V spomin na partizansko zmago v Jelenovem žlebu 26. marca 1943 Praznovanje v znamenju gospodarskega napredka Občinski praznik Ribnice obeležen s spodbudnimi gospodarskimi dosežki — Novi prostori in zmogljivosti v Evrotransu, nova žaga na Inlesu — Pred zaključkom velika investicija v Riku, v pripravi naložbe v Suknu in Donitu — Gospodarstvo vrsto let brez izgub, narašča obseg proizvodnje, povečuje se izvoz, boljša tehnologija omogoča še hitrejšo rast — Na slavnostni seji skupščine občine govoril predsednik IS SO Ribnica France Lapajne, ob otvoritvi Inlesove žage predsednik slovenskih sindikatov Marjan Orožen — Podeljena letošnja občinska priznanja in nagrade, novi častni občan France Vidervol (Več o tem na 4. strani) Na zborovanju ob otvoritvi nove Inlesove žage v Ribnici v okviru praznovanja občinskega praznika je 26. marca govoril predsednik slovenskih sindikatov Marjan Orožen. Rdeč nagelj v gumbnici Zastave plapolajo v vetru. Plapolajo v pozdrav prazniku. Prazniku in človeku, delovnemu človeku. V gumbnici cvet. nagelj. Rdeč nagelj, simbol revolucionarne borbenosti, uporne vztrajnosti. Simbol prelitega znoja, simbol prelite krvi za lepši jutri, za boljše čase. Simbol dela, simbol maja. Mesec maj, po splošnem prepričanju še vedno najlepši mesec, je mesec pomladi, zelenja in cvetja, veselja, upov. In mesec dela in svobode. Za vse nas ima, če odmislimo romantiko zaljubljencev, večkraten, tudi simbolični pomen. Pomen, ki je v delu, v svobodi, v mladosti in tudi v ljubezni. Najprej je maj simbol dela in borbe, praznik, ki je povezan z borbo, znojem in krvjo delavskega razreda. Majski delavski dnevi so v velikem delu sveta simbol dobrega, naprednega, simbol človekovega dostojanstva in poslanstva, simbol borbe, ki podira vse staro in zastarelo in gradi lepši in novi jutri. To je človek in njegova zavest, njegovo zavestno predajanje nenehni borbi za uresničenje, očlovečenje naprednega, humanega, z.a svobodo človekove biti, človekovega uma in volje... Ko se govori o deluje beseda o človeku samem, je zapisal veliki mislec, humanist in teoretik Karl Marx. Preprosteje smo njegove teoretične zamisli pri nas udejanjili v praksi pod geslom » Tovarne delavcem« in »Delu čast in oblast«. In tu je svoboda. Navsezadnje je to tudi sreča, je samostojnost, stoletna sanja naših narodov in v verige izkoriščanja vpetih Petrov Klepcev ter hlapcev Jernejev. Je to tista sreča, ki je, po Kardelju, človeku ne more dati nihče, pač pa si jo lahko ustvari le sam. In smo si jo, ustvarili to srečo, svobodo, prostost, zagotovili si prostor pod svobodnim soncem sami. Z borbo, z orožjem, krvjo, z Življenji stotisočev. In z delom. Naša je, svoboda, in obenem vsega naprednega, zatiranega, izkoriščanega človeštva. In to je mesec mladosti, mesec ljubezni. Ljubezni do njega, kije bilje in ostaja simbol mladosti, sreče, svobode — Tita. Maj nam je dal Tildi 'maj nam je dal svobodo in maj nam je vzel Tita. Obenem pa nam ga je ohranil v spominu, v srcih, v zavesti in občutenju. Cas, ki ga živimo, ni enostaven in lahak. Preveč težkih problemov se je zgrnilo nad človeka, pravzaprav si jih je nakopa! sam, preveč temnih oblakov zakriva sončno nebo. Čas, ki ga živimo, označujejo silna mednarodna nasprotja na vojaškem in socialnem področju. Veliki tekmujejo v oboroževanju, selijo svoje vojne poligone celo v vesolje, grozijo si z. uničenjem, kar mnogi majhni v manjšem obsegu medsebojno že leta in leta počno vsak dan, milijoni ljudi po vsem svetu pa trpe lakoto in pomanjkanje. Letošnje leto smo proglasili za leto mladih, in prav med najmlajšimi smrtna kosa lakote najbolj kosi. Čas, ki v njem Živimo, pa je tudi čas gospodarskih kriz. Ne te pri nas, v večjem delu sveta, pri nas se vsak svetovni gospodarski pretres morda le še bolj pozna in občuti. Armada brezposelnih v svetu je vedno večja, vedno večje so milijonske množice tajnih, revni vedno revnejši, bogati vedno bogatejši. To je pač čas, ki ga živimo. Cas in svet neslutenih tehničnih in tehnoloških razsežnosti, humanizacije strojev in robotizacije človeka, čas pomanjkanja in bede, izkoriščanja in manipuliranja z ljudmi. Toda tudi v tem času in takih razmerah se moramo znajti, se pravilno organizirati, boriti se in izboriti najboljše, kar se da. Saj delo je človekova, naša največja vrednota. Medtem pa, prijatelji, si ponosno pripnimo v gumbnico praznični prvomajski nagelj. Rdeč nagelj. Naj zaplapolajo praznične zastave prazniku v naš praznični pozdrav! France Grivec V' Štiri desetletja v svobodi Štirideset let? Štirideset let miru in svobode! Štirideset let socialistične izgradnje, v boju za nove družbene in medčloveške odnose. Devetega maja bo minilo štirideset let, kar je nacistična Nemčija brezpogojno kapitulirala in še nekaj dni kasneje pred štiridesetimi leti, 15. maja, so prav na slovenskih tleh odjekniti zadnji streli druge svetovne vojne v Evropi. Štirideset let... V pomladno jutro pred štirimi desetletji smo zapeli pesem o svobodi, ponosno so zavihrale zastave miru in zmage, rodi! se je nov, svetal, prečudovit dan, najlepši od najlepših dni, rodi! se je nov čas. rodila se je nova, socialistična, federativna, samoupravna Jugoslavija enakopravnih bratskih narodov in narodnosti. Ponosno smo zakorakali v nov čas, pred nami so vihrale rdeče zastave svobode in ponazarjale prelito kri... In še pred tem, ko je posijalo sonce svobode, je svet zagrnila tema, v zgodnje aprilsko jutro leta 1941 so zarožljale verige sužnosti... Vendar — ponižani in razžaljeni, poteptani in zasužnjeni, odpisani in brezpravni so jugoslovanski narodi napeli vse svoje sile. dvignili glave, iz njih se je dvigni! — UPOR. Komunistična partija Jugoslavije je pod Titovim vodstvom pozvala: — Uprite se, zasužnjeni in poteptani! — Uprite se, izdani in prodani! — Uprite se, narodi Jugoslavije! — Uprite se, Srbi in Slovenci, Hrvatje in Makedonci, Bosanci in Črnogorci, uprite se, uprite se... — Vstanite, zakleti v suženjstvo, vstanite, svobodoljubni narodi Jugoslavije, vstanite v boj in upor! Mi, partizani Jugoslavije, smo posegli po orožju za neusmiljen boj proti krvoločnim sovražnikom, ki so zasužnjili našo deželo in iztrebljajo naše narode. V imenu svobode in pravice našega ljudstva prisegamo, da se bomo disciplinirano, vztrajno in neustrašeno, ne da bi nam bilo žal krvi in življenj, borili do popolnega uničenja fašističnih osvajalcev in vseh narodovih izdajalcev. (Prisega borcev partizanskih odredov, Beograd, septembra 1941) Če je treba kaj žrtvovati, potem se v nobenem primeru ne sme žrtvovati resnice in pravice! Tito Moč je v idejah, ki nas navdihujejo, in p ciljih, za katere se bojujemo. Le ena pot je za vse narode Jugoslavije, za vse Srbe, Hrvate, Slovence, Črnogorce, Makedonce, Muslimane, to je pot skupnega bratskega boja proti okupatorju in domačim izdajalcem, pot, po kateri stopa naša junaška partizanska vojska, pot boja za osvoboditev! Tito maja 1942. leta Moč Jugoslavije je v junaštvu in trdnosti njenih narodov in narodnosti, ki so se kalili skozi zgodovino in vzdržali največje preizkušnje velike osvobodilne vojne. ssa RDEČ NAGELJ V GUMBNICI Rad bi rekel besedo ali dve o bratstvu in enotnosti narodov Jugoslavije. To je velika, sveta stvar. Brez bratstva in enotnosti ne more biti močne in srečne Jugoslavije, brez močne in srečne Jugoslavije pa ne more biti močne in srečne Hrvaške, Slovenije, Srbije, Črne gore. Makedonije, Bosne in Hercegovine. Vse to se med seboj dopolnjuje. Ko govorimo o federativni Jugoslaviji, ne mislimo na separatizem, temveč na novo zgradbo države, na zgradbo nove Jugoslavije, v kateri bo vsakdo odločal zase, vsi pa bomo sestavljali enotno državo, na katero bomo ponosni pred vsem svetom in ki ima že danes med vsem naprednim človeštvom takšen ugled, kot ga ni imela nikoli nobena balkanska država.... Tito v Zagrebu, maja 1945 Moč je v njihovi enotnosti in zavesti, da je ta enotnost v današnjem svetu — v katerem se sila še ni umaknila razumu — pogoj ne le za napredek, temveč tudi za goli obstoj. Reči moram: če smo v primerjavi z našimi velikimi zavezniki majhna država po ozemlju, smo s svojimi dejanji dokazali, da je naše ljudstvo veliko po duhu. Zeto hudo bi nam bilo in nikakor se ne bi mogli sprijazniti s tem, da bi nas v teh dneh. ko se odloča o usodi posameznih držav, imeli za državo tretje vrste, če bi nas potisnili vstran in bi nam drugi krojili suknjo. Želimo biti z našimi zavezniki skupaj za mizo. kjer se bo odločalo o usodi Evrope in tudi naše države. To je naša pravica in pri njej bomo tudi vztrajali. Tito na Visu. september 1944 Moč je v delavskem razredu in njegovi odločilni vlogi v družbi, v naših delovnih ljudeh... Govorilo se je, da je ta vojna pravična vojna, in mi smo jo tudi imeli za takšno. Toda zahtevamo, da naj ima tudi pravičen zaključek, terjamo, da bodi vsak gospodar na svojem. Zakaj bi našim narodom šteli v zlo. če hočejo biti v vsakem pogledu neodvisni, in zakaj jim zdaj to neodvisnost omejujejo in kratijo? Tito v Ljubljani, maja 1945 Moč je i’ splošni ljudski obrambi, katere udarna sila je jugoslovanska ljudska armada, v kateri se enotno prežemajo idejnomoralna trdnost, borbena usposobljenost in sodobna opremljenost. Niti jaz niti vsi mi ne bi bili komunisti, ne bi bdi revolucionarji, če bi bdi zaplavali s tokom in sklonili glavo samo zato, da bi lažje živeli, kajti v nadaljnjem revolucionarnem razvoju bi prišlo v tem primeru db strašne tragedije: ustalilo bi sc takšno pojmovanje odnosov med socialističnimi državami, ki nima ničesar skupnega s socialistično moralo. Mi smo sprejeli to borbo. Toda to ni samo naša borba, ni borba samo naše partije in naše države, temveč vsega naprednega sveta, borba delavskega razreda vsega sveta. Tito o letu 1948 ob koncu manevrov v Srbiji, oktobra 1949 Moč je v naši neodvisni in neuvrščeni politiki, v tem, da se tudi z največjimi pogovarjamo kot enak z enakim, da enakopravno sodelujemo s skoraj vsemi državami sveta. Mi smo proti temu, da bi usodo sveta in milijonov ljudi reševalo samo nekaj velikih sil. Mi smo zoper to in s tem se nikoli ne bomo strinjali. Mi smo za to, da so narodi enakopravni, da se majhne in velike države pogovarjajo na enakopravni podlagi in da enakopravno sprejemajo sklepe v korist človeštva... Tito, oktobra 1951 v Beogradu Moč Jugoslavije je v visokem ugledu socialistične in neuvrščene Jugoslavije, v številnih prijateljih po vsem svetu, v položaju, kakršnega si je v mednarodnih odnosih zagotovila le redkokatera država. Politika neuvrščenosti se je objektivno potrdila kot najbolj napredna sila v svetovnih merilih, saj ruši temelje, na katerih so zgrajeni sedanji krivični mednarodni odnosi, in daje možnosti, da ustvarimo svet pravice, enakopravnosti in splošnega napredka. Tito na 6. srečanju neuvrščenih v Havani, jeseni 1979 Z globokim obžalovanjem in žalostjo sem preje! vest, da je umrl predsednik Tito. Z njegovo smrtjo je izgubi! svet velikega državnika, vaša država in ljudstvo pa graditelja sodobne Jugoslavije. Pod njegovim predanim vodstvom je postala Jugoslavija pomemben in visoko cenjen član svetovne skupnosti ter odigrala ključno vlogo pri delu združenih narodov... Imel sem srečo spoznati predsednika Tita in ob številnih priložnostih sta mi bdi njegova modrost in daljnovidnost v pomoč. Kurl Waldheim, generalni sekretar OZN, maja 1980 ob Titovi smrti ----------------------------------------------------- N Četrtega maja 1980 ob 15,05 je prenehalo biti srce predsednika Tita, velikega človeka in državnika, državljana sveta, tvorca sodobne Jugoslavije in gibanja neuvrščenosti. Ob peti obletnici njegove smrti, 4. maja popoldne se bomo z bolečino, z ljubeznijo in spoštovanjem v srcih v pretresljivi minuti tišine spbmnili njegovega imena in njegovega dela. v_______________________________________________________________________/ / N ( © Poziv medvojnim izgnancem v SR Srbijo ) Manifestacija bratstva in enotnosti Manifestacija pod nazivom »Vlak bratstva in enotnosti« se organizira kontinuirano že od leta 1961. Ta manifestacija je odraz stal ni h prijateljskih in bratskih vezi med bivšimi izgnanci iz Slovenije, kijih je okupator leta 1941 izgnal iz njihovih domov, in njihovimi gostitelji v SR Srbiji, kjer so izgnanci našli svoj drugi dom. Velika večina je dobila toplo in prijateljsko zatočišče pri srbskih bratih in sestrah, ki so skupaj z njimi preživljali težave voine vihre ter prenašali nadčloveške napore in trpljenja. Značilno za manifestacijo je, daje vlak tradicionalni simbol ohranjanja, razvijanja in utrjevanja revolucionarnih izročil NOB ter pomemben prispevek k nadaljnjemu razvoju in krepitvi bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti. Vlak je postal največja manifestacija povezovanja med slovenskimi izgnanci in njihovimi gostitelji, postal je porok, da velike revolucionarne izkušnje . ne bodo nikoli zamrle. S to manifestacijo se revolucionarna izročila NOB prenašajo tudi na mlajše rodove. Medobčinska koordinacijska odbora za organizacijo Vlaka bratstva in enotnosti v SR Srbiji in SR Sloveniji sta v soglasju z vsemi sodelujočimi občinami sklenila, da v letošnjem letu organiziramo Vlak bratstva in enotnosti, ki bo iz SR Slovenije popeljal bivše izgnance in njihove najožje družinske člane k njihovim gostiteljem v SR Srbijo. ® Vlak bo odpeljal iz Maribora oziroma Jesenic 11. oktobra, vračal pa se bo iz Kraljeva oziroma Titovih Užic 15. oktobra. Zato pozivajo občinske konfrence SZDL vseh sodelujočih občin v SR Sloveniji, Mestna konferenca SZDL Maribor in Medobčinski svet SZDL Ljubljana vse slovenske medvojne izgnance in njihove najožje člane, da se čim prej povežejo s svojimi bivšimi gostitelji v SR Srbiji ter se nato na osnovi njihovega povabila, najkasneje pa do 15. maja 1985, zglasijo na sedežih svojih občinskih konferenc SZDL, Mestne konference SZDL Maribor in Medobčinskega sveta SZDL Ljubljana, Komenskega 7 zaradi prijave svoje udeležbe v letošnjem letu Vlaka bratstva in enotnosti. Vse udeležence Vlaka bratstva in enotnosti obveščamo tudi, da bodo morali ob prijavi udeležbe plačati svoj delež za kritje stroškov prevoza. V znesku so zajeti stroški vozovnice na osnovi cene vozovnice po tarifi JŽ in komplet značk. Vse ostale informacije v zvezi s potovanjem z Vlakom bratstva in enotnosti dobijo zainteresirani na sedežih svojih občinskih konferenc SZDL, na Mestni konferenci SZDL Maribor in Medobčinskem svetu SZDL Ljubljana. Medobčinski koordinacijski odbor Vlaka bratstva in enotnosti Slovenije __________________________________________________________________V REŠETO ' ' ' * . ■ s PRAZNIK OBČINE Praznovanje v znamenjigospodarskega napredka Letošnje praznovanje občinskega praznika Ribnice je potekalo posebej slovesno zaradi jubileja 40-letnice osvoboditve domovine, pa tudi zaradi ugodnih gospodarskih gibanj v občini zadnja leta in še posebej lansko leto. Rezultate gospodarjenja v preteklem letu že poznamo in vemo, da so bili ugodni kljub splošnim gospodarskim težavam doma in v svetu. Ribniško združeno delo kljub zaostrenim razmeram posluje dovolj uspešno in ena redkih občin smo, kjer že nekaj let zapovrstjo ne poznamo izgub. Izredno živahna je tudi investicijska dejavnost organizacij združenega dela, ki dokazuje, da bomo v naši občini vključno z letošnjimi naložbami v celoti izpolnili sedanji srednjeročni investicijski načrt. Tudi po tem smo ena redkih občin v republiki ali celo širše, kar pomeni, da toliko investiramo, kolikor smo načrtovali ali pa smo načrtovali toliko, za kolikor smo se ob sestavljanju plana čutili sposobne. Praznik občine smo počastili z vrsto kulturnih in športnih prireditev, poseben pečat praznovanju pa je dal prav zaključek nekaterih investicij delovnih kolektivov. Ze nekaj pred praznikom 26. marcem, dne 16. marca, so v Evrotransu na posebni slovesnosti ob 14-letnici obstoja delovne organizacije odprli nove servisne delavnice v Goriči vasi in vključili v vozni park 15 novih kamionov MAN. Osrednja svečanost v počastitev občinskega praznika je bila slavnostna seja skupščine občine in vodstev družbenopolitičnih organizacij v domu JLA v Ribnici 26. marca. Glede na uveljavljeno načelo, da so slavnostne seje ob občinskem prazniku vsako leto v enem od štirih krajevnih centrov v občini, bi moralo biti to letos v Sodražici. Na pobudo delovne organizacije Inles, kjer so prav ta dan spustili v pogon novo žago, pa je bila osrednja prireditev letos v Ribnici. Slavnostne seje so se udeležili poleg delegatov vseh treh skupščinskih zborov vodstev družbeno političnih organizacij in interesnih skupnosti tudi številni predstavniki združenega dela, krajevnih skupnosti, sosednjih občin, medobčinskih organov, JLA, prvoborci iz naše občine, častni občani in drugi. Pred sejo je predsednik skupščine priredil še prisrčen sprejem za naše častne občane, jih seznanil s stanjem v občini in dosežki naših skupnih prizadevanj. Prisrčno dobrodošli so bili častni občani Matija Maležič. Lojze Andoljšck, Jože Ožbolt, Drago Košmrlj, Tone Kozlevčar, dr. Franja Bojc—Bidovec. Neposredno pred slavnostno sejo je bila v avli doma JLA odprta razstava del akademskega slikarja Bojana Golije iz Maribora pod naslovom »Ribniški cirkus«. O umetniškem delu slikarja Golije je spregovoril prof. Janez Debeljak. Kot posebno dobrodošel gost na razstavi in na slavnostni seji je bil pozdravljen nestor slovenskih slikarjev, akademik, slikarski kronist 2. zasedanja " Avnoja in Avnojski nagrajenec Božidar Jakac. Na slavnostni seji skupščine občine je spregovoril o pomenu zmage v Jelenovem žlebu, predvsem pa o sedanjem gospodarskem trenutku v občini predsednik občinskega izvršnega sveta France Lapajne, objavljamo nekaj povzetkov iz njegovega govora: Praznovanje ob neugodnih splošnih gospodarskih razmerah Štiridesetletnico zmage praznujemo ob relativno neugodnih splošnih gospodarskih razmerah, ki jih zlasti karakterizira neobvladana inflacija cen in stroškov ter velika notranja in zunanja nelikvidnost. Za dobljeno vojno z inflacijo in nelikvidnostjo bo potrebnih še veliko malih in večjih dobljenih borb, borb za večjo proizvodnjo, za manjše stroške, za večji izvoz, za zmanjševanje neproduktivnega dela. Strategija in taktika tega boja sta začrtani v programu dolgoročne stabilizacije gospodarstva in z vsakoletnimi resolucijami o ekonomski politiki. Te ugotovitve nas tudi vodijo pri odločitvi, da praznovanje 26. marca povežemo s poudarjanjem delovnih zmag in uspehov naših delovnih kolektivov; ne zato, da bi se hvalili in uspavali na doseženih uspehih, ampak