4. številka. V Ljubljani, dne 5. decembra 1914. I. leto. Delavec izhaja vsak petek z datumom naslednjega dne. — Naročnina za celo leto K 5'20, za pol leta K 2’60, za četrt leta K 1‘60. Posamezna številka 10 vin. Naročnina za Nemčijo za celo leto 5 mark, za Ameriko 2 dolarja. Pošiljatve na uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Ilirska ulica št. 22, prvo nadstropje. DELAVEC Rokopisi se ne vračajo. — Inserati z enostolpnimi pe-tit vrsticami se zaračunavajo in sicer: pri enkratni objavi po 18 vin , pri trikratni po 16 vin , pri šestkratni po 14 vin., pri celoletnih objavah po 12 vin. za vsakokr. — Za razne izjave itd. stane petit vrstica 24 vin. —■ Reklam, so poštn. ine proste. —Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Angleške strokovne organizacije proti Nemfiii. Sedanja svetovna vojna ima brez dvoma svoje gospodarsko ozadje. Največje evropske sile si stoje nasproti, da si usigurajo svojo gospodarsko neodvisnost, ter razširijo svetovni trg. Tehniški razvoj posameznih državnih skupin je dospel do one točke, ki ji postane konkurenca sosede, neljub pojav. Stremljenje moderne države gotovo ne more iti za tem. da bi mu bile sosednje države s čvrsto razvito industrijo »kompanjon«, s katerim bi si delile dobiček, temveč si mora, če noče ogrožati svojega obstanka, osvojevati svetovni trg. Nepobitno dejstvo je, da se nahajata Anglija in Nemčija v ljuti borbi za svetovno gospodarstvo. Da bo ta vojna uplivala na delovne razmere te ali one države, je sigurno. Kakor se je nemško delavstvo vrglo v boj, da pribori nemški državi nemoten razvoj, tako je storilo tudi angleško delavstvo. Glasilo angleških kovinskih delavcev je priobčilo na svoje člane naslednji oklic: Dolžnost vseh naših članov je, da pomagamo premagati Nemčijo na gospodarskem polju. Naše podjetništvo se je vrglo v ta boj z vso svojo silo, da si prilasti nemško trgovino. Brez naše sopomoči pa ta boj ne bo uspešen — mi moramo Skupno zmagati! Nobene omejitve dela več, nobenega odpuščanja iz dela! Vsaka te-žkoča v tem oziru se lahko poravna potom naših strokovnih organizacij, in ker je odpomoč potrebna, bomo stali na pozo-rišču. Imenovana organizacija je včlanjena v internacionali, pa tudi ostale organizacije enakega značaja, so se priklopile temu pozivu. Velik del angleških organizacij se je postavilo v službo Anglije, ker smatrajo boj med Anglijo in Nemčijo za gospodarski boj, ki se vojuje za posest svetovnega trga. Z enako pravico lahko pravi tudi naše delavstvo, da se ta gospodarski boj vrši za trg naših izdelkov. Iz teh skupnih interesov razvidimo le eno, namreč da se dajo spori glede skupnih interesov rešiti potom mednarodnih mirovnih konferenc, če bi take v resnici obstajale, ker jih pa ni, je morala poseči vmes — svetovna vojna, glede katere ne želimo prav-nič drugega, nego da bi se čimprej in prav ugodno končala tudi za nas. Obrtno nadzorni-štvo 1913. Sodbo o konjunkturi si napravimo najlažje, če primerjamo razvoj obstoječih iti ustanavljanje raznih obratnih podjetij. Leto 1913. nam kaže po poročilih obrtnega nadzorništva nazadovanje. Dočim je bilo vabljeno obrtno nad-zorništvo leta 1912. k 12.661 oglednim komisijam novih in 4140 oglednim komi- sijam prenešenih obratov, je bilo vabljeno leta 1913. le k 11.593 ogledom novih in 4101 prenosom. Število komisij, h katerim je bilo vabljeno obrtno nadzorni-štvo, je znašalo 27.394, a leta 1912. pa 29.036. Tudi število vabil k nezgodnim po-zvcdbam je nazadovalo. Pozvedb je bilo 9357, ki pa nikakor ne obsezajo vseh nezgod. Število nezgod, ki so bile naznanjene obrtnemu nadzorništvu, je štelo 87.557 slučajev, od katerih jih je bilo 663 smrtnih. Enako kakor v obeh gorenjih primerih je nazadovalo leta 1913. tudi stavkovno gibanje. Mnogo manj mezdnih in delovnih sporov je bilo leta 1913. nego prejšnje leto, kar že samo jasno dokazuje, da so bile leta 1913. slabejše obrtovalne razmere nego leta 1912., ki jih je tudi delavstvo moralo upoštevati. Čudno je' le, da poročilo delavskega statistiškega urada omenja samo 23 izporov. V tej številki