Novi TEDNIK št. 26 27. 6. 2024  COLOR CMYK stran 1 Tednik za Savinjsko regijo / št. 26 / Leto 79 / 27. junij 2024 / Cena 3,50 EUR / www.novitednik.si INTERVJU NAŠA TEMA Str. 12-13 Str. 2-3 KRONIKA PRIL OGA SPORED GRAJSKA ROMANTIKA Maraaya osvajata gradove GRAJSKA ROMANTIKA GRAJSKA ROMANTIKA Maraaya osvajata gradove Maraaya osvajata gradove ŠT. 26 27. JUNIJ 2024 SPORED ŠT. 26 27. JUNIJ 2024 SPORED PET. 28. 6. SOB. 29. 6. NED. 30. 6. PON. 1. 7. TOR. 2. 7. SRE. 3. 7. ČET. 4. 7. Tamara Goričanec: Po uspešnem Rudijevem Ironmanu je poskrbela za veliko presenečenje Po Mikiju prihaja Nejc Bukovec - Buki Skupina Victory Str. 14 GOSPODARSTVO Str. 22-23 PRAZNIČNO Z OBČINAMI ŠMARJE PRI JELŠAH, BISTRICA OB SOTLI, GORNJI GRAD in SLOVENSKE KONJICE Str. 4-5 Mag. Jakob Koren, predstojnik ginekološko- porodniškega oddelka v celjski bolnišnici Celjska Etra že 30 let v službi razvoja Ob dnevu državnosti slovesno tudi na Celjskem Slovenija je v torek ob 33. obletnici osamosvojitve praznovala dan državnosti. Že v dneh pred praznikom so se po državi in se- veda tudi po naši regiji zvrstile številne slovesnosti. Vrhunec praznovanj na Celjskem je bila tudi letos osrednja proslava Mestne občine Celje. Slovesnost na Glavnem trgu je minila v znamenju slovenske zborovske pesmi, samospevov in sodobne glasbe. Slavnostni govornik je bil rektor Univerze v Mariboru dr. Zdravko Kačič. Na osrednji proslavi Občine Žalec je zbrane nagovorila ena najuspešnejših slovenskih športnic Urška Žolnir Jugovar. Tudi šport je namreč že od nekdaj tesno povezan z nacionalnim ponosom in enotnostjo. Ali protitočno obrambo ovira stroka ali denar? Krepko čez omejitev: namesto 50 kar 115 km/h Foto: Andraž Purg Novi TEDNIK št. 26 27. 6. 2024  COLOR CMYK stran 2 2 Št. 26, 27. junij 2024 AKTUALNO »Odločitev za osamosvojitev Slovenije ni bila odločitev za nekakšno nacionalno izolacijo, temveč odločitev, da z drugimi evropskimi narodi in državami združimo moči, napore in vizije za mirno in varno Evropo, ki bo tej in prihodnjim generacijam omogočala večjo blaginjo,« je na petkovi osrednji slovesnosti ob prazniku dneva dr- žavnosti dejal rektor Univerze v Mariboru dr. Zdravko Kačič. Slovesnost je bila na Glavnem trgu v Celju. SIMONA ŠOLINIČ Desetletje nadpovprečno uspešnih operacij ščitnice v Splošni bolnišnici Celje Edini otorinolaringologi, ki redno operirajo ščitnice »V zadnjih desetletjih smo operacije na ščitnici namesto splošnih kirurgov začeli iz- vajati otorinolaringologi, saj je pogosti zaplet pri operaciji ščitnice ohromitev glasilke,« pravi dr. Krofl ič. Letos mineva deset let od prve operacije ščitnice, ki so jo izvedli v Splošni bolnišnici Celje. V celo- tnem desetletnem obdobju na ORL-oddelku zasle- dujejo poglavitni cilj, da vse storitve opravijo na enem mestu in bolnika spremljajo v vseh obdobjih zdravljenja. Tako bolnišnica nudi bolnikom visoko- kakovostno zdravstveno oskrbo ter zmanjšuje ča- kalne dobe ter število obiskov v različnih ambulan- tah. Pri tem je statistično nadpovprečno uspešna. ŠPELA OŽIR V kulturnem programu prireditve, ki ga je zasnoval Kristijan Koželj, so nastopili Dekliški pevski zbor Gimnazije Celje – Center pod umetniškim vodstvom Davida Preložnika, sopranistka Andreja Zakonjšek Krt, Zala in Tone Kregar ter skupina The Šlagers. Program, katerega rdeča nit je bila dramatična zgodba celjskega vojaka Petra Podpečana v JLA v času začetka osamosvojitvene vojne, ki so ga obogatili videoprikazi prazničnih razmišljanj o državi Sloveniji, je povezoval Žiga Medvešek. V Celju petkov večer v znamenju slovesnosti ob prazniku dneva državnosti Celjske tri zvezde odsevajo enotnost in neodvisnost Na posvetovalnem referen- dumu za priključitev Republi- ke Slovenije k Evropski uniji se je kasneje odločilo 89,61 odstotka volivcev, na podlagi česar je Slovenija še z devetimi državami srednje in vzhodne Evrope 1. maja 2004 postala polnopravna članica Evropske unije. »V obeh primerih je šlo za medsebojno povezanost in izjemno narodno enotnost, ki sta občudovanja vredni, zato je prav, da ju cenimo, da smo na nanju ponosni, saj nam ne glede na morebitne pomisle- ke z ozirom na trenutno si- tuacijo dajeta upanje tudi za prihodnost,« je še dejal Kačič. Kot je poudaril, ta enotnost ni nastala čez noč ali na podlagi rezultatov prizadevanj ene generacije ali celo zgolj le posameznikov te generacije, temveč gre za sadove mnogih generacij skozi daljše zgodo- vinsko obdobje. Tri celjske zvezde »Mnogi naši predniki so z globoko narodno zavestjo, vztrajnostjo, modrostjo, s pogumom in z odločnimi po- tezami položili demokratične temelje naši državi. Prav tako so na številnih frontah umirali za to, da danes obstajamo in da imamo svojo državo. Delo slovenskega naroda se je za- čelo na verskem in jezikoslov- nem področju stoletja nazaj z Brižinskimi spomeniki, s Tru- barjevimi, z Dalmatinovimi in Bohoričevimi deli ter z deli številnih pisateljev, pesnikov in tudi politikov, ki so v težkih družbenih razmerah začeli iz- postavljati in pisati slovensko besedo. Kasneje so ustvarjali in zagovarjali politične progra- me, kot sta npr. program Ze- dinjene Slovenije in Majniška deklaracija, ter zastopali inte- rese Slovencev v okviru različ- nih držav od časa Avstro-Ogr- ske do samostojne Slovenije. Vse to so bile pomembne pod- lage tudi za program koalicije pomladnih strank Demos, ki je nato s prevzemom zakonodaj- ne in izvršilne oblasti izpolnila politične pogoje za uresničitev najvišjega političnega cilja slovenskega naroda,« je dejal slavnostni govornik. Zdravljica je bila prelomna Eno ključnih vlog na poti narodnega osamosvajanja Slovencev je pripisal Francetu Prešernu: »Njegova Zdravlji- ca, ki ob nastanku leta 1844 zaradi posebne cenzure ni mogla iziti in je bila natisnje- na šele aprila 1848, pomeni nekakšno prelomno mesto v zgodovini slovenske osamo- svojitvene misli. V njej je zelo radikalno izražena ideja naro- dne samostojnosti in neodvi- snosti v okviru enakopravno- sti, spoštovanja in prijateljstva vseh narodov, ideja, ki druži v sebi tolikšno mero politič- ne razumnosti in humanega utopizma, da je preživela čas in je aktualna še danes.