zato, ker želimo demantirati pesimistične napovedi in kapitulanstvo, ki ga je moč kar precej zaslediti v sredstvih javnega obveščanja in drugod. ter opozoriti na to, da je tudi v zaostreni gospodarski situaciji mogoče dosegati takšne gospodarske rezultate, ki ne omogočajo le preživetja, ampak tudi razširjeno reprodukcijo in razvoj. Analize poslovanja v preteklem letu dokazujejo, da smo večino zastavljenih ciljev ekonomske politike dosegli, predvsem nekatere najpomembnejše, čeprav je bilo načrtovanje dokaj pogumno. Dosežena je bila planirana štiri odstotna rast industrijske proizvodnje. Izvoz blaga in storitev na konvertibilno področje je presegel planirano vrednost za 20%, vrednost izvoza iz leta 1983 pa je presežena celo za 40%. Skupen izvoz je tako v letu 1984 znašal okoli 28 milijonov dolarjev, od tega na konvertibilno področje več kakor 10 milijonov. Izvoz petkratno presega uvoz. Tudi v strukturi izvoza so doseženi predvideni premiki, saj se je zmanjšal izvoz surovin in polizdelkov, zlasti v gozdarstvu in lesni industriji. Tiste organizacije združenega dela, ki najbolj povečujejo izvoz, so dosegle tudi najvišjo rast dohodka in akumulacije. Rast dohodka je bila v letu 1984 sicer pod republiškim povprečjem, vendar je 63% nominalna rast še vedno večja od statistično ugotovljene stopnje rasti življenjskih stroškov in cen industrijskih izdelkov, kar pomeni, da se je družbeni proizvod realno povečal za več kot 3 Odst. Tudi nobena OZD ni poslovala z izgubo. Stopnja rasti akumulativnosti je sicer precej pod rastjo akumulativnosti slovenskega gospodarstva, vendar sredstva za akumulacijo še vedno za več kot. 50% presegajo ustvarjena sredstva akumulacije iz leta 1983. Zmanjšanje je pričakovano in logično zaradi izjemno ugodnih finančnih rezultatov Rika v letu 1983, tako da je akumulativnost našega gospodarstva še vedno za skoro 50 odst. nad republiškim povprečjem. V revoluciji smo dali poseben poudarek gospodarskim investicijam, posebno vlaganjem v opremo. Zaradi tega je vladala lani in tudi letos v občini živahna investicijska aktivnost delovnih organizacij, saj so investicije v proizvodnjo znašale dobrih 1.15 milijarde dinarjev. Dela so potekala brez večjih zamud, saj so že aktivirane naložbe v ITPP, Evrotransu, odpira se nova žaga na Inlesu, pred zaključkom je velika investicija v Riku, pripravljeni pa so že investicijski elaborati za posodobitev in razširitev proizvodnih zmogljivosti v Suknu, Donitu in Pletenini. Investicije v negospodarstvu so bile manjše, saj smo v letu 1984 izvajali le investicije iz programa samoprispevka — prizidek vrtca v Ribnici in gradnja vrtca v Sodražici, ki je tik pred dokončanjem. In kako naprej? Zavedamo se tudi najpomembnejših slabosti, proti katerim je treba pravočasno ostro nastopiti. Rast proizvodnje, še bolj pa rast dohodka ter njegovih elementov je v največji meri posledica ekstenzivne rasti števila zaposlenih, rasti cen in razvrednotenja dinarja. Mnogo premalo pa je še vedno rezultatov zaradi kvalitetnih premikov v načinu gospodarjenja, ki bi preko večje produktivnosti in ekonomičnosti vplivali na višjo raven proizvodnje. Posebno skromni so rezultati ukrepov za povečanje proizvodnje v zasebnem sektorju, kmetijstvu in obrti. Politika delitve dohodka, ki je v preteklih letih in tudi v prvem lanskem polletju predvsem spodbujala rast akumulacije in krepitev finančne moči OZD, se je v drugi polovici leta začela spreminjati tako, da je rast osebnih dohodkov začela presegati rast dohodka v škodo akumulacije. Na področju kadrovske politike kot izredno pomembne sestavine stabilizacijskih programov nismo dosegli že-Ijenih premikov. To področje je vse preveč prepuščeno stihiji, kar se najbolje vidi v neskladju razpoložljive delovne sile in potreb združenega dela. Tudi letos načrtujemo nadpovprečno stopnjo rasti gospodarstva — fizični obseg industrijske proizvodnje za 4,5%, kmetijske proizvodnje za 2%, izvoza na konvertibilno področje za 18% in družbenega proizvoda tudi 4,5%. Dokaj ugoden start proizvodnje in izvoza v prvih mesecih letos napoveduje, da bomo te cilje dosegli. Nova žaga — pomemben prispevek razvoju gospodarstva v občini Po slavnostni seji skupščine občine je bila na Inlesu za nadaljnji gospodarski razvoj delovne organizacije in občine pomembna manifestacija — otvoritev nove žage. Kulturni del prireditve so popestrili ribniška godba. Ribniški oktet in Marjan Kralj. Ob občinskem prazniku je predsednik skupščine občine sprejel na krajši razgovor tudi naše častne občane. Od leve proti desni so: Matija Maležič, Lojze Andoljšek, Jože Ožbolt, predsednik IS SO France Lapajne, Drago Košmrlj, podpredsednica skupščine občine Milena Borovac, Tone Kozlevčar, dr. Franja Bojc — Bidovec in Vlado Beznik, predsednik skupščine občine Ljubljana Bežigrad. Nov, pomemben prispevek razvoju ribniškega gospodarstva—notranjost nove žagalnice v TOZD Inles Ribnica. Zbranim delavcem Inlesa in gostom je najprej spregovoril predsednik delavskega sveta TOZD Inles Ribnica Jože Tanko. Objekt nove žagalnice, je v svojem nagovoru poudaril predsednik delavskega sveta, pomeni skupaj z ostalimi tehnološkimi enotami kompleksa primarne predelave lesa možnost nadaljnjega osvajanja novega programsko tehnološkega sistema, sistema integralne predelave lesa. Nova žaga pomeni zagotovilo za dolgoročno preskrbljenost Inlesove finalne proizvodnje z lesno surovino, zagotovilo za maksimalno ovrednotenje v našem območju razpoložljivega narodnega bogastva — lesa iglavcev, zagotovilo za trajno in rentabilno proizvodnjo finalnih proizvodov stavbnega pohištva in lameliranih dopolnilnih programov (lepljene plošče in profili), pomeni pa tudi zagotovilo za nadaljnje intenzivno povečevanje izvoza predvsem finalnih lesnih proizvodov in s tem doseganje vedno večjega deviznega priliva na enoto predelane lesne mase. Več sovlagateljev Žaga kot sestavni del kompleksa primarne predelave lesa presega okvire in interese samega Inlesa, pomeni tudi konkreten korak v smeri koncentracije in specializacije primarne predelave lesa iglavcev v našem gozdno gospodarskem območju, kar ima vsekakor velik ekonomski in razvojni pomen. Predstavlja namreč neposredno fizično in tehnološko povezavo lesne in gozdne proizvodnje in se vključuje v poslovne interese številnih poslovnih partnerjev. Ta širši interes je dokazan s tem, da so novo žago sofinancirale še naslednje delovne organizacije: Riko Ribnica. Slovenijales Ljubljana. Gozdno gospodarstvo Kočevje. Djuro Salaj Krško, Aero tovarna celuloze Medvode, Industrija stakla Pančevo, Kovinoplastika Lož in Posestvo Snežnik Kočevska Reka. ki so združili skupno 146.000.000 dinarjev. Izgradnja žage je veljala 300.500.000 din, od tega gradbeni - objekti 66.£00.000 din, uvožena oprema 104.109.000 (1.300.000 DM), domača oprema 120.800.000 din in ostali stroški 9.060,000 dinarjev. Sistem je uspešen toliko, kolikor spodbuja množice k spreminjanju stanja, k napredku Slavnostni govornik na praznovanju na Inlesu je bil predsednik slovenskih sindikatov Marjan Orožen. Iz njegovega daljšega govora povze- . mamo nekaj najbolj značilnih misli: Prav je, da snujete svoje načrte na pomembnosti gozdov kot dobrine, na kateri lahko v Sloveniji in še posebej na vašem območju dolgoročno gradimo eksistenco velikega števila gozdnih in lesnih delavcev, pa tudi delavcev v strojni in elektroindustriji. Prav je, da se zavedate, da moramo z gozdom, tem dragocenim narodnim bogastvom, ravnati pametno, preudarno, načrtno. To pa je mogoče le v ustrezni medsebojni povezavi gozdarstva, lesne industrije in lesne trgovine, kije nujna. Nujna zato, da iz surovine potegnemo maksimalni dohodek, pa tudi zaradi izvoznega tržišča, ki postaja vse zahtevnejše in težje. Če z vidika načrtovanja proizvodnje in dohodka ocenjujemo rezultate gospodarjenja in doseženi dohodek slovenskega združenega dela lani- smo lahko le navidezno zadovoljni. Očitno bi veliko naših OZD bilo globoko v izgubi, če ne bi poviševali cen več/kot pa je bilo to utemeljeno z višjimi stroški energije in prometa. To spoznanje zahteva, da globlje proniknemo v vzroke in posledice inflacije, toda pri tem ni dovolj kazati samo na politike, na razne organe te družbe kot na edine njene vzročnike in povzročitelje. Vprašati se moramo, koliko smo tudi mi s svojim obnašanjem prispevali k temu. Lepo in občuteno, z veliko ubranostjo je zapel na slavnostni seji in ob otvoritvi likovne razstave v domu JLA mešani zbor KUD Gallus iz Ribnice pod vodstvom prof. Kogovškove. REŠETO PRAZNIK OBČINE l ■■ Praznovanje v znamenju gospodarskega napredka (Nadaljevanje s 5. strani) Prej ko bomo spoznali, da inflacija nevarno ogroža družbeno ekonomski položaj delavca, zmanjšuje dejansko vrednost osebnih dohodkov, vodi k razvrednotenju dela in na delu zasnovane morale, na drugi/strani pa nevarno spodbuja in neguje špeku-lantsko obnašanje in stremljenje po| zaslužku brez dela, bolje bo za nas vse, za naš standard, za stabilizacijo. Odgovorna naloga sedaj je. da se v organizacijah združenega dela čim prej in čim bolj objektivno merila delitve postavijo in oceni, koliko kdo k doseženim rezultatom stvarno prispeva. Bodisi kot delavec v proizvodnji, bodisi kot delavec v administraciji, bodisi kot delavec v razvoju oziroma pri vodenju organizacije delg in poslovne politike. Pri tem je zlasti pomembno, da sc prispevek poslovodnih delavcev, delavcev v razvoju in drugih delavcev, katerih dela. ni mogoče meriti sproti, vrednoti po končnem rezultatu, po realizaciji produkcije na tržišču. Odgovornost tega dela delavcev, ki razpolagajo z največjim fondom znanja, postaja vse večja. Dati mora predloge rešitev za temeljno razredno vprašanje našega časa: kako, na kakšen način, po kakšni poti zagotoviti nadaljnji revolucionarni skok proizvajalnih sil dela: kako zmanjšati težaško delo in fizični napor, kako doseči nadaljnji korak pri osvobajanju dela. ki tudi v naših pogojih socialističnega samoupravljanja ne bo niti lahak niti enostaven. Od njihove motivacije, znanja in sposobnosti je v veliki meri odvisen naš prehod od ekstenzivnega k intenzivnemu gospodarjenju, k višjemu vrednotenju dela. Zavedamo se. da sistem, pa naj bo še tako dodelan, sam po sebi, brez konkretne akcije vseh delavcev v združenem 'delu ne more reševati problemov. Vsak, pa tudi naš gospodarski in politični sistem je uspešen toliko, kolikor ^spodbuja 'množice k spreminjanju stanja, k težnji za stalnim napredkom in obratno. Tov. Orožen je govoril še o uresničevanju stabilizacijskih programov v vseh sredinah, o razvoju samoupravljanja in samoupravnih odnosov ter o vlogi in nalogah sindikalnih organizacij. Formalno otvoritev nove žage je opravil inž. Alojz Marolt, predstavnik GG Kočevje in predsednik republiškega odbora sindikata delavcev v gozdarstvu in lesni industriji. Pomagala pa mu je ena najstarejših (po stažu) Inlesovih delavk Marija Mihalič In stroji so zahrumeli, stekel je tekoči trak, smrekovi hlodi pa so že nekaj minut po vhodu v žago prihajali iz nje kot deske, sortirani po debelini in širini. Za nadaljnjo predelavo, za okna in vrata, za domač in tuj trg. Za kvaliteten napredek naše doline. Bojana Galije »Ribniški ciklus«. Ribniška godba na pihala nadaljuje bogato glasbeno tradicijo Ribnice. Kljub stalnim denarnim težavam je iz leta v leto viden hitrejši kvalitativni napredek. Z dogovorom o skupnem financiranju godbe, kije prav zdaj v podpisovanju v delovnih kolektivih, bomo poskušali sistemsko urediti zagotavljanje denarja za delovanje godbe. Zaposleni naj bi mesečno prispevali po 20 dinarjev, tozdi po 1000 letno.\Ostaja pa težak problem zamenjave in popolnitve inštrumentov, ki so večinoma stari in dotrajani. Za opremljenost (inštrumenti, obleke), ki bo osnova rednemu in normalnemu bodočemu delovanju, bi godba potrebovala milijon in po! do dva milijona in po! dinarjev. Jih bomo uspeli v Ribnici zbrati? Za našo skupno godbo! REŠETO GOSPODARSTVO C EVROTRANS RIBNICA Devize z evropskih cest J V dneh pred praznikom občine Ribnica so v delovni organizaciji Evrotrans na svojski način počastili spomin na partizansko zmago v Jelenovem žlebu in štiridesetletnico osvoboditve. Odprli so nove prostore servisne delavnice v Goriči vasi in izročili namenu petnajst novih tovornih avtomobilov MAN. Drugi pomembnejši partnerje Aero Celje, za katerega vozijo tovore pretežno v Teheran, pa tudi v Veliko Britanijo in na Malto. Z razširnjenim voznim parkom bo Evrotransu še lažje hitreje obračati vozila, se pravi več in hitreje prevažati, povečali bodo storilnost in zmanjšali stroške. Kvaliteta njihovega poslovanja v zadnjih letih je v tem, da stalno povečujejo storilnost, med pet in šest odstotki letno. To jim tudi omogoča hitrejšo rast dohodka od celotnega prihodka. Ker pa pri svojem delu ugotavljajo, da je za boljši razvoj javnega cestnega mednarodnega prometa potrebna tudi dodatna dejavnost, predvsem zaradi kompletiranja storitev za poslovne partnerje in delno za razširitev dejavnosti v deželah zahodne Evrope. Težave? Ni jih bilo malo vseh teh štirinajst let, vendar so jih vedno znali uspešno prebroditi. Vsaj dve krizni obdobji sta bili. tam okrog let 1976 in 1978. skoro vedno pa je šlo za dejansko vsebinsko in kvalitetno uveljavljanje mlade delovne avtoprcv-ozniške organizacije, ki je začela tako rekoč iz nič, med sorodnimi večjimi in O delovni organizaciji Evrotrans, zadnja štiri leta posluje v okviru sozda Integral Ljubljana, pišemo v našem listu sorazmerno malo, v glavnem le med poročanjem o poslovnih uspehih naših delovnih organizacij. V teh poročilih pa zavzema dostojno mesto med ribniškim združenim delom. Novi direktor delovne organizacije Dušan Čuk, ki je Evrotrans vodil vse od začetka leta 1971, zadnja štiri leta pa je bil član kolektivnega poslovodnega organa Integral, je povedal, daje Evrotrans z 240 zaposlenimi po devizni realizaciji v lanskem letu na tretjem mestu med slovenskimi prevozniki. Devizna realizacija je konvertibilna. V letu 1983 je bil Evrotrans po njej na šestem mestu. Prvo trimesečje letos je še bolj spodbudno, saj so z enakimi kapacitetami celotni prihodek v primerjavi z enakim lanskim obdobjem povečali za 90 odstotkov. .Kaj je Evrotrans? Delovna organizacija je bila ustanovljena marca 1971. leta, prva vozila pa so imeli sposojena od Tehnoimpexa in šele po petih letih so jih uspeli odplačati oziroma kupiti nova. Vsako leto doslej so povečevali vozni park. tako da imajo zdaj 110 vozil s skupno tonažo 2.750 ton, povprečna starost vozila pa je pet let. Letos so, kot smo že zapisali, dobili in z aprilom vključili v promet petnajst novih Manovih tovornjakov, eno vozilo s prikolico pa stane 16,5 milijona dinarjev. Z nabavo novih vozil delovna organizacija le izpolnjuje svojo vsakoletno obveznost v skrbi za kvaliteten vozni park, z ureditvijo mehaničnih delavnic v' Goriči vasi pa izboljšujejo delovne pogoje delavcev pri vzdrževanju vozil. Navsezadnje — s tem se Evrotrans pridružuje tistim delovnim organizacijam v naši občini, ki so v celoti izpolnile sedanji srednjeročni plan na področju investicij, vemo pa, da je združeno delo v ribniški občini skupaj z občino med redkimi v republiki, ki so plane investicij v tem obdobju izpolnili. Evrotrans je v lanskem letu ustvaril 975 milijonov dinarjev celotnega prihodka, od tega 830 milijonov (80—85) na konvertibilnem področju. V letu 1985 bo kolektiv povečal lanski celotni prihodek za okrog 100 odstotkov s približno enakim razmerjem devizne udeležbe. Seveda to ne pride samo od sebe, ampak je treba trdo delali in se za boljši in večji kos kruha boriti predvsem s kvaliteto uslug na zahtevnem tujem trgu. Evrot-ransovi vozniki vozijo po vseh cestah Zahodne Evrope in zadnje čase tudi na Bližnjem vzhodu (Teheran), kjer so še posebej izpostavljeni najrazličnejšim nevarnostim. V mednarodni transport se je Evrotrans usmeril že od začetka, ker je bila delovna organizacija tudi ustanovljena s tem namenom, imeli pa so tudi ustrezen kader z izkušnjami. Vsako leto pa kolektiv svojo udeležbo v mednarodnih prevozih še dograjuje. Z vsemi poslovnimi partnerji, s katerimi so pričeli sodelovati ob ustanovitvi pred štirinajstimi leti, še danes odlično sodelujejo. Mnogim teh partnerjev je kolektiv ob praznovanju podelil posebna priznanja za dolgoletno sodelovanje. Eden njihovih najpomembnejših partnerjev je Sarajevski ŠIPA D. Iz tega sodelovanja je Evrotrans ustvaril lansko leto 24 milijard starih din deviznega prihodka, za Šipad pa je opravil v Zahodno Evropo 730 prevozov. Letos bodo zanj opravili okrog 1100 prevozov v Evropo, kar je trenutno Evrotransova največja zmogljivost. Sodelovanje s sozdom Šipad, enim največjih jugoslovanskih izvoznikov pohištva, je postavljeno na trdne poslovne temelje, poteka pa v obojestransko korist in zadovoljstvo. starejšimi in bolj uveljavljenimi organizacijami. Tudi družbeno politična skupnost je vedno poskušala pomagati kolektivu, predvsem s poznavanjem in razumevanjem težav in problemov, s katerimi so se na svoji kratki a uspešni razvojni poti srečevali. Skupščina občine Ribnica je povsem utemeljeno podelila kolektivu Evrot-ransa ob letošnjem občinskem prazniku pomembno priznanje, Plaketo 26. marec. Priznanje za'štirinajst delovnih, ustvarjalnih let, priznanje za trmasto vztrajnost na začrtani poti, za postopno uveljavljanje in . uveljavitev v jugoslovanskem in predvsem svetovnem prostoru, za iskanje vedno novih oblik in poti za še boljše in donosnejše gospodarjenje. Pa tudi kot spodbudo za nadaljnje še bolj prizadevno delo in spopadanje s težavami in problemi, ki jih ni malo in jih bo lahko celo še več. Kolektiv se zaveda težav na področju mednarodnega transporta, zaveda se vedno višjih stroškov (cestnine, gorivo, nadomestni deli), ki bremenijo dohodek. Gotovinsko plačevanje novih vozil pa še bolj otežuje- razmere in zmanjšuje konkurenčnost do tujih prevoznikov, ki imajo pri tem povsem drugačne možnosti. Vendar upajo v uspeh, v nadaljnji razvoj, v boljše čase, ker zaupajo vase. In to je dobro. F. G. Marec 1985 — nova pridobitev ribniškega Evrotransa — nove mehanične delavnice v Goriči vasi in 15 novih tovornjakov Man. c ČASTNI OBČAN FRANCE VIDERVOL PRIZNANJA IN NAGRADE ) Dobitniki plaket Ogenjca, Jelenov žleb in občinskih priznanj Občinski odbor zveze združenj borcev NOV Ribnica je pred nekaj leti uvedel dve plaketi, Plaketo Ogenjca in Plaketo Jelenov žleb, ki ju vsako leto ob občinskem prazniku podeljuje kot posebno priznanje za zasluge v revoluciji ter pri ohranjanju in prenašanju tradicij narodnoosvobodilnega