tiči pogrešek, ki bi ga trebalo v interesu uradne statistike popraviti. Stavk je bilo obrtnim nadzorništvom prijavljenih 358 in 53 delavskih sporov, ki so se poravnali mirnim potom, preden je sploh prišlo do stavke. Obrtna nadzorništva so posredovala na prošnjo obrtnih oblastnij ali spornih strank v 52 stavkah, 9 izporih in 22 delovnih izporih, ne da bi bilo prišlo do stavke. Prejšnje leto je obrtno nadzorni-štvo interveniralo v 114 stavkah, v 11 izporih in 35 mirnih mezdnih pogajanjih. Izredno nazadovanje intervencij posebno v stavkah prihaja odtod, ker delavske in podjetniške organizacije raje in raje poravnavajo svoje spore med seboj. Nečuveno je, koliko pismenega dela morajo obrtna nadzorništva še vedno opravljati. Tega ne bi bilo treba, če bi štelo obrtno nadzorništvo dovolj osobja; pisarenje vzame mnogo časa, ni pa pravega jamstva za uspeh. Celotno obrtna nadzorništvo je izdalo 206.921 dopisov, med katerimi je bilo 27.935 strokovnih mnenj, izjav in poročil. Prejšnje leto je bilo sicer pismenih ukrepov Še nekaj več, a letos manj, ker so nazadovali obstoječi obrati in se je ustanovilo manj novih obratov. Ta pojav je torej le začasen, ker čim se obrtnost zopet prične dvigati, bo naraščala množina pismenega delovanja obrtnih nadzorništev. Število ovadb proti podjetnikom, ki ne upoštevajo zakonitih predpisov glede delavskega varstva, narašča leto za letom. V 1488 slučajih so morali nadzorovalni uradniki napraviti proti 1413 podjetnikom ovadbe v zmislu 8 9. obrtnonad-zorovalnega zakona zaradi 676 prestopkov. Ta števila nam dokazujejo. le pre-jasno, da podjetništva premalo pazijo na . zakone glede delavskega varstva, na drugi strani pa opažamo, da oblasti jako obzirno ravnajo s prizadetimi kršitelji. V 410 slučajih je oblast odredila potrebne ukrepe, 57krat izdala ukore. 331 krat je prisodila globe (skupaj 14.160 kron), enkrat 24 ur zapora in 23krat je bila odrejena ustavitev obrata. V onih drugih 564 ovadbah so bile izdane v 185 slučajih potrebne odredbe, ISkrat ukori, 62krat prisojena globa (skupaj 2707 kron) in v 11 slučajih je bil ustavljen obrat. Na prestopek pride povprečno 4 K globe. Seveda je še cela vršta ovadb, ki do konca leta niso bile rešene. Povod ovadbam so bili običajni nc-dostatki, ki jih je vedno in vedno dovolj. V 513 slučajih so bili neprimerni delovni prostori; značilno pa je to, da je bilo takih slučajev prejšnje leto le 300. Neprimerna stanovanja so bila ovadena 175-krat, 661krat nedcstatne varnostne naprave, 106krat kršitev odmorov, 82krat protizakonito nadčasno delo — kljub krizi — 79krat protizakonito nočno delo, 66-krat protizakonito otroško delo. 34krat protizakoniti odtegljaji na mezdi itd. Druge ovadbe so se tikale vršitve obrti pred oblastvenim dovoljenjem v 264 slučajih, 29 opusta zglasitve obrata, 29 opusta zglasitve obrata pri zavarovalnici proti nezgodam, 17 opusta zglasitve k bolniškemu zavarovanju in več drugih. V 8 primerih so se bile ovadbe podane zaradi oviranja pri uradnem poslovanju in v 2 zaradi žaljenja uradnikov. Stranke so se v obrtnih nadzorstvih zglašale prav često v primeri s prejšnjim letom. Zglasilo se je v celoti 12.494 strank in sicer 6894 podjetnikov ter 5600 delavcev. Delodajalci so navadno zahtevali pojasnila v obrtnostavbenih in delavskovar-stvenih stvareh, dočim. so delavci iskali sveta v najrazličnejših vprašanjih ter se pritoževali glede nedostatkov. Večje število strank je razveseljiv pojav, ker nam dokazuje, da se dviga zaupanje v obrtna nadzorništva tudi pri podjetnikih. Nadejamo se, da pričenjajo podjetniki uvide-vati, da delavsko varstvo ni čin človeko-Ijublja, marveč državni interes. Svetovni pridelek premoga in Železa v letu 1913. Nedavno tega je društvo rudniških interesentov za rudniški uradni okraj v Dortmundu na Nemškem izdalo pregled svetovne produkcije premoga, briket, koksa in železa za leto 1913. Iz številk tega pregleda posnemamo naslednje: Celoten svetovni pridelek premoga znaša 1350,000.000 ton (1 tona = 1000 kg) in so od te množine pridelali v najvažnejših premogovnih državah: