44
GeoGrafija v šoli  |  1/2024
iz prakse
Obravnava humanitarne 
dejavnosti pri vsebinskem sklopu 
aktivno državljanstvo
Addressing Humanitarian Action in Active Citizenship 
Strand
izvleček
V okviru novega vsebinskega sklopa 
aktivno državljanstvo smo kot enega od 
sklopov v 3. letniku smeri ekonomski 
tehnik in ekonomska gimnazija obravnavali 
humanitarno dejavnost. eden od najbolj 
znanih slovenskih humanitarnih delavcev, 
tomo križnar, se skupaj s soprogo v 
zadnjem času posveča pomoči revnemu 
prebivalstvu Sudana pri premagovanju 
težav v zvezi z zdravljenjem bolezni 
lepra, bolj znane kot gobavost. V članku 
je predstavljena problematika Sudana in 
gobavosti ter izvedba učnega sklopa, ki 
zajema uvodno predstavitev, ogled filma, 
pogovor s humanitarnima delavcema in 
refleksijo dijakov ob zaključku sklopa.
Ključne besede: aktivno državljanstvo, 
humanitarna dejavnost, Sudan, lepra, gobavost, 
Tomo Križnar, film Trohnenje 2022
Abstract
Humanitarian activity was addressed 
within the new curriculum strand, 
Active Citizenship, in the 3rd year of 
the economic t echnician and economic 
Gymnasium programmes. tomo križnar, 
a well-known Slovenian humanitarian 
worker, and his wife are currently 
helping Sudanese patients undergoing 
leprosy treatment. the article presents 
the issues of Sudan and leprosy and 
the implementation of the learning 
strand, which comprises an introductory 
presentation, a film screening, a 
discussion with relief workers and a final 
reflection by the students.
Keywords: active citizenship, humanitarian 
action, Sudan, leprosy, Tomo Križnar, 
documentary film Rotting 2022
Uvod
Človeštvo je od prazgodovine do danes glede 
zdravljenja različnih bolezni zelo napredovalo. 
Za večino bolezni, ki so nekoč pestile 
prebivalstvo, poznamo zdravila ali cepiva. 
Vendar pa so ti moderni pripomočki medicine 
za revnejši del svetovnega prebivalstva 
mnogokrat predragi in nedosegljivi. Tako se 
v revnejših predelih sveta še vedno pojavljajo 
bolezni, o katerih bi marsikdo mislil, da 
spadajo samo še v legende. Ena takih bolezni 
je lepra, bolj poznana kot gobavost. Bolezen 
je znana že iz antičnih časov (celo v Svetem 
pismu je omenjen dogodek v zvezi z obolelimi 
za gobavostjo). Danes je kljub antibiotikom še 
vedno veliko primerov te bolezni v državah v 
razvoju. Pri predmetu aktivno državljanstvo 
smo kot enega od sklopov obravnavali tudi 
humanitarno delo zakoncev Križnar v zvezi 
s pomočjo prebivalcem Sudana v boju z 
gobavostjo. Tomo Križnar je znan humanitarni 
delavec, ki že dalj časa deluje na območju 
Sudana in Južnega Sudana. Že v obdobju okrog 
leta 2006 se je skupaj s pokojnim predsednikom 
Republike Slovenije Janezom Drnovškom 
prizadeval za prekinitev spopadov med 
različnimi narodnostnimi in verskimi frakcijami 
na območju Darfurja v nekdanji državi Sudan, 
kjer je zaradi velikega števila beguncev grozila 
humanitarna katastrofa (RTV SLO, 2006a, 
2006b).
Barbara Malej Kunaver
Ekonomska šola Ljubljana
barbara.malej@gmail.com
COBISS: 1.04
DOI: 10.59132/geo/2024/ 
1/44-49

45
GeoGrafija v šoli  |  1/2024
iz prakse
Po osamosvojitvi 
Sudana leta 1956, 
je vlada v Kartumu 
pričela uvajati 
islamistične zakone, 
kar je povzročilo 
razkol med 
islamskim severom 
in animističnim ter 
krščanskim jugom.
Na referendumu leta 
2011 se je skoraj 99 % 
volivcev izreklo za 
samostojnost, in tako 
je bila ustanovljena 
republika južni 
Sudan. Vendar 
razdelitev države 
in osamosvojitev 
južnega Sudana 
nista prinesli miru. 
Glavni razlogi za 
sovražnosti na 
območju nekdanje 
skupne države Sudan 
so verske in etnične 
razlike.
