lucijan marija škerjanc – pozabljena »zvezda naših prihodnjih dni« branka rotar pance Univerza v Ljubljani, Akademija za glasbo branka.rotar-pance@ag.uni-lj.si Znanstveni simpozij ob 120. obletnici rojstva skladatelja, profesorja in nekda- njega rektorja Lucijana Marije Škerjanca (1900−1973) A scientific Symposium at the 120th Anniversary of the Birth of the Lucijan Ma- rija Škerjanc (1900−1973): Composer, Professor and Former Rector of the Aca- demy of Music Lucijana Marijo Škerjanca je leta 1920 kot »zvezdo naših prihodnjih dni« prepoznal skladatelj Anton Lajovic v pogovoru z Izidorjem Cankarjem o slovenski glasbi. Čeprav je ta oznaka ustrezala Škerjančevi prepoznavnos- ti v času delovanja na različnih glasbenih področjih, je njegova vsestranska iz- jemnost po smrti začela bledeti v spominu slovenske glasbene umetnosti, zna- nosti in kulture. Različne okoliščine in dogajanja s Škerjančevo zapuščino so povzročile, da njegova dela niso bila deležna celovitega popisa pa tudi poglo- bljenih raziskav ne. Nastalo vrzel je z organizacijo simpozija, posvečenega 120. obletnici rojstva skladatelja, dirigenta, pianista, publicista, profesorja in rek- torja Akademije za glasbo v Ljubljani skušala deloma zapolniti ustanova, ki jo je vodil v letih 1945−1947. Izvedba načrtovanega simpozija se je zaradi epidem- ije koronavirusa zamaknila za letno dni. Znanstveni simpozij, posvečen Luci- janu Mariji Škerjancu, je bil tako v hibridni obliki izveden 24. novembra 2021 v Šantlovi dvorani Akademije za glasbo v Ljubljani. S pozdravnim nagovor- om ga je otvoril dekan Marko Vatovec. Andrej Misson, vodja organizacijskega odbora simpozija, je zbranim v dvorani in udeležencem videokonference pred- stavil kontekst organizacije, namen in cilje znanstvenega simpozija. Simpozijs- ka programska knjižica je napovedovala dvanajst prispevkov. Objektivni razlo- gi so vplivali na to, da je bilo tako v dopoldanskem kot tudi v popoldanskem delu dogodka predstavljenih vsakokrat po pet prispevkov. Predstavitvam so sl- edile diskusije, v katerih so bila predstavljena še dodatni izsledki in spoznanja, povezana s celostnim likom Lucijana Marije Škerjanca. Raziskovanje njegove- ga glasbenega opusa je povezano tudi z umetniškim raziskovanjem, s študijem in poustvarjanjem skladateljevih del. V tej luči je Andrej Misson napovedal večerni koncert kot sklepno dejanje simpozijskega dogajanja. Z naslovom prispevka »Mojster Lucijan Marija Škerjanc, ob 120-letnici rojstva« je Primož Kuret (Univerza v Ljubljani, Akademija za glasbo) razširil in potrdil napoved Antona Lajovica, zapisano pred dobrim stoletjem. Kuret je ob zgoščeni predstavitvi Škerjančeve življenjske in izobraževalne poti izpostavil Poročilo ◆ Review https://doi.org/10.26493/2712-3987.17(35)79-84 g la sb en o pe d ag o šk i z bo r n ik ◆ le t n ik /v o lu m e 17 ◆ št ev il k a /n u m be r 35 80 njegovo hitro uveljavitev na pedagoškem, skladateljskem, dirigentskem in pia- nističnem področju. Naštel je njegova najpomembnejša skladateljska in pub- licistična dela ter opisal Škerjančeve dejavnosti med drugo svetovno vojno in po njej. Škerjanc je znal svojo izvrstno strokovno in široko splošno izobrazbo uporabiti tako v lastni ustvarjalni in poustvarjalni praksi kot tudi pri pisanju in objavljanju prispevkov v različnih revijah, v radijskih oddajah, pri snovanju in publiciranju monografij, učbenikov in skript ter pri kritiškem delu. S svojo vsestransko glasbeno in organizacijsko aktivnostjo ter estetsko naravnanostjo je dvigal celotno slovensko umetniško, kulturno in izobrazbeno raven. Hkra- ti je s stalno vpetostjo v mednarodne glasbene tokove in s kontinuiranim