GLAS List slovenskih delavcev v Ameriki« ★ QTATHJE OPOZARJAMO, da pravočasno obnove naročnino. S tem nam boste mnogo prihranili pri opominilL — Ako še niste naročnik, pošljite en dolar sa dvomesečno poskušnjo. TELEPHONE: CHelsea 3—1242 tlutered mm Seroud Cta* Matter Sepirniber 21st, 1903 at tbe Post Office »I New York. N. Y„ under Act of Congress of March 3rd, 1879 No. 299. — Stev. 299. ADDRESS: 216 W. 18th ST., NEW YDRK NEW YORK, TUESDAY, DECEMBER 27, 193 8—TOREK. 27. DECEMBRA, 1938 Volume XLVI. — Letnik XLVI. SOLIDARNOST MED AMERIŠKIMI REPUBUKAMI ARGENTNSK A DELEGACIJA SE JE V ZADNJEM HIPU PREMISLILA IN JE GLASOVALA ZA SPORAZUM Obrambni sporazum proti vpadu je podpisalo 21 ameriških republik. — Novi sporazum je svarilo diktatorjem. — Za pa dne republike se bodo skupno postavile proti vsaki agresivnosti od zunaj. Naciji na LIMA, Peru, 26. deceirbra. — Osma panameri-5ka konferenca je po napornem delu dosegla svoj največji uspeh, ko je vseh 21 republik novega sveta podpisala pogodbo, po kateri vse republike smatrajo za skupno zadevo, ako bi bil ogrožen mir kake republike, ako bi kaka tuja država skušala na zapadni polobli pridobiti kaj zemlje, ali pa ko bi hotela razširjati kak nauk, čegar namen je iz-podkopati demokratsko obliko ameriških republik. Ta pogodba, ki je anana pod imenom "Izjava v Limi," bo ostala, ako se izpolnijo pričakovanja o-nih, ki so jo sestavili in podpisali, svarilo totalitarnim in drugim neameriškh državam, da se bodo zapadne republike združile, ako bi jim pretila vojaška, gospodarska, politična, ali kulturna agresivnost. Takoj, ko je bila izjava podpisana, je državni tajnik Cordell Hull stopil na govorniški oder ter je izjavo slavil kot dokaz ameriške solidarnosti in kot priznanje ameriških ustanov ter rekel, da je po tej izjavi vsaki republiki zapadne poloble zajamčena neodvisnost. One, ki polagajo malo važnosti na panameriško konferenco, je Hull pozval, da odpro svoje oči in naj pogledajo na politične zmešnjave, ki tarejo toliko držav sveta ter jih naj primerjajo s solidarnostjo ameriških republik zadnja dva tedna. Hull je povdarjal, da se naj načela demokracije, tolerantnosti in enakosti, katerih se poslužujejo ameriške republike v medsebojnem občevanju, raztegnejo tudi na države celega sveta ter dejal, da s< ; republike novega sveta s tem, da so podpisale izjavo solidarnosti, niso odrekle prijateljskim odnošajem z drugimi državami. — Knjiga zgodovine ni nikdar zaključena, — je rekel Hull. — in ameriške republike lahko upajo na splošni sistem reda po mednarodnem pravu, ko sila ne bo potrebna, kot ni bila potrebna za vzdrževanje prijateljskih odnošajev med državami, ki so bile zastopane na panameriški konferen- MIKLAVŽ" TAJI VSAKO KRIVDO 84 letni farmer je baje branil svojo lastnino. Pokradli so mu bili več sto božičnih dreves. ELYRIA, ()., 24. dec. — V tukajšnji bližini živi 84 letni William Case, inožak z dolgo, belo brado, ki ga sosedje nazi-vajo 'Miklavž' (Santa Claus). Lep gozd ima, iz katerega prodaja v božičnem času božična drevesa. Ljudem pa gre trda za denar. Lani so mu baje po kraii nad šeststo drevesc. Letos je pa sklenil Case biti bolj pazljiv. V petek zvečer je vzel puško in se odpravil v gozd na stražo. Kmalu se je u J stavil na cesti truck, iz njega Ista stopili dve osebi. Sekira je 'zapela. Case je pomeril in sprožil. Oglasil se je krik. 37 letni nezaposleni delavec Win. Rousseau, ki ima dve hčerki, stari enajst in osem let, jeho tel poceni priti do božičnega drevesa, ko ga je zadela smrt. Mrs. Rousseau so prevedli v bolnišnico, kjer so ji zdravniki potegnili iz telesa petdeset šiber. Da si je njeno stanje nevarno, bo najbrž okrevala. Stari Case se je sam javil ter rekel, da bi ne streljal, če bi bil vedel, da je ženska poleg. Po mnenju nekaterili ne bo prehudo kaznovan, ker je branil svojo lastnino. Za ubogi deklici, ki sta izgubili očeta ter ni dosti manjkalo, da nista izgubili tudi matere, so se zavzeli sosedje. SREČO JE IMEL CI. Proti koncu seje je ameriški član komisije Alfred M. Landon izrekel delegatom čestitke ter jim je zagotovil, da bodo Združene države zasledovale politiko sodelovanja, medsebojnega napredka in varnosti do vseh republik, ne glede na to, katera stranka t?o na vladi v Washingtonu. Obžaloval j* zmede in boje, ki pretresajo gotove države ter jih je primerjal viharju, o katerem ni kdo ne ve, v katero smer se bo obrnil. Ko je konefrenčni tajnik prebral izjavo, so argentinski delegati, ki so ves čas konference nasprotovali vsaki izjavi, v kateri bi bila imenovana kaka tuja država, vprizorili glasno demonstracijo v prilog izjavi. Tem demonstracijam so se pridružili vsi ostali delegati in občinstvo na galeriji. Naj izjava v Limi za ostali svet pomeni karkoli, za ameriške republike