« Kačič je poleg himne izpo- stavil še drug državni simbol, in sicer grb v povezavi s knež- jim mestom Celje: »Grb Celja in Slovenije zaznamujejo tri zvezde, simbol, ki presega ča- sovne in zgodovinske meje. Te tri zvezde imajo izjemen po- men, ki seže v globine prete- klosti in se širi v sodobni čas, povezujoč preteklost grofov Celjskih, Celja kot mesta ter Slovenije kot celote. Tri zvez- de v grbu Slovenije odsevajo enotnost, neodvisnost in željo po svobodi, kar so vrednote iz obdobja gradnje slovenske državnosti.« Foto: Andraž Purg Operativna ekipa (Foto: arhiv SBC) V ambulanti za bolezni šči- tnice letno pregledajo pribli- žno 3.700 bolnikov, od tega je približno 1.400 prvih pre- gledov. Na operacijo ščitnice je letno napotenih približno 30 bolnikov, od tega približno 10 zaradi citološko dokazane maligne bolezni. Operativne metode vključujejo klasično tehniko, harmonični skalpel ter metodo z bipolarno koa- gulacijo. Od leta 2014 do 2023 so šte- vilo operacij ščitnice v celjski bolnici na letni ravni posto- poma povečevali. Skupno je bilo v desetih letih operiranih 485 bolnikov. »Tako je bila pri posegih negibljivosti glasilke stopnja zapletov v vseh letih 0,61 odstotka, kar je izjemen podatek v svetovnem merilu, kjer se ta stopnja giblje od 0,7 do 7 odstotkov,« so sporočili iz Splošne bolnišnice Celje. Mnoge prednosti operacije ščitnice Predstojnik celjskega od- delka mag. Božidar Krofl ič, dr. med., specialist otorinola- ringologije, poudarja mnoge prednosti operacij ščitnice v SB Celje: »V zadnjih desetletjih smo operacije na ščitnici na- mesto splošnih kirurgov začeli izvajati otorinolaringologi, saj je pogosti zaplet pri operaciji ščitnice ohromitev glasilke. V Sloveniji smo trenutno edini otorinolaringologi, ki redno operiramo ščitnice. Prednost je seveda, da smo doma na vratu, hkrati pa vsak bolnik zahteva pregled glasilk pred operacijo in po njej, da vidimo, ali je prišlo do poškodbe povratne- ga živca. Tako ima bolnik, ki pride v našo bolnišnico, eno nadstropje nižje tirologa, eno nadstropje višje pa otorinola- ringologa, s katerim se dogo- vori za operacijo in pregled glasilk.« Začetki ambulante Začetki operacij ščitnice v celjski bolnišnici segajo v leto 2014. Pod okriljem Oddelka za otorinolaringologijo in cervi- kofacialno kirurgijo se je obli- kovala ekipa pod vodstvom doc. dr. Avgusta Župevca, dr. med, specialist otorinolarin- gologije iz ljubljanskega UKC. Ekipo, ki je opravljala posege, sta sestavljala še predstojnik celjskega oddelka dr. Krofl ič in dr. Matej Delakorda, dr. med., specialist otorinolarin- gologije. Kasneje se je pri- družil še Andrej Florjan, dr. med., specialist otorino- laringologije, medtem ko je mentorstvo prevzel doc. dr. Tomaž Štupnik, dr. med, specialist torakalne kirurgije iz UKC Ljubljana. »Desetletje operiranja šči- tnic v SB Celje je pokazalo pozitivne rezultate, saj je omogočilo hitro in kakovo- stno obravnavo bolnikov z boleznimi ščitnice ter po- sledično zmanjšalo število operativnih zapletov. Kako- vostno delo se kaže tudi v dejstvu, da na pregled in po- sege ščitnice v SB Celje napo- tujejo bolnike tudi iz drugih regij. Posledično se povečuje število operacij, a hkrati tudi čakalna doba, saj ozko grlo žal postaja premajhno števi- lo operativnih dni, ki so na voljo. Kljub temu cilj celotne ekipe ostajata potreba po ne- nehnem izboljševanju proce- sov in sledenje najnovejšim smernicam za še boljšo oskr- bo bolnikov,« so še sporočili iz celjske bolnišnice. Utrinek s celjske slovesnosti, na kateri je bil osrednji govor- nik rektor Univerze v Mariboru dr. Zdravko Kačič. Novi TEDNIK št. 26 27. 6. 2024  COLOR CMYK stran 3 3 Št. 26, 27. junij 2024 AKTUALNO ZADETKI 26 15 30 17 31 18 31 19 »Naj živi naš skupni ponos« Z novim direktorjem Osrednja proslava Občine Žalec ob dnevu državnosti je bila minuli petek zvečer v Domu II. slovenskega tabora Žalec. Svečan dogodek je pol ure pred proslavo napoveda- la Godba Liboje, v kulturnem programu je ob instrumental- ni spremljavi Jake Puciharja in Pavla Čebaška nastopila letošnja nagrajenka Prešerno- vega sklada za delovanje na glasbenem področju Nuška Drašček. Slavnostna govor- nica je bila prejemnica dveh olimpijskih medalj in častna občanka Urška Žolnir Jugo- var, ki se je v govoru med dru- gim zahvalila za veliko pod- poro skupnosti, ki je je bila kot športnica vselej deležna. Kot je v govoru povedala Žolnir Jugovarjeva, se na dan državnosti spominjamo prete- klosti in korenin ter ponosno gledamo v prihodnost. To je dan, ko obeležujemo neodvi- snost, skupno pot in ljubezen do domovine. In tudi šport je Prisotne je z govorom nago- vorila častna občanka Občine Žalec Urška Žolnir Jugovar. ljudi in strast, ki nas združuje. V moji karieri ste me, dragi ro- jaki, vedno spremljali in navijali zame. Vaša podpora mi je dala moč in motivacijo, da sem lah- ko dosegla največje uspehe,« je prisotne uvodoma nagovo- rila prejemnica dveh olimpij- skih medalj in izpostavila, da tako v športu kot v življenju ne gre le za individualne zmage, temveč za skupne trenutke, za enotnost in solidarnost. Uspehi niso samoumevni Izpostavila je, da je Slovenija mlada država, vendar je v svoji kratki zgodovini pokazala iz- jemno