last- nim študijem ter z raziskovanjem zagotavljal prepoznavnost in vpetost sloven- ske glasbene umetnosti in kulture v evropski prostor. Primož Kuret ugotavlja, da delo tega vsestranskega glasbenika v slovenskem prostoru ni doživelo us- treznega priznanja in obeležitve, kot so je bili npr. deležni Škerjančevi sodobni- ki, slovenski književniki in likovni umetniki. O njem še ni bilo izdane nobene biografije, prav tako nima spomenika ali pa po sebi imenovane ulice. O vzrok- ih za takšno stanje ne najde enoznačnega odgovora, vsekakor pa ob simpozi- ju podaja pobudo za postavitev spomenika Lucijanu Mariji Škerjancu. Kuret je sklepne misli namenil Fundaciji Lucijana Marije Škerjanca, ustanovljeni na pobudo Škerjančeve nečakinje, operne pevke Tatjane Kralj, in njene hčerke, so- pranistke Irene Baar. Širši kontekst, v katerem je živel in deloval Lucijan Marija Škerjanc, je predstavil Aleš Gabrič (Inštitut za novejšo zgodovino). V prispevku »Glasbene ustanove v kulturni politiki obeh Jugoslavij« je predstavil izsledke preučevan- ja in primerjave kulturnih politik Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ter Socialistične federativne republike Jugoslavije. V obeh državah se je od- vil pomemben proces ustanavljanja glasbenih ustanov, ki pa so ga večkrat ovi- rala slovensko-jugoslovanska nesoglasja. Tudi na slovenskem območju so raz- vojne procese kulturnih ustanov ovirali različni pogledi na umetnost in njen družbeni pomen. Razvidne so bile tudi različne interesne sfere, povezane z ustanavljanjem, s podržavljanjem in z delovanjem umetniških ustanov. Gabrič je prispevek zaključil s trditvijo, da je na glasbenem področju najintenzivnejša institucionalizacija potekala ravno v času, v katerem je živel in deloval Lucijan Marija Škerjanc. »Škrjančevi samospevi« so bili tema, s katero se je raziskovalno ukvarjal Matjaž Barbo (Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta). Gre za eno od osred- njih področij Škerjančevega ustvarjanja, na katerem je pokazal svojstveno in- vencijo in izdelan kompozicijski izraz. Samospeve je skladal predvsem v zgodn- jem in zrelem obdobju umetniškega ustvarjanja. S pevskega vidika so nekateri izvajalsko in interpretacijsko zelo zahtevni. Škerjanc, ki je bil izvrsten pianist, je v klavirskem stavku znal biti slikovit, v ravno pravi meri podpirajoč pevski glas in hkrati tudi enakopraven partner v glasbenem dialogu s pevcem. Besedi- la, ki jih je izbiral za samospeve, kažejo skladateljev pretanjen občutek za umet- bra n k a ro ta r pa n c e ◆ lu c ija n m a rija šk erja n c – po za bljen a »zv ezd a n a ših prih o n jih d n i 81 niško besedo in estetiko. Posegal je po delih slovenskih pesnikov (Prešeren, Gradnik, Župančič, Karlin), po prevodih tujih del (Baudelaire, Heine, japon- ska in kitajska lirika) in po slovenski ljudski pesmi. Glasbeni jezik samospevov se kaže tako v zvočnih impresijah kot tudi v romantični govorici in se izrazno najtesneje povezuje z besedno vsebino. Jernej Weiss (Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta; Univerza v Lju- bljani, Akademija za glasbo) je preučeval »Klavirske skladbe Lucijana Mari- je Škerjanca.