Kratek opis kriznega območja v 
Sudanu in južnem Sudanu
Slika 1: Položaj držav Sudan (zeleno) in Južni Sudan 
(oranžno) na afriški celini 
Kartografija: A. Polšak
Sedanji državi Sudan in Južni Sudan ležita 
na območju, kjer se stikata islamska (severni 
del) in stara afriška kultura (južni del), poleg 
tega je bilo to območje v zadnjih 150 letih 
predmet kolonialnih apetitov evropskih 
velesil. Do konca 19. stoletja je temu območju 
vladala egipčanska monarhija, ki pa jo je do 
konca stoletja zamenjala britanska kolonialna 
nadvlada. Leta 1899 je Sudan postal kondominij, 
ki sta si ga delila Egipt in Velika Britanija vse 
do leta 1956, ko je Sudan postal neodvisen. 
Po osamosvojitvi je vlada v Kartumu pričela 
uvajati islamistične zakone, kar je povzročilo 
razkol med islamskim severom in animističnim 
ter krščanskim jugom. Konec 60. let prejšnjega 
stoletja je prišlo do prve državljanske vojne 
zaradi zahtev južnega dela države po avtonomiji. 
Po prvi sudanski državljanski vojni je bila leta 
1972 ustanovljena Južnosudanska avtonomna 
regija, ki je obstajala vse do leta 1983. Kmalu 
zatem je izbruhnila druga sudanska državljanska 
vojna. Ta se je končala leta 2005 s podpisom 
mirovnega sporazuma, ki je predvideval 
referendum o neodvisnosti južnega dela države. 
Na referendumu, ki je bil izveden leta 2011, se 
je skoraj 99 % volivcev izreklo za samostojnost, 
in tako je bila ustanovljena republika Južni 
Sudan (Wikipedia, 15. 8. 2023). Vendar pa 
razdelitev države in osamosvojitev Južnega 
Sudana nista prinesli miru – že leta 2013 se je v 
Južnem Sudanu začela nova državljanska vojna, 
tokrat med različnimi plemeni, ki (s kratko 
prekinitvijo po letu 2020) praktično traja še 
danes (Wikipedia: South Sudanese Civil War, 
2023). V zadnjem času pa tudi v Republiki Sudan 
(severnem delu nekoč skupne države) prihaja 
do oboroženih konfliktov med vladno vojsko in 
uporniki, ki se borijo proti islamizaciji države 
(Wikipedia: War in Sudan (2023), 2023).  
Glavni razlogi za sovražnosti na območju 
nekdanje skupne države Sudan so verske in 
etnične razlike. V severnem delu, ki danes 
pripada državi Sudan, živi poleg 71 % sudanskih 
Arabcev tudi 5,5 % muslimanskih Bedžev in več 
drugih manjših skupin. Kar 97 % prebivalcev 
se izreka za muslimane (Wikipedia: Sudan, 
2023). V južnem delu, ki danes pripada državi 
Južni Sudan, pa večinoma živi temnopolto 
prebivalstvo, od katerega je 60 % kristjanov, 
6 % muslimanov, ostali pa so pripadniki 
tradicionalnih afriških verstev (Wikipedia: 
South Sudan, 2023). Poleg verskih in etničnih 
razlik so razlogi za nesoglasja tudi ekonomski, 
saj so deli tega območja bogati z nafto, tako 
se različna plemena bojujejo za prevlado nad 
tem bogastvom (Chagutah, 2023). Zaradi 
pomanjkanja vode v območju Sahela (ki se 
razprostira nekje ob meji med obema državama) 
in posledičnega širjenja puščav proti jugu 
prihaja hkrati še do selitev prebivalstva na bolj 
namočena in rodovitna območja ter boja za 
vodne vire.
Razburkana zgodovina in neprestane vojne 
niso prav nič prispevale k dobrobiti prebivalstva 
na tem območju, ki je še vedno enako revno in 
zdravstveno nepreskrbljeno kot v preteklosti. 
Zato se je g. Križnar skupaj s soprogo v zadnjem 
času posvetil pomoči revnemu prebivalstvu 
pri boju z gobavostjo, ki zaradi odmaknjenosti 
od zdravstvenih ustanov mnogim povzroča 
invalidnost in trpljenje. V ta namen je s pomočjo 
donacij zbral precej denarnih sredstev, ki jih je 
namenil nakupu zdravil za zdravljenje te bolezni 
in jih poskušal spraviti do prebivalcev oz. do 
zdravstvenih ustanov. 
Kaj je gobavost?