moč, pogum in vztraj- nost. »To so vrednote, ki nas vodijo in nas bodo še naprej vodile v prihodnost. Vendar uspehi niso samoumevni, zah- tevajo veliko truda, odrekanja in podpore,« je še poudarila in dodala, da je dan državnosti tudi priložnost, da se zahvali- mo vsem, ki nas podpirajo na poti, in vsem, ki so prispeva- li k temu, da danes živimo v svobodni in neodvisni državi. »Dragi občani, ponosna sem, da sem del te skupnosti. Po- nosna sem, da lahko še vedno predstavljam našo državo na svetovnem odru. In ponosna sem, da lahko danes z vami praznujem ta pomemben dan. Naj nas dan državnosti vedno spominja na našo moč, vztrajnost in našo ljubezen do domovine. Naj živi Slovenija, naj živijo naši dosežki in naj živi naš skupni ponos,« je za- ključila Žolnir Jugovarjeva in požela bučen aplavz prisotnih. SJ, foto: Nik Jarh Bogato praznično vzdušje »Športniki smo tisti, ki s svojimi dosežki in trudom širimo ime Slovenije po svetu. Vsakič, ko stopimo na igrišče, v areno ali na tekmovališče, nosimo s sabo duh naše države, ponos naših ljudi in strast, ki nas združuje.« »Zdravniki smo dobro plačani, a nikoli ne bomo plačani za vse, kar nare- dimo.« Jakob Koren, predstojnik ginekološko-porodniškega oddelka v celjski bolnišnici »Izjemno smo veseli pri- hoda novega lastnika, saj nas je ta kupil zato, da se lahko razvijamo, ne pa zato, da bi nas uničil.« Mira Močnik, direktori- ca podjetja Vital Mestinje »Ne bom dopustil, da bo komunalno podjetje plen politike.« Darko Ratajc, župan Ob- čine Slovenske Konjice »Gostinec mora marsi- kaj znati. To delo ni le to, da odpreš pivo in ga postaviš pred gosta. Po- membno je, da se znaš ljudem približati in se prilagajati.« Irena Tiršek, gostinka iz Gornjega Grada in pre- jemnica občinskega pri- znanja »Šmarski bazen je pereča tema, ki se že predolgo vleče. Želim si, da bi čim prej zgradili novega.« Matija Čakš, župan Obči- ne Šmarje pri Jelšah Novi direktor Celjskega mladinskega centra je po- stal 28-letni Tadej Perčič, ki je že vrsto let dejaven na področju mladinske politi- ke v celjski občini. Soglasje k njegovemu imenovanju so na 12. redni seji potrdili celjski mestni svetniki, ki so na letošnji februarski seji razrešili direktorico Sonjo Majcen in kot vršil- ca dolžnosti začasno ime- novali Klemna Sagadina. Perčič bo delo prevzel sredi julija in si kot osrednji cilj štiriletnega mandata zasta- vlja, da bi mladinski center postal vodilna mladinska organizacija v regiji. Tadej Perčič je svojo pot v Celjskem mladinskem cen- tru kot prostovoljec začel že leta 2011. Aktivno se je vklju- čeval v številne projekte, se udeleževal mednarodnih iz- menjav in izobraževanj ter se kasneje izkazal tudi kot organizator programa. Štiri leta je vodil Klub študentov občine Celje, kjer se je po- bližje spoprijemal z izzivi mladinskega sektorja, za- dnja tri leta pa je ekonom- ske izkušnje pridobival v zasebnem sektorju. »Ko se je pojavila priložnost, da se vrnem tja, kjer sem prav- zaprav začel svojo kariero, in da s svojimi izkušnjami mladinski center popeljem v nova štiri leta uspešnega de- lovanja, sem se po tehtnem razmisleku odločil, da se pri- javim za mesto direktorja,« je povedal Perčič. Soglasje k njegovemu imenovanju so na 12. redni seji celjski mestni svetniki soglasno potrdili. Nov direktor, ki bo delati začel sredi julija, v štirile- tnem mandatnem obdobju želi, da bi Celjski mladinski center postal vodilna mla- dinska organizacija v regiji, ki na eni strani povezuje ne- formalno zabavno in družab- no življenje mladih, na drugi strani pa prevzame odgovor- nost izobraževanja mladih in nudenje izkušenj. »To bomo dosegli z razvojem digitalnih veščin in z mednarodnim so- delovanjem, s katerim bomo pridobili izkušnje s širšega območja EU. Osredotoče- ni bomo tudi na mladinsko podjetništvo, hkrati bomo skrbeli za infrastrukturo, kjer se bodo odvijale dejavnosti, in skušali zagotoviti stabilno fi nančno konstrukcijo, da bo lahko program nemoteno te- kel,« je napovedal Perčič. V Celjskem mladinskem centru je skupno deset zaposlenih, pri ustvarjanju programa jim pomaga več kot 20 aktivnih prostovoljcev. Čez poletje med drugim v sodelovanju s celjsko občino po mestnih četrtih organizirajo brezplač- ne aktivne počitnice, konec poletja pripravljajo tudi dvo- dnevni festival Ful Fest. SJ Slavnostno je bilo tudi na Ponikvi pri Žalcu, kjer so dan državnosti praznovali minuli ponedeljek. Krajev- na skupnost je v sodelovanju z društvi pri tamkajšnjem gasilskem domu pripravila pester program, ki je trajal do poznih večernih ur. Praznovanje se je pri gasil- skem domu na Ponikvi pri Žalcu začelo že ob 17. uri s kuhanjem domačih jedi po izboru devetih krajevnih dru- štev, ki se v program ob dne- vu državnosti vključujejo že vrsto let. Ob 19. uri je sledil nastop Godbe Liboje, nato je Prireditev je privabila veliko krajanov. (Foto: Nada Jelen) že od nekdaj tesno povezan z nacionalnim ponosom in eno- tnostjo. »Športniki s svojimi dosežki in trudom širimo ime Slovenije po svetu. Vsakič, ko stopimo na igrišče, v areno ali na tekmovališče, nosimo s sabo duh naše države, ponos naših bila osrednja slovesnost s kul- turnim programom. Tudi le- tos sta v kulturnem programu sodelovali Podružnična šola Ponikva in Moški pevski zbor KD Ponikva, prav tako sta na- stopila dva harmonikarja. Po uradnem kulturnem delu so veterani za osamosvojitev Slo- venije prižgali tudi simbolni ogenj, ki mu je sledilo dru- ženje ob brezplačni pokušini pripravljenih jedi in glasbeni spremljavi, za katero je do po- znih večernih ur skrbel domač ansambel Prižig. Predsednik Krajevne skupnosti Ponikva Karel Borovnik je ob dnevu državnosti vsem državljanom tudi čestital in jim zaželel lep ter miren dopust. SJ Svečan dogodek je pol ure pred proslavo napovedala Godba Liboje. Novi TEDNIK št. 26 27. 