« Skladatelj jih je ustvarjal od zgodnje mladosti do konca življen- jske poti tako za izobraževalne namene (klavirske skladbe za mladino) kot tudi za koncertne odre. Weiss Škrjančevo začetno obdobje ustvarjanja klavirskih skladb opredeli kot »obdobje iskanja«, drugo, daljše obdobje pa kot obdobje oblikovanja individualnega jezika. V njem razvija lastno izrazno govorico in dodobra izkoristi tehnične ter izvajalske zmožnosti inštrumenta. V klavir- skih skladbah v ospredje postavlja »melodično svojstvo«, s katerim opredeljuje »glasbeno idejo v smislu osnovne celice v procesu ustvarjanja«. Melodiko postav- lja v soodvisnost z večplastno harmonsko govorico, s katero gradi napetost in jo razrešuje. V primerjavi z melodiko in harmonskim oblikovanjem je vloga rit- mičnih in agogičnih komponent nekoliko v ozadju. Izjema je cikel Pro memo- ria, v katerem uporablja tudi poliritmijo. Karakterne smernice daje z uporabo oznak, kot npr. energico, con sentimento. V Škerjančevih klavirskih skladbah sta forma in vsebina neločljivo povezani, pri čemer vsebina narekuje formo in ne obratno. Kot oblikotvorno načelo je uporabljal različne oblike ponavljanja. Škerjančev klavirski opus je zelo raznolik, saj v njem zasledimo vplive poznoro- mantične in impresionistične glasbene govorice, zgledovanje pri Skrjabinu kot tudi približevanje ekspresionistični glasbeni govorici. Gregor Pompe (Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta) je preučeval komorna dela Lucijana Marije Škerjanca. Že v naslovu svojega prispevka je z besedami »preskoki, iskanja, vmesnosti« nakazal skladateljevo slogovno am- bivalentnost, izraženo skozi »romantični impresionizem«, neoklasicistična, neobaročna in ekspresionistična izrazila. Škerjanc je v komornih delih izkazal tako zvestobo tradicionalističnim kompozicijskim in estetskim pristopom kot tudi nenehno iskanje, raziskovanje in eksperimentiranje. Pompe je iz obsežne- ga opusa Škerjančevih komornih del obravnaval Godalni kvartet št. 3, Sonati- no da camera, Sonato za violončelo in Pet liričnih melodij. Pozornost je namenil emocijam in skladateljevemu notranjemu doživljanju. Meni, da so Škerjančeva komorna dela »prikladna za vzbujanje predstav o občutjih« in kažejo »funkcijo notranjega zanosa, ki je preveval umetnika ob delu«. Zoran Krstulović (Narodna in univerzitetna knjižnica) se je v prispev- ku z naslovom »Bibliografija člankov Lucijana Marije Škerjanca« usmeril v iskanje in pregled digitalnih zapisov Škerjančevih objavljenih pisnih prispevk- ov v Digitalni knjižnici Slovenije (dLib). Objavljal jih je v dnevnem časopisju, strokovnih in znanstvenih revijah, v koncertnih in opernih listih. Najpopol- nejši popis Škerjančevih pisnih objav je narejen v listkovnih katalogih Sloven- g la sb en o pe d ag o šk i z bo r n ik ◆ le t n ik /v o lu m e 17 ◆ št ev il k a /n u m be r 35 82 ske bibliografije v Narodni in univerzitetni knjižnici. V procesu digitalizacije revij in drugih starejših informacijskih virov je postalo kar 93 % Škerjančevih prispevkov dostopnih v elektronski obliki. Skladatelj jih je objavljal v tedanjih najpomembnejših časopisih, in sicer strokovne in znanstvene članke, kritike oziroma ocene raznih koncertov, razprave, polemike in komentarje. Krstu- lovićeva analiza objavljenih kritik in ocen koncertov je pokazala Škrjanče- vo sistematiko ter natančnost pri opisu koncertnega dogodka. Uvod je vedno vseboval podatke o kraju in času koncertnega dogodka, podatke o izvajalcih in druge spremljajoče informacije. V jedru je večjo pozornost namenil oceni skladbe kot pa njeni izvedbi. V sklepu je Škerjanc zapisal pohvale izvajalcem in dodal še kontekstualne opombe h koncertnemu dogodku. Iskanje digitaliziranih Škerjančevih pisnih prispevkov je zaradi nekaterih sistemskih pomanjkljivosti še vedno oteženo. S prvim iskanjem lahko prosto dostopamo do 35. Škerjančevih člankov, ob primernem izboru in kombinaciji ključnih besed pa raziskovalec lahko najde 749 naslovov objavljenih skladatel- jevih pisnih prispevkov. V nadaljevanju simpozija se je Darja Koter (Univerza v Ljubljani, Akadem- ija za glasbo) s prispevkom »Kritiški in drugi zapisi Lucijana Marije