Kot smo zapisali že v uvodu, je gobavost bolezen, 
ki je znana že iz antičnih časov in povzroča hudo 
iznakaženje telesa. Danes vemo, da gobavost 
povzroča bakterija Mycobacterium leprae in da 
jo lahko uspešno zdravimo z antibiotiki. Zaradi 
cene in slabše zdravstvene podpore je danes še 
vedno veliko primerov te bolezni v državah v 
razvoju: največ v Indiji, Pakistanu in okoliških 
azijskih državah ter Vietnamu, Kambodži in 
Maleziji, v Južni Ameriki v Braziliji, v Afriki pa 
predvsem v Angoli, Nigru in okolici (»Leprosy«, 
2023).

46
GeoGrafija v šoli  |  1/2024
iz prakse
Pri gobavosti so prizadete živčne celice, ki 
posledično odmirajo. Bolnik izgubi občutek za 
mraz, vročino in bolečino. V zgodnji razvojni 
stopnji se pojavijo nejasno omejeni madeži na 
koži; pri ljudeh s temnejšo poltjo so madeži 
svetlejši od okoliške kože, pri ljudeh s svetlejšo 
poltjo pa so rdečkasti. Madeži niso boleči in so 
manj občutljivi za dotik od zdrave kože. V drugi 
fazi madeži nepravilnih oblik postanejo izbočeni 
in hrapavi. Na prizadetih predelih kože dlake 
izpadejo. Periferni živci postanejo vozlasto 
zadebeljeni, čut za dotik peša in nazadnje 
povsem izgine. Ker bolniki na obolelih mestih 
nimajo občutka za dotik, vročino in bolečine, 
se pogosto ranijo ali opečejo. Sekundarne 
okužbe teh delov lahko povzročijo izgubo 
tkiva, zaradi česar se prsti na rokah in nogah 
skrajšajo in deformirajo, saj se hrustanec 
absorbira v telo. Te sekundarne okužbe so 
še posebej problematične v revnejših okoljih 
zaradi pomanjkljive higiene in nedostopnosti 
zdravljenja. Tretja, najtežja faza je bunčičasta 
gobavost. Bakterije se namnožijo po krvi, 
živčevju, sluznicah in mezgovnem sistemu 
po vsem telesu. Koža je močno spremenjena 
in vozličasta. Značilni so svetlo rdeči do rjavi 
lepromi, ki se na obrazu med seboj prekrivajo 
in združujejo ter tvorijo tako imenovani levji 
obraz. Sledijo lahko okvare kosti, mišic, kit ter 
notranjih organov.
Slika 2: Pogostost novih primerov gobavosti na 100.000 prebivalcev za leto 2016 
Kartografija: Barbara Malej Kunaver; prirejeno na osnovi neme karte sveta https:/ /commons.wikimedia.org/wiki/
File:Blank-Map-World.png
Ker je gobavost bakterijska bolezen, jo uspešno 
zdravimo z antibiotiki. Obstajajo tudi cepiva. 
Zdravljenje traja od več mesecev do enega 
Slika 3: Štiriindvajsetletni bolnik s tretjo fazo gobavosti 
Foto: Pierre Arents, 1886; https://en.wikipedia.org/wiki/
Leprosy#/media/File:Leprosy.jpg
Gobavost je bolezen, 
ki je znana že iz 
antičnih časov in 
povzroča hudo 
iznakaženje telesa. 
Povzroča jo bakterija 
Mycobacterium 
leprae, bolezen 
lahko uspešno 
zdravimo  
z antibiotiki.

47
GeoGrafija v šoli  |  1/2024
iz prakse
leta. Zdravljenje sicer ozdravi okužbo in 
napredovanje bolezni, vendar pa pri pozno 
zdravljeni gobavosti poškodbe živčevja, 
kože, okončin in drugih organov ostanejo 
nepopravljive. Zato je zgodnje odkrivanje 
in zdravljenje zelo pomembno. Leta 2016 
je Svetovna zdravstvena organizacija začela 
»Globalno strategijo gobavosti 2016–2020: 
Pospeševanje v smeri sveta brez gobavosti« 
(WHO, 2016), katere cilj je zmanjšanje števila 
obolelih in dostopnejše zdravljenje.
Že v antiki so spoznali, da se bolezen širi s 
tesnim stikom med obolelim in novo okuženim. 