Angliji 292,029.361 ton Nemčiji 278,627.496 ton Avstro-Ogrski 43,743.730 ton Pridelek koksa znaša 113,000.000 ton. Od te množine prihaja na: Zed. države (Amerika) 42,013.000 ton Nemčijo 32,168.000 ton Belgijo 3,450.000 ton Avstro-Ogrsko 2,584.000 ton Produkcija briket znaša 43,000.000 ton in so jih izdelali v Nemčiji 27,242.000 ton Franciji 3*423.000 ton Belgiji 2,609.000 ton Avstro-Ogrski 565.000 ton Napram letu 1912. je svetovna pro-dukcija v letu 1913. poskočila pri premogu za 105,000.000 ton, pri koksu za 600 milijonov ton in pri briketih za 3,000.000 ton. Svetovni pridelek železne rude v letu 1913. znaša 174,000.000 ton. Pridelale so< pa železne rude: Zed. države (Amerika) 59,947.000 ton Nemčija* ? Francija 21,500.000 ton Anglija 16,245.000 ton Avstro-Ogrska* ? Španska 9,861.000 ton Celotni svetovni pridelek sirovega železa znaša 80,500.000 ton, ki so ga pri-* Zed. države (Amerika) 31,463.000 ton Nemčija 19,309.000 ton Anglija 10,647.000 ton Francija 5,311.000 ton Rusija 4,735.000 ton Napram letu 1912. je svetovna produkcija železne rude poskočila v 1.1913. za 15 milijonov ton, produkcija sirovega železa pa za 4 in pol milijona ton. Svetovna vojna. Osvojitev Belgrada, General Frank je sporočil v sredo cesarju, da je zasedel Belgrad. Belgrad je glavno mesto Srbije, ki leži prav na severu srbske države ob Donavi nasproti avstrijskemu mestu Sem-lin. Tam blizu se stekata Sava in Donava. Osvojitev Belgrada v sedanjih razmerah ni toliko strategične važnosti kakor simbolične. Razvidno je to že iz tega, ker je srbska vlada kmalu po izbruhu vojne zapustila Belgrad in se premestila v Niš. Pa tudi večje armade ni mogla Srbija puščati v Belgradu, ker jo je potrebovala drugod. Vendar pa o vsem tem še ni podrobnih poročil. Ko je bila srbska armada premagana v Mačvi, se je umaknila preko Valjeva in Kalubiare južno proti Kragujevacu, ker si je že bila v svesti, da ne bi mogla Belgrada uspešno braniti. Z vojaškega sta-ilšča ima Belgrad približno enak pomen za Avstrijce, kakor Levov za Ruse. Osvojitev Belgrada je vendar zbudila veliko veselje v monarhiji, ker ta osvojitev znači vztrajen napredek na bojišču proti srbski glavni armadi, ki je nje usoda očividno že zapečatena. Nikakor pa še ni pričakovati, da bi srbska armada opustila vsakoršen odpor. Med Kragujevacom in Nišem bo morala avstro-ogrska armada računati še s hudimi praskami s Srbi. Sicer nam ni znana moč sedanje srbske armade, vendar pa se bodo še upirali, ddsi jih je že minilo vsakršno upanje na zmago ali na izdatno pomoč od Anglije, Francije ali Rusije. Iz uradnih poročil posnemamo naslednje podatke: Dne 28. novembra. Tudi včeraj se je na južnem bojišču bil boj skoro na vseh frontah. Več važnih utrjenih postojank smo pri tem vzeli z naskokom, predvsem obvladujočo postojanko pri Siliaku. Skupno smo ujeli okolo 900 Srbov in zaplenili 3 topove. Zavzeli smo Užice. Z zaplenjenim trenom je bil ujet 161etni vnuk vojvode Putnika. Z ozirom na njegovo mladost in njegovo sorodstvo do srbskega poveljnika se je določilo z ujetnikom postopati s posebno obzirnostjo. Dne 30. novembra. Na južnem bojišču se boj dalije vrši. Včeraj smo z naskokom po hudem boju vzeli trdovraten branjeni Suvobor prelaz, opirališče ceste Va-ljevo-Čačak. Bataljon 70; pešpolka se je pri tem posebno odlikoval. Tudi polki št. * Številk glede produkcije železne rude v letu 1913. v poročilu ni. 16 in domobranski polk št. 23 so se v zadnjih bojih vnovič odlikovali. Včeraj smo ujeli skupno 1254 mož in zaplenili 14 strojnih pušk. V Užici smo dobili mnogo orožja in municije. Dne 1. decembra. Na južnem bojišču je nadalnji oddelek operacij zmagoslavno končan. Nasprotnik, ki je končno s svojimi skupnimi bojnimi močmi vzhodno od Kolubare in Lijega več dni se trdovratno ustavljal in opetovano poizkušal sam preiti v ofenzivo, je na celi črti poražen in se umika. Nasprotnik ima vnovič občutne izgube. Samo na bojnem polju pri Kona-tiče so našle naše čete okolo 800 nepokopanih trupel. Ravnotako pomenjajo številni ujetniki in materijelne izgube znatno oslabljenje