Škerjanca med svetovnima vojnama« poglobila v obravnavo Škerjančevih publiciranih del. Kritike je objavljal v revijah Dom in svet, Ljubljanski zvon in v časopisu Jutro. Bil je eden od najdejavnejših glasbenih piscev v času med obema vojna- ma. Poleg kritik je pisal tudi recenzije glasbenih publikacij in komentiral kon- certne sezone. Pogostokrat se je izražal pikro in mladostna neizkušenost ga je vodila k ostrim komentarjem, ki jih je npr. namenjal tudi Lisztovim in Debus- sijevim skladbam. Nasproti temu je Chopinovi glasbi namenjal romantične, večkrat tudi leporečne zapise. Svojo neposrednost je kazal z zapisi, ali je kon- certni dogodek publiko zanimal ali ne. Škerjančeve zgodnje kritike so poleg prostodušnega izražanja kazale tudi to, da tankočutno spremlja delo drugih kritikov. Čutil se je poklicanega, da svoja opažanja deli širši skupnosti. V zrele- jših letih je postal v svojih kritikah manj napadalen in ni več z ostrino zavračal drugačna mnenja ter ocene glasbenih dogodkov. Branka Rotar Pance (Univerza v Ljubljani, Akademija za glasbo) se je po- globila v »Pedagoški lik Lucijana Marije Škerjanca«. Izpostavila je njegovo zgodnje naravno glasbeno učenje v družinskem krogu, predstavila slovenske in tuje ustanove, na katerih se je izobraževal, ter ustanove, na katerih je pedagoško deloval. Za različne glasbene predmete, ki jih je poučeval, je pisal učbeniška gradiva, skripte, monografije in članke. Objavljal jih je pri različnih založbah, nekaj del je bilo večkrat ponatisnjenih. Veliko Škerjančevih pisnih gradiv je os- talo v tipkopisih in v obliki skript ter jih je treba raziskati. Njegov osebnost- ni in pedagoški lik je bil predstavljen skozi prizmo memoarskih zapisov njego- vih študentov kompozicije Zvonimirja Cigliča in Daneta Škerla ter spominov, ki sta jih v intervjujih za namen simpozija obudila Škerjančeva zadnja študen- ta kompozicije Janez Osredkar in Peter Kopač. Vsi so poudarili, da je bil Lu- bra n k a ro ta r pa n c e ◆ lu c ija n m a rija šk erja n c – po za bljen a »zv ezd a n a ših prih o n jih d n i 83 cijan Marija Škerjanc kot osebnost zelo zapleten. Bil je izjemno glasbeno izo- bražen, vendar je svoja glasbena znanja v največji meri delil le s študenti, ki so mu znali zastaviti ustrezna vprašanja. Zvonimir Ciglič je v pogovoru s Fran- cetom Križnarjem leta 2006 to opisal z naslednjimi besedami: »Sam je rekel: ‚Kaj bom govoril, če nikogar nič ne zanima? Vi [Z. Ciglič] me vprašate, vas torej zanima, in zato vam bom odgovoril. Zakaj bi govoril nekomu, ki ga nič ne zanima. Tisti, ki ga stvar zanima, vpraša.‘.« Ivan Florjanc (Univerza v Ljubljani, Akademija za glasbo) je raziskov- al Škerjančeva simfonična dela. Na osnovi poglobljene analize je predstavil izsledke o skladateljevih petih simfonijah. Naredil je komparacijo s pretekli- mi analizami in z vrednotenjem petih simfonij, ki so jih naredili drugi avtorji. Vsi avtorji so izpostavljali, da simfonije predstavljajo jedro Škerjančeve ustvar- jalnosti. Razlikujejo pa se v slogovnem opredeljevanju skladateljevih simfo- nij, v mnenjih o kompozicijskih in estetski vrednosti posamezne simfonije ter o njeni izrazni moči. Florjanc želi s svojimi novimi raziskovalnimi ugotovit- vami spodbuditi nadaljnjo poglobljeno razpravo in uvideti detajle Škerjančeve- ga simfoničnega opusa. Zadnji simpozijski prispevek je bil usmerjen v predstavitev ovrednoten- je vokalno-instrumentalnih del Lucijana Marije Škerjanca. Andrej Misson je v ospredje svojega prispevka postavil Škrjančevi uglasbitvi Sonetnega venca dr. Franceta Prešerna. Ob multimedijski predstavitvi je analiziral in komentiral odseke iz druge Škerjančeve