je poroštvo za njihovo varnost pred vsakim napadom, ki bi prišel od zunaj. Ko je vstal državni tajnik Hull, da govori, tedaj ga BAiKERS FIELD, Cal., 25. dec. — H. E. Crawford se je včeraj svojim motociklom zaletel v tovorni vlak. Posledica: dvanajst kar se je iztirilo; mo-tocikel je razbit; Crawford se je samo malo opraskal na kolenu. DOBER PLEN PARIZ, Francija, 23. dec. — Na najbolj prometni cesti so ustavili banditi dva uslu žbenca Credit Lyon na is banke PREPOZNO ___KESANJE Morilec, ki je usmrtil svojo ženo s sekiro, je v ječi dobro zastražen. — Sin ni hotel govoriti ž njim. EOS ANGELES, Cal., 23. dee. — Tukaj se bo v kratkem začel proces proti 591etnemu čistilcu čevljev Williamu Spi-nelliju. Na vesti ima strašen zločin: svojo ženo je ubil s sekiro, razsekal njeno truplo na kose in sežgal. V ječi je močno zastražen, ker so oblasti boje, da si bo vzel življenje. Sinoči je nene-honia kričal: — Jaz hočem mojo ženo Rosie in se bom odpravil k nji. Umreti hočem. Kje je Rosief Dajte mi Rosie! Zene se je zato iznebil, ker mu je grozila, da ga bo ovadila policiji. Spinelli je imel namreč razm^isje-s s>vojo lastno hčerjo. Včeraj je prišel na policijsko stražnico njegov dvajsetletni sin Joseph, ki pa ni hotel govoriti s svojim očetom. — S staro zverjo nočem i-meti nobenega opravka, — je dejal mladenič. Nas otroke je več let pretepal. Moja mati je bila najboljša ženska. Spinelli je bil svoječasno bogat človek. Imel je 35,000 dolarjev vredno trgovino, slednjič je ne mogel več dolgo vzdržati v sedlu. MACHADOV PRISTAŠ SE JE VRNIL t HAVANA, Kuba, 24. dec.— Po petletnem izgnanstvu se je vrnil na Kubo Orestes Ferra-ra, ki jo bil začasa Machadove administracije državni tajnik. Pravi, da se bo zopet politično udejstvoval in sicer kot načelnik liberalne stranke. partmenta, da na atlantsko o-brežje postavi stalni oddelek brodovja, je prišla nepričakovano in komaj 24 ur za tem, ko je Welles zavrnil protest proti govoru notranjega tajnika Ickesa. a; Mil«' »iCXiSX^^ ......i rojake opozarjamo, da lahko dobe slovenski-amerikanski koledar za 1939 pri zastopnikih lista v svoji naselbini. ITA B D D A,f—New Tor* Tuesday, December 27, 1938 SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY I * J M NARODA" (VOICE or TUB PBOrLS) Owned »od Published by MjtfVBNIC fllBIJHHINfc COMPANY IA Cur pura« ion j I rank Makfcjr, Pralte! J. Lupah a. 8«*. I'la.-* uT buatoeaa of tbe corporation and rtdreaaea of a bore uffl<*r»: SI# H KMT Ittk trriUCKT NEW VOKK. N. V. i 45th Year ihkukd evehs DAJ EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS Advertiaeaent on Agn«B>eiit Za 1*1« urU> veli« 11« sa ▲axrlko la Hatiad'j .............. tft.OC Za l*ul irla ................f^/fO Za e je že pojavilo vprašanje, če bo Franklin h. Hoosevelt vtretje kandidiral. Skoro sleherni Amerikanec je te»nn vprašanju bodisi pritrdil ali ga je pa zanikal, edinole Roosevelt vztrajno molči in noče odgovoriti nanj. Zdaj mi se Rooseveltovi nasprotniki združili ter nameravajo enkrat za vselej odpra\iti negotovost glede tretjega termina. Senator Holt bo predložil resolucijo, naj bi ne bilo no bencinu ameriškemu predsedniku dovoljeno služiti tri termine. Nekaj uličnega se je že zgodilo. Leta 1928 je bil sprejet LaFollettov predlog, ki je predsedniku Calvinu Ooolidgeu o-nemoiročal tretji termin. Kmalu nato je Coolidge izjavil, da ne bo \eč kandidiral. Danes je -tvar še tembolj zapletena, kajti zmaga demo kratov leta 1920 bo najbrž odvisna izključno le od predsedni ka Roosevclta. Ko se je Nemčija polastila ^uoetskega ozemlja, so vojaki lak«) j zači-ii graditi modei n<_ ceste, ki bodo spajale češka iudustrijalna mesta z nemškim ozemljem. vizo osem do deset let na Madžarskem in dve ali več let v Jugoslaviji ali na Rmmmftkem. V (Vhoslovaški je baje ista. stvar. Koncem prejšnjega fiskalnega leta je bila eehoslova-ška kvota skoraj izčrpana. Pri tem. kar se je .petem tam zgodilo. je prav verjetno, kerae pravi. da .je bila letošnja kvota že Izčrpana in da je čakalna lista jako dolga. Mnosro sorodnikov v Ameriki sku»ša privesti sem ljudi iiz Evrope Prištedijo si mnogo stroškov in i azoearr.nja, ako se vpoznajo z določbami pri»-clje-niiškega i-aiH|irf|iiBifMj||i|i«i«imii||i|iiainiiH||i|tfV tttHirt«,,,Hiiiiii#'niiiiijiaiil!,iiMllll|,inii|lir Naznanilo • • • • Rojakom, ki so vnaprej naročili Koledarje za leto 193fl smo jih odposlali, in v teku par dni jih boste imeli. Kot se kaže, prevlada veliko zanimanje za Svetovno razstavo, ki bo otvorjena aprila meseca v New Yorku. Zaradi tega smo za dodatek k Koledarja za leto 19.