nasprotnika, kajti od začetka zadnje ofenzive smo ujeli 19.000 Srbov, zaplenili 47 strojnih pušk, 48 topov in številno drugega materiala. Jugoslovanska korespondenca javlja, da so bile v zadnjih bojih popolnoma uničene druga, četrta in šesta srbska divizija. Vse topništvo teh divizij so zaplenili Avstrijci. * Rusko-Poljsko bojišče na severu še ni prineslo nikakršne končne odločitve, dasi je nemška armada sama ujela od 11. novembra 80.000 neranjenih Rusov. Velikanski in krvavi boji so imeli za sedaj ta uspeh, da se je ruska poplava ustavila. Toda že ta uspeh je velik, če pomislypo, da si je trozveza domišljevala, da bodo ruske armade, ki so naperjene proti Nemčiji, z lahkoto pomandrale nasprotnika. Boji se tudi vrše pretrgoma nad Krakovom, v Galiciji in v Karpatih. Przemisli se vztrajno brani in odbija ljute napade z uspehom. Bojna črta se razteza sedaj od izliva Bzure, ob tej reki čez Lovič-Brzeziny, ob Pilici čez Miechow do izliva Szrenia-we v Vislo. Na ozemlju vzhodno od Plo-cka si tudi stoje nasproti nemške in ruske bojne sile. V zahodni Galiciji se vleče bojna črta od Visle vzhodno od kraja Nowe Brzesko proti Jugu ob srednjem Dunajcu do mesta Novi Sandeci. Položaj v Galiciji je na vsak način neposredno odvisen od položaja na Ruskem Poljskem, kjer mora pasti glavna odločitev. Zato je zaenkrat najboljše, da se naše' čete v Galiciji omejijo na obrambo. V Karpatih se še vrše boji. Čez Uszo-ški prelaz so bili Rusi že zopet vrženi nazaj. Poizkušali so tam ponovno vpasti na Ogrsko. Pri prelazu Dukla in sedlu Ko-mieczna se boji nadaljujejo. Rusi so tam v v težavnem položaju. Močne ruske sile so zopet prodrle proti Črnovicam. Naše čete so mesto zapustile, da poiščejo ugodnejši teren za nadaljnje boje. Dne l. decembra je odpotoval na bojišče na Rusko-Poljskem car sam. Tudi nemški cesar je bil te dni na tem bojišču. Iz uradnih poročil posnemamo naslednje podatke: Dne 26. novembra. Na Vzhodnem Pruskem se položaj ni izpremenil. V bojih čet, ki jim poveljuje general pl. Ma-ckensen sta imeli pri Lodzu in pri Loviču I. in II. ruska armada in deli V. ruske armade težke izgube. Poteg množice mrtvih in ranjenih so Rusi izgubili nič manj kot 40.000 neranjenih ujetnikov. 70 topov, 160 municijskih voz, 156 strojnih pušk smo zaplenili, 30 topov pa poškodovali. Tudi v teh bojih so se deli naših mladih čet kljub velikim žrtvam najsijajnejše obnesli. Če se kljub takim uspehom še ni posrečilo izvojevati odločitve, je pripisovati to nadaljnjim močnim ruskim silam od vzhoda in juga. Ruski napadi so bili povsod odbiti, končnega izida bojev pa še ni. Dne 26. novembra. Bitka na Rusko-Poljskem je na velikem delu bojne črte dobila značaj stoječega boja. V Zahodni Galiciji odbijajo naše čete ruske sile, ki so prodrle čez Dunajec. Tudi boji v Karpatih se nadaljujejo. Dne 27. novembra. Na vzhodu se včeraj niso vršili nobeni odločilni boji. Dne 27. novembra. Uradno se razglaša 27. novembra opoldne: Na poljski fronti je potekel včerajšnji dan primerno mirno. V zahodni Galiciji in v Karpatih so se boji nadaljevali. Odločitev ni nikjer padla. Črnovice so naše čete zopet izpraznile. Dne 28. novembra. Položaj se ni izpremenil. Na Rusko-Poljskem je tudi včerajšnji dan bil splošno miren. Posamezni slabotnejši napadi Rusov so bili odbiti. . Boji v Karpatih trajajo dalje. Dne 28. novembra. V Vzhodni Prusiji so se vršili le nepomembni boji. Pri Loviču so naše čete vnovič napadle. Boj se še vrši. Močni napadi Rusov zahodno od Novo Radomska so bili odbiti. Na južnem Poljskem je sicer vse neizpreme-njeno. Dne 29. novembra. Na vzhodu je položaj desno' od Visle nespremenjen. Ruski napadi v okolici Lodza so bili odbiti. Tem sledeči naši protinapadi so bili uspešni. — Z južne Poljske ni nič posebnega poročati. Dne 29. novembra. Uradno se poroča: Včerajšnji dan je potekel na celi naši fronti na Rusko-Poljskem in v Galiciji mirno. Dne 29. novembra. V Karpatih so> bile ruske čete, ki so prodrle do Homonne (ob reki Laborcz v komitatu Zemplin) poražene in vržene nazaj. Naše čete so ujele 1509 Rusov. Dne 30. novembra. Na vzhodnopruski inieji se je z velikimi izgubami ponesrečil! napadalni poizkus močnejših ruskih močij na nemške utrdbe vzhodno od Darkeh-mena. Ostanek napadalcev, nekaj častnikov in 600 mož smo ujeli. Južno od Visle so imeli naši protinapadi, o haterih smo včeraj poročali, znatne uspehe. 