uglasbitve Sonetnega venca. Gre za monumen- talno kantato v treh delih za soliste, zbor in orkester, za katero je skladatelj tudi prejel Prešernovo nagrado. Ob analizi kompozicijskih prijemov in upora- bljenih tehnik smo prepoznavali izjemnost in vrhunskost tega Škerjančevega dela ter si zaželeli, da bi ga tudi Akademija za glasbo v kratkem umestila v svoj koncertni program. Rezultati umetniškega raziskovanja skladateljevih del so bili predstavl- jeni na večernem koncertu.1 Izbrana dela iz izjemnega skladateljevega opusa so poustvarili študenti Akademije za glasbo. Harfistka Lara Hrastnik (men- torica Mojca Zlobko Vajgl) je ob klavirski spremljavi Sae Lee izvedla Lento – Allegro piacevole s Škerjančevega Koncerta za harfo in komorni orkester. Sle- dil je sklop sedmih samospevov, ki so jih ob klavirski spremljavi Tanje Šter- man poustvarili trije študenti iz pevskega razreda Pije Brodnik. Sopranistka Katarina Zorec je zapela Lampijončke (besedilo: Pavel Karlin) in prvi samo- spev iz cikla Pisma  (besedilo: Alojz Gradnik). S petim samospevom iz cikla Pisma se je predstavil baritonist Marko Ferjančič, ki je zapel še samospev Vi- zija  (besedilo: Pavel Karlin). Sopranistka Nadia Ternifi je poustvarila samo- speve Beli bezeg  (besedilo: Li-Taipo, B. von Münchhausen, P. Karlin), Aleja sniva (besedilo: France Zbašnik) in Pomladne noči (besedilo: Su-tung-po, O. 1 Posnetek Koncerta skladb Lucijana Marije Škerjanca je dostopen na povezavi https://www. youtube.com/watch?v=ePxzwk2SslI&t=2916s. g la sb en o pe d ag o šk i z bo r n ik ◆ le t n ik /v o lu m e 17 ◆ št ev il k a /n u m be r 35 84 Hauser, P. Karlin). Predstavitev izbranih del iz Škerjančevega klavirskega opu- sa je začel pianist Luka Taradi (mentor Vladimir Mlinarić) z izvedbo preludi- jev št. 1, 4 in 7 iz skladateljevega cikla 12 preludijev za klavir. Nokturno št. 1 iz Škerjančevega cikla Sedem nokturnov za klavir je izvedla pianistka Eva Žagar (mentorica Tatjana Ognjanovič). Drugi izvedeni Nokturno je poustvarila pianist- ka Meta Kokošinek (mentor Tomaž Petrač). Koncertni večer je zaključila violi- nistka Ana Rupar (mentor Gorjan Košuta), ki je ob klavirski spremljavi Beate Ilo- ne Barcza izvedla Škerjančev Intermezzo romantique. Akademija za glasbo je simpozijski in koncertni program predstavila na spletni strani v zavihku Raziskovalna dejavnost. Simpoziji. Na dnu spletne st- rani2 sta umeščeni povezavi na arhivska posnetka, ki ju je pripravil vodja sim- pozija Andrej Misson. Na prvi povezavi3 lahko prisluhnemo Škerjančevemu samospevu Pred ogledalom (zbirka Sedem samospevov) v izvedbi sopranist- ke Irene Baar in pianistke Alenke Šček-Lorenz. Skladbo sta izvedli leta 1995 v Slovenski filharmoniji na koncertu Večer samospevov, posnel in uredil jo je Dominik Krt. Na drugi povezavi4 je posnetek drugega stavka Adagio cantabi- le iz Škerjančevega Godalnega kvarteta št. 5 v fis-molu. Naredili so ga študen- ti Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani, člani godalnega kvarteta Emo- na (mentorja Janez Podlesek in Emile Cantor): Tim Skalar Demšar (violina), Neža Capuder (violina), Tilen Udovič (viola) in Katarina Kozjek (violončelo). Skladba je bila posneta na koncertu Oder Waldorfske šole februarja leta 2020, ki je sodil v sklop priprav kvarteta na tekmovanje TEMSIG. Kvartet Emona je kasneje na tem tekmovanju dosegel prvo nagrado in prejel posebno pohvalo za izvedbo Škerjančevega Godalnega kvarteta št. 5 v fis-molu. 2 https://www.ag.uni-lj.si/raziskovalna-dejavnost/vabila-na-konference/mednarodni-znan- stveni-simpozij-2020-2021 3 https://video.arnes.si/watch/J1WIuUrdmVLX 4 https://www.youtube.com/watch?v=5fwtEY1zCCA