6. 2024  COLOR CMYK stran 4 4 Št. 26, 27. junij 2024 GOSPODARSTVO »Podjetništvo je kot vzpon na visoko goro. Ko si spodaj, si prepričan, da nikoli ne boš prišel do vrha. Tudi ko začneš hoditi, se ti večkrat zdi, da si se izgu- bil, a potem vedno najdeš pravo pot. Ko si na vrhu, pa je zadovoljstvo neizmerno,« pravi Franc Preložnik, solastnik in direktor celjskega podjetja Etra. Podjetje letos praznuje 30 let. Na začetku sta bila samo dva, on in drugi solastnik Jani Glavač, ki sta se ukvarjala predvsem z vzdrževanjem industrijske elektronike. Zdaj je osrednja dejavnost podjetja izvajanje inte- ligentnih proizvodnih sistemov. Pri tem se uvršča med najpomembnejša podjetja v Sloveniji. A je zelo dobro zapisano tudi v tujini. Zaposluje že približno 70 ljudi, v podjetju delajo ali so z njim povezani otroci obeh lastnikov in vsak od njih je na svojem področju vrhunski strokovnjak. JANJA INTIHAR Družinsko podjetje Etra iz Celja Že trideset let v službi razvoja Franc Preložnik pravi, da se je kmalu po ustanovitvi podjetja hotel preusmeriti v telekomunikacije, a si je k sreči premislil. Osnovno dejavnost je razširil na avto- matizacijo industrijskih pro- cesov in navezal stike z mno- gimi podjetji, med katerimi je bil in je še vedno zelo po- memben Siemens. Etra je na- mreč že od leta 2007 njegov pooblaščeni partner. Zaradi nemške multinacionalke, ki je največje inženirsko podje- tje v Evropi, so v Etri pri pro- izvodnih linijah začeli uvaja- ti tudi krmilne in nadzorne sisteme. Po tem so še vedno prepoznavni in cenjeni in so med najboljšimi v Sloveniji. Avtomatizacija industrij- skih procesov je pravzaprav pomenila začetek rasti in razvoja Etre, ki sta se po kratkem zastoju zaradi krize nadaljevala leta 2013 s širi- tvijo storitev na inteligentne proizvodne sisteme, to je na izdelovanje robotskih linij in robotskih celic ter nadzor- nih in merilnih naprav za industrijo. Digitalizacijo je v proizvodne sisteme uvajala že v letih, ko so marsikje o tem šele razmišljali. Pridobila je tudi vse najpomembnejše standarde kakovosti, tudi okoljskega. Največji napredek se je zgodil z gradnjo novih proi- zvodnih in poslovnih prosto- rov v industrijski coni v Bu- kovžlaku. »V najbolj kriznih časih, ko je bilo težko dobiti nove posle, smo gradili še novo stavbo. Bilo je kar ne- kaj težav, a nam je uspelo,« se spominja Preložnik. Podjetje je takrat izvajalo nekaj zelo pomembnih projektov, delalo je v šestih najetih zgradbah v različnih krajih po regiji in leta 2011 mu je končno uspe- lo združiti vso proizvodnjo v Celju. Delajo, česar na trgu ni mogoče kupiti Etra nima svojih izdelkov, ampak je v pomoč industriji takrat, ko je treba postaviti proizvodno linijo za nov iz- delek. Dela torej tisto, česar na trgu ni mogoče kupiti, in je sokreator Industrije 4.0. Skoraj polovica od 70 zapo- slenih ima univerzitetno ali višjo izobrazbo. Etrini inže- nirji s krmilniki in z roboti, ki jih izdelujejo znana svetov- na podjetja, glede na zahtevo naročnika razvijejo strojno in elektronsko rešitev, jo v svo- jih prostorih preizkusijo in prilagodijo ter nato namesti- jo pri naročniku. Izobrazijo tudi delavce pri naročnikih in potem poskrbijo še za vzdrže- vanje. Za nekatere naročni- ke strojne in avtomatizirane rešitve naredijo po njihovih navodilih, za druge rešitve izdelajo sami. Seznam na- prav, ki so jih avtomatizirali, je zelo dolg. Več zahtevnih naročil so izpolnili za Štore Steel, Plastiko Skaza, KLS Ljubno, Skupino TPV, BSH, Hello Saturnus, Odelo, Gore- nje, Liko, Tiskarno Jesenek, Perutnino Ptuj, Adrio Mobil, Žito, Magnete, pred leti tudi za Alpos … Seznam podjetij je zelo dolg. »Na noge« so postavili toplarno v Celju ter vzpostavili avtomatizi- rano delovanje še v mnogih drugih toplarnah v Sloveniji in tujini. Trenutno izvajajo kar trideset tako imenovanih komercialnih projektov, med katerimi je največji izdelava linije za proizvodnjo pame- tnih prezračevalnih naprav Mikrovent. Od avtomobilske do vojaške industrije Etra na tujih trgih ne ustva- ri veliko prihodkov, vendar v Sloveniji dela predvsem za izvoznike. V preteklosti je največ sodelovala s podjetji iz avtomobilske industrije, za katere veliko dela še danes, a so med njenimi naročniki tudi družbe, ki se ukvarjajo z živilsko, metalurško, s papir- no in kemijsko dejavnostjo, že več let dela tudi za vojaško industrijo. Franc Preložnik pravi, da krize v avtomobil- ski industriji niti ne čutijo, saj morajo podjetja, ki delujejo v tej dejavnosti, zaradi pomanj- kanja delovne sile poskrbeti za čim večjo avtomatizacijo proizvodnje. »Naše podjetje se lahko zelo hitro prilagodi trgu. Če ne delamo robotskih celic za sestavo avtomobil- skih luči ali sedežev, lahko delamo napredne sisteme za pakiranje jabolk ali pa na- prave za proizvodnjo vodika. Nismo torej vezani na dolo- čeno industrijo,« pravi Moj- ca Golež, ki je v družinskem podjetju vodja informatike in razvojnih projektov. Pri tem poudarja, da v zadnjem času dobivajo vedno več naročil tudi za robotske celice, pove- zane z logističnimi rešitvami. V Sloveniji je še nekaj pod- jetij, a ne veliko, ki so spo- sobna narediti takšne robot- ske celice, kot jih izdelujejo V Cetisu najvišje dividende doslej Čeprav so si lastniki Cetisa letos enkrat že izplačali dividende, so se na nedavni seji skupščine odločili, da si bodo razdelili še nekaj bilančnega dobička. Skupaj bo tako v celjski družbi letošnja dividenda na del- nico znašala 52,59 evra bruto, kar je največ doslej. Za drugo letošnjo sejo skupščino delničarjev je sicer upravni