18 topov in 4500 ujetnikov je bil1 naš-plen. Na' Južnem Poljskem se ni nič posebnega pripetilo. Dne 2. decembra. Rusko uradno poročilo priznava, da soj se Rusi v zadnjih bojih umaknili v neugodnih okoliščinah. Rusi so izgubili do 20. novembra 9703 mrtvih in 19.511 ranjenih častnikov, pogrešajo jih pa 3679. Dne 1. decembra. Po došlih vesteh se v splošnem lahko reče, da ruski vpad v Karpate močno pojenjuje . Zasledovanje iz Homonne vrženih Rusov v dolini reke Labore se nadaljuje. Ugodno vreme in dobra pota olajšujejo naše operacije. Prebivalstvo z navdušenjem sprejema naše hrabre vojake. Včeraj je bilo pri Paphazi zopet ujetih 600 Rusov. V okolici. Homo-he sedaj pokopavajo številna trupla ruskih vojakov. Dne 1. decembra. Poročevalec »Pesti Hirlapa« poroča iz Nyiregyhaza« z dne 29. novembra: Veliki župan Julij Meczncr je telefoniral semkaj, da se na več točkah zemplinskega komitata vrše boji z Rusi. Ruska armada se umika. Pri- kraju Ke-menezeje bil sovražnik obkoljen in se: je udal. Število tukaj ujetih Rusov znaša 1500. Boji v zemplinskem komitatu se nadaljujejo. * Na zahodnem francoskem bojišču ni velikih operacij. Posamezni boji in priprave pa kažejo, 'da bodo Nemci z vso silo pričeli ofenzivo proti Calaisu in proti posameznim francoskim trdnjavam. Poročila pravijo: Dne 28. novembra. Na zahodnem bojišču položaj ni izpremenjen. Francoski napadi v argonskem gozdu so bili odbiti. V gozdu severno od Apremonte in v Vo-gezih je bilo Francozom kljub hudemu odpora vzetih nekaj strelskih jarkov. Dne 29. novembra. O zahodni armadi je za včerajšnji dan poročati le, da so se izjalovili napadalni poizkusi sovražnika jugovzhodno od Yperna in zahodno od Lensa. Iz Pariza pa poročajo: Na severu se pripravlja velika bitka. Na obeh straneh se z vsemi močmi trudijo, da bi prišlo do odločitve. Dne L decembra. Uradno se poroča: Kralj Jurij je odpotoval sinoči zvečer na Francosko, kjer obišče glavni stan angleškega ekspedicijskega zbora. — Preteklo nedeho so bili predsednik republike Poin-care in ministri Viviani, Dubost in De-schanel pri armadi. * Iz operacij turške vojske ta teden ni bilo važnejših poročil. V Egiptu so Angleži zapustili izhodni breg Sueškega prekopa. Turška armada ob Sueškem prekopu šteje 76.000 mož, 10.000 Beduincev in 5000 tovornih velblodov. Turški armadi poveljuje Izet paša, angleški pa Ma-sewelli, ki ima nad 50.000 vojakov. Angležem pridejo v Egipet na pomoč portugalske čete. Egipčanski podkralj, ki so ga postavili Angleži je odstopil. Prodiranje I urkov v Egipet je nekoliko napredovalo. Egipčanski ustaji se pridružuje 'tudi domače vojaštvo, ki so ga poslali v Gorenji Egi-pet. Zadnjega novembra so bili ob perzijski meji med Rusi in Turki spopadi. Na morju so poskušala svojo srečo rusko brodovje v Črnem morju, francosko in angleško brodovje pa pred Dardanelami, v obeh sliučajih se je zavezniško brodovje umaknilo pred turško mornarico. Turška mornarica obstreljava ruska obrežna mesta zlasti Odeso. V Kavkazu so došle turške čete blizu Batuma. in Astrahana. V Trapezunt je došel prvi transport ruskih vojnih ujetnikov: šest častnikov in 83 vojakov. * Iz kolonij ne prepušča cenzura zanesljivih poročil. V Tunisu je vstaja. V severni Afriki se je po poročilih iz uradnega vira vršil v južnem delu Serzana pri Šanja-Ain-Galaka med Senusi in francoskimi četami boj. Šejk Abdullah je sicer pri tem našel smrt, vendar so pa bili Francozi pognani v beg. Senusi so tudi pri Kanemu in Wadai sijajno zmagali. Imajo armado, ki šteje blizu pol milijona mož, 50 topov in 19 strojnih pušk. — Indi v Aziji prete Angležem resno z vstajo. Z afriških burskih bojišč ni nobenih novih poročil. * Velik lov na nevtralne države so uprizorile vojujoče države. Novi ruski poslanik knez Trubeckoj