Zato so obolele izolirali v posebne naselbine 
(kolonije gobavcev), da niso imeli nobenih 
stikov z zdravimi ljudmi. Prepovedan jim je bil 
vstop v naselja in podobno. Še v 20. stoletju 
so v nekaterih državah (v Indiji do l. 1983) 
veljali zakoni, ki so uveljavljali prisilno izolacijo 
bolnikov. Do današnjih dni pa je gobavost ostala 
stigmatizirana, tako da o njej kroži mnogo 
neresničnih predsodkov. V Braziliji, na primer, 
ljudsko izročilo trdi, da je gobavost bolezen, 
ki jo prenašajo psi, da je povezana s spolno 
promiskuiteto in da je kazen za grehe in moralne 
prestopke (Wikipedia: Leprosy, 2023). 
Danes vemo: 
•	 da je gobavost bolezen, ki jo lahko zdravimo (z 
antibiotiki);
•	 da se prenaša s stikom in kapljično, vendar 
mora biti oseba v zelo tesnem stiku z obolelim 
dalj časa, naključni stiki (rokovanje …) niso 
nevarni;
•	 da gobavost ni zelo nalezljiva, ljudje z 
gobavostjo lahko živijo s svojimi družinami ter 
hodijo v šolo ali v službo;
•	 da 95 % ljudi, ki se okužijo z bakterijo M. 
leprae, sploh ne razvije bolezni;
•	 da se gobavost pogosteje pojavlja pri ljudeh, 
ki živijo v revščini, zaradi slabše higiene in 
slabšega imunskega sistema, kar so posledice 
podhranjenosti.
V okviru svoje humanitarne dejavnosti sta 
zakonca Križnar tudi osebno odpotovala na 
eno od bolj prizadetih območij Sudana glede 
gobavosti in s prepričevanjem domačinov 
dosegla, da so na zdravljenje sprejeli eno od 
prizadetih oseb. Dodaten problem pri prebivalcih 
je tudi prepričanje, da je bolezen »božja kazen« 
in da se ne da nič narediti, zato celo sami bolniki 
in njihovi svojci ter vaški starešine včasih 
zavračajo zdravljenje. O vsem tem sta posnela 
dokumentarni film z naslovom Trohnenje 2022, 
ki je bil predvajan tudi na Televiziji Slovenija 
(RTV SLO, 2023).
obravnava gobavosti ter 
humanitarne dejavnosti zakoncev 
Križnar pri pouku
Tematiko humanitarne dejavnosti smo 
obravnavali kot enega od sklopov v 
okviru novega vsebinskega sklopa aktivno 
državljanstvo v 3. letniku smeri ekonomski 
tehnik in ekonomska gimnazija. Vsebinski 
sklop aktivno državljanstvo je zasnovan na 
novo s poudarkom na aktivni vključenosti 
dijakov v dejavnosti, pri čemer morajo dijaki 
samoiniciativno izražati svoja mnenja in 
kritično razmišljati. Dokazila o delu morajo biti 
shranjena v digitalni obliki, za kar sem izbrala 
Arnesove spletne učilnice, ki jih tudi sicer 
uporabljam pri pouku geografije. Poučevanje 
aktivnega državljanstva je bilo razdeljeno v več 
delov. Ker je namen sklopa poleg spoznavanja 
državne ureditve Republike Slovenije tudi 
vzgoja aktivnih in angažiranih državljanov, 
sem en del posvetila humanitarnemu delu in 
njegovemu pomenu za širšo družbo. Izbrala 
sem znanega humanitarnega delavca Toma 
Križnarja, s katerim sem v preteklosti že 
uspešno sodelovala pri ozaveščanju dijakov v 
okviru medpredmetne povezave med geografijo 
in slovenščino (Malej Kunaver in Nadu, 
2010). Tomo Križnar o svojih humanitarnih 
prizadevanjih pripoveduje zelo nazorno, hkrati 
pa tudi zelo čustveno. Z osebno pripovedjo 
pritegne dijake in jim pusti trajen vtis o 
potrebnosti humanitarnega delovanja. Poleg 
tega je g. Križnar o svojem delu posnel tudi 
film, s katerim smo lahko prikaz njegovega dela 
popestrili in ga dodatno medijsko podprli.
Celoten sklop je trajal šest šolskih ur. Najprej 
sem imela z dijaki (z vsakim razredom posebej) 
dve uri priprave, kjer sem jih seznanila z 
geopolitično in zgodovinsko situacijo v obeh 
državah (Sudan in Južni Sudan), ki sta nastali 
na območju nekdanje Republike Sudan. S 
pomočjo kart in slik v obliki PowerPoint 
predstavitve sem pojasnila naravne razmere, 
etnično in versko sestavo prebivalstva, 
kolonialno zgodovino in vzroke za vojne, delitev 
države in kasnejše nemire. Predstavila sem jim 
tudi humanitarno delovanje zakoncev Križnar 
in značilnosti obolenja gobavosti, o kateri 
govori njun dokumentarni film Trohnenje 2022 
(Križnar idr., 2023). 