odbor Cetisa tako kot lani pre- dlagal, naj bilančni dobiček ostane nerazpore- jen, ker podjetje potrebuje denar za naložbe in ker je dobilo državno pomoč za premagovanje energetske krize. Lani je upravni odbor kot ra- zlog za neizplačilo dividend navedel enake ra- zloge in z izjemo države so lastniki, med kate- rimi ima največ, približno 76 odstotkov delnic v lasti ljubljanske družba MSIN, takšen sklep podprli. Letos so se odločili drugače, čeprav so marca letos že bili deležni visokih dividend. Znašale so 30 evrov bruto na delnico. To je bila najvišja dividenda, ki so jo do letos dobili delničarji Cetisa, saj so si v letih prej izplačali le manjši delež bilančnega dobička. Tudi na drugi seji so se soglasno odločili, da si bodo razdelili še nekaj milijonov evrov. Za dividende bodo namenili 4,5 milijona evrov dobička, ki ga je podjetje ustvarilo do vključno leta 2022. Bruto dividenda bo znašala 22,50 evra. Cetis zadnja leta posluje zelo dobro. Predlani je prvič presegel mejo 60 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje in ustvaril 18,7 milijona evrov čistega dobička. Lani je prihodke še po- večal, znašali so 68,2 milijona evrov, čistega dobička je bilo za približno dva milijona evrov manj. Na seji skupščine so delničarji soglašali tudi s sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi z izvršnim direktorjem Radenkom Mijatovićem, ki je do zdaj polovico svojega delovnega časa opravljal naloge direktorju tudi v hčerinski družbi Cetis Flex. Od 1. septembra bo za polni delni čas zaposlen samo v Cetisu. Predstavniki državnih podjetij predloga o sklenitvi nove pogodbe z Mijatovićem niso podprli. JI Franc Preložnik: »V tridesetih letih je Etra naredila izjemen razvoj. Da- nes je povsem drugačno podjetje, kot je bila na začetku. Konkurence se ne bojimo, saj vemo, da delamo dobro, a tudi projektov je na trgu veliko.« (Foto: arhiv NT/Sherpa) »Ko delamo avtomatizacijo industrijskih linij, vemo, kaj naročnik pričakuje od nas. Zaradi žalske fontane piva nismo spali, saj so bili pritiski zelo veliki,« priznava direktor. Obdržali mesto med najboljšimi Gospodarstvo savinjske regije se tudi po lanskem poslovanju uvršča med najboljše v državi. Največja po številu družb, pod- jetnikov in zaposlenih ter po ustvarjenih prihodkih je bila osrednjeslovenska regija. Neto čisti dobiček te regije je pri družbah znašal 3,194 milijarde evrov, pri podjetni- kih pa 126 milijonov evrov. Najvišjo neto dodano vrednost na zaposlenega so ustva- rile družbe iz posavske regije, znašala je 76.139 evrov, najvišja neto dodana vrednost med podjetniki je bila v koroški regiji. Družbe savinjske regije že nekaj let dose- gajo približno 10 odstotkov ekonomske moči slovenskega gospodarstva in se po številu družb ter zaposlenih uvrščajo za osrednje- slovensko in podravsko regijo. Po obsegu prihodkov, odhodkov in bilančni vsoti je na drugem mesto, za osrednjeslovensko regijo. Lani je v savinjski regiji poslovalo 10,3 odstot- ka vseh slovenskih družb, ki so zaposlovale 12 odstotkov vseh zaposlenih ter ustvarile 10,4 odstotka vseh prihodkov in 7,5 odstotka ali pol milijarde evrov neto čistega dobička. V zbirni bilanci sredstev ter obveznosti vseh družb v Sloveniji je malo manj kot desetina sredstev oziroma obveznosti pripadala druž- bam iz savinjske regije. Neto dodana vrednost na zaposlenega je v družbah znašala 52.468 evrov, pri podjetnikih 21.259 evrov. Na področju plačilne discipline in likvi- dnosti so se razmere v savinjski regiji lani poslabšale. V povprečju je bilo za 4,9 odstot- ka več družb z neporavnanimi obveznostmi kot leto prej, povprečni zneski blokad so bili večji za približno petino. Konec leta je imela blokiran transakcijski račun vsaka 26. druž- ba, na ravni Slovenije pa vsaka 33. družba. Lani je imelo neporavnane obveznosti tudi več podjetnikov in nekoliko višji kot v letu 2022 so bili tudi povprečni dnevni zneski. Konec leta je imel blokiran transakcijski ra- čun vsak 33. podjetnik, v Sloveniji pa vsak 38. podjetnik. JI V Etri največjo skrb namenjajo zaposlenim. Vsako leto za njihovo izobraževanje namenjajo veliko denarja, po- memben delež prihodkov vlagajo v raziskave in razvoj. Lastniki že vsa leta v razvoj vlagajo tudi celoten dobiček. »Zaposleni so naše največje bogastvo in uspešna so lahko le tista podjetja, ki temeljijo na znanju svojih kadrov,« poudarja Franc Preložnik. (Foto: Andraž Purg) Novi TEDNIK št. 26 27. 6. 2024  COLOR CMYK stran 4 4 Št. 26, 27. junij 2024 GOSPODARSTVO »Podjetništvo je kot vzpon na visoko goro. Ko si spodaj, si prepričan, da nikoli ne boš prišel do vrha. Tudi ko začneš hoditi, se ti večkrat zdi, da si se izgu- bil, a potem vedno najdeš pravo pot. Ko si na vrhu, pa je zadovoljstvo neizmerno,« pravi Franc Preložnik, solastnik in direktor celjskega podjetja Etra. Podjetje letos praznuje 30 let. Na začetku sta bila samo dva, on in drugi solastnik Jani Glavač, ki sta se ukvarjala predvsem z vzdrževanjem industrijske elektronike. Zdaj je osrednja dejavnost podjetja izvajanje inte- ligentnih proizvodnih sistemov. Pri tem se uvršča med najpomembnejša podjetja v Sloveniji. A je zelo dobro zapisano tudi v tujini. Zaposluje že približno 70 ljudi, v podjetju delajo ali so z njim povezani otroci obeh lastnikov in vsak od njih je na svojem področju vrhunski strokovnjak. JANJA INTIHAR Družinsko podjetje Etra iz Celja Že trideset let v službi razvoja Franc Preložnik pravi, da se je kmalu po ustanovitvi podjetja hotel preusmeriti v telekomunikacije, a si je k sreči premislil. Osnovno dejavnost je razširil na avto- matizacijo industrijskih pro- cesov in navezal stike z mno- gimi podjetji, med katerimi je bil in je še vedno