boja na mlajše rodove. Ciril Abrahamsberg Rudolf Benčina Nada Blatnik Skupščina občine Ribnica pa je v svojem zadnjem statutu iz leta 1974 opredelila občinske nagrade in priznanja in sicer: domicil, častni občan. Plaketa 26. marca. Priznanje občine in Urbanova nagrada. O podeljevanju Plakete Ogenjca in Plakete Jelenov žleb sklepa predsedstvo občinskega odbora ZZB NOV Ribnica, o priznanjih občine pa posebna žirija na osnovi predlogov iz javnega razpisa. Plaketo Ogenjca za leto 1985 prejmejo: KUD dr. Lojzeta Kraigherja iz Kliničnega centra v Ljubljani za zasluge pri razvijanju in obujanju revolucionarnih trädicij narodnoosvobodilne borbe. Berta Rupnik — Krauear, žena borca Abijeve čete Ivana Rupnika, ki je preminil ob tragediji zaradi izdaje v partizanski bolnici Ogenjca, ter njen sin Ivan Rupnik. Plaketo Jelenov žleb prejmejo: Marija Belcjan — Mimi iz Kopra, v času borbe v Jelenovem žlebu bolničarka 2. bataljona Gubčeve brigade. Anton Anžič — Zamorec, borec od leta 1942, udeleženec borbe v Jelenovem žlebu, kjer je bil tudi ranjen. Je rezervni major JLA. Jože Černe, udeleženec NOB od leta 1942, rez. major, borec v Jelenovem žlebu. Lojze Gabrovec, v NOB od maja 1942 kot borec Kočevskega odreda, kasneje Cankarjeve brigade, zdaj gen. major v rezervi. Aleksander Valič — Muki, udeleženec NOB od leta 1942 v Dolomitskem odredu, nato borec Cankarjeve brigade ter udeleženec borbe v Jelenovem žlebu. Kasneje je bil član frontnega gledališča VIL korpusa. Alojz Terčič — Lojze, udeleženec NOB od leta 1942, borec 2. grupe odredov in Tomšičeve brigade, udeleženec pohoda 14. divizije na Štajersko. Majda Ilaš, aktivno udeležena v osvobodilnem gibanju od leta 1941, nosilka partizanske spomenice, borka Krimskega odreda, nato Šercerjeve brigade. Nasta Sever, borka 8. SNOUB Fran Levstik, rez. poročnik. Kot borka seje udeležila vseh večjih borb v okolici Ribnice ter pohodov te partizanske brigade. Tone Novak, borec 9. brigade — bolničar v 3. četi 3. bataljona, ranjen v tragičnem spopadu v Makoši 25. marca 1944, kjer so ga ujeli, nato paje preživljal nečloveška mučenja v nemških taboriščih smrti. Anton Klemenčič, borec 8. SNOUB Fran Levstik. Kot komandant 4. bataljona se je udeležil vseh bojev v okolici Ribnice. Je rez. major JLA. V skladu s pravilnikom o podeljevanju občinskih priznanj in nagrad je bil v februarski številki občinskega glasila Rešeto objavljen razpis za zbiranje predlogov za posamezno priznanje. Na osnovi razpisa in tako zbranih predlogov je žirija za podeljevanje občinskih priznanj in nagrad sklenila, da se letos, ko praznujemo visok jubilej 40-letnico osvoboditve, podeli en naziv častnega občana, dve Plaketi 26. marca, dve Urbanovi nagradi in enajst Priznanj občine. Žirija je tudi predlagala skupščini občine, da se dopolni tisti del pravilnika o podeljevanju občin- skih priznanj in nagrad, ki govori o namenu Plakete 26. marca in sicer v tem smislu, da se Plaketa 26. marca lahko podeljuje posameznikom, organizacijam ali društvom za zasluge v revoluciji ter ohranjanju in prenašanju tradicij NOB na mlade rodove ter posameznikom in organizacijam za posebne zasluge in dosežke pri družbeno ekonomske razvoju občine. Predlog žirije je skupščina občine na seji dne 21. in 22. marca potrdila. Priznanja in nagrade skupščine občine Ribnica za leto 1985 prejmejo: Priznanje občine Ciril Abrahamsberg iz Ribnice ob 80-letnici za življenjsko delo na gospodarskem in družbeno političnem področju v občini Ribnica. Rudolf Benčina iz Ribnice, vodja proizvodnje v Riku TOZD Rikostroj za dolgoletno nesebično delo v delovni organizaciji, v njenih samoupravnih organih, sindikatu in socialistični zvezi in v skupščini občine. Nada Blatnik iz Ribnice za življenjsko delo v gospodarstvu, v družbenopolitičnih organizacijah in samoupravnih interesnih skupnostih. Mirko Goršič iz Ribnice, računovodja na Riku za zasluge pri razvoju gospodarstva v občini ter požrtvovalno delo v družbeno političnih organizacijah in društvih za napredek naše družbene skupnosti. Anton Gregorič iz Ribnice, veterinar v veterinarskem zavodu za zasluge in uspehe na področju razvoja živinoreje v naših krajih. Radomir Ilič iz Čuprije SR Srbija, vodja Inlesovega prodajnega skladišča v tem kraju, za izredne zasluge pri uveljavitvi tega prodajnega skladišča in plasman Inlesovih izdelkov v tem delu domovine. Jože Klun iz Ribnice za zasluge pri razvoju trgovine, predvsem pa delo v skupščini, v organizaciji zveze borcev, v krajevni skupnosti in v društvu upokojencev. Ladislav Moka iz Ljubljane za desetletno uspešno vodenje ribniške godbe na pihala ter za vzgojo naraščaja za našo godbo. France Prelesnik iz Nemške vasi, zaposlen na Riku za dolgoletno požrtvovalno delo v skupščinskem sistemu, v socialistični zvezi, v sindikatih, kjer je trenutno tudi predsednik sindikata v sozdu slovenske strojegradnje. za delo v organih krajevne skupnosti in v gasilski organizaciji. France Šilc iz Ortneka, direktor TOZD Rikostroj, za nesebično delo v krajevni skupnosti Velike Poljane, za delo v krajevnih družbeno političnih organizacijah, v skupščinskem sistemu in za delo v turističnem društvu Grmada. Vinko Šparovec iz Medvod za zasluge pri razvoju ribniškega gospodarstva in še posebej lesne industrije, ko je bil v letih 1964 — 1973 direktor delovne organizacije Inles Ribnica. Urbanova nagrada Za delo in zasluge na kulturnem področju podeljujemo letos dve Urbanovi nagradi, prejmeta pa ju: Bojan Golija iz Maribora, rojen ‘1932, akademski slikar. Iz ribniške suhe robe in male glinaste figurice je ustvaril nov likovni svet s simbolično podobo Ribničana Urbana, ki ga le slutimo pod bogastvom njegove krošnje in v številnih barvnih odtenkih. Suhorobarski motivi po obliki in vsebini preraščajo svoj prvotni pomen in v številnih slikarjevih kompozicijah dobijo nove razsežnosti. Tako Golija v grafični obdelavi ter v barvnih nasprotjih odkriva višjo umetniško resnico in s tem dviga starodavno ribniško domačo obrt do abstraktnih, vendar še zmeraj občečloveških hotenj in tako bogati slovensko likovno zakladnico. Miha Mate iz Ljubljane, rojak iz Goriče vasi, rojen 1942. profesor in pisatelj. Že v gimnazijskih in študentovskih časih je rad dajal svojim občutjem in razmišljanjem literarno, pisno obliko, se poskušal v novinarstvu, ribniška humorna žilica v njem paje hotela še kaj več. Iz tega še kaj več so pričele nastajati knjige, vse prežete z ribniškim humorjem, knjigo za staro in mlado, predvsem pa iž ribniške zemlje, iz duha ribniškega človeka porojene, porojene iz spominov na domačo ribniško zemljo, kraje, dogodke in ljudi. Leto zajetom so prihajale knjige z naslovi Široka usta, Leskova mladost. Bosopeta druščina, Pobegle kolebnice. V risanki za otroke Padala so zatemnila sonce na jasen način popisuje dogodke iz desanta na Drvar. Sodeluje tudi v različnih revijah in w strokovnem časopisju. Urbanova nagrada mu je priznanje za dosedanje delo in spodbuda. da bo našo Ribniško dolino še bolj zapisal v slovensko literaturo. Plaketa 26. marec Letošnja Plaketa 26. marca je a/ skladu z novo opredelitvijo tega občinskega priznanja namenjena dvema delovnima organizacijama za izjemne dosežke na gospodarskem področju. 1) Delovna organizacija EVRO-TRANS v sklopu ljubljanskega Integrala je bila ustanovljena marca 1971. leta, poslovati pa je pričela s kamioni, ki ji jih je posodil Tchnoimpex. Pet let INTEGRAL DO EUROTRANS kasneje je kolektiv kupil prve tovornjake Man in nato je svoj vozni park vsako leto dopolnjeval in povečeval. Zdaj imajo že 110 vozil s skupno tonažo 2.750 ton, povprečno pa so vozila stara pet let. V lanskem letu je kolektiv Evrotransa dosegel 975 milijonov dinarjev celotnega prihodka, od tega 830 milijonov na konvertibilnem zunanjem trgu. Zunaj jugoslovanskih meja je Evrotrans eden izmed petih največjih slovenskih avtoprevoznikov. V lanskem letu so pričeli z gradnjo servisnih delavnic v Ribnici in v Grosupljem. Nove delavnice so v okviru praznovanja občinskega praznika odprli 16. marca, ko je bilo v vozni pa'rk vključenih tudi 15 novih kamionov Man. Ob tej priložnosti je predsednik skupščine občine kolektivu Evrotransa že izročil Plaketo 26. marca. 2) Delovna organizacija RIKO Ribnica, ki je že vrsto let najuspešnejši delovni kolektiv v naši občini. Po letu 1969, ko je 135 članov kolektiva Rika doseglo prvo milijardo starih dinarjev celotnega, prihodka, sc je delovna organizacija do konca lanskega leta povečala na nekaj nad 1000 zaposlenih, ki so dosegli 5.5 milijarde novih dinarjev celotnega prihodka, skoraj 70 odst. tega pa je namenjenega zunanjim trgom. Riko ima pet proizvodnih tozdov v Ribnici, Loškem potoku in Ljubljani. Veliko vlagajo v. lasten razvoj, saj npr. trenutno štipendirajo okrog 270 študentov na različnih stopnjah študija. V zaključni fazi je (Či) RIKO tudi izgradnja novih proizvodnih prostorov v Ribnici, vredna okrog milijarde dinarjev. Plaketa 26. marec bo kolektivu Rika izročena ob otvoritvi novih proizvodnih prostorov predvidoma sredi tega leta. Častni občan Za častnega občana občine Ribnica se proglaša France Vidervol iz Kamnika, rojak iz Dolenje vasi. France Vidervol je bil rojen 23. aprila 1914 v Rakitnici pri Dolenji vasi. Domače lončarsko okolje ga je usmerilo na šolanje v Umetno obrtno šolo v Ljubljani, kjer je 1936. leta končal keramični oddelek in dobil naziv keramik. Dve leti kasneje je opravil še izpit za mojstra keramika. Do vojne in odhoda v partizane je delal v ljubljanskem Dekorju ter v ribniški Opekarni. V domačem kraju postane eden od organizatorjev boja za osvoboditev. Povojno delo ga po nekaterih družbenih dolžnostih privede 1955 v Kamnik, kjer je bil do leta I960 direktor Keramično kemične industrije, torej povezan s svojim osnovnim poklicem. Temu se v celoti posveti, ko župansko žezlo mesta Kamnika (v letih 1960 do 1968) kot upokojenec spet zamenja z glino in modelirko. Mestu in občini Kamnik zapusti bogato dediščino na gospodarskem in družbeno političnem področju, veliko je njegovo prizadevanje za obnovo starega mestnega jedra. Kot Lončar in" Ribničan je vedno, radar je le utegnil, zahajal domov in svetoval, kjer je mogel. Njegova navezanost na domači kraj je po upokojitvi še večja. Zadnja leta sodeluje predvsem pri oživljanju domače lončarske obrti kot stalen član srečanj likovnikov. Miha Mate Bojan Golija Anton Gregorič Radomir Ilič Jože Klun Franc Šilc Vinko Šparovec 8 n Zbiranje možnih kandidatov V marcu je stekla\ intenzivna akcija evidentiranja kandidatov za opravljanje različnih delegatskih dolžnosti v naslednjem, to je četrtem delegatskem mandatu. Čeprav je evidentiranje naša stalna naloga, v našem vsakodnevnem delu pozabljamo na to in se te akcije intenzivneje lotimo šele neposredno pred vsakokratnimi volitvami. Vse prevečkrat pa se dogaja, da poteka evidentiranje v ozkih krogih, čeprav bi morali pri tem sodelovati vsi. Kakšen je pravzaprav potek evidentiranja, ki ga opredeljuje volilna zakonodaja? — pobudo za evidentiranje možnega kandidata za družbeno funkcijo lahko da vsak posameznik, samoupravni organ, delegacija, družbenopolitične ter družbene organizacije in društva oziroma njihovi organi — vsaka pobuda za evidentiranje možnega kandidata se mora i> skladu s sprejetimi načeli in merili kadrovske politike za kandidiranje obravnavati na zboru delovnih ljudi v TOZD, na zboru občanov v KS, na sestanku osnovne organizacije Zveze sindikatov, na sestanku krajevne organizacije SZDL, na drugem zboru — sestanku članov organizacije itd. — če delovni ljudje in občani na teh sestankih pobudo sprejmejo, se možni kandidat vključi v evidenco evidentiranih možnih kandidatov — delovnega človeka in občana lahko evidentiramo kot možnega kandidata brez njegove poprejšnje privolitve, ker je evidentiranje družbeno priznanje za njegovo delo in priznanje ter podlaga za nadaljni kandidacijski postopek. Kandidiranje pa se lahko opravi le ob soglasju predlaganega možnega kandidata — kandidiranje možnih kandidatov temelji na evidentiranih možnih kandidatih. Vsako kandidiranje mimo evidentiranja mora predlagatelj posebej utemeljiti — za vsakega evidentiranega delovnega človeka ali občana je treba izpolniti popisnico in jo izročili koordinacijskemu odboro za kadrovska vprašanja in volitve v svoji temeljni samoupravni organizaciji ali skupnosti — po en izvod popisnice mora koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja in volitve posredovati občinski konferenci SZDL, kadar gre za evidentiranje možnega kandidata za opravljanje družbene funkcije za občino, republiko in federacijo. Za funkcijo v republiki in federaciji pošlje občinska konferenca SZDL en izvod popisnice volilni komisiji predsedstva republiške konference SZDL Slovenije — posameznik lahko izgubi status evidentiranega možnega kandidata samo po postopku, ki je določen za evidentiranje možnega kandidata, razen v objektivnih okoliščinah, kot so prenehanje delovnega razmerja, odselitev ipd. Akcija evidentiranja mora intenzivno potekali naprej, zato naj se v to vključijo vsi posamezniki, samoupravni organi, delegacije, družbenopolitične ter družbene organizacije in društva in s tem pripomorejo k uspešni izpeljavi vseh predvolilnih in volilnih opravil. Pregled izteka mandata delegatom družbenopolitičnega zbora SO Ribnica Zap. št. delegat organizacije Ime in priimek Man- dat Iz- teče Možnost ponovitve 1. OK SZDL Ribnica Srečko Arko L 1986 DA 2. Milena Borovac I. 1986 DA 3. Vinko Bambič I. 1986 DA 4. France Grivec I 1986 DA 5. Viktor Pogorelc 1. 1986 DA 6. Franc Zbačnik I. 1986 DA 7. OK ZKS Ribnica Janko Debeljak II. 1986 NE 8. Franc Češarek 1. 1986 DA 9. Slavko Henigman I. 1986 DA 10. Nada Kolakovič I. 1986 DA 11. Majda Stanojevič 1. 1986 DA 12. OS ZSS Ribnica Jože Andoljšek 1. 1986 DA 13. Zinka Benulič I. 1986 DA 14. Olga Lesar I. 1986 DA 15. Vinko Mate I. 1986 DA 16. Zvone Oberstar I. 1986 DA 17. France Zajc I. 1986 DA 18. OK ZSMS Ribnica Miran Košmrlj I. 1986 DA 19. Janez Mihelič I. 1986 DA 20. Alenka Nadler I. 1986 DA 21. Občinski odbor Anton Debeljak I. 1986 DA 22. ZZB NOV Ribnica- Janez Picek I. 1986 DA 23. Stanko Rus 1. 1986 DA Iz pregleda je razvidno ali je možnost ponovitve mandata nosilcev odgovornih funkcij ali ne z ozirom na funkcijo. Pred ponovno kandidaturo na funkcijo je zato potrebno ugotoviti, ali je kandidatu potekel mandat v delegaciji, kandidatom za družbenopolitični zbor pa je potrebno tudi v bodoče zagotoviti delegatsko bazo v posameznih DPO. g ^ Pregled nosilcev funkcij v DPO, DPS in SIS družbenih dejavnosti Organizacija Funkcija Nosilec funkcije Man- Iz- Mož- oziroma SIS dat teče nost pon. OK ZKS predsednik Mirko Pirc II. 1986 NE sekretar Janez Bambič II. 1986 NE OK SZDL predsednik Vinko Drobnič L 1985 DA podpredsednik Alojz Marolt L 1985 DA podpredsednik France Šilc L 1985 DA sekretar Stane Kromar L 1985 DA OS ZSS predsednik Uroš Bregar L 1986 DA podpredsednik Matjaž Zobec L 1986 DA sekretar Dušan Oven L 1986 DA OK ZSMS predsednik Janez Mate L 1986 DA podpredsednik Janez Škrabec L 1986 DA podpredsednik Vesna Štanfelj 1. 1986 DA sekretar Ciril Andoljšek L 1986 DA Obč. org. predsednik Andrej Klemenc I. 1986 DA ZRVS sekretar Rade Borovac I. 1986 DA Obč. odbor predsednik Vinko Kersnič L 1986 DA ZZB NOV sekretar Nada Blatnik L 1986 DA Občinska predsednik Stanko Rus II. 1986 NE skupščina 'podpredsednik Milena Borovac II. 1986 NE predsednik ZZD Julijan Ozimek II. 1986 NE podp. ZZD Nevenka Lesar II. 1986 NE preds. zbora KS Jože Benčina II. 1986 NE podp. zbora KS Janez Henigman II. 1986 NE predsednik DPZ Arko Srečko II. 1986 NE podpr. DPZ Janez Picek II. T986 NE Izvršni svet predsednik France Lapajne I. 1986 NE Člani IS predlaga novi mandatar. SIS družbenih dejavnosti Vzgoja in izo- preds. skupščine Danilo Divjak II. 1986 NE braževanje nam. preds. skup. Tanja Debeljak I. 1986 DA preds. zbora upo. Olga Tanko II. 1986 NE nam. pred. zb. upor.Dušan Oven II. 1986 NE preds. zb. izvaj. Cvetka Vesel II. 1986 NE nam. pred. zb. izv. Jasenka Osvald II. 1986 NE Zdravstvo pred. skupšč. Jože Marolt II. 1986 NE podp. skupščine Tone Petek II. 1986 NE preds. zbora upo. Nežka Henigman II. 1986 NE podp. zb. upo. France Tanko 11. 