*»9 poskrbeli kakšna jed je to. Želimo Ti ve- G O B B Dva dni pred Božičem .mi je prinesel poštar veliko škatljo gob. Suhih gob. V posebnem pismu je bi!o razjasnilo: — Na, tukaj ti pošljem ne kaj gob. Le dobro jih pripravi. Cez noč jih namoči v vroči vodi, da se bodo osvežile. Nato jih skuhaj. Boš vide«, Omejitve priseljevanja Dclgo čakanje na kveto na Nemškem in v drugih deželah. zemljevid mesta New Yorka in pa panoramo Svetovne razstave. Zemljevid je tako natančno izdelan, da vsak, ki namerava priti v New York, lahko z lahkoto najde katerikoli del. ()-značene so poglavitne dovodne ceste v mesto in pa glavne prometne ulice v Greater New Yorku. Zemljevid kaže tudi vse podulične in nadulične železnice, zanimive prostore* Nedavni navali pi< liMiisk« ga in verskega zatiranja .so v zadnjem času znat um vzbudili željo za priseljevanje v Združen«' države iz raznih delov Kvrope, iste omejitve za imigraeijo v Združene države pa so še vedno v vel vi. Določba, da nameravata i priseljenec mora vza-do-titi ameriškega konzula, da ne pade na breme javnega do-brodelstva |>" svojem pri h' du v Združene države, je še vedno dodatna ovira, ki izključuje •unogo ljudi. V fiskalnem letu, ki je končalo .'50, junija 19:»K, bilo j<* (J7,sur) iiri-eljencev pri pušč( nih v Združene države, ali le 42.494 i zrn« «1 teli je bilo kvotir.',ih priseljencev: izmed onih. ki so prvič pri-li; 1<> menja, da le *JS od4. «j< 1 celokupne lelne k vol", ki znaša 1 .">:!,774 je lii!f» izčrpano v |-etu V pri ihti pa s prej^mni! se M i S Najboljši prijatelj v nesreči vam je: illllllilTO - S SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDNOTA BRATSKA, DELAVSKA PODPORNA USTANOVA Sprejema možke in ženske v letih od 16. do 50. in otroke do 16. leta starosti. pošiljatve Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. V Jugoslavijo: Za $ -J.50 $ 4.83 $ 7.20 .$11.00 $22.50 $44.50 Vin. 100 Din. 200 Din. SiKJ Din. 00«) Din. 1000 Din. 2000 gledališča, parke, muzeje, cer-"V«a-\kve, letovišča v bližini mesta, kdo, ki vključuje deset centov [mostove itd. Panorama, ki je na poštne " in manipulacijske tiskana na nasprotni strani v straške, more dohiti ta buletin. barvah, pokaže razstavišče raz-ako piše na Foreign Languaire stave, lego prostora in obliko Information Service, 222 — 4th stavb, v katerih bodo razstav-Ave.. Ne-\v York, X. Y. 1 jeni izdelki celega sveta. V ____ enem pogledu, je mogoče natančno pionajti dovodne ce-L0VEC UBIL OTROKA. ste k razstavi, ker imate "ae~ --roplane view" za skoraj celi V gostem smrečju v bližini metropolitan New York. Na-Gro sita rja so po dolgem irlkanju tančno je mogoče videti ceste, našli truplo devetletnega deč- ^ vodijo v New York iz New ka. Obdukcija je spravila na Jersey a, gornjega dela države dan presenetljivo dejstvo. New Yorka, Connecticuta j;i Med tem ko so prvotno mi- Nove Anglije, slili, da je bil postal deček žr-j Povpraševanje za Koledar tev kakšnega zločina, so ugoto' }n zemljevid se je v teku zad^ n Avstrije. 4.21S iz Poljske, vili, da mora hiti stvar drugač- 1I3'ega te(]na ta^G pomnožilo, .'{,428 iz rtalije n 2.WJ8 iz Teho- Otroka je ubilo več stre- da s.mo kar presenečeni. Vstle- lov. Prvi strel, ki je padel iz gli bomo vsakemu tako hitro večje daljave, ni hil smrten, še-jkot nam -Q mogoče> Da yas le nadaljnji streli iz neposred-' razo2aramo> pošljite naro-ne bližine so dečka uhili. ;či]o dane8> Cena za Kol-Kriminalna policija, ki na-ldar^ eelltov . liiiii l«'li šti-vilo pripustitev iz skc.raj vsake evropske dežele je bilo večje, večji del nove i m igrači je pa je prišel i,z Nemške in Avstrije, katerih kvote s«, bile spojene v eno, in iz Poljske, Ttalije in (Vhoslovakije. V fiskalnem' letu je prišlo 17,S(JS prKsel j< iiicev iz Nemške sele praznike in srečno novo leto. Frank Mavri. Spomnili so se me torej moji prijatelji iz okolice Kravja v Pennsvl vaniji, kjer sem pred nekaj leti preživel lepe čase. Tooa gobe, gobe... Spomnil -em se namreč tudi poročila, ki sem ga nekoč či-tal v ljubljanskih listih: ,— Družina se je zastrupila z gobami. ' Sinoči so pripeljali v deže-no bolnišnico gospoda profesorja K., njegovo ženo in njegovega otroka. Zdravniki so ugotovili ne-varno zastrupljenje. Izkazalo se je, da so jedli strupene go be. Vsem trem so izprali želodec. Stanje gospoda profesorja je obupno, in najbrž ne bo o-kreval. Gospa profesorjeva in otrok sta davi že zapustila bolnico, (ločim ni bilo pri služkinji opaziti nobenih nevarnih posledic. V Italijo: Z.i $ G.:*0 $ 12.— $ 20.— $ 57.— $112.50 $107.— Ur 1O0 lAr 200 Lib Si00 Ur 1000 Ur 2000 Ur 3000 Krat si-: c i: ni: shdaj hitro mknjajo so navedene ck-KE POUVIIŽENE SPUEMEMP.i CDltl ali 3x>li Za Izplačilo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi t dinarjih ali lirah, dovoljujemo Se bolj&e pogoje. NUJNA NAKAZILA IZVRSU-ŠJfvMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO $1.— S-L O V E N I C PUBLISHING COMPANY (TRAVEL BUREAU) 216 W. 18th ST., NEW YORK slovaške. Po narodnosti oziroma plemenu 19,736 izmed vseh novodošleeev so bili Žid je K,:!