zelo po- memben Siemens. Etra je na- mreč že od leta 2007 njegov pooblaščeni partner. Zaradi nemške multinacionalke, ki je največje inženirsko podje- tje v Evropi, so v Etri pri pro- izvodnih linijah začeli uvaja- ti tudi krmilne in nadzorne sisteme. Po tem so še vedno prepoznavni in cenjeni in so med najboljšimi v Sloveniji. Avtomatizacija industrij- skih procesov je pravzaprav pomenila začetek rasti in razvoja Etre, ki sta se po kratkem zastoju zaradi krize nadaljevala leta 2013 s širi- tvijo storitev na inteligentne proizvodne sisteme, to je na izdelovanje robotskih linij in robotskih celic ter nadzor- nih in merilnih naprav za industrijo. Digitalizacijo je v proizvodne sisteme uvajala že v letih, ko so marsikje o tem šele razmišljali. Pridobila je tudi vse najpomembnejše standarde kakovosti, tudi okoljskega. Največji napredek se je zgodil z gradnjo novih proi- zvodnih in poslovnih prosto- rov v industrijski coni v Bu- kovžlaku. »V najbolj kriznih časih, ko je bilo težko dobiti nove posle, smo gradili še novo stavbo. Bilo je kar ne- kaj težav, a nam je uspelo,« se spominja Preložnik. Podjetje je takrat izvajalo nekaj zelo pomembnih projektov, delalo je v šestih najetih zgradbah v različnih krajih po regiji in leta 2011 mu je končno uspe- lo združiti vso proizvodnjo v Celju. Delajo, česar na trgu ni mogoče kupiti Etra nima svojih izdelkov, ampak je v pomoč industriji takrat, ko je treba postaviti proizvodno linijo za nov iz- delek. Dela torej tisto, česar na trgu ni mogoče kupiti, in je sokreator Industrije 4.0. Skoraj polovica od 70 zapo- slenih ima univerzitetno ali višjo izobrazbo. Etrini inže- nirji s krmilniki in z roboti, ki jih izdelujejo znana svetov- na podjetja, glede na zahtevo naročnika razvijejo strojno in elektronsko rešitev, jo v svo- jih prostorih preizkusijo in prilagodijo ter nato namesti- jo pri naročniku. Izobrazijo tudi delavce pri naročnikih in potem poskrbijo še za vzdrže- vanje. Za nekatere naročni- ke strojne in avtomatizirane rešitve naredijo po njihovih navodilih, za druge rešitve izdelajo sami. Seznam na- prav, ki so jih avtomatizirali, je zelo dolg. Več zahtevnih naročil so izpolnili za Štore Steel, Plastiko Skaza, KLS Ljubno, Skupino TPV, BSH, Hello Saturnus, Odelo, Gore- nje, Liko, Tiskarno Jesenek, Perutnino Ptuj, Adrio Mobil, Žito, Magnete, pred leti tudi za Alpos … Seznam podjetij je zelo dolg. »Na noge« so postavili toplarno v Celju ter vzpostavili avtomatizi- rano delovanje še v mnogih drugih toplarnah v Sloveniji in tujini. Trenutno izvajajo kar trideset tako imenovanih komercialnih projektov, med katerimi je največji izdelava linije za proizvodnjo pame- tnih prezračevalnih naprav Mikrovent. Od avtomobilske do vojaške industrije Etra na tujih trgih ne ustva- ri veliko prihodkov, vendar v Sloveniji dela predvsem za izvoznike. V preteklosti je največ sodelovala s podjetji iz avtomobilske industrije, za katere veliko dela še danes, a so med njenimi naročniki tudi družbe, ki se ukvarjajo z živilsko, metalurško, s papir- no in kemijsko dejavnostjo, že več let dela tudi za vojaško industrijo. Franc Preložnik pravi, da krize v avtomobil- ski industriji niti ne čutijo, saj morajo podjetja, ki delujejo v tej dejavnosti, zaradi pomanj- kanja delovne sile poskrbeti za čim večjo avtomatizacijo proizvodnje. »Naše podjetje se lahko zelo hitro prilagodi trgu. Če ne delamo robotskih celic za sestavo avtomobil- skih luči ali sedežev, lahko delamo napredne sisteme za pakiranje jabolk ali pa na- prave za proizvodnjo vodika. Nismo torej vezani na dolo- čeno industrijo,« pravi Moj- ca Golež, ki je v družinskem podjetju vodja informatike in razvojnih projektov. Pri tem poudarja, da v zadnjem času dobivajo vedno več naročil tudi za robotske celice, pove- zane z logističnimi rešitvami. V Sloveniji je še nekaj pod- jetij, a ne veliko, ki so spo- sobna narediti takšne robot- ske celice, kot jih izdelujejo V Cetisu najvišje dividende doslej Čeprav so si lastniki Cetisa letos enkrat že izplačali dividende, so se na nedavni seji skupščine odločili, da si bodo razdelili še nekaj bilančnega dobička. Skupaj bo tako v celjski družbi letošnja dividenda na del- nico znašala 52,59 evra bruto, kar je največ doslej. Za drugo letošnjo sejo skupščino delničarjev je sicer upravni odbor Cetisa tako kot lani pre- dlagal, naj bilančni dobiček ostane nerazpore- jen, ker podjetje potrebuje denar za naložbe in ker je dobilo državno pomoč za premagovanje energetske krize. Lani je upravni odbor kot ra- zlog za neizplačilo dividend navedel enake ra- zloge in z izjemo države so lastniki, med kate- rimi ima največ, približno 76 odstotkov delnic v lasti ljubljanske družba MSIN, takšen sklep podprli. Letos so se odločili drugače, čeprav so marca letos že bili deležni visokih dividend. Znašale so 30 evrov bruto na delnico. To je bila najvišja dividenda, ki so jo do letos dobili delničarji Cetisa, saj so si v letih prej izplačali le manjši delež bilančnega dobička. Tudi na drugi seji so se soglasno odločili, da si bodo razdelili še nekaj milijonov evrov. Za dividende bodo namenili 4,5 milijona evrov dobička, ki ga je podjetje ustvarilo do vključno leta 2022. Bruto dividenda bo znašala 22,50 evra. Cetis zadnja leta posluje zelo dobro. Predlani je prvič presegel mejo 60 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje in ustvaril 18,7 milijona evrov čistega dobička. Lani je prihodke še po- večal, znašali so 68,2 milijona evrov, čistega dobička je bilo za približno dva milijona evrov manj. Na seji skupščine so delničarji soglašali tudi s sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi z izvršnim direktorjem Radenkom Mijatovićem, ki je do zdaj polovico svojega delovnega časa opravljal naloge direktorju tudi v hčerinski družbi Cetis Flex. Od 1. septembra bo za polni delni čas zaposlen samo v Cetisu. Predstavniki državnih podjetij predloga o sklenitvi nove pogodbe z Mijatovićem niso podprli. JI Franc Preložnik: »V tridesetih letih je Etra naredila izjemen razvoj. Da- nes je povsem drugačno podjetje, kot je bila na začetku. Konkurence se ne bojimo, saj vemo, da delamo dobro, a tudi projektov je na trgu veliko.