1986 NE preds. zb. izv. Darko Križ L 1986 DA podp. zb. izv. Štefka Mlinko II. 1986 NE Otroško var- pred. skupšč. Bernarda Pirc II. 1986 NE stvo nam. preds. Anica Maroft II. 1986 NE preds. zb. upor. Marjana Radivojevič II. 1986 NE nam. pred. zb. up. Marta Urh II. 1986 NE preds. zb. izv. Matija Ogrinc II. 1986 NE nam. pred. zb. izv. Marina Peterlin II. 1986 NE Raziskovanje preds. skupšč. Rudi Zajc II. 1986 NE podpredsednik Marjan Hočevar II. 1986 NE Zaposlova- preds. skupšč. Ivan Francelj II. 1986 NE nje podpredsednik Tanja Debeljak II. 1986 NE Kultura preds. skupščine France Grivec II. 1986 NE podp. skupščine Dušan Bajde II. 1986 NE preds. zb. upor. Albin Košmrlj II. 1986 NE nam. preds. zb. upo.Alenka Oberstar II. 1986 NE preds. zb. izv. Francka Kromar II. 1986 • NE nam. zb. izv. Jože Debelak II. 1986 NE Soc. skr- preds. skupščine Nada Blatnik II. 1986 NE bstvo nam. preds. sku. Francka Ogrinc II. 1986 NE preds. zb. upor. Nada Rus—Kovačič L 1986 DA nam. preds. zb. up. Jože Klun L 1986 DA preds. zb. izv. Majda Vrh II. 1986 NE nam. preds. zb. izv. Lucija Vretič—Rupar.II. 1986 NE Soc. var- preds. skupščine Andreja Šulentič L 1986 DA stvo podp. skupščine dr. Anica Marolt II. 1986 NE Telesna preds. skupščine Uroš Bregar L 1986 DA kultura podpredsednik Vlado Perušek IL 1986 DA preds. zb. upor. Milojka Leban L 1986 DA preds. zb. izv. Tone Joras II. 1986 NE Skupnost preds. konf. delega. Janez Bolha II. 1986 NE pok. inv.zav. DANES SEM VESEL naj vedo NEKJE JE SONCE RAZLITO V VEČERNO ZARJO naj ga poiščejo KO TAKO POTUJEM PO PROGI, MI NE OSTANE NIČ ČASA, DA BI SE ODNEUMIL... vzemi si čas in preberi mladinsko prilogo Rešeta. In spet si vzemi čas in piši. O soncu, o nedelji, o odneu-mljanju in poneumljanju. Mogoče si pa že kaj napisa-l(a). Poišči in pošlji (ali prinesi) na naslov: OK ZSMS Ribnica Šeškov a 14 (za Rešeto) O zapečkarjih Ati je lo pravo ime? Najbrž bi lahko izbrali rudi kaj drugega. S tem člankom naj bi prikaza! ribniškega mladinca — mladinko ali bolje rečeno današnjo napredno, revolucionarno mladino, ki je revolucionarna le v gostilnah, na plesih, v diskotekah in na drugih tem podobnih mestih (razbijanje steklenic, pretepanje in še marsikaj). V današnjem času je mladi ljudje srečujemo s stotinami problemov, ki jih bomo rešiti te. če bo vsak od nas zavzet neko stališče, si ustvaril neko mnenje in ga posredoval še drugim. Delati moramo skupaj. Stanje, ki pa danes prevladuje v Ribnici, ne vodi nikamor, tu z njim nimamo kaj dosti, ker nimamo nobenega ritja. Vedno ugotavljamo, da v Ribnici ni moč pridobiti ljudi, ki bi delali ali v OK ZSMS ah pa v OO ZSMS. V aktivih mladinskih organizacij delajo vedno te nekateri, le mah jih je, pa še ti. ki imajo voljo do dela, na pod-očju mladinskih dejavnosti ne morejo naredili skoraj nič, ker jim njihovi kolegi, prijatelji in znanci ne dajejo vzpobdud in idej za delo, temveč jim samo še z neutemeljenimi in neargumentiranimi kritikami mečejo polena pod noge. ne da bi se zavedali, da delujejo v bistvu sami proti sebi. Na žalost je to -gola resnica- (ne kosmata). Mladi v Ribnici so tudi takšni, da kritizirajo delovanje ribniške mladinske organizacije, dajo tudi predloge. kako naj bi se stvari izpeljale bolje, vendar vse to ostanejo največkrat le besede. Primer temu je bita javna razprava o štipendiranju in zaposlovanju. ki je bila organizirana ravno na pobudo nekaterih mladih ljudi, ki niso bdi zadovoljni s štipendijsko in kadrovsko politiko v ribniški občini. Izid razprave pa je znan: majhen ah bolje rečeno čisto majhen mladinski avditorij in malenkosten avditorij ljudi, ki so neposredno odgovorni za vodenje le-te politike v Ribnici. To je te en primer v kopici drugih iz našega okolja. Na koncu pa da ne bo vse črno: So ideje, predlogi, razmišljanja in zastavljene akcije. Mogoče pa se bo ribniška mladina zbudila iz zimskega spanja in zapcčkarstva. Saj smo že krepko stopili v pomlad. Toliko, mogoče pa bo kaj?! Ciril Andoljšek Kriki. V modrini nebesnega svoda je odgovor na tvoja vprašanja. V zaprtih vratih življenja je čar odpiranja.. Pot je presekana z obzidjem-mesta, ki gori z rdečimi plameni. - O. podrite zidove, ljudje! Kdor hoče naprej, naj se sežge. O. odprite vrata življenja! Kdor hoče vanj. naj izve. kaj je. O. ne glejte nebesnega svoda! Ta vam ničesar ne pove. Ana Porenta Hrepeneti... Sama sem. Sama v tem krivičnem svetu, ki me ne razume. Hrepenim. Hrepenim po nečem dtdjnjem. a vendar vem. da se želje mi ne bodo izpolnile. _ Čakam. Čakam, da me veter ponese v tisti svet. ki mu drugi pravijo pravljica. A zame 10 ni. Vem. da se bo to nekoč zgodilo, pa čeprav čez večnost. Pisatelj piše zgodbe, pesnik pesmi. AH tudi ti ljudje tako hrepenijo? Je pot. ki jo morajo prebroditi, tako dolga? Vem. nekje je čas. ki dohitel bo moje misli in potem ne bom več tako sama. Sama med ljudmi. Takrat bom srečna. Pisan svet bo okoli mene. In ko bo svečka na mizi moji ugasnila, se bo čas ustavil. Izginil bo moj svet in spel bom sama. Sama sredi teme. sama s samoto in sama s hrepenenjem. Cisto sama.......... Nataša Petrič Ledena gora svet pošastni svet brezmejni kdo razpeni tvoje holme da smeje se tak' glasno prestreljeno in ubito čudežno in cinično vržen si v te tuje kraje misliš da si bi! že tam in zavpiješ temno vanje v duši spet uzreš se sam Slavica Ruparčič REŠETO V VRHOVIH MOJE HIŠE OBUPANO KRIČI ZADNJI PALČEK V OBLAČNO NEBO. SEDI NA ZLATEM PRESTOLU. IGRA SE S PRSTANOM IN PRIPOVEDUJE ZGODBO O RUMEN! POKRAJINI: «SREDI LETNEGA ČASA SMO ZASADILI DREVO. DA BODO PTICE Dotik V NEKEM DRUGEM LETNEM ČASU SPLETALE GNEZDA MODROSTI KOT POZDRAV SONCU:« V ognju penečih valov. PALČEK JE PRIJEL LAS. GA OVIL OKOLI KROŠNJE NAJVIŠJEGA DREVESA IN PTICE SO BILE UJETE. NEKDO JE ŽAGAL DREVO IN NEKDO JE ČAKAL. v valovanju spečih gromov. V šumu vetra izpeti. v besedi Ustja ujeti. DA MU DREVO PADE NA GLAVO. Od vzhoda domov preko spečih. ONI DRUG! JE MISLIL. DA BO OSVOBODIL PTICE. PA JE POSTAL UJETNIK LETNEGA ČASA. KI TRAJA VEČNO. od sence k zlatu trpečih, od žeje ožganih k etru tišine, rodi se smehljaj, in tiho nam mine. DOGODKI SE PRESLIKAVAJO V OČEH PALČKA. Miran Mate Jani Mate Bivanje Korenine L Neponovljiva podoba zleze vase in poslane pika '. I. Najti se V lističu drevesa II. Potomci si brišejo nosove s prerokovim prahom //. Izpuhteli v nenapisano poezijo UL Noč občuduje sence na svojem obrazu UL Biti zrak in voda zemlji IV. Roka je prevajalec podzavesti IV. Dopisati preprostost drobnega obstoja V. Pomlad je vzgojila nov nasad mivke Polona Porenta V. Duša na obsodbi materine roke Polona Porenta CE BI BILA... RADA BI Bll.A ENAKA OCEANU. KRALJIČNA SI BARVA NOHTE V MODRO. RADA BI Bll.A ENAKA O OZDOV OM. KRALJIČNA Sl BARVA NOHTE V ZELENO. RADA BI BILA ENAKA NOČI. KRALJIČNA Sl BARVA NOHTE,V ČRNO. RADA BI BILA ENAKA SONCU. KRALJIČNA'SI BARVA NOHTE V RUMENO. DRAŽEN POGLED STRM! PREKO DLANL... Jani Mate LOPOV ŽAK, sobota, 16. 03. 1985, TV D PARTIZAN Zapustil nas bo Lopov Žak. Samo to smo lahko razbrali s plakatov. Mah. a vendar dovolj, da se nas je ob 19. uri v TV D Partizanu zbralo kar lepo število. Prireditelje smo ceh mah presenetili, saj so morali prinesti dodatne stole. Zopet neverjetno. Saj to vendar ni ples. ljudje, kaj vam pa je. da se Vasje zbralo 'kar 70! Začeto se je. Glasba iz zvočnika (Lisica — skladba ansambla NLP) in ples. Diana pleše in še nekdo prihaja. Črna. bleda, oblastna in ironična. Da. da. to je ona. smrt. Že takoj napove snidenje: «Vsi boste prišli k meni. to je gotovo, izbirate lahko le način, kako boste prišli!« Publiko začne stvar zanimati. Scena poslane razgibana, impre-sionira nas. Na platnu se pojavijo štiri sence, slutimo strahovlado Oblasti in brezobzirnost Vojske. Ne. ni res. tudi načina snidenja s smrtjo velikokrat ne moremo sami izbirali. Drugi t e pošljejo k njej. ti si samo figura, svinčeni vojak, kateremu Oblast in Vojska lahko trga glavo in ne eno. tisoč, milijon glav. Scenski efekti so impresivni: efekt s platnom in lučjo zadaj, tako da se vidijo samo obrisi, je zadetek v črno. Kljub preprostosti te prikuje na stol. Ta predstava je na nek način že preprost malti medijski projekt, saj vključuje glasbo, igrano v živo. posnete efekte prek zvočnikov. ples in seveda platno z obrisi, ki imajo večji učinek, kot bi ga imel film ali diapozitiv. Bistvena ideja — smrt. nemoč posameznika v boju proti Oblasti in Vojski, igranje Oblasti s posameznikom in spreminjanje osebnosti individuuma v konformistično osebo brez lastnega mišljenja — je bila dobro in efektno predstavljena. Zanimivo je tudi to. da stvar ni moreča, ampak zapusti močan vtis. prisili le k premišljevanju, vživiš se v ideje in misli, čeprav si samo nem opazovalec. Vse skupaj je trajalo dobre po! ure. vendar čislo dovolj za nekatera spoznanja. Gledalci smo na koncu to tudi izrazili z bisom. kar je zopet neverjetno za ribniško publiko. Postavlja se vprašanje, zakaj predstava Lopov Žak enkrat in nikoli več. Dovolj je kvalitetna, da bi zaslužila prenos tudi v širše slovensko okolje. Poleg tega pa so ljudje, ki so predstavo naredili, polni idej in od njih lahko pričakujemo vedno več in boljše. Vsekakor pa moramo Simoni. Vesni. Alešu. Marjani. Primožu. Cirilu. Petru. Mar- ku. Diani... priznali, da so dobro izpeljali eno od redkih originalnih in izvirnih predstav. P. S.: TV D PARTIZAN je bil hladen, nezakurjen. Zopet se pojavlja vprašanje o neizkoriščenosti in nefunkcionalnosti tega prostora. Toni Lovšin KDOR NE DELA, NAJ NE JEM? »Sejem bil je živ...« Si bil v Ljubljani? Smešno vprašanje. Menda ga ni med nami. ki ne bi obiska! Ljubljane. N.o, ali si bil na bolšjem sejmu v Ljubljani? Tu pa se stvar malo zatakne. Naj ti razložim boljši sejem. Kup stojnic, prodajalcev, kupcev, radovednežev, ki poživijo naše glavno mesto. Stvar zaživi vsako soboto dopoldne na Starem trgu, v starem delu Ljubljane (ob Ljubljanici). Morda te zanima, kaj se tu prodaja. Vidiš stare knjige, kup zavrženih stvari, pobranih po podstrešju, obleke, razne likalnike, narodne noše, skrinje, čevlje, klobuke... Tudi najnovejše tehnične stvari —■ kasetofone, plošče, kasete, glasbene stolpe... Se bi ti lahko našteval. pa ti ne hi morda niti približno predstavil lega življenja, vrvenja, utripa in vzdušja pravega pravcatega sejma. Vsak najde nekaj zase, pa četudi samo klepet s starim prijateljem. ZAKAJ NE BI ŠE V RIBNICI ORGANIZIRALI TAKŠNEGA SEJMA? Prav gotovo je tudi v ribniškem okolju mnogo ljudi, ki bi se radi znebili kakšne stare ali mah rabljene stvari, ki bi mogoče kaj radi kupili, pa ne dobijo nikjer te reči in mogoče bi se našla ravno takšna na sejmu. Če bi se spravili k organizaciji, bi se morah zavedati, da Ribnica ni Ljubljana, da bi bila ponudba v Ribnici mnogo manj številna in manj pestra. Računati bi morali tudi na malomeščansko miselnost, saj tu vsak vsakega pozna in zakaj bi jaz kupi! od njega kakšno rabljeno stvar, kaj si bo pa vendar mislil o meni. Takšno miselnost bi nujno morah odpraviti, če bomo hoteli, da bo sejem stekel Sejem bi bi! lahko ob sobotah dopoldan. najbolj primeren za izvedbo pa bi bi! parkirni prostor poleg Delavske univerze, ki je hkrati tudi v centru in tudi dovolj odmaknjen od glavne ceste. Stvari bi se morah lotiti mi mladi, saj bi verjetno mi tudi največ prodajah. Torej, če sklenem, bolšji sejem bi bi! lahko tudi v Ribnici in vsi, ki so za to, naj razmislijo o stvari. Če bi bil določen interes, bi stvar lahko stekla že konec maja. Torej. vsi. ki imate doma plošče, knjige, stare obleke, ki vam niso več všeč, smuči, kolesa, gramofone, kasetofone, stare stvari, mogoče krompir.....razmislite o možnosti prodaje na ribniškem boljšem sejmu. Toni Lovšin Resnica živiš globoko čisto na dnu včasih se valovje zgane in ves svet se potemni blato zmeša se z vodo in ribe postanejo zamorjene deček s trobento ne neha igrati njegovo nasprotje ti hočejo vsiljevati toda resnica je ena glasna čeprav zadušena silna čeprav zastrupljena lepa čeprav zapacana živa čeprav zaklana slišim kako kriči izgnana iz predavalnic ko jasno v noč gleda mene ostani mlad pastir prelesti Slavica Ruparčič izpod molčečih zvezd ovija drevesa in tebe in Solzi dve Ro ulici, prek mrtvih hiš odmevajo koraki v noč. kot Jhč nevidni hrbte zvezd nekoč v uri peska. (sedi na kamnu v skali). Planina zadnja zdrsne skozi voze! stekla v minljivi grb gora. Koraki mrtvi bijejo ta dan v noč, luči neba v tlak. ( Vstopijo.) Zdaj pade meč, zdaj strup izpije. v celico zdaj plin ali krogla mu skoz' prsi šine, (vojak vojaka, vojska vojsko bije). Razbile steklo so in zvezde zdaj bežijo, se ura ne obrne, ah iz starih vedno nove se rodijo. Med maršem mrtvih, med sjajem zvezd ujetih v tlak, tiho veje vzdih — v verigi stvarstev glej. ^injastih. Miran Mate ETO KDOR NE DELA, NAJ NE JEM? Naša mladost pod svobodnim soncem Ko sem bi! star približno 12 let. smo stanovali na Prijateljevem trgu. Kot verjetno ogromna večina mulcev teh let smo tudi mi najraje igrali nogomet. To pomeni — želeli smo ga igrati. Da prideš na igrišče in igraš. Žogo smo kupili po dolgotrajnem »samoprispevku« in odpovedovanju sladoledom. Ža pivo smo bili takrat še premladi. Ker ni bilo igrišča, smo si ga naredili. Najprej na Kramarčkovcm vrtu. Ta naš nogomet pa je bil rahlo drugačen od tistega na televiziji ali pri telovadbi v šoli. Tako recimo: okrog 25. minute je prisopihal na kraj dogajanja lastnik vrta in nogomet se je pomešal z atletiko — beg na kratke proge. Ker pa je bi! stric že precej v letih in nas niti slučajno ni dohajal, je bila stvar vse prej kol zabavna. Zato smo našli kje kako predrto žogo in jo vrgli pred »dušmani-na«. Ta je ročno potegnil iz žepa pipec in se naslajal ob eksekuciji nedolžne, že zdavnaj pokojne žoge. Potem so tam začeli graditi blok. Selitev je bi/a možna le v eno smer — na zelenico za 5: blok. Začrtali smo igrišče, na Inlesu ukradli J malo debelejše late in postavili gole. Igrišče je preživelo manj kot 24 ur. Ponoči se je na igrišče prikradel subverzivni element, populil gole. jih razlomil in zažgal. Huje ga je molil hrup. Sam pet je bil znan po lem. da je opolnoči klofal že tako čiste tepihe. Če smo potem še igrali, smo bežali do Hrovače. Tani (dedec) je bi! od sile vztrajen. Čas je dozore! za akcijo. Šli smo na občino, po Ribnici trosili letake (Hočemo igrišče — Otroci Prijateljevega trga), prišla je celo novinarka .lune in igrišče so nam ogljubilk takoj ko bo denar. Ko sem pred nekaj ledni hodi!po Prijateljevem trgu. sem sc počutil prav bedno. Vsa okolica je Se petkrat bolj zanemarjena, ob bloke so naslonjene skladovnice drv. nekaj »rekvizitov«, na katerih se igrajo predšolski otroci, je sicer postavljenih (15 tankih hlodov in nekaj starih gum. vse skupaj nametano na razrito zelenico), kot dodatek pa je sredi naselja ogromna luža. Takrat se mi je posvetilo, kakšen tepec sem. Seveda!!! Takoj mi je pos- talo jasno, da nisem niti J'j tako dalekoviden kot naši odgovorni možje in žene. 1. To. da nam niso dali igrišča, je bil vzgojit i ukrep. Po tej izkušnji s e namreč moramo šele prav borili za svoje cilje (brez uspeha, seveda, kol pred K) leti). Kaj zato. če se še naprej igrajo na cesti, tudi oni bodo utrjeni in prisiljeni v težačenje po uradih, poleg tega pa bo vse slabiče izločila naravna selekcija in jih ho sfašira! avto. 2. To. da vsakih nekaj mesesev prekopljejo cesto in je treba skakali čez jarke, je revolucionarna tradicija in mladim je popolnoma jasno, kakšno je zbombardirano mesto. Poleg lega se lahko seznanijo z v.vo instalacijo, ki je napeljana pod cesto. Tudi vpogled v posel gradbenika se jim tako nudi brez nekih /nezveznih informativnih dni po srednjih šolah. Marsikdo se bo po teh izkušnjah odločil za ta plemeniti poklic in šel v Irak gradit, kar bodo Iranci podirali. .Ja. prav tako kot pri nas. 3. Tiste ogromne cevi na zelenici za 5. blokom so verjetno predlog štaba za TO. saj lam od jutru do večera odmeva neumorni hang-bang mlajših pionirjev, ki trenirajo mestno protigverilsko bojevanje. 4. Velikansko jezero sredi Trga pa je menila prispevek trgovske in vojne mornarice. S spuščanjem manjših čolničkov po lemnosivi prostranosti se mladina seznanja z osnovo navigacije, meteorologije in morda še z najenostavnejšimi vetrovi v naših krajih. Ko bodo odrasli, se ho množica prav gotovo lažje odločila za ta morda mulo avanturistični, na vsak način pa konvertibilni poklic. Ko sem videl to svetlo točko, to vizijo, kako bi rekel — to absolutno svetlobo, ki prihaja k nam kot trpljenje skozi celo življenje, to razodtujevanje. sem bil pomirjen. Splačalo se je živeti tu. na Prijateljevem trgu. Ponosen sem na to. (Verjetno imajo podoben občutek jana-tični verniki, ki v neznosnem trpljenju življenja pomislijo na zveličanje po odhodu iz te solzne doline). Premišljam, da bi bilo dobro, če bi poleg mesta rojstva v v«’ svoje dokumente vpisa! tudi kraj moje mladosti — Prijateljev trg. tako da bi vsak. ki bi prebira! moje Id Ril čase je svoje ljubimec željan, nekoč zamenja! je meglico bledo z žezlom žarečim rdečih sanj. In bil je Vladar,-(gospod srca svojega z žezlom krvavim, v dušo krotil je solz silen vihar) In ni bilo vprašanj — od kdaj. al' prvič, al' mar nov je ah stari prenovljen morda. A videl v daljavi včasih marmornat je kip, kako ga v stekleni želji kolje tisoče razpok, v kristal kamnit. Miran Mate »čilabe«. že takoj zaslutil, s kakšnim človekom ima opravka. Da pa bi bi! na Uniji i. aktivno sodeloval v ustvarjanju te posmrtne blaženosti, sem začel premišljevati, če bi se ta sistem dahi še izboljšati in pripeljati do dovršenosti. Na misel so mi prišle naslednje izboljšave: I. Da se naredi sredi naselja—poteg jezera — še veliko smetišče: a) s tem bi rešili problem odlaganja smeti — ljudje bi zdaj lahko čisto legalno počeli to. kar delajo zdaj v nočnih urah — metali bi smeli kar skozi okna na ulice. h) z uporabo odpadnih materialov bi vzbudili v mladih čut za inovacije. c) to bi bi! nekak Triglav (ko bi kopica poslala dovolj velika, kar pa ni problem za stanovalce Prijateljevega trga) in bi bi! nek simbolični utrjevalec slovenstva, ki je tu že precej ogroženo. 2. Da se poveča promet po listih ulicah. kjer se otroci največ igrajo. To bi vzgojno vplivalo nanje, saj ne bi nihče doživel šoka. če bi pozneje videl, kako koga na ulici pomendra avlo. C e pa tu sistem ne bi deloval, bi morali organizirati prometne nesreče. Določen e otroke — psihično, fizično ah ideološko izstopajoče — hi metali pod avtomobile. Povečali hi enotnost mladih, saj se enaki vedno bolje razumejo kol različni, sploh če mednje pride seme gnilega intelektualizma. 