v Srbiji ponuja Bolgariji koncesije ter skuša sprijazniti Srbijo in Bolgarijo. V. Sofiji je obiskal ministrskega predsednika Radoslavova, toda obisk ne bo imel uspeha. — Strogo nevtralno stališče zavzema tudi Rumunska. Ministrski predsednik Bratianu: je prosil voditelje opozicije, da naj se v adresni debati ne omenja zunanjega položaja, ker vlada ne more podati nobene izjave. Tu naj še omenimo, da zbira Rusija vojaštvo v Odesi, in vsi znaki kažejo, da se tudi Rumunija. zaplete v vojno, ker jo bo k temu prisilila tripelententa. — Trajni sporazum je zahteval od Grčije, da napove Turčiji vojno, a grška vlada je izjavila, da hoče svoje sporne stvari s Turčijo ure- diti prijateljsko. — Anglija se je v zadregi zatekla do Abesincev v Afriki. Zahtevala je, da abesinski neguš napove vojno Turčiji. Tej želji pa neguš ne mara ustreči. Domači pregled. Popis žita, živil in krme je znova odredila centralna vlada. Kranjska deželna vada je izdala dotično- odredbo 16. nov. 1914. Pri popisu morajo podati dotična poročila trgovci, branjevci, skladišča in sploh prometna podjetja. Kdor se ne odzove pozivu, ga utegne oblast kaznovati z denarno globo do 1000 kron. Določitev najvišjih cen za žito in moko. Pod predsedstvom grofa Stiirgkha se je vršila ministrska konferenca, ki so se je udeležili minister za notranje zadeve baron pl. Heinold, trgovinski minister dr. pl. Schuster, poljedelski minister Zen-ker in večje število funkcionarjev omenjenih uradnih oddelkov, da določijo najvišjo ceno za žito in moko. Pogovarjali so se o uspehih dogovorov zastopnikov obeh vlad v Budimpešti in določili smer za nadaljevanje dogovorov z ogrsko vlado. Ministrska odredba glede izdelovanja kruha. Pri obrtnem izdelovanju kruha smejo peki rabiti le zmes, ki vsebuje največ 70% pšenične in ržene moke in najmanj 30% ječmenove, koruzne ali krompirjeve moke, oziroma tudi krompirjeve kaše. Kruh, ki se v njem nahaja krompir pa se mora posebej označiti. Za belo pecivo (mlečni kruh) ta ukaz ne velja. Cesar avstrijski je slavil dne 2. decembra 661etnico vladanja. Vojak kolera-bacilonosec v Ljubljani. Dne 24. novembra je došel s severnega bojišča infanterist 27. domobranskega pešpolka Ermacora Leonardo. Bakteriološka preiskava je dognala, da je mož bacilo-nosec, a ni bilo na njem nikakih znakov kolere. Druga preiskava ta teden je pa dognala, da nima več bacilov v sebi. Izoliran je v mestni bolnici za silo. Njegove izločke bodo še enkrat preiskali. Janko Košir, prostovoljec 27. pešpolka, sin nadsprevodnika v pokoju Koširja iz Sp. Šiške, je bil vjet od Rusov in odpeljan v Sibirijo. Glede kovanega denarja in malih bankovcev piše neki praški list: Kakor kaže, se v zadnjem času nahaja precej manj kovanega denarja v prometu, kljub temu da varnost drobiža — nikljastega, kronskega, dvekronskega in petkronske-ga — ni prav nič večja kakor pa papirnatega denarja. Dasi za papirnati denar jamči država in velika državna banka, vendar si ljudje1 skušajo na vse mogoče načine pridobiti kovani denar, zlasti krone, da bi jih poskrili. V neki podružnici avstro-ogrske banke je pogosto prihajal neki trgovec in nujno zahteval srebra denar, ki ga baje potrebuje za izplačevanje uslužbencem itd. Na tak način je spravil skupaj kakih 50 tisoč kron v srebru in je ta zaklad zakopal. Mesto je pa moral pozneje zapustiti in zaklad je bil izgubljen. Bankovci v denarnici bi bili pač bolj varni. Kovani denar prihaja razmeroma le počasi nazaj v banke, kar velja posebno za nikljasti denar. Željam vojaške uprave je avstro-ogrska banka ustregla ter izdala dvekronske bankovce. Pripravljena je, kakor se čuje tudi, da izda bankovce po 1 krono. Odredila pa bo av-stro-ogrska banka to izdajo^ le tedaj, če bo nastalo pomanjkanje drobiža res občutno.