Nekaj dni kasneje smo si z vsemi dijaki v bližnji 
kinodvorani ogledali omenjeni film. Po ogledu 
filma je sledil pogovor z avtorji filma. Pred 
zaključkom sklopa so morali dijaki zapisati 
refleksijo o predstavitvi problematike in 
filma ter napisati nekaj povratnih informacij 

48
GeoGrafija v šoli  |  1/2024
iz prakse
o pridobljenem védenju. S tem sem želela 
spodbuditi njihovo razmišljanje o pereči 
problematiki sodobnih konfliktov, revščine 
in neenakosti v svetu, pa tudi o tem, kako bi 
lahko vsi skupaj, od mednarodne politike in 
njenih ustanov, preko nevladnih humanitarnih 
organizacij vse do posameznikov, prispevali k 
reševanju teh problemov. Dijaki so zahtevano 
zapisali v obliki odgovorov na zastavljena 
vprašanja, ki so jih oddali v spletno učilnico. V 
nadaljevanju sem povzela nekatere izstopajoče 
odgovore na vprašanja.
Napišite vtise o ogledu filma.  
V dokumentarnem filmu »Trohnenje 2022« zakonca 
Križnar primerjata trohnenje etike v najbolj 
tehnološko razvitem svetu s trohnenjem še živih ljudi 
v materialno najmanj razvitem, najbolj napadanem, 
skritem in pozabljenem delu sveta. Tako kot je za 
gobavost značilna neobčutljivost okuženih območij 
telesa, je očitno tudi za etično trohnenje značilna 
neobčutljivost družbe. Področje Nubskih gora 
in Modrega Nila je pod nadzorom borcev proti 
suženjstvu v Sudanski ljudski osvobodilni armadi 
(SPLA North). Tamkajšnji staroselci se nočejo vdati 
arabizaciji niti se umakniti v taborišča beguncev 
pod nadzorom agencij OZN onkraj meje v Republiki 
Južni Sudan. Nobena agencija OZN ali nevladna 
humanitarna organizacija uradno ne sme in si ne 
upa na ta področja, kjer se zaradi vojn, nenehnega 
stresa in vsesplošnega pomanjkanja ponovno širi 
gobavost. Kljub temu da proizvajalec dobavlja 
zdravila proti gobavosti brezplačno po vsem svetu, 
do bolnikov na tem območju zdravila ne pridejo, ker 
sudanska vlada svetovni zdravstveni organizaciji 
tega ne dovoli. 
Kaj je cilj delovanja zakoncev Križnar?  
Film je ganljiv portret slovenskega para, Toma 
in Bojane Križnar. Tomo Križnar se je pred 30 
leti odločil zapustiti svojo službo in se odpraviti 
na potovanje v Afriko. Tam je odkril grozote 
vojne in revščine, ki so ga ganile do srca in ga 
spodbudile k ustanovitvi humanitarne organizacije 
»Humanitarna ustanova H.O.P .E.«. Njihovo delo 
temelji na vzpostavljanju projektov za dolgoročno 
pomoč ljudem v Afriki, ki temeljijo na spoštovanju 
človekovih pravic in trajnostnem razvoju. 
Slika 4: nekaj tipičnih 
diapozitivov uvodne 
predstavitve
Zajem posnetkov: 
Barbara Kunaver Malej

49
GeoGrafija v šoli  |  1/2024
iz prakse
Kaj vas je najbolj navdihnilo pri pogovoru z 
zakoncema Križnar? Najbolj navdihujoč del so 
bile zgodbe o ljudeh, ki so bili rešeni zaradi njihovega 
dela. Zakonca Križnar sta se osredotočila na 
reševanje otrok, ki so bili prisiljeni v otroško vojsko 
in na druge načine žrtve vojne in revščine. 
Kako bi vi reševali probleme, ki ste jih 
videli v filmu? Lahko pomagamo s finančno 
podporo organizacijam, kot je H.O.P .E., ki delujejo 
na terenu. Lahko pomagamo tudi z ozaveščanjem 
o teh problemih in spodbujanjem politik, ki bodo 
omogočale boljšo pomoč ljudem v Afriki, ter o 
različnih načinih pomoči, ki jih lahko nudimo. Lahko 
pomagamo z zbiranjem sredstev za nakup osnovnih 
dobrin, kot so hrana, voda in zdravila, ter jih 
pošljemo na teren. 
