je bil odstop skupnega denarnega ministra Slav y a. Političen program njegovega naslednika pokazal bo odločilne namene o upravi zasedenih dežel za bližnjo prihodnost.
Sodnijska preiskava, oziroma konečna obravnava, bolj in boij jasno kaže, koliko so zakrivile mestne in policijske oblastnije grozno nesrečo pri požaru „Ring-teatra". — Zadnji ukaz pravosodnega ministra, s katerim nadsodniji graški zaukazuje sprejemati slovenske vloge v vseh slovenskih in slovensko-nemških okrajih, je zelo ojster in odločen, priobčuje ga od besede do besede včerajšnji „Vaterland"; ali bo pa imel zaželeni vspeh ali ne, to bomo prav kmalu videli. Časniki trdijo, da je graška visa sodnija sklenila, se ravnati za naprej po tem ukazu.
Dalmatinski poslanec dr. Monti odložil je poslanstvo, ker mu je bilo nemogoče glasovati za nov „colu na žito, kavo itd. za deželo dalmatinsko, katera pred 2 leti še te vrste davka poznala ni, temveč ga bila popolnem prosta; tudi imenovanje Laturja za deželnega šolskega nadzornika ter imenovanje mladega Conrada za okrajnega glavarja, katerih nobeden ne zna ne hrvaškega ne laškega jezika, je Monti-a globoko žalilo. Drugi dalmatinski poslanci čutijo sicer enako, vendar pa za zdaj postopajo še drugače in glasovali so včeraj, ko je bil nov col na kavo sprejet z večino 27 glasov, tudi za ta davek, — Drugo polovico tega meseca ima prenehati zborovanje državnega zbora. — Ravno zdaj ob 3/ 4 1. uri pričela se je obravnava o uvožniui na žito, vpisanih je 25 govornikov.
143
Kostanjevica 29. aprila. {Trtni vrtavec. Ticja postava. Šolski vrt.) Minuli četrtek sem se podal z gospodom Vjt. Candolini-om po tukajšnji okolici pregle-davat vinograde, da bi se prepričal, je li tudi pri nas zloglasni trtni vrtavec pričel uže svoje delo, kakor sem slišal tožiti iz okolice šentjernejske. Gosp. Candolini ni, ker ga nekaj Časa doma ni bilo, o novem trtnem sovražniku še nič vedel. Kako se prestraši, ko po svojem vinogradu zagleda toliko suhih trt, ki so bile pri prvem kopanji Še popolnoma zdrave. V njegovem vinogradu jih je dobra osmina suhih; a po nekaterih drugih jih je menda še več. Prepričala sva se, da ta mrčes navrtuje najrajši žlahne trte; kraljevina je bila po nekaterih legah vsa suha. Najmanj je trpela lipna. Našel sem v bolnih trtah dve vrsti kebrov. Eden , ki les do mozga obje, je do 7 milimetrov dolg, drugi pa komaj 3 rnilimet. Prvega, to je večega, nisem našel po vinogradih, ki nizko leže, nikjer več v trti, njegova hodišča so bila prazna; a dobil sem ga sedeti na šparanih. V bolj visokih vinogradih pa je še v trtah, in sicer v prav obili množini. — Druzega, malega vrtavca pa sem našel vselej tako v les zavrtanega, da mu je samo zadek malo ven molel. Nisem toraj vedel, kje je ta prav za prav domd. Včeraj pa mi je nek kmet prinesel dve bolni trti, v katerih sem dobil obe vrsti vrtavcev še doma, in sicer malega, ki še ni bil popolnem razvit. Podoba je toraj, da male spake uže vnovič trto navr-tujejo ter zalego polagajo.
Vsaka trta, naj je bil uže mali ali veči vrtavec v njej, se je nad njim posušila, pod njim pa je videti še zdrava in odganja. Vničen je za zdaj, kakor je podoba, na taki trti ie letošnji pridelek, ker trta ni suha do korenine. Opazil sem tudi, da hrošč, če solnce na nj posije, silno nemiren postane; ter da se najrajše loti trt, ki imajo staro hrapovo skorjo, ker mu menda ta čas njegovega prvega vrtanja daje zavetje. Na gladki trti, posebno na mladem lesu , nisem še nikoli tega mrčesa zasledil.
Naši vinorejci se tolažijo, da se vrtavca le bolnih trt lotita, ali prav za prav le suhih, zato, ker jo vsaka navrtana trta tudi počena. Pa ta tolažba je gotovo prazna. Vse sedaj bolne trte so bile prej ko ne lansko leto ob času rasti popolnem zdrave, ali vsaj niso še čutile zajedavca, drugače bi ne bile pognale tako Čvrstih mladik, kakor jih imajo. Letošnja zima pa tudi ni bila tako mrzla, da bi bile trte mraza pokale; in če bi jih bila tudi zima vničila, kdaj bi bil pa hrošč v nje za-lezel? Pozimi in v rani spomladi gotovo ne. On toraj ni šel v bolno trto, ampak trta je zbolela in se posušila po njim. — Ker vinorejci niso hoteli slušati gospo-skinih opominov , da bi bolne trte odstranili in jih sežgali ter tako o pravem času pokončali škodljivo zalego, se moramo nadjati, da bo prihodnjo spomlad še več trt pokončanih. — Tu bi bila naj veči ojstrost od strani gosposke na pravem mestu, ker naš kmet ne uboga z lepo, če tudi gre za njegovo korist. Kaj pomaga, če posamezen še tako snaži in varuje svoj vinograd, če pa večina ničesa ne stori.