3. Da se še bolj razrije ceste, kajti dva. trije jarki so odločno premalo, da bi vsi bojažljivi mladi nadebudneži ostali v jarmi skozi vse leto. 4. Jezero bi moralo biti stalno — r poletnih mesecih bi morali napeljali Hišnico skozi Prijateljev trg. 5. Naseliti bi bilo treba še nekaj koleričnih stanovalcev, ki bi vso to »mularijo« lovili in bi bili tako nekakšna simulacija sovražnika. Če takih strank ne bi dobili, bi morali že naseljene poslali v poseben tečaj, kjer bi senaučili veščin koleričnih penzionistov in zlobe. Verjetno vsi ti predlogi ne bodo prišli takoj v poštev, važno pa je. da se o njih razmišlja. Verjetno sem vam vzel že preveč dragocenega časa in prostora, zato vas vse lepo pozdravljam — Trpite in zveličani boste. Aleš Debeljak Napev večnost že let skozi brezna globine, prepredene stare noči so modrine, kjer v prodan je ubogi zaspal. kol barve granita so pesem razbita nikoli. odmevi prepražili deželi robovi so ostali globeli. in dva sta bregova, na vsakem je glava človeka zlita v tla — Gluha Nema. neskončnost je nič. praznina trenutek sveta. ko silhueta brez grla razprta je usne. glej večnost že let skozi nočne modrine do gluhe sc predejo prsti tišine (kjer i' pradan je Ubogi zaspal). Miran Male Ljudska Balada Medlo mežikajoče orlovo oko žari v noč nad obzorjem. Demonsko tiha krajina ujeta je v biser ta tem an. V sladko prelivajočih svečavah jantarjevih medov drobne žuželke kot senčice, večno z listjem loveč se. pohlevno brez teže lebdijo. Skozi gmote želatine, z verižico iz neba rojeno Skakalec molči, molči vse bliže, molči skozi motne kosme sveta (do dna gladina poje). Miran Male Uredniški odbor: Nada Ilc. Jani Mate. Miran Male. Primož Oven. Lektor: Vesna Pošt rak REŠETO ilZ OBČINSKE SKUPŠČINE : Iz poročil pravosodnih organov in organov pregona Varnost življenja in dela občanov, družbenega in zasebnega premoženja je stalna skrb nas vseh, celotne družbe in še posebej pristojnih organov. Temeljno javno tožilstvo v Ljubljani Enota milice Ribnica in Sodnik za prekrške občine Ribnica so nam v svojih poročilih za leto 1984 za razpravo v zborih občinske skupščine in v družbenopolitičnih organizacijah posredovali podatke o uporabi zakonov, odkrivanju in pregonu storilcev kaznivih dejanj in gospodarskih prestopkov, prekrškov ter o obsodbah. Ti podatki govorijo, da so negativni pojavi pri nas v upadanju v primerjavi s preteklimi leti, oziroma ne kažejo tendence naraščanja kakor v prejšnjih letih. V upadanju je tudi mladoletniška delikvenca. To pa še ne pomeni oziroma ne daje zanesljivega jamstva, da se družbena disciplina v naši občini izboljšuje. V strukturi obravnave kriminalitete še naprej prevladujejo kazniva dejanja zoper družbeno in zasebno premoženje. Zmanjšalo se je število primerov nevestnega gospodarjenja. V lanskem letu so na enoti Temeljnega javnega tožilstva v Kočevju prejeli 303 ovadbe zoper 362 polnoletnih oseb. Z območja Ribnice je bilo ovadenih 141 oseb: 42 zoper zasebno premoženje, 23 s področja gospodarskega kriminala, 15 zaradi tatvine, za tem sledijo razne goljufije, poneverbe in druga kazniva dejanja. Kazniva dejanja zoper življenje in telo ne kažejo odstopanj. Iz območja občine Ribnica so prejeli 12 takih ovadb. Ugotavljajo, da se povečuje število prijavljenih kaznivih dejanj, za katere storilci niso bili odkriti. Ribnica je namreč postala tranzitno mesto s precejšnjo frekvenco v blagovnem in osebnem prometu. Obravnavali so tudi 60 mladoletnih storilcev kaznivih dejanj, od tega iz občine Ribnica 4 starejše in 2 mlajša mladoletnika. Tudi gospodarski prestopki niso bili v porastu. Iz območja občine Ribnica so obravnavali 4 pravne osebe. Večina gospodarskih prestopkov se nanaša na kršitve zakona o temeljih varnosti cestnega prometa, zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen in zakona o knjigovodstvu. Temeljno sodišče v Ljubljani Enota v Kočevju ugotavlja, da so pripadajoče zadeve, ki jih je obravnavalo sodišče, ustaljene oziroma so se povečale za 1.63%, s tem da so kazenske zadeve upadle za 36,20%, delno na račun spremembe kazenske- ga zakona, ki je spremenil vrednosti, katera se še smatra za majhno tatvino. Porasle pa so ostale civilno pravdne zadeve. Za Ribnico ugotavljajo velik porast števila mejnih sporov kot negativni pojav in pozitivni pojav padec mladoletniškega kriminala. Se nadalje so v porastu prometni delikti. Lani so občani prijavili Postaji milice kar 31 tatvin koles, katere lastniki pogosto puščajo nezaklenjene. Na področju javnega reda in mira ni bilo hujših kršitev, toda število kršitev ni majhno, 266, kar je sicer nekaj manj kot v letu 1983. Največje bilo prepirov (135), pretepov 38, pijančevanj 11. točenje alkoholnih pijač mladoletnim in vinjenim 8 in raznih drugih prekrškov. Veliko kršitev javnega reda in mira oz. sporov je bilo v zasebnih stanovanjih, kar 52. Število prometnih nezgod na naših cestah je še vedno zelo visoko. Obravnavali so jih kar 130 in tudi posledice so hude, 3 mrtvi, 7 s hudimi telesnimi poškodbami, 20 z lažjimi telesnimi poškodbami in 100 z materialno škodo. Pri sodniku za prekrške je bilo v lanskem letu vloženih 724 prijav za uvedbo postopka. Na podlagi prijav je ta organ kaznoval 604 polnoletne osebe, 115 mladoletnikov in 6 pravnih oseb za razne prekrške. To je sicer za 33% manj kot v letu 1983. Največ prekrškov odpade na kršitve varnosti v cestnem prometu. Med izrečenimi ukrepi so bile najštevilnejše denarne kazni v višini Ta mesec v skupščini Zbori Skupščine občine Ribnica bodo predvidoma zasedali: družbenopolitični zbor v četrtek, dne 25. aprila ob 8. uri, zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti pa v petek, dne 26. aprila ob 8. uri. Delegati bodo na sejah zborov obravnavali: Program dejavnosti za izvajanje resolucije o politiki družbenega in gospodarskega razvoja občine Ribnica v letu 1985; Analizo o poslovnem uspehu OZD s področja gospodarstva in družbenih dejavnosti po zaključnih računih delovnih organizacij v letu 1984 in o izvajanju dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1984; Poročilo OZD Komunala Ribnica o delu in problemih v letu 1984; Poročilo o delu pravosodnih organov in organov pregona z vidika varnostne ocene: — Temeljnega sodišča v Ljubljani Enota Kočevje — Temeljnega javnega tožilstva Ljubljana Enota Kočevje — Sodišča združenega dela Ljubljana — Občinskega javnega pravobranilstva Ljubljana — Družbenega pravobranilca samoupravljanja občin Kočevje in Ribnica — Postaje milice Ribnica — Občinskega sodnika za prekrške Predlog sklepa o ustanovitvi organa za cene v občini Ribnica. od 1000 do 5.000 dinarjev, 98 mladoletnikom je bil izrečen vzgojni ukrep — ukor, 8 polnoletnim osebam je bila izrečena zaporna kazen do 15 dni za hujše prekrške. Tudi pri mladoletnikih odpade daleč največji odstotek na kršitve varnosti v cestnem prometu, to so vožnje z motornimi vozili brez vozniškega dovoljenja oziroma brez potrdila o preizkusu znanja cestno prometnih predpisov. Organ za postopek o prekrških ugotavlja, da so starši do otrok in mladoletnikov vse preveč tolerantni pri dovoljevanju ali premajhnem nadzoru uporabe motornih vozil in koles, če še nimajo vozniških dovoljenj ali opravljenega preizkusa znanja cestno prometnih predpisov. Otroci in mladoletniki so tako izpostavljeni hudim prometnim nesrečam, katerih je na naših cestah vse preveč. To je samo del podatkov iz poročil, ki naj služijo za izdelavo varnostnih ocen, katere bi morali vsaj enkrat letno obravnavati v krajevnih skupnostih in v delovnih organizacijah. Varnost življenja in dela ter družbenega in zasebnega premoženja je dobrina, za katero se moramo vsi prizadevati in krepiti v sistemu družbene samozaščite. To pomeni, vzpostaviti višji nivo družbene discipline in pravnega reda na vseh področjih in v okoljih našega dela in življenja. R. S. Temen madež Praznik občine Ribnica konec marca. Praznično okrašena Ribnica, praznično vzdušje t kolektivih, posebej na Inlesu, praznično vzdušje v domu JLA. kjer je bila osrednja proslava. In številni, res številni posije, od katerih mnopi obiščejo naš kraj !e enkrat letno, ob našem prazniku. Prireditve in razvoj Ribnice so vsi pohvalili. Mnopi so se stežka odpravljali domov, tako prijetno je bilo. Vendar — Da. vendar v.sc ni bilo tako. V slavnostno razpoloženje so mnopi posije diskretno, vendar dovolj opazno kanili kapljo pelina... »Lepo je pri vas. lepo napredujete, samo... Samo vaša Ribnica je močno onesnažena... Vsaj za praznik bi jo malo uredili...« Od sramu zardeli smo jim morali dati prav. Skrivaj smo se ozrli okrop sebe in se zprozili nad vsem, kar sicer videvamo vsak dan. vendar smo na nered premah pozorni. Tujec to prej opazi. Vpadljivo je dovolj. Ceste in pločniki nepometeni. še polni peska od zimskepa boja proti poledici. Papirji, polivinil in kdo bi še našteval, kaj vse lahko najdemo v prometnem kraju na nevzdrževanih in dolpo nepočiščenih ulicah. Pa smo se. z iskrico pristnepa ribniškepa humorja pobarvano, izpovorili na muhasto zimo. češ da je snep prehitro izpinit. nanj pa smo kot skoro vsako leto računali, da bo nesnapo prekril in prikaza! obiskovalcem Ribnico vso v belem. Ostal je občutek, da smo dobili za izpled in čistočo našepa kraja turistično bodečo nežo... Kaj se nismo dopovorili. da bomo bolj skrbeli za naš kraj. za vse naše kraje? Za topa so potrebni ljudje, ki kot svoje redno delo skrbijo za čistočo kraja. Žal jih krajevna skupnost Ribnica niti Komunala nimata, niti jih ne moreta dobili (kljub precejšnjemu številu nezaposlenih, prijavljenih na skupnosti za zaposlovanje in dejstvu, da smo po številu nezaposlenih prav v vrhu med občinami naše repije). Nedavno je na seji izvršnepa odbora komunalne interesne skupnosti nanesla beseda tudi na to. V načrtu skupnosti za letos je tudi povečanje sredstev za zaposlitev treh do štirih delavcev, ki naj bi v Ribnici. Sodražici in Loškem potoku skrbeli za čistočo in vzdrževanje parkov in zelenic oz. nasadov, skratka za lepši videz krajev. Samo — to šele bo! Če bodo dobili ljudi. hi še nekaj so upotovili pri tem razpovoru. Riko izdeluje posebne avtomobile — pometače (slika la kepa vozila je bila objavljena — sicer brez podpisa — na zadnji strani v prejšnji številki Rešeta in si jo lahko ponovno opledate!) in ne bi bilo nič narobe, če bi Ribnica imela podobno vozilo za čiščenje ulic v mestu in v ostalih krajih v občini. Dopovorili se je treba, zložiti denarje in vozilo kupiti. Čeprav je naložba precejšnja, se bo lahko kmalu izplačala. Izplačala z lepšo Ribnico in čistejšimi drupimi kraji, s tem. ko bomo lahko tudi po tej plati na naše kraje ponosni in nam zaradi podobnih temnih madeže v kot letos pred tujci ne bo treba zardevati. Vsi skupaj pa moramo seveda še naprej stalno skrbeti za čistočo, neomadeževano okolje, ne samo v času. ko nas enkrat na leto pozove k temu svet za varstvo okolja pri občinski konferenci socialistične zveze. F. G. Osvoboditev Ribnice 5. maja 1945 Na poti v ribniški grad nas tik pred mostom (nekdaj je bil tu dvižni most) z desne strani sprejme ribniška partizanska družina. To je ribniški spomenik — SPOMENIK OSVOBODITVE, delo akademskega kiparja Janeza Boljke in spada med važnejša umetniška dela sodobnosti. Mož — oče s puško v roki predstavlja branilca slovenske — ribniške družine, — žena-mati in otrok z izdelkom suhe robe v roki pa nam izpričuje, kako opravlja svoje tradicionalno delo — izdelovanje suhe robe. Ni slučaj, da je spomenik osvoboditve pred vhodom v nekdanji ribniški grad. Tam pred gradom je bilo nekdanje središče Ribnice s starodavnim vodnjakom. Tu so se 05. maja 1945 sestale osvobodilne brigade 10. (Ljubljanska) in 8. (Levstikova). Prva je prodirala iz smeri Ugarja, druga preko Brezja. Ti dve sta vsaka iz svoje smeri osvobodili Ribnico. Kako je potekala osvoboditev Ribnice bo marsikoga zanimalo, zato je potrebno to podrobneje opisati. Osvoboditev Ribnice Kol je znano je bila Ribnica obdana z žično ograjo. Za to so okoli Ribnice in za samo Ribnico enote 18. divizije vodile ostre boje z umikajočim sovražnikom. Že 4. maja 1945 je 9. brigada (zahodnodolenjska) pregnala sovražnika iz Grčaric, Rakitnice in Dolenje vasi. Zgodaj zjutraj 5. maja je prva napadla sovražnika v Ribnici 10. brigada (ljubljanska) iz smeri Ugar — Mala mlaka. Pod vodstvom komisarja brigade majorja Marka Vrhunca je že okoli 7. ure zjutraj preko mostu pri gradu vdrla v Ribnico. Skoraj istočasno je iz dolenjevaške smeri preko Brezja prodirala borbena 8. brigada (Levstikova). Borci obeh brigad so se združili sredi trga in skupno potiskaji sovražnika proti Gorenji vasi in Žlebiču. Sem in tja so se v Ribnici še oglašali posamezni streli. Sovražnik je imel pri tem hude izgube in je ob naglem umiku pustil veliko vojaške opreme. V trenutku je vzkipelo po Ribnici nepopisno veselje. Ljudje so se zbirali na trgu, pozdravljali in objemali osvoboditelje in prepevali pesmi veselja, saj je za vedno minil strah pred domobranskimi mogotci, pred smrtjo, zapori in taborišči. V imenu Narodno osvobodilnega odbora Ribnica je osvoboditelje pozdravil član odbora Ivan Zalar, ki je tedaj bil v Ribnici. NOO Ribnica s predsednikom Francem Fickom je bil namreč tedaj v Bukovici. 10. brigada ljubljanska je po krajšem postanku v Ribnici nadaljevala pot preko Sv. Gregorja proti Ljubljani, izpolnjujoč svojo osvobodilno nalogo. 8. brigada Levstikova pa je prodirala preko Sodražice, Karlovi- ce in Roba ter Mokrca proti Ljubljani. Tudi naslednjega dne se veliko veselje v Ribnici ni poleglo. NOO Ribnica, ki seje vrnil iz Bukovice, je ob velikih manifestacijah Ribničanov prevzel oblast. Veselje in navdušenje je bilo tolikšno, da se kar ni moglo poleči. Čuli so se posamezni vzkliki prvoborcev: »Ljudje, le dajte si duška!« (V. Mihelič) Takšno je bilo doživetje in občutek svobode v Ribnici 5. maja 1945, na dan njene osvoboditve po štiriletnem suženjstvu. Ribniški grad in njegovi lastniki Poleg navedenega stičišča dveh brigad pri osvoboditvi Ribnica pa je imel in ima še danes ta del Ribnice, v katerem so tudi popravljeni ostanki ribniškega gradu, druge pomembne vloge in naloge. Ribniški grad v svoji prvotni obliki so baje sezidali plemiči Sovneški kot fevdalni »gospodje ribniški«, verjetno predniki kasnejših celjskih grofov, okoli leta 1000 ali še prej. Čeprav je bil kasneje tekom stoletij mnogokrat prezidan in obna-vljan, bi bilo zmotno trditi, da ne bi imel zgodovinske vrednosti. Veliko število kasnejših lastnikov ribniškega gradu in »gospodstva« seje menjavalo v zgodovini, vse od »fevdalnih gospodov pa do zadnjega Rudeža. Njegovi nasledniki so nekako v letu 1935 grad prodali vojnemu erarju, ki je bil zadnji lastnik pred drugo svetovno vojno. Turški vpadi na slovensko ozemlje Kako utrjen je bil ribniški grad. Spomenik osvoboditve pred vhodom t’ ribniški grad, delo kiparja Janeza Boljke. Odkrit je bil v dneh prvega ribniškega festivala septembra 1961, ob prisotnosti vsaj dveh tisoč občanov pa ga je odkril naš tedanji poslanec Matija Malcžič — Ciril. (Foto: Arhiv Novice) nam pove J. V. Valvazor v svoji SLAVI VOJVODINE KRANJSKE, ki pravi: »Dedni sovražnik krščanskega imena in sosednji grozodejec je ta trg večkrat premagal in okoliške vasi v dimu zadušil, toda gradu se ni mogel nikoli polastiti; .... Leta 1415 so Turki prvič šli mimo Ribnice proti Ljubljani. V letih 1469 do 1491 in od 1528 do 1598 je grad zdržal okoli 42 turških napadov. Vpadli so skoro vsako leto, včasih celo štirikrat letno. Bil je torej dobro zatočišče »ribniške gospode« in okoliških tlačanov. Zadnja na grmadi »Pri cesarsko krvavi sodniji« je bilo »dano v ribniškem gradu, 11. maja 1701«, daje bila obsojena z obglavljenjem in sežigom na grmadi zadnja »čarovnica« v Ribniški dolini Marina Češarkova iz Nemške vasi. Obsodbo oziroma zapisnik je podpisal Janez Jurij Gottscher, cesarsko kraljevi krvavi sodnik. Ko so vodili sodni postopek, je bila nesrečna Marina 21 dni trpičena in da bi bilo trpljenja konec, je vse priznala, kar so od nje zahtevali. Slovenska vojna partizanska bolnišnica Ribnica. V času okupacije je italijanski okupator v ribniškem gradu uredil svojo vojaško bolnico s skladiščem zdravil in drugimi medicinskimi instrumenti. Po kapitulaciji Italije in kot posledica razoroževanja okupatorjeve vojske je bil najvažnejši prevzem in ohranitev nepoškodovane italijanske bolnišnice v ribniškem gradu. Za to ima največ zaslug znani ribniški ljudski zdravnik dr. Janez Oražem, ki je že dan pred kapitulacijo 8. 9. 1943 z energičnim posegom prevzel bolnišnico s celotnim skladiščem in jo stavil na razpolago partizanski saniteti. Bolnišnica seje odtlej imenovala divizijska partizanska bolnišnica in je pozneje dobila oznako SVPB — R (Slovenska vojno-partizanska bolnišnica — Ribnica). Vodila jo je začasna uprava, ki se je takoj oblikovala in zatMa sprejemati ranjence in bolnike. V bolnici se je zdravilo do 80 ranjencev in tifusarjev, za njih je skrbelo 5 zdravnikov. Začasno upravo so sestavljali: — Dr. Janez Oražem, začasni upravnik bolnice, — Dr. Franja Bojc, pomočnica upravnika in anestezistka, — Jure Baumgartner, dentist in ekonom ter — 2 kuharici. Nižji in srednji medicinski kader so si poiskali sami med dijakinjami, dijaki in študenti iz Ribniške doline. Ob začetku dela je bolnica imela 10 bolniških sester, 3 strežnike in 2 medi-cinca. Za politkomisarja je bil kasneje imenovan Ivo Serajnik—Simen. Pred nemško ofenzivo v oktobru 1943 seje bolnišnica najprej umaknila v Bukovico, nato pa se je razdelila na dva dela. En del z lažjimi bolniki (ki so bili vsaj delno pokretni) in dvema zdravnicama (Dr. Franja Bojc in Dr. Pavla Jerina) je šel preko Dan, Kota in Nove Štifte proti Travni gori, drugi del s težkimi ranjenci, tremi zdravniki in zaščitnim vodom pod vodstvom politkomisarja Iva Serajnika—Šimna pa v Ribnica po osvoboditvi Gotenico in nato dalje v Goteniški Snežnik pod šotore. V Gotenici je bila namreč bolnica izdana s strani ekonoma bolnice. Etnografski muzej z oddelkom NOB Proti koncu 2. svetovne vojne je bil grad požgan. Tu moramo omeniti epizodo z Dr. Janezom Oražmom. »Dr. Oražem se je v gorečem gradu srečal z generalom Rösenerjem, ki mu je kot »požigalcu« in »Hauptbanden-fuhrerju« zagrozil, da ga bo dal obesiti pred vhodom v grad, če ogenj v treh urah ne bo pogašen. »Zakaj ne gasi nobena svinja?« je kričal... Marko Rudež muje kasneje pripovedoval, da se mu je zaenkrat v Ljubljani posrečilo rešiti njegovo glavo, vendar pa ima na spisku talcev izjemno prednost.« Kaj je bil vojni zločinec Rösener za Slovence, je splošno znano. V popravljenih ostankih ribniškega gradnje sedaj muzejska zbirka o tradicionalni ribniški suhi robi in oddelek iz Narodno osvobodilne borbe ter razstavni prostori za občasne umetniške in druge razstave. Tu je tudi poročna dvorana. Muzej je bil odprt 8. septembra 1961. Park kulturnikov Ob proslavi 900-letnice Ribnice je bil 12. septembra 1982 odprt tudi park kulturnikov kot spominski park. v katerem so postavljeni doprsni kipi ali obeležja z imeni znamenitih ribniških mož. ki so se rodili ali delali v Ribnici skozi stoletja. Spomenik osvoboditve torej tu ni slučajno postavljen, saj nam budi spomine tudi iz daljnje preteklosti. Spomenik osvoboditve je bil odkrit 10. septembra 1961. ob 1. ribniškem festivalu. — Franc Levstek rr. I V *> I S I s l s > I s \ s I s I tl I \ I > I I s I 'S I s I \ l \ I s \ s 1 I > t s l Obisk ležečega bolnika Učenci naše šole večkrat obiskujemo starejše občane ali bolnike. Tokrat je bil lep dan, ko smo se odpravili na obiske k bolnikom. Oglasili smo se pri našem sosedu Stanetu Stebljaju, ki ga poznamo kot nekdanjega dobrega gostji n ičar-ja na Golniku v Dolenji vasi, sedaj pa kot upokojenega invalida. Pogovor z njim je bil prijeten. Veliko smo sc pogovarjali o preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. Govoril nam je o svoji nekdanji gostilni, ki je slovela po dobri tlačenki, krvavicah in domačem kruhu. Toda že v tistem času se gaje lotila težka bolezen. Kmalu zatem se je upokojil, čez kako leto pa so zdravniki ugotovili, da bo treba zaradi bolezni amputirati nogo, kasneje pa še drugo. Rane na nogah so se mu zacelile, rana na srcu pa se ne bo nikdar. Ostal je na vozičku. Občasno ga obiskujejo znanci in prijatelji. In kaj nam je stric Stane še povedal? Da ima kljub omenjenemu zdravniškemu posegu še vedno bolečine, ki pa se jih z besedami ne da popisati. Zaželeli sva mu še veliko lepih in zdravih dni z željo, da bi bolečina, ki jo čuti le on, le izginila. Petra Lavrač in Vesna Oražem, COS Dolenja vas 4. razred Presenečenje v Kranjski gori Zimske počitnice sem preživela doma in v Kranjski gori. Smučanje v turističnem kraju meje zelo razveseljevalo, saj sem bila od jutra do večera na smučeh. Nikoli pa ne bom PIONIRSKO pozabila zanimivega nedeljskega večera. Kot vsak večer smo se odpravili na sprehod. Nedeljski večerje bil zadnji, ki ga bomo preživeli v Kranjski gori. Hodili smo po mestu, ga prehodili počez in podolž, le ene restavracije še nismo obiskali. Tedaj reče očka: »Poglejmo še sem noter!