« (Foto: arhiv NT/Sherpa) »Ko delamo avtomatizacijo industrijskih linij, vemo, kaj naročnik pričakuje od nas. Zaradi žalske fontane piva nismo spali, saj so bili pritiski zelo veliki,« priznava direktor. Obdržali mesto med najboljšimi Gospodarstvo savinjske regije se tudi po lanskem poslovanju uvršča med najboljše v državi. Največja po številu družb, pod- jetnikov in zaposlenih ter po ustvarjenih prihodkih je bila osrednjeslovenska regija. Neto čisti dobiček te regije je pri družbah znašal 3,194 milijarde evrov, pri podjetni- kih pa 126 milijonov evrov. Najvišjo neto dodano vrednost na zaposlenega so ustva- rile družbe iz posavske regije, znašala je 76.139 evrov, najvišja neto dodana vrednost med podjetniki je bila v koroški regiji. Družbe savinjske regije že nekaj let dose- gajo približno 10 odstotkov ekonomske moči slovenskega gospodarstva in se po številu družb ter zaposlenih uvrščajo za osrednje- slovensko in podravsko regijo. Po obsegu prihodkov, odhodkov in bilančni vsoti je na drugem mesto, za osrednjeslovensko regijo. Lani je v savinjski regiji poslovalo 10,3 odstot- ka vseh slovenskih družb, ki so zaposlovale 12 odstotkov vseh zaposlenih ter ustvarile 10,4 odstotka vseh prihodkov in 7,5 odstotka ali pol milijarde evrov neto čistega dobička. V zbirni bilanci sredstev ter obveznosti vseh družb v Sloveniji je malo manj kot desetina sredstev oziroma obveznosti pripadala druž- bam iz savinjske regije. Neto dodana vrednost na zaposlenega je v družbah znašala 52.468 evrov, pri podjetnikih 21.259 evrov. Na področju plačilne discipline in likvi- dnosti so se razmere v savinjski regiji lani poslabšale. V povprečju je bilo za 4,9 odstot- ka več družb z neporavnanimi obveznostmi kot leto prej, povprečni zneski blokad so bili večji za približno petino. Konec leta je imela blokiran transakcijski račun vsaka 26. druž- ba, na ravni Slovenije pa vsaka 33. družba. Lani je imelo neporavnane obveznosti tudi več podjetnikov in nekoliko višji kot v letu 2022 so bili tudi povprečni dnevni zneski. Konec leta je imel blokiran transakcijski ra- čun vsak 33. podjetnik, v Sloveniji pa vsak 38. podjetnik. JI V Etri največjo skrb namenjajo zaposlenim. Vsako leto za njihovo izobraževanje namenjajo veliko denarja, po- memben delež prihodkov vlagajo v raziskave in razvoj. Lastniki že vsa leta v razvoj vlagajo tudi celoten dobiček. »Zaposleni so naše največje bogastvo in uspešna so lahko le tista podjetja, ki temeljijo na znanju svojih kadrov,« poudarja Franc Preložnik. (Foto: Andraž Purg) Novi TEDNIK št. 26 27. 6. 2024  COLOR CMYK stran 5 5 Št. 26, 27. junij 2024 GOSPODARSTVO Več o delovnih mestih najdete na trgotur.si Več o delovnih mestih najdete na trgotur.si C M Y CM MY CY CMY K oglas_08.05.2023.pdf 1 8. 05. 2023 18:40:49 v Etri, vendar jih običajno nekaj združi moči in delajo skupaj. Celjsko podjetje vse naredi samo. »Težava pri ta- kšnih projektih je, da plačilo zanje dobimo šele takrat, ko so vse, tudi najmanjše na- pake odpravljene in je linija nameščena pri naročniku. Izdelavo torej fi nanciramo sami,« pojasnjuje Franc Pre- ložnik. Sestavne dele veči- noma kupujejo v tujini, saj želijo naročniki na primer robota izbranega proizvajal- ca. Zato imajo certifi kate za vse večje proizvajalce robo- tov. »Moramo se pohvaliti, da smo na področju robotike v slovenskem vrhu. Za to je za- služen sin Matjaž Preložnik, ki je v Etri vodja robotike,« še dodaja Preložnik, ki je zelo ponosen tudi na najmlajše- ga sina Domna Preložnika. Kot mlad raziskovalec dela v laboratoriju za slikovne teh- nologije na ljubljanski fakul- teti za elektrotehniko. V svoji doktorski disertaciji, ki jo pri- pravlja, se ukvarja z uporabo umetne inteligence v medici- ni. V podjetju računajo, da bo po končanem izobraževanju svoje izkušnje in znanje pre- nesel tudi v Celje. Zaradi žalske fontane niso spali V Etri se lahko pohvalijo tudi s številnimi napravami, ki so jih razvili sami, od di- namične tehtnice za vagone do medicinskega aparata za razvoj mišičevja, pa mleko- mata, vinomata in aparata za zdrave napitke. »Trenu- tno razvijamo nekaj novih naprav, ki jih zaenkrat še ne bom razkril. Moram pouda- riti, da so vsi naši projekti inovativni. Marsikatero našo rešitev so uporabila tuja pod- jetja, vendar se ne jezim. Na- sprotno. Ponosen sem, da se tujci zanimajo za naše delo in nas posnemajo,« poudarja Preložnik. Doslej najtežji projekt, pra- vi, je bila fontana piva v Žal- cu. A ne zaradi tehnologije, ki je sicer zahtevna, saj je pivo pijača s posebnimi lastnost- mi. »Projekt je bil težek za- radi medijske odmevnosti in odgovornosti do ljudi v Žalcu, ki so se odločili za fontano in pravzaprav niti niso vedeli, kaj bo nastalo. Ko delamo avtomatizacijo industrijskih linij, je povsem drugače, saj vemo, kaj naročnik pričakuje od nas. Zaradi fontane nismo spali, saj so bili pritiski zelo veliki,« priznava direktor. Vedno več razvojnih projektov Poleg komercialnih projek- tov se v Etri že dlje časa lote- vajo tudi razvojnih projektov. »Koncept naših razvojnih pro- jektov se je v zadnjem času nekoliko spremenil. Imamo tehnološko platformo, kjer zbiramo izzive, ki jih ima- jo podjetja, a za njihove re- šitve nimajo