(i:j Italijani, 7.74.'» Nemci, 5,723 Angleži,ITrči, 2.478 Ski-ti. 2 ..'»44 Slovaki, 1.972 Skamli na vci, H.">7 Spanjsko-Ani; rikanei in .")47 Spanjci. 9!?4 Madžari, f>W> Ru-i, itd. I\volne razmere so se radikalno spremenile od 1. julija 19.'»S, kar se tiče zmožnosti, da se prid«' v kvoto. Stvari se ni--o sicer znatno spremenile, kar -e liče prosilcev, ki so vpravi-čeni do prve prednostne k vate (staršev ameriških državljanov in možev državljank, ki so se poročili po 1. juliju 1932), kakor tudi onih, ki so vpravi-čeni do druge prednostne kvote (žen in neporočenih nedolet-nih otrok zakonito pri peščenih im-zemcev). Ali tudi ti morajo predložiti zadostne dokaze, la ne padejo na breme javnega dobrodelstva. in pa Bpl'oh morajo odgovarjati splošnim zahtevam priseljeniških zakonov. Drugače pa, kar se tiče mesta v 'kvoti, 'ne najdejo ti ni kake posebne težave. Ako ti imajo vse potrebne dokumente in odgovarjajo splošnim zahtevam. iona jo le red k orna čakati dolgo na kvoto. Povsem drugačna je wti v ar ^ ne-prednostnimi priseljenci. A-meriškl konlzrulati v raznih evT-rupskih deželah so zares poplavljeni s prošnjami za priseljeniške vize. Prosilci za navadno kvoto, ki gredo na račun nemške kvote, obveščeni, da morajo čakati najmanj od 18 mesecev do dveh let ali pa še več, predno morejo priti aia vr-^to. »Za poljsko kvoto se mora čakati 16 dri 18 .mesecev, ^e daljše morajo čakati prosilci za neprednostno kvotno vizo na Madžarskem, Romunskem, Ju-srordavjiji. Grškemt. Španskem, Siriji in Turčiji. Poroča «e na primer, da se prosilcem za običajno vizo pravi, da morajo čakati za neprestnostiro kvotno poštnino, je daljuje preiskavo, meni da je' e]o zmernaj in dobili bost neki lovec v slabi Wfltlobi^ma-|tufli zemijevid in panarom,-. tral oeeka v rjavem poyrsnmu (y da bo vaakega zanima- in rjavih nogavicah za z.val in j na kakžen na^in se ho5e u^treld. Ko je spoznal svojo New York taviti prihodnje zmoto, se je •ustrasil, izgubil 1 popolnoma glavo in oddal na- Ce biyate y Združenih drža-daljnje smrtne strele V in ^ Vam iprav_ lem stranu ie potem truplo za- ' ' % , , . v 1 , no ter naročite samo en kole- kopal, pn čemer j<» rabil ne-1 dvomno tudi lovski nož. DRUŽBA ŠA IZKORIŠČA NJE POROČNIH DARIL. Pogostuma se dogaja, da dobe novoporočenci od raznih strani darila iste vrste. Neki iznajdljivi možakar v New Yorku si je izmklil, da "bi bilo mogoče ob takšnih priložnostih delaiti dobre dobičke. (Jim izide kakišen poročni o-glas, se njegovo podjetje pozanima, ka-kšne darove sta doibila novoprjročenca. Ne»koč se je zgodilo, da je mlada žena dobila kar štirinajst daljnogledov in jasno je, da ni vedela, kaj bi iz njimi. Toda podjetje za izkoriščanje poročnih daril ji dar, lahko znamkah. pošljite OVtJ Vi svoto v n j 4Hii||1iiiiiiiiiiiUj!|iiiifiui|hiiiiniHodniika Vugo, ga rad spominja. Pri spominu na«nj tudi gotovo vsakdo nasmehne. Pokojni Vugo je bil namreč ► •sijivie po l»ožji volji. Mali in veliki problimi življenja so v vi bistri, šegavi glavi za-vzemuli s neizprosno doslednostjo prikupno, veselo obliko, v v*&ki stvari, v vsakem sre-čaaju, takorekoč v vsaki besedi, jt» na»i»l i n zadel hu mori stično strain. Spore, ki jih je v svojem uradovanju dostojan-Ktvtno roševal v »mislu suhoparni !i paragrafov, je zvečer v prijateljski družbi opisoval z vzvišenim razumevanjem sme-jočega su* filozofa. Zakljcvče-vm! pa jih je tako, da ni bilo priziva. Kajti veseli smeh njegovih prijateljev je njegove ** reaitve" potrjeval za vse in-Ktaneo. Seveda je iz svoje uradne prakse j<«mal Ve okvir za svoje [ okrogli* zgodbe, vso drugo je dodajal iz svojo bujne, ne-ugnane hudomušnosti. Klasična je njegova zgodim, kako je v neki zapuščinski razpravi razdelil hišo pokojnega očeta mod dva nasprotujoča si sinova; treba jo bo povedati. Dober človek je bil pokojni Vnga in zato dober sodnik. Pre ra no jo od£el. Ena »godba pa se je Vugi pri|Mko ž njim popek lizala. Obenem se je Vuga tudi ustrašil. Nasprotnici sta si o-čitali medsebojno nešteto dejanj in besed in za slišat i jo bilo treba kakih deset prič. On pa ni vedel, ali ima na vratu glavo ali ibačvo. Ah, da bi so le mogel danes rešiti to nepri-( jetne zadeve. Bože moj, tudi sodnik je lč o vek. podvržen vsem človeškim slabostim. Da hi razpravo prenesel na kak drug dan radi ** uradnega zadržka ".na to ni hilo ni f i misliti. Pokojnii Vugi jo bil vesten do skrajnosti in zdelo bi *e mu, da ne bi iinel več pravice hoditi v vesel^ krog svojih številnih prijateljev, <če bi radi tega imelo le količkaj trpeti njegovo poklicno delo. Kaj storiti ? Vuga je hitro sklenil: "Nič! Toži t el j i co bom prepričal, da um-'kne tožbo, t ozon k a Ana Močnik pa bo vesela, da se resi te stvari, ker ji preti obsodba, fn vsega bo v četrt ure konec.'