« Na zunaj se restavracija ni prav nič razlikovala od drugih. Ko pa smo se malo razgledali, smo zagledali napis »Piv-nica«.Takega napisa nisem zasledila v vsej Kranjski gori. Bila sem radovedna, kaj je notri, zato sem silila starše, naj vsaj samo pokukamo v pivnico. Rekli so: »Kaj boš, saj vidiš, da je čisto drugačna od drugih.« Potem mi je bilo pa dovolj in sem odprla vrata. In — joj — čudno! Zagledala sem. majhen, črn prostor, kot bi v njem kurili. Vrata so bila črna, v obliki polkroga, namesto kljuke je bila debela vrv, zavezana v vozel. Žilica mi ni dala miru. Potegnila sem za vrv in vrata so se odprla. Kaj se je prikazalo? Gostinski pult. Ampak kašen! Zbit iz zvitih, nepravilno izrezanih desk. Sama gostilna je bila na prvi pogled grozna. Ko sem se bolj razgledala po prostoru, sem opazila, da se popolnoma razlikuje od drugih gostiln. Mize in klopi črne, stene obbite s krivimi deskami, zraven pulta prava kmečka kuhinja. S kotlom, burklja-mi, krušno pečjo, starimi posodami in drugimi kmečkimi pripomočki za kuhanje. V tej kuhinji so kuhali same kmečke jedi: štruklje, klobaso z zeljem, kmečko kosilo... Na vsakem predmetu, ki je bil obešen, je bilo napisano, kako se imenuje. Igrala je domača glasba. Tla so bila iz zbite zemlje. Čez čas smo zagledali še ena vrata. Na vratih je bila privezana vrv. nad njimi pa zabit žebelj. Na vrvi je Bil obešen kamen. Ko sem vrata odprla, so se sama zaprla za menoj, ker je bil kamen tako težak, da jih je zaprl. »Kako so bili ljudje prej pametni,« sem pomislila. Potem smo spili vsak en sok in se odpravili domov. Vso pot smo se pogovarjali o tej starodavni pivnici, ki mi je Bila bolj všeč kot hotel 1. kategorije. Betka Hren, 7. b Lit;dop. krožek OŠ dr. France Prešeren Ribnica Sodeloval sem na tekmovanju v smučarskih skokih Z velikim zanimanjem sem si na televiziji ogledal smučarske polete v Planici in že en teden potem smo tudi v našem kraju priredili tekmovanje v smučarskih skokih na 60-metrski skakalnici. Bilo je v nedeljo, 24. marca 1985. Vreme ni dobro kazalo, saj je zjutraj deževalo, vendar je ob deveti uri posijalo toplo spomladansko sonce-. Na startu se je zbralo štiriintrideset skakalcev, med njimi so bili tudi predstavniki skakalnega kluba Ilirija. Ob 13.30 uri se je zajtela poskusna serija. Moj bratranec'Jože, kije tudi naš trener, je potegnil smučino, jaz pa sem se kot predtekmovalec spustil za njim. Ko je v drugi poskusni seriji mladi skakalec smučarskega kluba Ilirija padel, sem namesto njega tekmoval jaz. V trenutku, ko sem dobil njegovo startno številko, sem se znebil treme. Ker se je tekmovanje srečno izteklo, sem bil srečen kot Nykänen. ki je v Planici postavil nov svetovni rekord. Tekmovanje, na katerem sem sodeloval tudi jaz, mi bo še dolgo ostalo v prijetnem spominu. Janez Kordiš. 6. razred Osnovna šola dr. Anton Debeljak Loški potok Pri bolniku Ob občinskem prazniku sem šel obiskat bolnika na vozičku Jožeta Henigmana. Pri Rdečem križu v šoli smo se s tovarišico dogovorili za obisk onemoglih in starejših bolnikov. « Jože Henigman je na vozičku že skoro dve leti. prinesel sem mu skromno darilce. Pogovarjala sva se o njegovem zdravju, kako se je poškodoval in zakaj je na vozičku. Potem sva se še malo pogovarjala o njegovi mladosti in kako je bilo med vojno. Zahvalil se mi je in rekel, naj še pridem. Bil je zelo vesel, ker sem ga prišel obiskat. Spoštovati moramo starejše ljudi in jim pomagati, posebno bolnikom. Iko Vojvodič, 3. razred COŠ Dolenja vas REŠETO GASILSKI »NA POMOČ ...«( Gasilstvo v občini in odnos do požarnega varstva Rešeto izhaja že več let, toda v njem je bilo doslej napisanega zelo malo. Zato bi rad opisal to organizacijo malo podrobneje. » Začetek gasilske organizacije na območju občine Ribnica sega že več kot 100 let nazaj. Ves čas je gasilstvo imelo vidno vlogo ne samo pri gašenju požarov, temveč tudi v kulturnem in družbenopolitičnem življenju na vasi. Prav naš Ignacij Merhar je začel s slovenskim poveljevanjem in vajami z gasilskim orodjem, napisanimi v slovenskem jeziku. Analize požarov v naši republiki, kažejo, da je za skoraj vse požare kriv človek, zaradi malomarnosti, neznanja, neupoštevanja požarnovarnostnih predpisov ali celo namensko. Torej kljub stoletni tradiciji nimamo prirojene požarnovarnostne kulture. Tudi vsi predpisi o požarnem varstvu in odgovornosti nas obvezujejo in dajejo poudarek preventivi. In kaj smo naredili v naši občini in kakšno je stanje ob pregledu delovnih organizacij in preventivnih pregledih po kmečkih gospodarstvih? Vidimo, da je stanje porazno. Če analiziramo preventivne preglede po delovnih organizacijah, vidimo, daje odnos do požarnega varstva ponekod vreden vse obsodbe. Vodilni in vodstveni delavci se ne zavedajo svoje odgovornosti, katere jim nalaga zakon o požarnem varstvu. Ravno tako se ne zavedajo vsi zaposleni, da je tudi njihova skrb čuvati družfceno premoženje. Zaposleni v delovnih organizacijah so leta in leta gradili objekte, se odpovedovali svojim zaslužkom, pripravljali delovna mesta za svoje otroke. Ves ta napor in vsa odrekanja pa so lahko v eni ali več urah uničeni. Premalo se zavedamo, da je družbena lastnina naša lastnina in da moramo v času stabilizacije čuvati vse težko pridobljeno. Kdor v delovni organizaciji ne skrbi za požarno varnost, mu tu ni mesta, ker lahko s svojim obnašanjem povzroči nesrečo stotinam sodelavcev. Ravno tako je v kmečkih gospodarstvih. Več generacij je gradilo gospodarska poslopja, nabavljali so mehanizacijo, se odrekali dobrin. Z neprevidnostjo, malomarnostjo, preveliko varčnostjo pa nastanejo požari, ki uničujejo gospodarska poslopja in mehanizacijo. Povzročitelji požarov v kmetijstvu so v glUmem: neupoštevanje požarnovarnostnih predpisov in shranjevanje goriva v lesenih objektih. V teh objektih so motorna vozila, traktorji, kosilnice in drugo. Tudi občasna popravila (varjenje in podobno) lahko povzroča požar. Ravno taki kršitelji pa pri preventivnih pre_gledih ne dovolijo ogleda objekta. Zal smo pri kršiteljih tudi gasilci. V naši občini smo kljub velikemu napredku na področju preventive naredili še vedno premalo. Vodstva gasilske zveze in društev se trudijo, da bi V preventivi napravili korak naprej, žal pa ne najdemo dovolj razumevanja pri občanih. Navedel bi samo primer v Ribnici. Ob GZ in štab CZ sta organizirala prikaz, gašenja z ročnimi gasilnimi aparati. Predhodno smo imeli sestanek s predsedniki hišnih svetov v stanovanjskih soseskah. Ob določenem času smo bili na mestu samo predstavniki gasilcev in štaba CZ ter nekaj manjših otrok, vseh ostalih pa s Občani Ribnice in Kočevja urejamo vprašanja vodopreskrbe s skupno, medobčinsko interesno skupnostjo za vodopreskrbo, v katere skupščini nastopajo kot uporabniki delegati organizacij združenega dela ter krajevnih skupnosti, kot izvajalci pa delegati Hydrovoda. Skupnosti se je v njenem delu doslej poznalo, da deluje na medobčinskem nivoju, saj so njene skupščine pogosto nesklepčne ali pa na meji sklepčnosti. Skupnost tudi nima lastne strokovne predsedniki hišnih svetov to ni zanimalo. Nezainteresiranost se vidi tudi pri včlanjevanju v gasilsko društvo Ribnica, saj je malokateri stanovalec iz stanovanjskih sosesk tudi član gasilskega društva. Ravno tako je stanje v PIGD »INLES« Ribnica. Zgleda, da je za zaposlene sramota biti član humane organizacije. Seveda so tudi stalne izjeme. Iz tega sklepamo, da vsakdo skrb za požarno varnost nalaga drugim, sam pa mirno spi v svojem stanovanju. Enak je odnos KS in ostalih organizacij do ocen požarne ogroženosti in požarnovarstvenih načrto. Že 40 let je to dolžnost nas vseh, pa je do danes napravljeno bore malo ali pa nič. Res je, da bodo ocene malo koristile. Imamo pa trenutno stanje požarne ogroženosti v neki KS ali celotni občini. Za boljše razmere skrbi preko 1000 prostovoljnih gasilcev v naši občini. Ti so včlanjeni v 24 prostovoljnih gasilskih društev. Vsa društva imajo orodjišča ali gasilske domove, nekateri so že gotovi. V izgradnji ali adaptaciji je trenutno 7 gasilskih domov. Pri teh delih premalo sodelujejo krajevne skupnosti in druge družbeno službe, se pravi, da po tej plati sorazmerno malo stane, strokovna dela zanjo pa opravljajo službe Hydrovoda. Skupščina je že večkrat opozarjala, da bo, tudi v zvezi z zakonom o komunalnem gospodarstvu, treba najti ustreznejšo in kvalitetnejšo organiziranost tega nadvse pomembnega komunalnega področja. Predvsem pa je nujna bistveno drugačna povezanost celotnega komunalnega gospodarstva v obeh občinah, ki se odvija tudi preko več interesnih skupnosti in več strokovnih služb (SIS za ceste, komunalna interesna skupnost, zemljiška skupnost, pa verjetno urejanje prostora, pridobivanje novih gradbenih prostorov, elektrifikacija, telefonija, kanalizacija ipd.) Najlaže bi do kvalitetnejših sprememb prišli sedaj, ko se delegatom skupščine in izvršnega odbora izteka štiriletni delegatski mandat. In v čem je predlog sprememb? Skupščina skupnosti in Hvdrovod predlagata obem družbeno političnim skupnostim ukinitev medobčinske interesne skupnosti za vodopreskrbo. Vprašanja vodopreskrbe naj bi se samoupravno razreševala v vsaki občini v okviru komunalnih interesnih skupnosti,se pravi na domačem terenu in seveda z domačimi denarji. V okviru komunalne interesne skupnosti bi tudi mnogo lažje in bolje razreševali vprašanja vodopreskrbe, delo pa bi potekalo bolj usklajyro v odnosu do vseh drugih komunalnih dejavnikov, ki se, preprosto povedano, srečujejo na gradbišču stanovanjske hiše (urbanizem, komunalna ureditev, cesta, telefonija, elektrika ipd.). Predlog je dan socialistični zvezi in izvršnim svetom v razpravo in premislek. F. G. Eden številnih domov, ki jih gasilci v naši občini gradijo, dom v Dolenji vasi, za katerega so temeljni kamen vzidali ob praznovanju UO-letnice društva avgusta 1982. Lansko leto so stavbo spravili pod streho, letos pa bodo z gradnjo nadaljevali. Letos še ne, prihodnje leto pa naj bi bil dom dograjen. V gasilskem sektorju Dolenja vas so gasilci nasploh aktivni: dom gradijo v Rakitnici, v Lipovcu, razširitev pripravljajo v Prigorici, v Grčaricah so lansko leto dobili gasilski kombi. Za vsem tem so poleg sredstev sisa za požarno varnost in prispevkov delovnih organizacij še sredstva samoprispevka, predvsem pa izredno veliko število ur prostovoljnega dela. Skupnost za vodopreskrbo politične organizacije, izjema v nekaterih primerih je le mladina. Vse te organizacije in KS bi se morale zavedati, da gasilski domovi ne služijo samo gasilcem, temveč vsemu družbenemu in političnemu življenju na vasi ali v krajevni skupnosti. V izgradnjo prispevamo na tisoče prostovoljnih, neplačanih ur. Smatram, da bo potrebno pri izgradnji domov angažirati vse zainteresirane in tudi v okviru možnosti vključiti sofinansiranje. Ravno tako bo potrebno sofinansiranje za vzdrževanje plačevanja ogrevanja, elektrike in podobno, kar je sedaj breme organizacije. Gasilstvo je tehnično zadovoljivo opremljeno, to pa ne pomeni, da je v celoti opremljeno, saj so nekatere motorne črpalke stare 20 ali več let, nekatera vozila pa dotrajana. Marsikaj bo treba zamenjati. Potrebna pa bo tudi radio zveza celotne gasilske organizacije, dograjevanje domov, izobraževanja članstva in še in še. Vse delo pa ne bi bilo plodno, če ne bi imeli rešeno finansiranje požarnega varstva. Pred leti ustanovljena Samoupravna interesna skupnost za varstvo pred požari je delno rešila finančni problem gasilstva. V občini Ribnica zberemo tako približno 600 starih milijonov na leto, eno orodno vozilo pa stane staro milijardo, motorna črplka 280 starih milijonov; torej so ti veliki denarji še premajhni. Za primerjavo; V Sloveniji zberemo v SIS požarnega varstva le 10% od vrednosti škod zaradi požarov! Pri gradnjah in večjih nabavah opreme in orodja pa nam pomaga gospodarstvo. Zahvalil bi se vsem organizacijam združenega dela in njihovim delavskim svetom za razumevanje in pomoč pri našem delu. Pri nabavah in gradnjah sodeluje v okviru možnosti tudi CZ. Poudaril bi še, da je gasilstvo v občini Ribnica povsem prostovoljno in brez plačila. Za nagrade ali morebitne honorarje ljudem, ki delajo vse popoldneve v gasilski organizaciji, se porabi samo 2% od skupnega zbranega denarja. Gasilci za svoje delo pa navadno ne dobijo drugega kakor priznanja ali pa zelo delavni odlikovanja. Le-ta pa so včasih v posmeh ljudem, ki ne vedo, kaj je delo. ki niso v svojem življenju naredili v naši družbi niti ene prostovojjne delovne ure brez nadomestila-plačila. Tak odnos do gasilcev marsikdaj boli, saj gasilci v mnogih reševalnih akcijah in požarih izpostavljajo svoja življenja. pa ne ve V Sloveniji je vsako leto nekaj smrtnih žrtev pri gašenju, koliko je poškodb. ■ Ni bil moj namen koga kritizirati ali jeziti, temveč, da bomo odnos do požarnega varstva vzeli vsi resno in odgovorno. Povsod, kjer delamo in živimo ali uživamo v naravi moramo čuvati tudi naše naravno bogastvo, to je naše gozdove. Namenoma nisem opisoval na drobno gasilskih društev, sektorjev in ObGZ, kar pa bo napravil mogoče kdo izmed mojih sodelavcev. Pomočnik poveljnika ObGZ Ribnica: Tone Adamič REŠETO PROMETNA VARNOST ( • DELO SVETA ZA PREVENTIVO IN VZGOJO V CESTNEM PROMETU OBČINE RIBNICA ) Z vzgojo do večje varnosti gliM—MKU—mmilHI—MtaiHIHIMIHTUril llllur I Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometuje v marcu 1985 pregledal svoje delovanje ter delovanje komisije za prometno vzgojo šolske mladine in komisije za prometno varnost v krajevnih skupnostih in OZD. Delo sveta je bilo po akcijskem programu dokaj zadovoljivo, še vedno pa je preveč prometnih nezgod s težkimi posledicami, ki so odraz nevzgojenosti ter nespoštovanja določil zakona o varnosti prometa, zakona o cestah in tudi dela komunalnih organizacij, ki naj bi odstranili pomanjkljivosti. Akcija podružabljanja skrbi in odgovornosti za večjo varnost prometa mora biti stalna in naj bi geslo akcije »Nič nas ne sme presenetiti« bilo stalno ob najširšem sodelovanju vseh krajanov. Delegirani delegati v svet za preventivo in vzgojo so imeli premalo povezave z občani ali delavci v podjetjih ter niso obravnavali na sejah sveta KS in OZD, kakšno je stanje, da bi s svojimi predlogi delovali privzgoji občanov oz. vključitvi teh za čim večjo varnost na naših cestah. Boljše je bilo stanje in delovanje komisije za prometno vzgojo šolske mladine, ki je v svojem ustaljenem programu delovala, vzpodbujala v akcijah šolsko mladino k izvajanju prometne vzgoje in prometnih aktih šolske mladine ob pomoči PM Ribnica in AMD Ribnica. Akcija »Kaj veš o prometu?« je vključila v tekmovanja samo v Ribnici preko 600 učencev od 5. do 8. razreda OŠ. Občinsko tekmovanje je bilo v Ribnici. V tem je bil najbolje uvrščen Franci Lovšin iz Ribnice, ki seje uvrstil na republiško tekmovanje v Črnomlju. Na vseh šolah delujejo tudi družine pionirjev—prometnikov*, ki pomagajo sošolcem pri varnem prihodu v šolo in odhodu iz šole, spremljajo učence na kolesarske izlete, športne dneve, proslave in pomagajo na tekmovanjih in kolesarskih izpitih. Kolesarski izpiti so bili v četrtih razredih s 70 do 72% uspehom, kar ni zadovoljivo. Teoretični del izpita učenci hitro osvojijo, težave pa nastajajo pri praktičnih vožnjah, ker imajo šole premalo površin za tovrstno učenje ali pa z'učenci vožnjo s kolesom premalo vadijo. Prometno značko je osvojilo v Ribnici le 72 učencev, v Loškem potoku je 142 učencev, ostale šole pa niso dostavile podatkov. Tu nas preseneča število učencev v Ribnici, ker menimo, ali je bilo delo ovrednoteno ostrejše kot v Loškem potoku ali pa je bilo zanimanje za to od šole premajhno. Akcija »Varno kolo v prometu« je bil a izvedena, saj so bile ugotovljene številne pomanjkljivosti pri pregledih koles, ki jih uporabljajo učenci, kot so: zvonci, zavore, pnevmatike, odsevniki itd. Vidna je premajhna skrb za dobro delovanje kolesa. Šole so tudi dobile veliko število kresničk. Poučilo seje učence o uporabi le-teh, kar je vsekakor koristen pripomoček za prometno varnost. Šolam smo posredovali različne letake za prometno varnost med šolskimi počitnicami, na sejah pa so bili opozorjeni starši in učenci, kako naj se ravnajo med šolskimi počitnicami. Prometno-vzgojna dejavnost v šolah je na splošno dokaj razvita, še vedno paje prevelika razlika med znanjem in upoštevanjem znanja, saj se otroci marsikaj naučijo, v svoji razigranosti pa na ulici pozabijo. Posebno je to pri otrocih, katere starši premalo nadzirajo, ker so zaposleni ali pa jim ravnanje otrok ni mar. Če primerjamo število prometnih nezgod in prekrškov, ki jih je obravnavala Postaja milice Ribnica leta 1984 v primerjavi z letom 1983, lahko ugotovimo, da seje število prometnih nezgod v letu 1984 povečalo: Tudi dež ni več, kar je bil Dne desetega aprila nas je v delno oblačnem dopoldnevu presenetil nenavaden pojav — umazan, rdečkast dež! Parkirani avtomobili so bili. ko je posijalo sonce, rdečkastorjavo umazani, takšna je bila vsa naša okolica. Pa ne, da seje nad nas zgrnil apokaliptični, biblijski krvavi dež zaradi kdo ve kakšnega greha in za kakšno kazen! Seveda pojav ni biblijski niti skrivnosten. Je eden pri nas dokaj redkih naravnih pojavov. Zračni vrtinci so po vsej verjetnosti nekje-nad Afriko dvignili oblake prahu in peska ter jih odnesli stotine kilometrov daleč in nekaj tega smo bili v obliki umazanega dežja deležni tudi mi. Huje je tam, kjer včasih, zaradi podobnih čudnih poti zračnih vrtincev in tokov, dežujejo daleč proč od morja morske ribe ali žabe ali še kaj drugega. Ampak avtomobile smo pa le morali na novo oprati! v 7 1984 1983 število prometnih nezgod 130 84 — do 200.000,00 din 104 34 — nad 200.000,00 din 26 34 Posledice: — mrtvi 3 5 — s hudo telesno poškodbo 7 19 — z lahko telesno poškodbo 20 44 — z materialno škodo 100 34 Udeleženci v nezgodi: — pešci 5 10 — otroci 4 6 — kolesarji 6 9 — kolesa z motorjem 16 21 — vozniki os. avtomobilov 151 . 80 — vozniki vpreg 1 1 — traktoristi 5 4. — sopotniki 13 20 — tovorni avtomobili 37. 