Komentirajte citat, ki ste ga slišali v filmu: 
»Sveta ne bodo uničili samo tisti, ki ropajo in 
pobijajo, ampak tudi tisti, ki gledajo in nič ne 
naredijo.« (Albert Einstein) 
Citat izraža močno sporočilo, ki nas spodbuja k 
premisleku o naših dejanjih in odgovornostih. Ta 
citat nas opominja, da je ne ukrepanje v situacijah, 
ko se dogajajo nepravičnosti in zlorabe, enako 
kot sodelovanje v teh dejanjih. Velikokrat je prav 
pasivnost in neodzivnost posameznikov tista, ki 
omogoča zlorabe in nepravičnosti, da se nadaljujejo.
Sklep
Za obravnavo predstavljene tematike v okviru 
vsebinskega sklopa aktivno državljanstvo sem se 
odločila, ker sem želela spodbuditi razmišljanje 
dijakov o pereči problematiki sodobnega sveta, 
o vlogi mednarodnih organizacij, pa tudi o tem, 
kako bi lahko vsi skupaj prispevali k reševanju teh 
problemov. Vse opisane dejavnosti so se odlično 
zlile v enotno predstavitev pereče problematike, 
ki pesti najrevnejša območja Afrike. Dijake je 
tematika zelo pritegnila. Ravno v času obravnave 
snovi (14. 4. 2023) je prišlo v Sudanu do ponovnih 
spopadov med vojsko in paravojaškimi silami, kar 
je obravnavani tematiki dalo še posebej aktualno 
noto. Na podlagi pozitivnih izkušenj, ki sem 
jih dobila pri izvedbi sklopa o humanitarnem 
delovanju, lahko izvedbo podobne dejavnosti 
priporočam vsem, ki poučujejo ta predmet. 
Viri in literatura 
Chagutah, t. (30. 3. 2023). South Sudan’s conflicts 
are not just between communities. Amnesty 
international. https:/ /www.amnesty.org/en/latest/
news/2023/03/violent-conflicts-in-south-sudan-
almost-always-involve-human-rights-violations-and-
abuses-and-crimes-under-international-law/ 
Malej kunaver, B., in nadu, t . (2010). Primer pouka s 
pomočjo medpredmetnega povezovanja: Darfur – boj 
za preživetje. Vzgoja in izobraževanje, 41(3-4), 74–82.
Pivk križnar, B., in križnar, t . (13. 6. 2023). trohnenje 
2022. Dokumentarni film tV Sl O 1. https:/ /www.
rtvslo.si/tv/novosti/trohnenje-2022/670985
RtV Sl O. (2. 2. 2006a). Drnovšek o Darfurju s polno 
paro. https:/ /www.rtvslo.si/slovenija/drnovsek-o-
darfurju-s-polno-paro/49747 
RtV Sl O. (15. 3. 2006b). križnar slikovito iz Darfurja. 
https:/ /www.rtvslo.si/slovenija/kriznar-slikovito-iz-
darfurja/51528 
Wikipedia: the Free encyclopedia. South Sudan. (16. 8. 
2023). https:/ /en.wikipedia.org/wiki/South_Sudan
Wikipedia: the Free encyclopedia. (30. 7. 2023). South 
Sudanese Civil War. https:/ /en.wikipedia.org/wiki/
South_Sudanese_Civil_War  
Wikipedia: the Free encyclopedia. Sudan. (16. 8. 2023). 
https:/ /en.wikipedia.org/wiki/Sudan
Wikipedia: the Free encyclopedia. (16. 8. 2023). War in 
Sudan (2023). https:/ /en.wikipedia.org/wiki/2023_
Sudan_conflict
Wikipedia: the Free encyclopedia. (15. 8. 2023). History 
of Sudan. https:/ /en.wikipedia.org/wiki/History_of_
Sudan 
Wikipedia: the Free encyclopedia. (15. 8. 2023). l eprosy. 
https:/ /en.wikipedia.org/wiki/l eprosy 
World Health Organization, Regional Office for South-
east Asia. (2016). Global l eprosy Strategy 2016-2020: 
Accelerating towards a leprosy-free world. WHO 
Regional Office for South-east Asia. https:/ /apps.
who.int/iris/handle/10665/208824