Sploh pa gospodje župani premalo pazijo, da bi se spolnovale kmetijstvu koristne postave in ukazi. Tako Da priliko, postava o ličjem varstvu; postava o zatiranji škodljivih žužkov. — Kaj pomaga, če učitelji še tako prigovarjamo otrokom , da naj ne razdirajo tičjih gnjezd, naj ne pobirajo mladičev, če pa odraščeni, in to cel6 možje, ob nedeljah po gozdih za gnjezdi stičejo, mlade pobirajo, tako, da jih potem kar v kotlih crejo, kar se je lansko leto pri nas godilo, brez da bi bil kdo zato le pokaran. In tako daleč smo uže, da se županom uže več vredno ne zdi, vsako spomlad tičjo postavo sklicati.   —   Morda se bo pri nas pod novim županom,
katerega imamo uže dolgo  na  papirji,   v resnici pa  še ne, vendar na bolje obrnilo, ker je razumen mož.
Letošnjo spomlad je naša šola po prizadevanji gospoda načelnika krajnega šolskega sveta, Iv. Kalin-a, vendar dobila prav priličen vrt, kateri bo, če ga bo mogoče prav obdelovati, utegnil mnogo koristiti. Pravim , če ga bo mogoče prav obpelovati. Morda se bo nad tem še kdo spodtikal, zato naj to nekoliko pojasnim. Pametni možje, bodi-si kmečkega ali pa gosposk ega stanu, so povsod uže davnej prepričani, da dobro vred-jeni šolski vrt je za napredek kmetijstva velike veljave. Ali takih mož ni menda nikjer manj, ko v naši okolici. V našem celem sodnijskem okraji ni niti enega šolskega vrta bilo do letos; sedaj ga imamo mi, a pet drugih šol je še brez njega. Ali ni to sramota za občinske za-stope, v katerih vendar sedijo pogosto možje, ki dostikrat s ponosom trde, da so domoljubi? Čudno domoljubje to, ki ne stori najpotrebnejšega v korist domovine, v razvoj in napredek kmetijstva.
Ko je pri nas zdaj zopet izvoljeni župan g. Stravs še prvič županoval, se je bil zavzel, da pripravi šoli vrt. Nesreča pa je hotela, da je bil med tem izvoljen drugi župan, kateri je za najnujniše delo spoznal, vni-čiti pričeto delo svojega prednika , se ve da v svojo lastno in neizbrisljivo sramoto. Pomagala pa sta mu pri tem slavnem delu tudi dva tedanja šolska svetovalca. Vzrok, zakaj so bili ti možje proti napravi šolskega vrta, je bil silno tehten. Rekli so, da bi učitelj utegnil v šolski vrt krompir saditi. Tak strah pa ni navdajal samo naše modrijane, temveč navdajal jih je, in jih še navdaja tudi po drugih občinah. Ljudje imajo sploh čudne pojme o šolskih vrtih. Nekateri mislijo, da šolski vrt ima biti učiteljev sadonosnik drugi, da ima biti samo drevesnica, v kateri ne sme biti razun mladih drevesec druzega nič, posebno kaj tacega ne, kar bi utegnilo tudi učitelju, ki je uže tako preobiio plačan (?), kaj koristiti. — Jaz pa si mislim pravi šolski vrt tako-le: V šolskem vrtu naj bi bil dovolj velik prostor za izrejo drevesec raznih sadnih plemen, zraven pa naj bi bila v vrtu s stalnimi drevesci, če drugače ni mogoče, saj po pritlikovcih, zastopana vsa tista sadna plemena in vrste sadja, kakoršna se drevesca v drevesnici nahajajo.
Drugi prostor naj bi bil odločen razn-m kuhinjskim zeliščem, kateri bi moral biti posebno izgledno oskrbovan. Dovolj prostora bi moralo biti za razne poskušnje s poljedelskimi sadeži, posebno z na novo priporočenimi.
Po Dolenjskem in Vipavskem bi morale biti v šolskih vrtih tudi trtnice , kjer naj bi se izrejevala naj-žlahnejša plemena vinske trte. Tudi cvetlice morajo imeti svoj prostor, in še celć škodljive rastline. Tak šolski vrt bi bil po moji misli še le vreden imenovan biti šolski vrt. Da v šolski vrt spada tudi čebelnjak, se razume.
Konečno naj še omenim^ da so „Novice'' gospodarjem prav iz srca govorile, ko so si. vladi svetovale, kako naj se iz centralne drevesnice drevesca razdeljujejo in razpošiljajo. Tudi tukajšnja šola je imela letos dobiti precejšnje število divjakov, kateri so srečno do Krškega prisM, a tam so se nekam zgubili.