8 — avtobusi 4 1 — ostalo 5 2 Nezgode glede na kraj — magistralna cesta 42 39 — regionalna cesta 20 18 — lokalna cesta 32 19 — mestne ulice 24 6 — ostale ceste 12 2 Vzroki nezgod: — neprimerna hitrost 31 29 — vožnja po sredini vozišča 17 4 — nepravilno zavijanje 16 2 — izsiljevanje prednosti 14 9 — nepravilno prehitevanje 10 3 — vinjenost 9 21 — poledenelo vozišče 5 1 — vožnja po nepravi strani 3 3 — nenadno prečkanje 2 2 — hoja po vozišču in zadrž. na njem 2 3 — neizpravnost vozila 1 1 — neupoštevanje prometnega znaka 1 — — trenutna nesposobnost — 1 — ostalo 18 5 Ukrepi: — podanih predlogov 391 356 — predlaganih ošeb 394 366 — opozorjenih oseb 962 623 — izrečenih mandatnih kazni 855 641 — višina denarne kazni 193.400 123.200 — obravnavanih vinj. voznikov 110 110 — odvzetih vozniških dovoljenj 70 77 — vožnja v času odvz. voz. dovolj. 11 7 Iz prikazanih statističnih podatkov sledi komentar, da se nikakor ne moremo odvaditi nekaterih slabosti, kijih prikazuje statistika v razpredelnici udeležencev v nezgodi, kot so vozniki avtomobilov, ki jih je bilo kar 151, tovorni avtomobili in drugi. Prav tako pa dajejo sliko neprimernega ponašanja na cesti vzroki nezgod, kar naštevajo neprimerno hitrost, vožnjo po sredini vozišča, nepravilno zavijanje, izsiljevanje itd. Občani naj seob tem zamislijo, saj niso podatki zato. da bi se izvajalo kaznovanje, pač pa zato, da bi se navadili reda in držali pravil, ki bi preprečevali nesreče in čuvali človeška življenja. Med problematiko, ki jo je obravnaval svet. so tudi ponovno sprejeti sklepi kot so: — ureditev arkade pri Arkovi hiši — Johanova — križišče Šeškova, Kolodvorska in Urbanova ulica; — ne kategorizira ne lokalne ceste in postavitev prometnih znakov — izgradnja postajališč avtobusa Žlebič—Dolenja vas. urejeno je le v KS Velike Poljane: — ureditev obvoznice za tovorni promet skozi Ribnico itd. Svet za preventivo in vzgojo ima nalogo, da preventivno deluje, vzpodbuja organizacije združenega dela KS, skratka vse občane, da pomagajo preprečevati nesreče, da budno bdijo pri občanih, da tudi ti s svojo pozornostjo delujejo na tem, da nas nobene situacije ne pripravijo v nesrečo. Kersntč Vinko O delu KS na komunalnem področju V letu 1984 je bilo delo komunalne komisije v KS Ribnica zopet zelo aktivno in zavzeto, tako da so bila vsa planirana dela izvršena v celoti, nekje pa celo prekoračena. Omenjena upokojitev je zelo vzpodbudna in razveseljiva, še predvsem zaradi velikih podražitev in prekoračitev predračunskih vrednosti. Bistveno je k uresničitvi plana pripomoglo, da KS izvaja skoraj vsa dela v lastni režiji in seveda velik posluh in sodelovanje delovnih ljudi in krajanov tako v prostovoljnem delu kot tudi dodatnem samoprispevku. Poudariti je potrebno, da krajani prispevajo k izvedbi določene investicije, 30-^3% vseh sredstev. Leta 1984 so bila opravljena naslednja večja komunalna dela, ki bodo oziroma že bistveno prispevajo k boljši kom. ureditvi, varnosti ah preskrbi. Pločniki Seškova ulica — Goriča vas Preostali- odsek je končan v celoti, čeprav se je v začetku leta predvidevala ureditev le do priključka do odseka v Hrovačo. Z ureditvijo omenjenega odseka smo veliko pridobili pa i prometni varnosti še posebej, ker je bil omenjeni odsek poleg gorenjske ceste&den najbolj izpostavljenih in ogroženih. Rekonstrukcija vodovoda v Dolenjih Lazih Kljub mnogim problemom, ki so vezani na vodovodni sistem Kot—Jurjeviča—Breže—Dolenji Lazi, je v letu 1984 le prišlo do pomembnega premika in trezne odločitve in sicer, da se Dolenji Lazi kot najbolj ogrožena vas glede vodopreskrbc, priključi na regionalni vodovod, ki je pod upravljanjem HYDROVODA. Tudi pri izvajanju teh del je KS s svojo organizacijo in seveda v zglednem sodelovanju z vaškim odborom in Hydrovodom bistveno pripomogla, da so bila dela opravljena rekordno hitro, poceni in kvalitetno. V dobrem mesecu dni so bila dela opravljena in s tem problem vodooskrbe zadovoljivo razrešen. Poudariti je potrebno, daje končni obračun za polovico manjši od predračuna, ki ga je izdelal Hydrovod. Ce pa upoštevamo, da je glavna postavka cena izkopa vodovodnega kanala, bi bila razlika še večja, oziroma seje še več prihranilo ob dejstvu, daje bil izkop skoraj v celoti IV — V kategorije. Asfaltna dela iz tehničnih razlogov niso zaključena, oziroma izvedena, ker smo začeli medtem ko je spodnji in zgornji ustroj izveden v celoti vključno z meteorno kanalizacijo. Rekonstrukcija gozdne ceste Gorenji Lazi — Sv. Marko Prvotno je bila predvidena izvedba rekonstrukcije v manjšem obsegu. KS je v letu 1984 imela planiranih le 50.000,00 din kot prispevek k investiciji. Ker pa so prošnje vaškega odbora pri delovnih organizacijah in SIS naletele na ugoden odmev, seje pričelo s temeljito rekonstrukcijo. Dela so izvedena pravilno po predpisih in standardih za zemeljska dela in ceste. Istočasno z izdejavo spodnjega ustroja so reševali problem meteorne kanalizacije iz celotne vasi, kajti neurejene razmere odvodnjavanja so bile in bi še bile glavni vzrok za slabe razmere na vozišču. Sedaj je omenjeni problem zadovoljivo rešen. Kljub majhni vasi z malo prebivalci je bilo ogromno prispevka v prostovoljnem delu. Naj povemo le, daje bila vsa kanalizacija (300 m) izvedena v lastni režiji, ravno tako vsa pripravljalna dela (posekgozdnc trase) ter vrtanje in miniranje zemljišča IV in V kat., ki gaje bilo cca 20% od celotne mase izkopa. Torej so tudi vaščani ogromno prispevali v prostovoljnem delu in lesu in tako zbrani prispevek predstavlja po sedaj zbranih podatkih skoraj 50% celotne investicije. Za primerjavo lahko le navedemo, daje bilo opravljenih zemeljskih del (spodnji ustroj) skoraj za 50% več kot naglavni cesti od Žlebiča do Gorenjih Lazov. Javna razsvetljava V letu 1984 je bila izvedena javna razsvetljava v Sušju. Celotna investicija je znašala nekaj nad 200.000,00 din, sredstva dodatnega samoprispevka pa so znašala skoraj polovico in sicer 99.500,- din. Javna razsvetljava v Danah je v celoti plačana. Zaradi rekonstrukcije celotnega elektro omrežja pa bo izvedena istočasno in sicer v letu 1985. Rekonstrukcija ceste v Novem žlebiču Vodovod Dane Tudi tu seje omenjeni način izvedbe in organizacije izkazal in obrestoval, saj se ni le pristopilo k etapni izvedbi, temveč izvedla rekonstrukcija v celoti na omenjenem odseku. Tudi tu predstavlja dodatni samoprispevek skupaj z vloženim delom krajanov več kot 40% celotne investicije (cca 2.100.000,00 din). Kako smo porabili samoprispevek v letu 1984 Iz samoprispevka v KS Krajevni skupnosti Ribnica za sofinanciranje komunalnih objektov seje v letu 1984 zbralo 8.341,217,55 din. Med dohodke štejemo še ostanek samoprispevka iz leta 1983 v višini 1.361,164,75 din ter dodatne samoprispevke krajanov: — za rekonstrukcijo ceste v Žlebiču — krajani so v ta namen zbrali dodatno še 180.000,00 din, — za ureditev ceste zaradi napeljave vodovoda v Danah — krajani so v obliki lesa prispevali 15.984,00 din ter — za vodarino v Dolenjih Lazih 34.500,00 din, torej vseh dohodkov je bilo 9.932.866,30 din. In kako smo jih porabili? 1. za rekonstrukcijo ceste v Žlebiču 1.840.605,50 din (delni avans) 2. za napeljavo telefona v Zadolje 1.092.475,00 diq (avans) 3. za rekonstrukcijo ceste Sv. Marko—Gornji Lazi 194.600,00 4. sofinanciranje ceste Sv. Rok—Jurjeviča 500.000,00 5. za napeljavo telefona v Otavice, Gor. Laze, Ravni dol 6. za izgradnjo vodovoda v Danah 7. 'Za ureditev pločnikov v Goričo vas 8. za anuitete in funkcionalne izdatke 9. vodarina Hydrovodu (za Dol. lazi) 10. Rekonstrukcija vodovoda v Dolnjih Lazih 11. nabava kontejnerjev 12. Vzgojno-varstvenemu zavodu 13. ureditev javne razsvetljave v Danah 14. nasipni material 15. ureditev gozdne ceste 16. provizija SDK Vseh izdatkov je bilo Razlika ož. ostanek znaša in seje prenesla v leto 1985. 79.585.00 1.221.189.30 2.080.530,00 160.000,00 34.500.00 881.702.00 187.345.00 300.000,00 210.240.00 132.370.00 9.240,00 11.699,50 8.936.081.30 996.785,00 din D. P. Zaradi dolgotrajnega lokacijskega postopka in zaradi nezagotovljenih finančnih sredstev smo uspeli pridobiti gradbeno dovoljenje šele v novembru 1984. Zaradi vremenskih razmer se pač z deli ni dalo pričeti, saj so v večini zemeljskega in montažnega značaja. Kljub temu, da delo ni izvršeno, je že ogromno storjenega, da je vsa tehnična dokumentacija zagotovljena, sredstva izločena, sklenjene pogodbe z izvajalci, ves potrebni material nabavljen, tako daje le še vprašanje časa, do kdaj bo delo tudi dejansko v celoti izvršeno. Omeniti je potrebno, daje uradni investitor del Hydrovod Kočevje in to predvsem iz vzroka, da bo imel boljši pregled oziroma vpogled nad izvajanjem in kvaliteto izvršenih del, saj je to bistveno za bodočega upravljal ca. Obenem pa se izognemo dvojnemu delu in prenosu investicije. Kot je že omenjeno pa je Hydrovod le formalni investitor. Za pridobitev vse potrebne dokumentacije je poskrbela KS, ravno tako za pokritje investicije. Seveda bo KS v letu 1985 prevzela tudi skrb in organizacijo za izvedbo. Ker je predračunska vrednost del izredno visoka (po cenah iz leta 1984 znaša pred. vednost cca 15.000.000,00 din), smo večji del investicije pokrili s kreditom, ki ga bo odplačevala SKS, in prikazano lastno udeležbo pri izvedbi zemeljskih del in sicer v višini cca 5.000,000.00 din, kar zopet predstavlja nad 30% prispevka krajanov. Napeljava telefonov Pri izvedbi omenjenih del ugotavljamo, da izredno kasnimo z dogovorjenimi in pogodbenimi roki. Kljub velikim prizadevanjem KS delane moremo dokončati. Glavni razlog je pomanjkanje kablov in tudi slaba izvajalska organizacija. V letu 1984je končno izdelan glavni dovod v vasi Otavice, Gornji Lazi in Ravni dol. Tudi trasa za Zadolje je pripravljena. Tudi tu se zopet srečujemo s problemom kabla. Iz dosedanjih napovedi pa le upamo, da bo v letu 1985 napeljava v celoti priključena na telefonsko omrežje in s tem investicijska dela v celoti zaključena. Ostala komunalna dela: Poleg že opisanih večjih del je komunalna komisija sodelovala in si tekoče prizadevala reševati manjša dela in probleme komunalnega značaja. V letu 1984 je KS nabavila še pet kontejnerjev, tako da sedaj ni vasi brez organiziranega odvoza smeti in odpadkov. V želji po večji prometni varnosti in urejenem prometu je KS v letu 1984 obnovila vse talne označbe po mestu Ribnica. Gospodarska komisija je tudi skrbela za vzdrževanje nekaterih cest. V ta namen je bilo porabljenih preko 300.000,00 din za nakup in razdelitev nasipnega materiala za nekategorizirane ceste. Zaradi velikega interesa krajanov naše KS je krajevna skupnost prevzela pobudo in pokroviteljstvo za namestitev pretvornika Koper. V zelo kratkem času je bila zbrana večina sredstev in to predvsem po zaslugi delovnih organizacij, ki so pokazale veliko zainteresiranosti in posluha. Predračunska vsota je v celoti pokrita, pogodba podpisana, rok za izvedbo del pa je april 1985, investitor pa bo RTV Ljubljana. D. P. IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI ÄHS Plan dela v letu 1985 Skupščina KS Ribnica je sprejela plan dela za leto 1985. Planiranih je 28,283.226,00 din prihodkov. Od tega naj bi prejeli del samoprispevka v višini 13.227.000,00 din, z dodatnim samoprispevkom pa naj bi sezbralo 5.000. 000.00 din. Tu so mišljena sredstva krajanov Bregajza rekonstrukcijo ceste na Bregu bi morali prispevati krajani 50.000,00din ter pomagali tudi fizično pri rekonstrukciji), krajani Grajske poti naj bi zbrali 600.000. 00 din, kar predstavlja 17% od predračunske vrednosti (vsako gospodinjstvo se bo obremenilo s 35.000,00 din ter pomočjo pri rekonstrukciji) in za napeljavo elektrike pri Seljanu se mora zbrati 900.000,00 din (tu gre za prispevek cca 20 m3 lesa na gospodinjstvo) — Ostala sredstva naj bi prispevale organizacije združenega dela in skupnosti, da bi se plan realiziral v celoti. In kako bomo skoraj tri stare milijarde porabili: 1. Funkcionalni izdatki 2. Sofinanciranje vodovoda Dane 3. Rekonstrukcija c. Sv. M. — Gor. Lazi 4. Pluženje 5. Obrezovanje drevja 6. Talne označbe, krpanje 7. Vzdrževanje nekategoriz. cest 8. Za rekon. ceste v Žlebiču cesta 11. Javna razsvetljava Breg—Grič 12. Elektrika Selan 13. Ureditev odsekov v Gor. Lepovčah 14. Kanalizacija Nemška vas 15. Večja vzdrževalna dela na mostu Sušje 16. Telefon Zadolje 17. Grajska pot 18. Sofinanciranje ceste Sv. Rok 19. Cevi za vodovod Studenčevka 20. Za sofinanciranje gasilskih domov 21. Rezerva 22. Rekons-rukcija ceste Slatnik in Žlebič 23. Večja vzdrževalna dela Prešernove in Struške 24. Rekonstrukcija-asfalt Breg—Grič Izdatki skupaj 9. Za pretvornik 10. Pločniki Gorenjska 2.978.423.00 din 1.000.000,00 din 400.000. 00 din 1.000. 000.00 din 30.000,00 din 600.000. 00 din 500.000. 00 din 2.500.000. 00 din 700.000. 00 din 3.500.000. 00 din 800.000. 00 din 1.500.000. 00 din 600.000. 00 din 300.000. 00 din 300.000. 00 din 1.200.000. 00 din 3.200.000. 00 din 500.000. 00 din 348.000. 00 din 800.000. 00 din 150.000. 00 din 600.000. 00 din 150.000. 00 din 4.626.803.00 din 28.283.226,00 din • TEKMOVANJE ZA BRALNO ZNAČKO ) Zaključna slovesnost Letos učenci že 22. tekmujemo za bralno značko. Na obletnico rojstnega dne pisatelja H. Ch. Andersena smo na naši šoli imeli zaključno slovesnost BZ. 2. aprila je 490 dobitnikov BZ6. uroodšlo v dom JLA, kjer je slovesnost potekala. Ko smo se zdrenjali skozi vrata v dvorano, so mi oči kar same padle na oder, ki je bil^ lepo okrašen. Končno sem dobila sedež. Šele sedaj sem se lahko posvetila risbam. Z zavese so nas pozdravljali Pedenjped, Pika Nogavička, Maček Muri in Kekec. Strmeli so v nas, kot bi hoteli povedati: »>Tu smo zaradi vas, da se vam predstavimo!«',* Geslo letošnje prireditve je JUNAKI SE PREDSTAVLJAJO. Napis je bil sestavljen iz velikih tiskanih črk, tako da bi gledalec bolj pritegnil in bi malo razmišljali o njem. Z deklamacijami in igricami so učenci od L do 8. razreda predstavili junake mladinskih del in nam v živo razkrili njihove lastnosti. Najbolj mi je bil všeč prizor o Piki Nogavički. Da je igrica lepo uspela, se moramo zahvaliti odlični igralki Mateji Lovšin iz 6. d, ker seje čudovito vživela v Pikino vlogo in s tem pokazala svoje igralske sposobnosti. Zdi se mi, da smo gledalci z užitkom spremljali program in se do srca nasmejali. Da smo gledalci tako uživali, je zasluga knjižičarskega krožka in sodelujočih učencev. Svečanost je domiselno pripravila knjižničarka tov. Bartlova. Za vse skupaj seji prisrčno zahvaljujemo. Prireditev mi je bila zelo všeč in si takih še želim. Betka Hren, 7. b Lit. dop. kr. OŠ Ribnica Pesem nas druži Kulturno umetniško društvo France Zbašnik iz Dolenje vasi že vrsto let organizira uspele nastope pevskih zborov iz ribniške in kočevske občine. Tradicionalna srečanja nimajo tekmovalnega značaja, so le priložnost za izmenjavo izkušenj pevovodij in pevcev, za sproščeno srečanje, ki. kot so dosedanji nastopi pokazali, lahko veliko prispeva k ohranjanju in razvijanju pevske tradicije v naših krajih. Lansko pevsko srečanje dne 12. maja je bilo jubilejno, saj so se zbori iz Ribnice, Sodražice, Dolenje vasi, Slemen in Kočevja zbrali že desetič, srečanje pa je bilo popestreno, kot še štirikrat prej, z modno revijo. Vsako pevsko srečanje doslej je v veliko dvorano DC 16 v Dolenji vasi privabilo veliko poslušalcev, v posameznih letih tudi do 800, kar je dokaz več, da je pevstvo v naših krajih globoko zakoreninjeno in da naši ljudje radi pojejo, pa tudi poslušajo radi lepo pesem. Tokrat pripravljajo v Dolenji vasi novo, enajsto srečanje pevskih zborov. Povabljeni so vsi zbori in pevci, ki so že doslej nastopali ali pa so kakšno leto zaradi različnih vzrokov manjkali, in sicer iz Loškega potoka, Sodražice, Slemen, Ribnice, Dolenje vasi in Kočevja. Na srečanju bo sodelovala tudi dolenjevaška fdlklorna skupina, povabljeni pa so tudi sodraški tamburaši. Letos naj bi naši zbori peli pod že ustaljenim naslovom Pesem nas druži 40-letnici osvoboditve in ustvarjanja v svobodni socialistični domovini, peli naj bi za mir, bratstvo in prijateljstvo. In peli bodo, kot je doslej dogovorjeno, v soboto, dne 18. maja zvečer. Pridite, če boste imeli čas! Koncert ribniških glasbenikov ob občinskem prazniku Za praznik občine je Kulturna skupnost Ribnica pripravila koncert ribniških glasbenikov v avli osnovne šole. Nastopili so sami priznani glasbeniki, tako individualisti, dueti kot skupine. Hedvika Petje — klavir, Bojan Oražem — harmonika, Marjana Benčina — flavta, Irma Nosan — klavir in nonet Vitra so imena, ki so jamčila obiskovalcem kakovosten koncert., ye-jna gias^gnj^ov jn pevcev izhaja iz ribniške glasbene šole, kar dokazuje visok nivo tako ustvarjalne, pedagoške kot tudi organizacijske usposobljenosti glasbene šole, ki je v lanskem letu slavila 20-letnico delovanja. Mogoče smo med nastopajočimi pogrešali še kakšno ime (Kovačič, Oražem), drugače pa je KS dokazala, da se z malo iznajdljivosti in domiselnosti lahko pripravi dober in kvaliteten nastop, brez dragih uvoženih (večkrat tudi odpisanih estradnih imen) gostov. x, ... . . Nastopajoči so izvajali dela Scarlatija, Bacha, Mozarta, Beethovna, Volpija, Hamma, Schu- in Kodaliya. Prisotni smo bili ponovno želimo takšnega koncer- mana, Chopina, Montija, Kogoja enotnega mnenja, da si ob letu ta. U. B. Prijava in Ena od dolžnosti, ki izhajajo iz predpisov v naši družbi, je dolžnost občana, da v predpisanem roku prijavi oziroma odjavi stalno prebivališče, začasno prebivališče, prijavi spremembo stanovanja in da kot stanodajalec skrbi za to, da občani, ki se začasno nastanijo pri njem, izpolnijo obveznost prijave oziroma odjave začasnega prebivališča. Predpisi so javno objavljeni in z uveljavitvijo obvezujoči za vse občane. Ker pa se dostikrat zgodi, da predpisana dolžnost ni opravljena, in da bi se izognili za občane neljubih posledic, ko postanejo ob neizpolnjevanju predpisanih dolžnosti kršitelji predpisov, bomo ob tej priliki posredovali nekatere določbe iz zakona o evidenci nastanitve občanov in o registru prebivalstva ter iz zakona o gibanju in prebivanju tujcev. Stalno prebivališče občana je naselje, v katerem se občan naseli z namenom, da v njem stalno živi. Pri spremembi stalnega prebivališča je treba prebivališče odjaviti pri pristojnem občinskem upravnem organu za notranje zadeve preden se prebivališče zapusti, prijaviti pa pri pristojnem občinskem upravnem organu za notranje zadeve v kraju novega prebivališča v osmih dneh od naselitve. Sprememba naslova stanovanja je selitev v kraju, kjer občan prebiva. Tudi spremembo naslova stanovanja, kakor tudi spremembo gospodinjstva je občan dolžan prijaviti občinskemu upravnemu organu za notranje zadeve ali krajevnemu uradu v osmih dneh od spremembe naslova stanovanja ali spremembe gospodinjstva. Selitev v družbeno stanovanje je mogoča le na podlagi ustreznega dokumenta