* Sunkoma je stopil k vratom ter zaklical na hodnik: "Katarina Otorepec!" Vstopila je okrogla, zelo o-krogla ženica, odločnih kretenj in odločnega obraza. Takoj si lahko spoznal, da ni bilo treba, da se je na naslovni strani tožbe »še posebej označila kot branjevka. Viuga je nadel svoj najslajši smeh, s prijazno roko ji je ponudil stol in začel % glasom, ki je spominjal rm cedeč se med: "Izvolite sesti milosti ji va go s Da I." "Hvala, gospod sodnik." "Torfej milosti ji va gospa Katarina Oterepee, tu imamo razpravljat i o vaši tožbi proti Ani Močnikovi. Glejte, mi-los-tljiva gospa, saj se vam ne izplača, da bi gnali to stvar naprej. To so le prazne besede, ki so spuhtele v zrak in ki so že davno pozabljene. Če tirate zadevo do skrajnega, imate le razburjenje, izgubo čaisa, vzbuja se sovraštvo, nastaja VAŽNO ZA NAROČNIKE Poleg naslova Je ras?Mao do kidaj Imate plačano naročnino. Prva Številka pomeni mera, druga dan In tretja pa leto. Da nam prihranite nepotrebnega dela ln stroSkov, Vas prosimo, da skuSate naročili- ' no pravočasno poravnati. PoBlJlte naročnino naravnost nam ali jo pa plačajte nalemu zastopniku v Vafiem kraju all pa kateremn lamed sastopnlkov, kojlh imena to tiskana ■ iMhiIImI črkami, ker so upravičeni obiskati (um drage naselbine, kjer j« kaj nafilh rojakov nae* Ijentb. Zastopnik bo Vam IsročU potrdilo sg plačano naročnino. CALIFOUNIA: Han Francisco, COLORADO: v Pueblo. Peter Cul I g, k. Battii Wslsenburg, ML J. Bajak INDIANA: Indlanapotta, Fr. ILLINOIS: Chicago, J. Cicero, J. (Gbfcift, fltom to minoia) MAH11AHO: Kit itofi, Fr. MlCHKIAJf I J. U OHIO: Barberton, Frank Ti sha Cleveland. Anton Bobek, Itofsr, Jacob Beenlk, Jok« Sls polk Glrai-d, Anton Nagode Lorain, Louis Balant, John KnmSe toungstown, Anton KikaU OBBGON: Oregon City, J. Koblar PENNSYLVANIA: . John Jevnlkar Ipeees Wast llewton, Joseph .. WI800HUH. ' " . t 1*T; ■> Milwaukee, West AlUs, Fti Sheboygan, Jesepfli Bdbti WYOMING: CM'^ samo nepotreben greh. Kaj pa o i tega, tudi če bo Ana Močnik obsojena? Ali ni bolje, da ona podpiše primeren preklic, vi ji pa odpustite, kakor se spodobi krščanskemu človeku. Kaj pravite k lomu, misl os ti j i va gospa!" "Gospod sodnik, ni mogočo. Jaz ne morem odpustiti, ne morem pozabiti. Jaz hočem sodbo." Vuga je dvignil glas. "An\pak gospa moja, pomislite vendar, da nimate nikake koristi -cd tega, temveč samo sitnosti, poti in iagubo časa; in še stroške, ker boste morali založiti koleke, nasprotnici pa ni kaj vzeti, tudi. če bo obsojena. 'Poslušajte mene, boljo in lepše bo, če se poravnate gospa "Ne, gospod sodnik. Jaz hočem sodbo." Vuga je krepko povzel. "Ženska božja, dajte si dopovedati. Več vam jo vreden preklic v rokah, ki ga lahko vsakomur pokažete, negn ao'd-ba, voje donosno rokodelstvo izvabiti ljudem 40,1 M in mark. I uganjala toliko časa. dokler ni Pod pretvezo, da so ji jo pri-1 -1« pila in plan tajna policija kazala Devica Marija in ii n.- ,i» j<> prijela. "Zalklenjeno svot-ročila, naj zgradi kapelo, jejnikovo srce" se je potem iz-pOibirala od ljudi prispevke.!kazalo za staro cunjo. Dobro- Da bi svojemu "visokemu po--danstvu" dala večji poudarek, je kazala "zaklenjeno srce ne- dušni praanovorniki pa žraluje-}>■ sedaj za svojim hipi 10 denar-jom. BEG PRED PETO PRISEGO. V nokem ameriškem časopisu je eden izmed avstrij.^kiii častmkov, ki je po priključitvi Avstrije k Nemčiji zapustil svoj poklic in domovino, napi-sal članek, kaj ga je k temu privedlo. Kot glavni razlog navaja, da ni mogel priseči novemu državnemu - poglavarju in vr hovTrtomu poveljniku vojske, ne da bi pri tem prišel v nasprotje s svojo vestjo. "Jaz in moji tovariši," piše "bi morali sedaj od leta 1917 položiti že peto službeno prisego. Prvič smo prisegli, avstrijskemu cesarju, drugič rdeči republiki leta 191«, treji* nasprotniku socialistov Vau«goU nu, četrtič Dollfussu in proti Hitlerju, sedaj pa bi morali priseči petič, možu, ki je bil včeraj vaš največji nas p rot-pik." - • 1 Todi to razvrednotenje u»j-svetejžiii izjav je morda eden izmed tzrokov nemiru nažega časa. ^ Ako Va« zanima le-po £tivo, naročite si Slovensko - Ameri-^ kanski IfColedar za teto 1939. Spisi Josip Jurčiča: J. ZVEZEK: Uvod — Na pripovedke. — Spomini na deda Jesenska noč ined slovenskimi — Dva prijatelja. n. ZVEZEK: Jurij Kobila. — Smukova ženitev. — Klosterski jinje. — Goliaa. m. ZVEZEK: Deseti brat. - IV. ZVEZEK: Cvet in sad. -nika. — Kozlovska sodba v V. ZVEZEK: Sosedov sin. -Barja. — Med dvema stoloma. VI. ZVEZEK; Dr. Zober. — VII. ZVEZEK: Lepa Vida.