L. Abram. Iz Bohinja 2. maja. — Kmetijska predavanja deželnega učitelja poljedelstva gosp. E. Kramarja v Bistrici 23 in v Srednji vasi 25. aprila bila sta nepričakovano dobro obiskana. Kako so Bohinjci ukaželjni in kako se zanimajo za kmetijski napredek, kaže nam to, da se je v Bistrici nad 150, v Srednji vasi pa 300 ljudi predavanja udeležilo. Da se nas je toliko sešlo, zahvaliti se moramo posebno za kmetijski napredek tako vnetemu,  zaslužnemu in obče spoštovanemu gosp.
144
Janezu Mesarju, župniku na Bistrici, kakor tudi gosp. Vojvodu, župniku v pokoji, in gOBp. Poklukarju, kaplanu v Srednji vasi. Tudi učiteljema gg. Pretnarju in Mencingerju, kakor tudi posestniku Antonu Odarju gre vsa hvala za njihov trud. Se iz daljnih krajev se je mnogo ljudi vdeležilo; tako je pripeljal gospod župnik Sodnik lepo število ljudi iz Koprivnika. Občno se je želja izrekla, da nas naj g. Kramar zopet kmalu obišče.
Iz Ljubljane. — Zadeve novih mestnih volitev so dognane, v soboto je bila volitev novega župana. V mestni dvorani se je zbralo 28 odbornikov (gosp, La-schan je bil šel prej uže na potovanje) in nekoliko poslušalcev. Podžupan gosp. Fortuna je pričel sejo, potem pa odstopil predsedništvo najstarejšemu odborniku gosp. Potočniku, pod čegar vodstvom se je potem vršila volitev župana in podžupana; po trikratni vo-litvi je bil s 15 glasovi za župana izvoljen gosp. Peter Grasselli, ki je zahvalil se za skazano mu zaupanje ter izrekel, da prevzame to častno mesto; njegov nasprotnik gosp. A. Dreo je dobil le 11 glasov. Za podžupana je bil potem izvoljen dosedanji podžupan, trgovec gosp. Fr. Fortuna, gosp. Dreo je dobil zopet le 11 glasov.   Tako ima Ljubljana zopet naroden zastop.
Potem so volili v odseke: Magistratni odsek (prvomestnik župan): Alojzij Bajer, Fr. Fortuna, Vašo Petričič. Pravni in personalni odsek: J. N. Horak, Jožef Kušar, dr. Alfons Mošč (prvomestniku namestnik), dr. Valentin Zarnik, prvomestnik, in Čuber pl. Okrćg. Finančni odsek: Alojzij Bajer, France Fortuna, Ivan Hribar, dr. Alfons Moše (prvomestnik), Vašo Petričič (prvomest. namestnik), Jožef Lukman in dr. J. Zupan. Stavbeni odsek: France Fortuna, Anton Goršič, Fr. Peterca, France Potočnik (prvomestnik), Jožef Regali, (prvomest. namestnik), France Ziegler in Leop. Burger. Uboštveni odsek (prvomestnik župan), potem: Anton Goršič, J. N. Horak, Jožef Regali, Fr. Stupica in Aleksander Dreo. Policijski odsek: dr. Karol pl. Blei-weis Trsteniški (prvomestnik), dr. Jožef Drč, J. N. Horak, Fr. Potočnik, Jožef Regaii, Anton p]. Gariboldi (prvomest. namestnik) in France Doberlet. Šolski odsek: Alojzij Bajer, dr. Karol pl. Bleiweis-Trsteniški, dr. Jožef Drč (prvomestnik), Ivan Hribar, dr. Valentin Zarnik, Rajmund Pirker (prvosednikov namestnik) in Karol Dežman. Sekcija za olepša nje mesta: Ivan Hribar, Jožef Kušar (prvosednikov namestnik), dr. Alf. Moše, Fr. Potočnik, Jožef Lukman (prvosednikov namestnik) in Peter Lasnik.
—  (Somenj v Ljubljani) bil je v ponedeljek zel6 obiskan. Bilo je na prodaj nad 400 govedi. Kupčija je bila živahna. Živinski kupci iz Trsta, Gorice, Reke in Pole nakupili so nad 150 repov. Posebno lepi voli plačali so se po 200 gold. Konj bilo je na prodaj 350. Za Trst in za Koroško bilo je nakupljenih 100 kčnj.
— (Čebelarjem.) Med za pitanje čebel ima tudi še gosp. Peter Pavlin pod konjušnico št. 7 v Ljubljani. Prodaja ga cel škaf (do 70 starih funtov) po 28 kraje, funt, škaf s pokrovom vred zaračuni po 40 kr.
—  (Javni „Sokolovski večer") bode prihodnjo nedeljo dnč 7. t. m. v restavraciji ljubljanske čitalnice, pri katerem bode sodeloval si. pevski zbor čitalnični in c. kr. vojaška godba.