- Umrli so v Ljubljani od 23. nov. do 1. decembra: Alojzij B0rnovsky, inf. 54. p.; Antonija Zupančič, vdova, mestna uboga, 89 let, Japljeva ulica 2, mestna ju- bilejna ubožnica; Jožef Šiklusky, mizar, polski begunec, 34 let, dež. bol.; Ana Vavpotič, soproga mizarja, 24 let. Poljanska cesta 69, dež. bol.; Ivana Pribil, vdova inženirja, 77 let, Levstikova ul. 4, dež. bolnica; Marija Kor bič, mestna uboga, 81 let. Karlovška c. 7; Roza Tjll, vdova, posestnica, 67 let, Kongresni trg 14; Frančiška Semrad, tovarniška delavka, 44 let, Hradeckega vas 46; Marija Lenart, bančnega sluge hči, 3 mes.; Davorin Jenko, skladatelj, 79 let,. Kolodvorska ul. 11; Sestra Berta Uršula Koren, usmiljenka, 28 let, Radeckega c. 9; Marija Kolar roj. Terdina, gostilničarka, 58 let; Marjeta Cerar, kajžarica, 70 let, dež, bol.; Terezija Slavič, hči tob, tov. delavca, .1 mes., Vel. čolnarska ul. 4; Terezija Šefic, čevljarjeva hči, pol meseca, Hradeckega vas 78; Frančiška Pavšič, delavka. Tesarska ulica 3; Jakob Toman, inf. 8 p., iz. dež. bolnice; Ivan Godec, sin šivilje, 6 mes., Streliška ul. 15; Sestra lluminata Angela Klun, usmiljenka, 36 let. Radeckega c. 9; Ivana Češnovar, hišna posestnica, 44 let, Kolezijska ulica 20; Draga Trebežnik, hči čevljarja, 1 leto. Rožna ul. 19; Marija Slavic, hči tob. del., 1 leto, Vel. čolnarska ulica 4; Bojana Kasicovich. hči narednika, 2 leti, dež. bolnica; Franc Jenko* drvar, 64 let, Gasilska ulica 232, bolnica; Jožefa Gradišar, žena kajžarja, 38 let, bolnica; Marija Svientalska, poljska dni-narca, 23 let, v dež. bol.; Franc Urbanc, sin kajžarja, 3. in pol leta, v dež., bol.; Brolich Franq, mizarski pomočnik, 32 let, dež. bol.; Marjeta Falle, krojačeva žena. Hrenova ulica 17, Zdravstveno stanje v Ljubljani. Od 1 nov. do 28; nov.: Novorojenih je bilo 88, mrtvorojenih 6; umrlo jih je 65, od teh domačinov 31 in 34 tujcev. Za jetiko 10, med njimi 7 tujcev, za legarjem. 1 tujec, vsled mrtvouda- 4, nezgode 3 in za dragimi boleznimi 47 oseb. V zavodih umrlo je 42 oseb. Oboleli so za infekcioznimi boleznimi med tem časom: za tifusom 17, med njimi 15 tujcev, za grižo 1; za tra-honom (egipt. očesna bolezen) 1, za dif-terijo (davico) 9, med njimi. 2 tujca in za Škrlatico 1. junakinja Vodiška Johanca (Jerov-šek) je bila zopet obsojena v Ljubljani na deset tednov zapora z dvema postoma in trdima ležiščema ter eno temnico vsak teden. Pobirala je po Dravljah in po Šiški denar za »Rdeči križ«. Pripovedovala je o dogodkih v vojni; ki jih ni: nikdar doživela. Johanca sicer ni imela sreče pri tej svoji zbirki, zakaj nabrala je le nekaj vinarjev, pa jo je zahvatila roka postave. C. kr. rudniški erar in brezposelnost v Idriji. Dne 20. oktobra 1.1. je sprejemal naš rudnik mladeniče v delo. Sprejetih’je bilo 89 mladeničev in sicer 58 radarskih in gozdarskih ter 31 privatnih. Sprejeti so bili seveda samo oni; ki jih je zdravnik spoznal za popolnoma zdrave. Vsled tega ni prišla cela vrsta domačih mladeničev vpoštev kljub temu, da so sinovi velikih rudarskih družin ali pa sirote brez Staršev ali očeta. Za prizadete starše oziroma mladeniče se je zavzel mestni župan so-drug Štraus pri rudniškem predstojniku g. Billeku. Dosegel je, da se je odredilo za 25. oktobra ponovno zdravniško pregledovanje mladeničev, pri katerem je prisostoval poleg rudniških predstojnikov gg. Billeka in Pirnata ter krajevnega del. odbora tudi sodrug Štraus. Izmed 46 prej zavrženih mladeničev je bilo pri tem pregledovanju potrjenih 13 dečkov in 2, ki prej sploh nista bila pregledana. Torej je bilo skupaj 15 sprejetih. Od teh so bili 4 že prve dni z dela odpuščeni kot nesposobni. S. Štraus je dobil od rudniškega ravnateljstva za svojo dobrohotnost in trud dopis, ki pravi, da mora kot župan podpirati rudniško predstojništvo, ne pa zastopati obstrukcionistične socialnode-mokratične ideje, ki niso v sedaj urejenih naprednih gospodarskih razmerah umestne iri vplivajo le zmotljivo in škodljivo na socialno življenje. Smrtno se ie opekla v Sv. Križu pri Trstu 51etna Alojzija Furlan, igrala se je z vžigalicami, pa se ji je užgala obleka. Prepeljali so jo v bolnišnico. Volitev v kranjsko trgovsko in obrtno zbornico letos ne bo. Doba mandatov je podaljšana za eno leto. Samoumor. Dne 26../2l Turjaški trg št. 4 v okr. bol. blag. Br. Robida Ivan splošno zdravljenje 11 — 12 2—3 Dalmat. ul. št. 3, pritlič. Ir. Bočit