— in pravica. — V vojni krajini toma. rodne pravljici in . — Jurij Kozjak. — polhar" — Domen. Tihotapec. — Vrban žolnir — Grad Ro- Nemški valpet. Hči mestnega sod-ji gori. — Dva brata - Sin kmetskega co-Tugomer. Pipa tobaka. Moč — Pravd? med bra- Vm. ZVEZEK: Ivan Erazem Tatenbah. — Bojim se te. — Črtica iz življenja političnega agitatorja. — Telečja pečenka. — Sest parov klobas. — Po tobaku smrdiš. — Ženitev iz ne vošči jivosti- — wpomini starega Slovenca Andreja Pajka. IX. ZVEZEK: Rokovnjači. — Kako je Kotarjev Peter pokoro delal, ko jo krompir grade;. — Ponarejeni bankovci X. ZVEZEK; Veronika Deseniška. 10 zvezkov $10 Tunel (Spisal B. Keliermann) Globoko pod zemljo vrtajo orjaški stroji tunel med Evropo in Ameriko. Genialni inženjer MacAlan vodi ogromno delo. Cele armade delavcev se žariva jo vedno globlje v osrčje zemje. Sredi dela zaloti graditelje strahovita katastrofa, ki skoro popolnoma uniči že napravljeno delo in katere žrtev je tisoeč in tisoče delavcev. Toda železna volja MacAlana ne odneha, dokler ne steče med Evropo in Ameriko globoko pod oceanom prvi vlak. Skozi vse delo se čuti orjaški ritem, ki mestoma kulminira v gran-dioznih opisih in dogodkih. Tunel je ena najzanimivejših knjig svetovnega slovstva. 259 strani . . . $1.20 Ivan Pregelj: Izbran Spisi STEFAN GOLJA IN NJEGOVI. — Tolminska novele. 253 strani. V Štefanu Golji nam podaja Pregelj edinstveno sliko trpljenja našega naroda v Časih graščanske mogočnosti. V središču te žive nepoznane zgodovinske slike stoji klena postava župnika Štefana Golje, ki da v pravem pomenu besede "življenje za svoje ovce." Prepletel je roman s tragedijo lepe Tolminke, ki v svoji čudovito nežni izvedbi nima sebi enake. Tolminske novele vsebujejo med drugim tudi originalni, že splošno zasloveli pridiki "Pustina pridiga," in "Pulver und Blei" ter biser nase ncrelistike: "Gospoda Matije zadnji gost." Cena $1.50 Naročite pri: Knjigarni Glas Naroda 216 W. 18ih STREET NEW YORK, N. Y. Bogovec (Spisal Ivan Pregelj) Pisatelj je posegel v dobo, ko se je začel Širiti protestantism po Slovenskem. Pridigarja Jerneja je klasično opisal Romanu so dodana do- ' trebna pojasnila. Cena $1J0 11 ODISEJ IZ KOMENDE. — Zapiski gospoda' Lanspreškega. 269 strani. V tem m. zvezku nam prikaže Pregelj prelepo postavo našega velikega narodnega gospodarja 18. stoletja, Petra Pavla Glavarja. Hrbtenico temu delu tvori že pred leti napisana vecerniška zgodba o mladostnih letih Glavarjevih,a dopolnil je to mladostno sliko z Glavarjevimi zapiski, ki nam ga kažejo v njegovi življenjski modrosti pri Čebelah, na njegovem gradu Lansprežu, kjer mu sivo glavo ozarja mlada ljubezen njegovega oskrbnika in nesrečne kon-tese Klare. S Peter Pavlom Glavarjem je ustvarjena najboljša slovenska ljudska povest. Knjiga nam poustvarja kos slovenske preteklosti in iz nje diha slovenska zemlja sama. i Cena $1.50 i i "CtLSS HBODA1^New Tori " * Tuesday, December 27, 1936 SLOVENE (YUGOSLAV! DAILY SLEHERNI >po« včasih greši« PODPIS NEMSKO-FR ANCOSKE POGODBE roman iz Življenja za "glas nahoda" priredil l h. == 16 = "Dobro, Joana, potrm si s pota. Fanta ne bova takoj preveč prestrašila." Jotani šine Ikri v glavo. "Ozirala se bom na vse tvoje želje, dragi oče, že zaradi tega, ker si ti izpolnil moje." Nekaj ča*>n še sedita in se razgovarjata o različnih zadevah. dokler gospa Reichertova ne pokliče k večerji. Ko hočeta oče in hči stopiti v obednico, pozvani telefon. "To je najbrže Bertram," pravi oče smeje in gre k telefonu. Joana pa rat1 o vedno Čaka. Gunter vesel sporoči, da je biil že odpuščen iz službe pri ivrdki Krause. Njegov gospod air rrra ni delal ni kakih ovir. I Pole g tega pa je za njegovo mesto že prej nek zelo zmožen • fant vprašal. Gunterja is-icer iniso radi odpustili, toda Wer-' derjev vpliv je zadostoval, da Gunter ni imel pri odpovedi nikakih težkoč. Ko je Rudolf Werder s vojemu novemu tajniku še po-. vedal, kalko je njegova hči preskrbela glede Gunde, tedaj zasliši na druge mkoneu telefona glasen vzklik. Gunter že ni j mogel več mimo stati ina svojem mestni, kajti vse je vriskalo v njem. Naito pa mu v zahvalo kar vre j o besede iz ust, taiko da Werder, ki je bil zelo mehkega srca, napravi razgovoru loonec s teim, dr-ko zimsko tsuknjo in Še kaj drugega. Za mene celo frak in elegantno športno obleko. Kaj pa bova jedla, Gnunda? Vse prinesi, kar imaš — lačen sem, da ti ne (morem povedati." Sestra ga začudeno gleda. "Gunter, zdi se mi, da isi malo prenapet. Se čisto malo premoga je in vse jedi, ki jih imava, so že na mizi." iSkoro zaničljlvo gleda na tri ikose jetrne klobase in sir. "Vse pojej, Gunter, jaz sem že jedla." Gunter pa jo prijazno pogiladi po lat^eh. "Gunda! L*aieš! Vem, da še nisi prav nič jedla. Samo imalo počakaj — bom takoj še kaj prinesel." In že steče iz sobe, na hodniku pokliče gmspo Plusko in ko prestrašena pride iz kuhinje, ji potisne v roko pet mark, ki mu jih je dal Werder ter tiho pravi: "Prosim, prinesite iz restavracije na voglu dve porciji pečenke s cmoki. T-a jed je z velikimi črkami razglašena in bo najbrže tudi dobra. In tudi za sebe prinesite jmrcijo in nefcaj steklenic piva." "O, kaj pa to? Ali -ste zadeli veliko srečko, gospod Bertram t" "Da, skoro! Torej prosim, malo hitro, ker sva lačna. In prinesite nama tudi še malo premoga." Nato se zopet vrne ik vso ji sestri, jo potegne poleg sebe na mali divan in jo trdno drži za roko. Gunda pa ga radovedno pogleda. "Kaj pa je s teboj, Gunter f Saj si popolnoma oh pamet." Gunter pa ji boža roko. "Vsaki stiski je enkrat konec, Gunda, bodi prepričana, lisem niti prenapet, niti se ne šalim. Torej, poslušaj. Svn-o službo pri Krauseu sem odpovedal, ker sem dobil mesto lajnika v Werderjevi vili ob Vatnskem jezeru. Pojutršnjem odpotujem v St. Moritz, da za gospoda Werderja naročim sobe n tudi BObo %a sebe. Najbrže bom o«tal tam tako dolgo kot Werder s «vqjo družino. Koliko jih je v družini, še ne vem. vem samo, da ima hčer, kateri bom moral delati druščino pri športnih vajah. Werder je namreč nekoliko bolehen, toda leiamemo odločen in dosleden mož. katerega je treba obču dovati. Toda »na potkh zimetkega športa je «ne more spremljati. Kadar pa -«e vrnemo, bom stanoval v Werderjevi vili in bom dobival tri sto mark plače na mceec — in hrano in stanovanje —■ in ti bom mogel dajati toliko, kolikor boš potrebovala. Krasno bo to, Gunda, samo — ločitev. Veš kaj, stistniti morava zobe. Toda meni ne bo vec treba skrbeti zaradi tebe, kajti v ča»su moje odsotnosti boš z gospodinjo živela v Werderjevi vili, boš tedaj dobro preskrbljena. Vse, kar sem ti poved«!, je resnično. In dobro se mora m preskrbeti z ob-eko na račun svojega onvega gospodarja — potem pa — poglej, Gunda — tukaj imam »bankovoc za tisoč mark — oh Gundsa!" Tukaj pa ga premaga spomin na vse, kar je pretrpel, ko je » kril bankovec in naenkrat si z rokami zakrije obraz in glasno za ihti. . Gunda je popolnoma prepričana, da je brat bokn in mora junaško stisniti zobe, da ne izgubi svoje zbranosti. "Pojdiva, Gunter — morakš leči — bolan si. Toda — bankovec za tisoč mark — »moj Bog — kje si ga pa dobil?" Gunter vildi, da je Gunida v velikih skrbeh. Vse je tako aerodno pričel in jo je saano prestrašil. Sedaj ji mora vse mimo in po vrsti povedati in svoji tfestri se frooe tudi izpovedati, da je nekoliko zablodil s prave jpoti, da pa je pozneje zopet postal pošten. Prime za obe njeni roki in jo pogleda. "Pomiri se, Gunda, ne bog se in tne skrbi, vse je dobro. &uno malo sem zmešan, veš, toliko veselja nismo vec navajeni. Samo mirno sedi, sem popolnoma zdrav. Sedaj pa ti 1kwi vse po vrati povedal, da boš mogla verjeti v veliko srečo.' In Gunter ji /pripoveduje vse natančno, (kaj se je vse zgodilo, tudi sadeve glede bankovca ji ni zamolčal. . Ko »konča, visi Gunda na njegovem vratu in od veselja zaihtL * „ iPftlis nriliodnM) Združenih državah pa 1,800,-000. Povprečna Angležinja gre enkrat v treh tednih v kino in enkrat v treh mesecih v gledališče. Američanka enkrat na teden v kino vn emkrat na 14 dni v gledališče. Francozinja enkrat na mesec v kino in enkrat na dva meseca v gledališče, Nemka enkrat na dva nio-8<*ca v kino in enkrat >na šest tednov v gledalMŠče? Japonska. Pil enkrat na mesec v kino in gledališče. V Angliii se rodi na leto povprečno 600,000, v Franciii 030,000. v Združenih državah 2,150,000, v Nemčiji, 1 2800.000, na Japonskem 2. 190,000 otrok. VSE PARNIKE in LINUE ki so važne za Slovence zastopa: mmhmmm SLOVENIC PUBL CO. YEOOSLAV TRAVEL PKIT. 216 W. 18tb Sk. New Varit, N. t Nemški minister za vnanje zaoeve von T?ibbentrop in francoski -vnanji minister Bonnet podpisujeta pogodbo, s ktero se obe državi obvezujeta mirnim potom rešiti vse medsebojne spore. PUSTOLOVSKO UGRABLJENJE. V Parizu se jc W dni ob be-lem dnevu v bližini Boulogne-skega gozda »gtxlila ugrabiti v, ki spominja na ameriške vzorce in se je samo po naključju končala še razmeroma dobro. Predpoldne sta se oglasila v nekem stanovanju na Bruseljski cesti dva možakarja, ki sta hotela govoriti z najemnikom Pallia rde,m. Palliard je imo-vit graiščak, ki preživlja svoj čas delno v Parim in delno na svojem gradu v provinci. Oba obiskovalca sta stopila precej brezobzirno v Palliardovo stanovanje, eden je položil roko na njegovo ramo in izjavil: "Midva sva policijska uradnika in imava povelje, da vas od vede va k preiskovalnemu sodniku." Pali i,n rd je eve-da hudo prestrašil, teun bolj, ko je eden izmed obeh govoril nekaj o nekakšni nevarni vohunski zgodbi V takšnih okoliščinah se je možu videlo najbolje, da si obleče plašč in odide pokorno z »obema policijskima uradnikoma. v neJkom baru neki možak pozval, naj hi mu pomagal "pri majhnem doki," za kar bi prejel 100 