upravljalca stanovanja, to je na podlagi stanovanjske odločbe ali soglasja, če že ima na stanovanju stanovanjsko pravico občan, h kateremu se seli drugi občan. Tak sklep je sprejela skupščina Samoupravne stanovanjske skupnosti Ribnica. Začasno prebivališče je naselje, v katerem se občan DOBRO JE VEDETI odjava ja naša dolžnost zadržuje ali začasno prebiva, in ki je praviloma izven kraja njegovega stalnega prebivališča. Prijavljanje začasnega prebivališča v objektih gostinskih ali drugih organizacij, ki sprejemajo proti plačilu goste na prenočišče ali počitek, v raznih drugih ustanovah in domovih ter pri občanih, ki za plačilo sprejemajo turiste na prenočišče ali počitek je v zakonu posebej urejeno in stanodajalci opravljajo svoje dolžnosti prijavljanja gostov. Opozoriti želimo na dolžnosti, ki jih občani ne izpolnjujejo. Osebe, ki so na obisku pri sorodnikih v naselju njihovega stalnega prebivališča, morajo prijaviti začasno prebivališče, če se v tem naselju mudijo več kot 30 dni. Začasno prebivališče so dolžne prijaviti tudi osebe, ki se mudijo izven naselja stalnega prebivališča v objektih, namenjenih za počitek in oddih (počitniške hiše in stanovanja), če se v tem naselju mudijo več kot 15 dni. Prijava začasnega prebivališča lahko traja največ eno leto. Občan je dolžan začasno prebivališče odjaviti, če pa v kraju začasno še prebiva, je dolžan po preteku enega leta v roku 8 dni obnoviti prijavo začasnega prebivališča. Občan, ki namerava odpotovati v tujino za stalno ali pa začasno za več kot tri mesece, mora svoj odhod prijaviti občinskemu upravnemu organu za notranje zadeve, preden odpotuje. Ko se občan vrne iz tujine za več kot 30 dni ali za stalno, mora prijaviti svojo vrnitev v treh dneh po vrnitvi. Prebivanje tujcev Tujec je oseba, ki ni državljan SFRJ in pride v Jugoslavijo s tuji potno listino. Prijavljanje začasnega in stalnega prebivališča ter odjavljanje stalnega prebivališča tujca ureja Zakon o gibanju in prebivanju tujcev, ki k dolžnosti prijavljanja prebivališča tujca zavezuje občana, ki sprejme tujca pod streho. Občan je dolžan tujca prijaviti oddelku za notranje zadeve ali krajevnemu uradu v 12 urah po tem. ko gaje sprejel pod streho, oziroma ko je prišel na obisk. Če je to v času, ko organi ne delajo, je treba prijavo opraviti na Postaji milice. Posebej poudarjamo in opozarjamo na prijavljanje tujcev, čeravno so to sorodniki, ker so naši občani dolžnost prijavljanja v preteklem obdobju zanemarjali. Želimo, da bi disciplinirano izvrševali predpisane norme, ne pa iskali kršitelje in izvajali sankcije. Občani, ki sprejmejo tujca — osebo s tujim potnim listom, naj v primeru daljšega bivanja to osebo opozorijo na veljavnost vizuma oziroma prebivanja v SFRJ, čeprav je tujec o tem že seznanjen. Tujec, ki pride v SFR Jugoslavijo s tujo potno listino, sme, dokler velja vizum, začasno prebivati v Jugoslaviji največ tri mesece. Na njegovo prošnjo se tujcu sme dovoliti začasno prebivanje tudi več kot tri mesece, seveda pa mora za dovoljenje zaprositi pri občinskem upravnem organu za notranje zadeve pred potekom treh mesecev odkar je prestopil mejo in prišel v SFR Jugoslavijo. Prijava, odjava in vodenje registra prebivalstva niso same sebi namen. Spremljanje gibanja občanov in tujcev je v interesu javnega reda. Register prebivalstva je posebej pomemben za določitev pristojnosti pri izvajanju pravic in dolžnosti občanov na vseh drugih upravnih področjih. Občan izvaja svoje pravice v občini stalnega prebivališča, tako pridobitev raznih dovoljenj — vozniško, prometno, potno listino itd. Iz registra prebivalstva potrebujejo občani razna potrdila — o prebivanju, o življenju, o gospodinjstvu, kar jim služi za uveljavljanje pravic, predvsem socialnih pa tudi v raznih drugih zadevah. Zato mora biti register prebivalstva vedno ažuren, ažurnost pa je odvisna od rednega izpolnjevanja dolžndsti prijavljanja in odjavljanja prebivališča, sprememb stanovanja in gospodinjstva. Organ po uradni dolžnosti spremlja v registru prebivalstva le naravno gibanje prebivalstva, to je rojstva in smrti. S tem sestavkom smo želeli seznaniti občane o pravni ureditvi na področju evidence nastanitveobčanov in registra prebivalstva ter gibanja in prebivanja tujcev v delu, ki je pomemben za ustrezno ravnanje občanov, da bi s tem prispevali k javnemu redu in se izognili kršitvam predpisov, kajti nepoznavanje predpisov ne odvezuje od odgovornosti za njihovo izvajanje. Oddelek za notranje zadeve občine Ribnica Beogradska banka — Temeljna banka Ljubljana, Agencija Ribnica posluje od 1. 3. 1985 dalje takole: — v ponedeljek — od 8.00 do 17.00 — torek — od 8.00 do 15.00 — sredo — od 8.00 do 15.00 — četrtek — od 8.00 do 15.00 — petek — od 8.00 do 15.00." LOVSKI DOM — Ribniški lovci so pričeli v tem mesecu z izgradnjo lovskega doma. Obstoječi objekt stare veterinarske Zgradbe na Opekarski cesti so že podrli, sedaj pa dom dobiva dokončno podobo. Lovski dom bo ime! dva večja prostora, sejno sobo in hladilnico za ustreljeno divjačino. V letošnjem letu bodo dom pokrili (tako, da bo investicija pokrita), v kolikor pa bo zagnanost lovcev in dovolj finančnih sredstev, pa lahko otvoritev pričakujemo že v prihodnjem letu. (U. B.) REŠETO RDEČ NAGELJ V GUMBNICI ( • ŠTIRIDESET SVOBODNIH LET ) PijtlCÜ 11386 IllladOSti Nisem čisto prepričan, da je naslov pravšnji, da najbolj ustreza predvideni vsebini zapisa, ker pa nameravam nekaj povedati iz naših mladostnih dni, naj bi bilo tudi tako dobro. Leto dni mineva, kar me je poklical prijatelj in nekdanji sošolec Stane, če kaj vem, kje se zdaj združujejo nekateri naši sošolci izpred tridesetih tel, ko smo z mah maturo zaključili šolanje na nižji gimnaziji v Ribnici in se potem raztepli na vse strani, v višjo gimnazijo v Kočevju, na druge srednje šole v Ljubljani in še kam drugam. Dobili naj bi se, po tridesetih letih, kolikor se nas lahko spet zbere, skupaj s preživelimi nekdanjimi učitelji. Na pogovor, kratek klepet, napitek in prigrizek. Spodobilo bi se, je še dejal in približno tako je potem pisalo tudi v uradnem pismenem vabilu. Šlo naj bi za čas pred tremi desetletji, spomladi leta 1954. Takrat smo pri nas, kot nas s televizije tako vnelo opominjajo, že dve leti pili — kaj drugega kot pijačo naše mladosti — kokto! Vendar — takrat mladi se tega nismo zavedali, ker je bila kokta za večino, revne kakor smo bili, predaleč in je bila kot pijača ne toliko pijača naše mladosti kot komaj dosegljiv sen, pričakovanje in hrepenenje. Sicer pa je bila tiste čase kokta nekak naš nadomestek za še nedosegljivo svetovno znano coca-colo. To pa ‘je menda izumil nek ameriški lekarnar Pemberton v daljnem letu 1886. (Tistega leta je umrl Franz Liszt. Camille Saint-Seans je pisal svojo Tretjo simfonijo za orgle in orkester v c-molu, August Strindberg in Lev Tolstoj pa sta snovala svoja najpomembnejša dela. Sicer pa o tem iz leta rojstva coca-cole le mimogrede in povsem neobvezno, zalo, ker bo prihodnje telo od listih časov minilo že sto let. Tedaj so v newyorskem pristanišču tudi postavili znameniti kip Svobode. In vseh zadnjih sto let gre v svetu poglavitno za — svobodo!) Po treh desetletjih In zbrali smo se lepega poznopomla-danskega dne po tridesetih letih v naši Ribnici, do nespoznavnosti spremenjeni. Spremenjeni pa smo bdi tudi mi. saj smo pri prenekaterem le z največjo fantazijo lahko poiskali tistega Jožeta, Marijo ali Franceta z zadnje skupne slike na stopnišču pred staro ribniško šolo — gimnazijo. Tri desetletja so pač tri desetletja in ko smo si pripovedovali, kot raport po dolgem času. kaj smo ta čas počeli in kaj dosegli, smo ob všakem poskušali poiskati nekakšno povezavo med mladostnimi nagnjenji ih življenjsko usmeritvijo in potjo. Doktorji, inženirji, profesorji, medicinske sestre, direktorji... Poročen, poročena, toliko in toliko otrok, že vnuki... Jaz sem pa vzdržal vse do danes, še sam sem, je skromno povedal rentgenolog France, potem ko je kot navadno z enourno zamudo peš prisopihal preko Male gore iz Žvirč. Prijetno je bilo ponovno srečanje z učitelji, Vesno in Dušanom Lavričevima, Drago in Maksom Drobničevima, Mileno Vobičevo, edino pred še vedno strogo slavistko . Albertovo pa smo se spet počutili učence in potiho je menda vsakdo ponavljal slovnična pravila. Za vsak primer, kdo bi natančno vedel.... Osemindvajset se nas je zbralo od okrog 35 sošolcev, ki smo tisto leto zaključili šolanje v Ribnici, štiri leta prej, ko smo se zbrali v L gimnaziji, nas je bilo nekaj nad sto v dveh razredih. Prišli smo iz vse Ribniške doline, bližnji so hodili od doma v šolo, oddaljeni smo stanovali v internatu. Stari dobri internat! Svojski pečal je vtisnilo življenje njegovim stanovalcem. Bolj smo bili povezani, bolje smo se poznali, druži! nas je občutek začasnega brezdomstva. Drugi dom nam je bil, stari dobri internat na današnji Kolodvorski cesti (sodnik za prekrške je. med drugim, danes v hiši). Kadar grem mimo, se spomnim desetletij nazaj. Spomnim se mladostnega vrveža v veliki stavbi, čudovito lepega dvorišča pod velikimi kostanji, stare kuhinje in jedilnice, zajtrkov, kosil in večerij, popoldanskih in večernih učnih ur, reda v spalnicah, večernih sprehodov in pesmi na dvorišču... Zapuščeno, smemo dvorišče ne daje vtisa nekdanje mladostne razposajenosti, ki se je odigravala tod leto za letom. Strogi upravnik Skuta je zna! skrbeti za red in disciplino, zna! je poskrbeti, da nismo živeli v pomanjkanju, kar je bilo sicer tiste čase že majhna umetnost. Kljub strogosti pa je ime! skrbno, ljubeče in čuteče srce. Nekoč za novo leto navsezgodaj je stopi! v vsako spalnico in povsod odigra! na violino lepo melodijo ter želel srečno in zdravo novo leto. V mladostni nepremišljenosti smo se mu za hrbtom smejali in šele mnogo kasneje sem dojet smisel in globoko človečnost tega dejanja in sram me je bilo... Ribnica je bila takrat majhna, morda malo večja vas, brez tlakovanih ulic s prahom v soncu in blatom v deževnih dneh. Za Jantiča iz oddaljenih Grčaric (v Ribnico je bilo mogoče priti le peš ali s tovornjakom, če si ga dobil!) pa je bila velik kraj, ki ga je bih potrebno na novo raziskali, kljub temu, da mu je bi! to rojstni kraj. Potovanja so bila tiste čase redka in odhod v Ljubljano, če je bi! že nujen, je bi! velik dogodek in skoro že majhna pustolovščina. Svet je bi! daleč od nas in kolikor je prodira! k nam, smo ga dojemali, sprejemali in razumevali povsem drugače kot dandanašnji mladi rod. Vojna z vsemi svojimi grozotami je bila vse preblizu, mladim v prvih letih spomin nanjo še ni zbledel in pouk tega dela zgodovine je bil lahko več kot nazoren. Zato smo svetovna dogajanja, katerih vesti so prodirale tudi med nas preko časopisov ali, kdor je ime! to srečo, tudi preko radia, dojemali povsem drugače. Svet takrat A tlas sveta je bil najpogosteje uporabljana knjiga. Na njem smo zasledovali, kar se je v svetu dogajalo. Zanimala nas je Kitajska, kjer je mah pred tem zmagala revolucija, silen strah nas je obhaja! ob razvoju korejske vojne, ki je vsak trenutek grozila prerasli v svetovni spopad (1950—53), silno boleče smo tudi občutili posledice Informbiroja in se v marcu 1953 razveselili Stalinove smrti, budno smo spremljali potek vojne v daljnji Indokini in vietnamski voditelj Ho Si Minh ter general Giap sla se nam zdela izredna človeka v njunem boju za svobodo domovine (s padcem Dien Bien Phuja 7. maja 1954 se je francoska okupacija Vietnama končala!), svoje zanimanje smo mah kasneje prenesli v Afriko, kjer se je v marcu 1954 začela alžirska vstaja. Atom v njegovi najstrahotnejši podobi smo tedaj že dobro poznali, saj so se tiste čase porajala že nova, še strašnejša orožja. Konec oktobra 1952 so Američani preizkusili vodikovo bombo. Sovjeti pa so jih dohiteli naslednje leto. Tistega leta, ko smo pri nas pričeli piti pijačo naše mladosti — kokto — so Evropo osvojile zmožnosti takrat imenovali. Znameniti »federal«, s katerim sta voznik France Trobec in pomočnik Alojz Grivec iz Grčaric pripeljala v Ribnico 53 kub. metrov lesa. Slika, ki je nekaj kasneje (brez Stalina) prišla tudi v Tovariša. kavbojke — blue jeans, čeprav mi mladi spočetka za to niti nismo \fe,deli. Zgubiti smo morali najprej Trsi, da smo ga v naslednjih letih pričeli množično osvajati in od tam švercati kemične svinčnike (joj, kakšna noblesa je to bila!), čevlje »Tržačane« in kavbojke. Nepozabno mi je v spominu veličastno zborovanje v Ribnici^ v času najhujše tržaške krize; na ovinku pred Johanovo hišo nasproti tedanje občine in sedanje delavske univerze se je zbrala velika množica in z vzkliki prekinjala ognjevit govor lekarnarja Ančika s častitljivo belo brado. Gimnazijci pa smo vzklikali: Dajte nam puške, gremo nad Trst! In jezili smo se na zahrbtne Italijane, ki so nas ogoljufali, jezdi se na ves svet zaradi tako očitne krivice. S Francetom iz Žvirč sva se nenehno prerekala, kako se pravdno izgovarja Churchill, ki je prav tedaj že drugič vodil britansko vlado, edina ptt sva si bila v oceni, daje vnebov-pijoča krivična odločitev o Trstu predvsem njegovo maslo.... Navezani na gozd Saj drugega masla pa otroci tedaj niti poznati nismo. Skregani z vzhodom in nezaupljivi do zahoda smo se morali prebijati, ob skromni a drago plačani tuji pomoči, skozi najtežje čase sami. Delovni ljudje in les, naši bogati gozdovi so nam bdi največje bogastvo. In iz naših gozdov so dan za dnem vozili težki tovornjaki silne tovore na železnico in na žage. Delo v gozdovih pa je bilo tudi za nas ne le zanimivo, pač pa v počitnicah tudi edina možnost skromnega zaslužka za šolanje. S kakšnim ponosom sem nosi! prvo obleko, ki sem si jo trinajstleten zaslužil med počitnicami z dvomesečnim težaškim dehm med gozdnimi sekači! Še mlajši smo Ida pred tem z vozniki tovornjakov hodili v gozdove Velike gore, v Glažuto in Jelenov žleb nakladal hlode. Na nevarnosti tedaj nihče ni mislil, pač pa smo bdi veseli, da smo lahko kaj postorili. Koristnega, seveda. Zgodaj poleti 1948. leta. Informbiro je tedaj že kazal zobe, je bil v Ribnici »festival«, neke vrste prikaz dejavnosti in naših prizadevanj za čim boljši gospodarski napredek ter izpolnjevanje prve petletke. Na neke vrste »parado« je bilo pripeljanega naenkrat silno veliko lesa iz gozdov. Iz Grčaric je šofer France Trobec s »fede-ralom« naenkrat pripeljal v Ribnico 53 kubičnih metrov jamskega lesa, Alojz Fajs pa s tovornjakom in dvema prikolicama kar 72 kubikov. Fotografija Trobčevega »federala« s Titovo in Stalinovo sliko je nekaj zatem prišla ceh v revijo Tovariš, le da tokrat že brez Stalina... Pri nakladanju »federala« (ročno) smo sodelovali tudi otroci... Zadnji spomin na staro dobro nižjo gimnazijo v Ribnici pred dobrimi tridesetimi leti je čudovit telovadni šolski nastop ob koncu šolskega leta na telovadišču za Partizanom. To je bi! vsakoletni pregled telesnovzgojnega dela in tiste čase pa še mah kasneje smo, ob skromnih kadrovskih zasedbah, imeli dobre telovadce... Danes jih ni več, pa ne samo v Ribnici... Zdaj že trideset in več !el_ pijemo kokto, pijačo naše mladosti. Že dolgo ima domovinsko pravico tudi pri nas coca-cola. tista ta prava. In minilo je štirideset let od konca vojne, ki pomeni začetek novega, mirnega, svobodnega življenja in ustvarjanja. Za dobrobit in splošni napredek... .France Grivec Tekmovanje kovinaijev Delovni ljudje — občani Ribnice Občinski svet Zveze sindikatov Ribnica organizira na Travni gori za praznik dela 1. maja srečanje vseh delovnih ljudi in občanov občine Ribnica. Srečanja naj bi postala tradicionalna, tako da bi delavski praznik počastili vsako leto organizirano in v čim večjem številu. Začetek letošnjega prvomajskega srečanja na Travni gori bo ob 11. uri s slavnostnim nagovorom, kratkim kulturnim programom in podelitvijo srebrnih znakov ZSS najzaslužnejšim sindikalnim aktivistom. Po končanem slavnostnem delu srečanja bo prosta zabava s plesom. Udeleženci srečanja lahko poleg svojih prevoznih sredstev in skupinskih pohodov koristijo tudi avtobusne prevoze, ki jih organizira OS ZS in sicer: — iz Dolenja vasi — izpred zgradbe KS ob 9,00 uri, — iz Ribnice — izpred Doma JLA ob 9,30 uri, — iz Sodražice — izpred zgradbe KZ ob 10,00 uri in — iz Loškega potoka — na Hribu ob 10,00 uri. Odhod avtobusov s Travne gore bo predvidoma ob 17,00 uri. Vljudno vabljeni! OSZS Ribnica Smučarski skoki Konec meseca marca je TVD Partizan Loški potok pripravil tekmovanje v .smučarskih skokih na 60 m skakalnici. Nastopilo je 35 tekmovalcev, ki so tekmovali za zmage na odprtem prvenstvu centralne regije in odprtem občinskem prvenstvu. V vseh treh starostnih kategorijah so imeli največ uspeha skakalci Ilirije — Elektrotehne iz Ljubljane, ki so imeli v svojih vrstah tudi člane naše A reprezentance Vilija Tepeža in Janeza Debeljaka, brata bolj znanih reprezentantov Mirana in Matjaža. Najuspešnejši domači tekmovalecje bil Jože Kordiš iz Loškega potoka z odličnim drugim mestom med mladinci. Tekmo sije kljub slabemu vremenu ogledalo krog 1500 gledalcev. Pokrovitelj tekmovanja pa je bila delovna organizacija Inles. U. B. Končano je proizvodno delovno tekmovanje kovinarjev občine Ribnica. Tekmovanje je bilo dobro organizirano, zaključka pa seje udeležil tudi predsednik republiškega odbora sindikata delavcev kovinskopredelovalne in elektro industrije Ivan Kramer. Zmagovalci pri posameznih poklicih: Kovinostrugarji: L Krže Stane (Riko), 2. Mihelič Jože (Itpp), 3. Zajc Jože (Riko). Konstrukcijski ključavničarji: 1. Krajec Janko (Riko), 2. Rus Ivan (Riko), 3. Tomašič Iztok (Riko). Varilci mag: L Gornik Stanko (Riko), 2. Starc Janez (Riko), 3. Obrenič Pero (Riko) Orodjarji: L Arko Milan (Itpp), 2. Mihelič Jože (Itpp), 3. Pogorelc Stane (Itpp). Najuspešnejši je vsekakor veteran delovnih tekmovanj Jože Mihelič (na sliki) iz Itpp, saj je nastopil kar v dveh poklicih in obakrat dosegel drugo mesto. Regijska tekmovanja bodo letos v Domžalah, republiško prvenstvo pa bo meseca junija v Titovem Velenju. ,, R S REŠETO k Glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva Ribnica. Izhaja enkrat mesečno oziroma desetkrat letno v nakladi 4.000 izvodov. Ureja uredniški odbor v sestavi: France Grivec, odgovorni urednik, Stane Kromar, glavni urednik, Karel Oražem, Viktor Pogorelc, Ivan Petrič, Alojzija Zakrajšek, Janez Mihelič, France Lapajne, Stanko Rus, Janez Bambič, tehnični urednik: Uroš Bregar. — Uredništvo: OK SZDL Ribnica, 61310 Ribnica, Šeškova 14, telefon 861-274 ali 861-067. — Priprava za tisk: DITC__ TOZDGrafika Novo mesto. Tisk: Tiskarna Novo mesto.