Emil očesne in ušesne bol. 10—12 2—3 Frančišk, ul. št. 4. pritličje Br. BemSar Jernej kožne in spolne bol. Ob sredah in sobotah od 3—5 popol. Prešern, ul. št. 3, III. nadstr. Člani, ki potrebujejo zdravniško pomoč, ste morajo zglasiti v pisarni bolniške blagajne, da se jim izstavi nakaznico za zdravnika (bolniško zglasnico); brez te ordinirajo zdravniki le v nujnih slučajih. Troskov, ki nastanejo, kadar zboleli član sam pozove druge zdravnike, da ga lečijo, ne povrne bolniška blagajna. Od blagajniškega zdravnika izpolnjeni bolniški list se mora takoj oddati v blagajniški pisarni. Ob nedeljah in praznikih se ordinira le v nujnih slučajih. Za vstop v bolnico je treba nakaznice. Zdravila se dobe v vseh ljubljanskih lekarnah. Bolniščnina se izplačuje vsako soboto, ie je ta dan praznik, pa dan prej od 8. zjutraj do 1. popoldne. S pritožbami se je obračati do načelnika okrajne bolniške blagajne. Načelstvo. 13 izide te dni. Žepni koledar za leto 1915 bo obsegal bogato, praktično vsebino za železničarje, druge nameščence in delavce sploh. Odlikoval se bo to pot po izredno elegantni vezavi. Sploh bo koledar praktična priročna knjižica, ki je ne more pogrešati nihče. Cena posameznemu koledarju je K 1*—, po pošti 10 vinarjev več. Naroča se pri Založbi slovenskih delavskih koledarjev v Ljubljani, Ilirska ulica 22./I. Sodrugi zahtevajte povsod pri svojih zaupnikih žepni koledar. Najboljši nakup vsakovrstnega modernega in trpežnega obuvala je v zalogi lastne tovarne Ljubljana, na Bregu St. 20 --------(Cojzova hiša). ------- m Varstvena znamka. Cene za moške K 14'—, 17'—, 20'—. „ „ ženske „ 12'—, 15'—, 18' . „ „ dečke 36/39 „ 10'—, 12'—. „ • „ otroke št. 22-25 26-28 29-31 32-35 K 5.—, 6'—, 7'—, 8—7 : Garantirana kakovost. : Cenejše vrste od K 1-50 naprej. Rudarji in ilOVG! ostalo pri roditvi uposleno pozor! j Wbvd!_ za Edo 1915 le izšel. £ ■ Da ustrežemo potrebam mnogobrojnemu S slovenskemu rudniškemu delavstvu, se nismo g ustrašili stroškov in smo za to stroko prire- ■ dili ter izdali poseben pripraven žepni koledar. ■ Vsebina koledarja je vseskozi praktič- «j nega značaja, in v kolikor je to bilo mogoče ■ prilagodena rudarski stroki. Upamo, da nam g bodo rudarji poplačali naš trud s tem, da ga j ne bo slovenskega delavca pri rudništvu, ki ■ ne bi si nabavil svojega strokovnega koledarja, g Cena bogato opremljenemu in jako ele- ■ gantno vezanemu rudarskemu koledarju je ■ posameznemu izvodu K 1*—, po pošti 10 vi- j narjev več. Ob večjem odjemu primeren ■ popust. Naroča se pri Založbi slovenskih delav- ■ skih koledarjev v Ljubljani, Ilirska ulica ■ štev. 22/1. ; Tovariši rudarji, zahtevajte povsod od ■ svojih zaupnikov Rudarski koledar. ■ mm® ulita to i. registrovana zadruga z omejeno zavezo. Tiskovine za šole, Županstva in urade. Najmodernejše plakate in vabila za .". shode in veselice. Letne zaključke Najmodernejša uredba za tiskanje listov, knjig, bro-šur, muzikalij itd. Stereotipija. Litografija. registrovana zadruga z omejeno zavezo se le preselilo na Franca Jožefa cesto štev. 5 praven trgovine 8. 8CETTE, pritiiCJ®, levo) iz dosedanfih prostorov v ŠeSenburgovi ulici štev. 4. Ljubljana, Prešernova ulica št. 3. Hf" NaiveSa slovenska hranilnica! Denarnega prometa koncem leta 1913 . . K 700,000.000*— Vlog........................................ 43,500.000’— Rezervnega zaklada........................» 1,330.000* Sprejema vloge vsak delavnik in jih obrestuje po II 01 12 0 4 brez odbitka. Hranilnica je pupilarno varna in stoji pod kontrolo c. kr. deželne vlade. :: Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike. :: A. & E. Skaberne, Ljubljana Mesini trg Jtev. 10. Speciialna trgovina pletenin in trikotaže. Velika zaloga različnega perila za vojaki iz čiste volne in velblodje dlako in sicer: snežne kučme, telovniki, triko jopice, srajce in spodnjo hlače, nogavice, sliperji, dokolenice, rokavice, različni Ščitniki za vrat, prsa, kolena i. t. d. Odeje iz veBblodje dlake. Tetra perilo. Spalne vreče. Plašči in predpasniki za strežnice Rdečega križa. Volna za pletenje.