frankov. Zatrjeval je, da tega moža ne pozna. Policija mu seveda en verjame in je začela z energično preiskavo, kajti jasno je, da je šlo za ugrabitev, s katero sta razbojnika iz imovitega Palliarda hotela izsiliti veliko odkupnino. Drugega razbojnika še itščejo lil ko ga bodo prijeli, bo s svojim tovarišem dobil občutno kazen, da bo za vzgh-d vsem drugim, ki bi hoteli to vrsto ameriških zločinov uvesti v Pariz. KAJ SE NE IZGUBI. spet spomnil nanj iskat, .ga ni mogel in ga šel VREME IN BOLEČINE. "Vreme se bo spremenilo, to čutim v nogi." Iz ust revma-tikov, imetnikov velikih brazgotin, pa tudi bolnikov na sklepih in s kamni, čujemo pogo-stoma takšne izjave. Pogost o-ma se njihove napovedi tu li izpolnijo. Znanost pa je v zadnjih letih podrobneje proučevala zanesljivost takšnih vremenskih napovedi in je dognala, da se nanje ne moreš v#dno zanesti. Da so bolečine lahko v zvezi z vremenskimi prilikami, je prav tako gotovo, kakor vsem zdra- Vse iskanje j<- bilo zastonj, č< te so ga iskale po gozdovih, pa ga niso mogle najti. Konj se .)<■ smatral za svobodnega in sel svojo pot, njegov gospodar pa je bil seveda za svojo malomarnost krepko kaznovan. C\-z pet dni pa se je ta konj nenadoma pojavil pred hlevom svojega polka v Potsda mu, kakor da se ni nič zgodilo. Irzd sicer n i imel več, pač pa sedlo in vso ostalo opremo. Prehodil je razdaljo od ITirscliberga do Potsdanma, kar je 250 kilometrov zračne črte. Po naknadnih poizvedovanjih pa so ugotovili. da še nikdar prej ni bil v teh pokrajinah. več najti. vr. i kom znano dejstvo da -edinimi teh pojavov. Natančnejša opazovanja sv. odkrila le zvezo med bolečinami in tako zvaniimi vremenskimi frontami. Pri teh padajo velike zračne ma^e iz večje višine in povzročajo spremembe v pritisku vodne pare v zraku, te spremembe pa so po v-ej priliki odgovorne za nastanek bolečin. Po vsej priliki gre za vplive na živčni sostav. Stvar torej še ni pojasnjena, toda vse k niže. da je znanost odkrila pravo pot do končne razjasnitve. ALI ste že naročili ' Slovensko - Ameri-' kanski Koledar za Temperaturo, zračni pritisk, iT**-* leto 1939? ŽENSKE V ŠTEVILKAH. V pariškem listu "Marie Claire" so objavljeni naslednji podatki o ženskah. Xa 100 moških pride v Angliji 100 žensk, Konj, najpTemenitejša naša domača žival, ima tako čudo- v Franciji 107, v Španiji pred Avto, ki je čakal pred hišo, je bil popolnoma mov, da se je kar bliskal, in imel je šest cilindrov, Ob tem pogledu se se Palliardu zbudil prvi dvom, saj je dobro poznal starinska vozila, ki jih uporabljajo drugače policijski uradniki v civi-lu. Vseeno pa je sedel za obe ma možema v voz, ki je nato odbrzel z vso naglieo, toda ne proti policijski prefekturi, tem več proti Boulogneskemu gozdu. Ko so se pokazala prva drevesa, se je stvar Palliardu zazdela že vendar preveč sumljiva in se je opogumil z>a šibek ujgovor. Udarec po glavi, ki mu ga je dal eden izmed teh možakarjev, je bil odgovor. Tedaj pa so Palliardu padle tako rekoč luskine z oči. Dvignil se je in dal možu ob volanu krepko brco v hrbet- (S to brco si je odkupil prostost. V istem trenutku se je pripeljal iz gozda namreč drug avtomobil in mož ob volanu, ki ga je bila brca za trenutek o-mamila, je zavrnil z vso silo vanj. To je moža ob volanu po vsej priliki spravilo k zavesti, kajti skočil je z mogočnim skokom iz razbitega svojega voza in je izginil. Drugega možakarja pa je Palliard Še pravočasno zagrabil za vrat in ga držal, dokler »nista pritekla dva prometna policista, ki sta "svojega tovariša" prevzela iz Palliardovih rok. Na policijski stražnici je možakar, ki se sedaj ni izdal več za policijskega uradnika, izjavil ,da ga je bil prejšnji večer vito razvit spomin za kraj, da bi ga kaj mogli primerjati kvečjemu s spominom ptic selivk, ki vsako leto iz daljnih dežel najdejo smer v evoje gnezdo. Tudi konj, ako namreč spada mod boljše, " nadarjen o j še", vedno najde smer v svoj domači hlev. pa >naj bo to podnevi ali ponoči. O tej lastnosti konj je zlasti vojn'h zgodb vse polno, ki vse kažejo, v 'kako čudnih okoliščinah je konj pripeljal s seboj tudi svojega gospodarja, ki se sam ni mogel znajti. Nekaj let pred svetovno vojno je tak spomin pokazal neki konj 1. ulamskega polka v Pots-damu v Nemčiji. Po manevrih ie bil z železnico odposlan iz Pot^dama v Hirscliberg v K!e-ziji, med vajami v gorah pa: ga je gospodar ob nelki priliki nekako pozabil v gozdu. Ko se je državljansko vojno 106, v Nemčiji 1(KS, v Turčiji 108, na Madžarskem 106, v Italiii 105, ina Holandskem 101, na Švedskem 108, v Bolgariji 100, na Japonskem pred vojno 99. v Združenih državah in v Kanadi 98, na Link sem buršk em 97, v Argentini ji 87. Povprečna angleška ženska si kupi na leto 2 dbleki, 1 plašč, 2 klobuka, 2 para čevljev in za 2 funta šterlingov