dovolj lastnih sredstev. Na tej tehnološki platformi zbiramo ideje in oblikujemo partnerstva. Ko država objavi razpis, za ka- terega ugotovimo, da bi nam ustrezal, se prijavimo. Torej vemo, kaj potrebujemo in kakšne rešitve iščemo,« po- jasnjuje Mojca Golež. Takšen način dela je oči- tno pravi, saj je podjetje s partnerji zelo uspešno pri pridobivanju evropskega de- narja za razvojne projekte. Trenutno imajo na mizi kar osem projektov. Med bolj za- nimivimi je naprava, ki so jo poimenovali SEAEN. Videti bo kot boja, v njeni notranjo- sti bo generatorski sklop, ki ga bo gnalo gibanje valov. Gre torej za proizvodnjo električ- ne energije iz energije valov. »Cilj projekta je zlasti omogo- čiti dostop do energije tistim, ki se na odmaknjenih obmor- skih krajih ne morejo vklju- čevati v električno omrežje. Na področju pridobivanja električne energije iz energi- je valovanja smo veliko dela- li že prej ter pridobili veliko znanja in izkušenj. Naredili smo tudi nekaj prototipov in jih tudi preizkusili, a so bile naprave drage in zapletene. V novem projektu smo te naprave nadgradili. Projekt je v fazi testiranja prototipa, končni izdelek pričakujemo prihodnje leto,« napoveduje Goleževa. Že letos bodo v Etri končali projekt Lion, ki ga izvajajo v sodelovanju s celjskim pod- jetjem Emo frite in za katere- ga tako kot za projekt SEAEN fi nančna sredstva zagotavlja- ta država in Evropske unija iz mehanizma za okrevanje in odpornost. V Emu frite želijo razviti še bolj kakovo- stno surovino za nastanek emajlov in keramičnih pre- vlek in delajo kemični inže- niring, Etra bo poskrbela za tehnologijo. Pri projektu Lion je vodja za razvoj digitalnega sistema Primož Glavač, sin solastni- ka Janija Glavača, ki v Etri opravlja delo komercialnega direktorja in je zaslužen tudi za uspešno izvedbo žalske fontane piva. Drugi sin To- maž Glavač v podjetju skrbi za področje logistike. Etra v okviru kompetenč- nega centra Robofl ex sodelu- je tudi v projektu celjske ob- čine Mag-net, katerega cilj je ustaviti beg možganov iz Ce- lja. Vključila se je tudi v dva projekta na področju uporabe magnetov v industriji, ki se bosta začela jeseni. Septem- bra se bo začel tudi projekt Nachip, katerega cilj je po- spešiti in okrepiti inovacije, povezane z uporabo vodika. Mojca Golež: »V Etri vzgajamo kader za prihodnost. Štipendiramo dijake in študente ter tistim, ki se izkažejo pri nas na praksi, ponudimo službo. Najbrž smo tudi zato eno redkih pod- jetij, ki nima težav s pomanjkanjem kadrov.« (Foto: arhiv Etre) Podjetniki o izzivih gospodarstva Znanstveniki in gospodarstvenikov iz diaspore in Slovenije so se na svoji že tradicionalni konferenci letos srečali v Vojniku. (Foto: Andraž Purg) Podjetje Mik iz Vojnika je minuli konec tedna go- stilo konferenco sloven- skih znanstvenikov in go- spodarstvenikov iz tujine in Slovenije. Srečanje je v sodelovanju s Slovenian Global Business Network, z Gospodarsko zbornico Slovenije, Inštitutom Jožef Stefan in Univerzo Alma Mater Europaea pripravil Svetovni slovenski kon- gres. Svetovni slovenski kon- gres tovrstne konference pripravlja že od leta 1999. Z njimi želi okrepiti povezave domačih znanstvenikov in gospodarstvenikov z uspe- šnimi slovenskimi rojaki po svetu. Osrednja tema konference v Vojniku je bila Tehnološki in trajnostni razvoj – per- spektiva znanosti in gospo- darstva. Udeleženci srečanja so opozorili na pasti, ki jih lahko predstavljajo evropski zeleni dogovor in prizadeva- nja za nizkoogljično druž- bo, če bodo ta prizadevanja ostala le območju Evropske unije. Morala bi postati glo- balna zaveza, so poudarili. Govorili so tudi o vlaganju v raziskave, o inovacijah in podpornem okolju, ki ga dr- žava nudi osnovnim in upo- rabnim raziskavam. Pri tem so poudarili, da marsikdo od gospodarstvenikov in znan- stvenikov, ki živijo v tujini, razmišlja o vrnitvi v domovi- no, a bo to mogoče le, če bo Slovenija najprej pripravila primerno podporno delovno okolje zanje. JI »V najbolj kriznih časih, ko je bilo težko dobiti nove posle, smo gradili še novo stavbo. Bilo je kar nekaj težav, a nam je uspelo,« se spominja Preložnik. Lastniki Cinkarne Celje zamenjali svoje nadzornike Medtem ko bodo lastniki Cetisa na izplačilo dividend morali počakati do 20. av- gusta, bodo lastniki Cinkar- ne Celje denar dobili jutri, v petek. Na nedavni seji skupščine so se odločili, da si bodo tako kot delničarji Cetisa letos dividende iz- plačali dvakrat. Zamenjali so tudi svoje predstavnike v nadzornem svetu. Cinkarna v letu 2023 ni iz- plačala dividend, je pa takoj v začetku letošnjega leta skli- cala izredno sejo skupščine, na kateri so se njeni lastniki odločili, da si bodo razdeli- li malo več kot 25 milijonov evrov bilančnega dobička iz leta 2022. Bruto dividenda na delnico je znašala 3,20 evra. Bilančni dobiček cinkarne je konec lanskega leta znašal malo več kot 38 milijonov evrov. Velik del tega dobička je delničarjem izplačala že fe- bruarja, za še eno delitev je tokrat namenila 7 milijonov evrov. Bruto dividenda na delnico znaša 0,90 evra. Ker je februarja odstopil član nadzornega sveta Mi- tja Svoljšak, ki je zastopal Slovenski državni holding (SDH), so delničarji za novo nadzornico imenovali Melito Malgaj. Namesto nadzorni- kov Luke Gaberščika in Ma- ria Gobba, ki se jima mandat izteka letos, so na predlog SDH za nova člana nadzorne- ga sveta imenovali Boštjana Furlana iz ljubljanske družbe Hella Saturnus in Dubravko Derossi Uršič iz Modre za- varovalnice. Dodatno so na zahtevo Modre zavarovalni- ce odpoklicali nadzornika Davida Kastelica in na njego- vo mesto imenovali Tomaža Berločnika. Poleg odločitve o izplačilu dodatnih dividend je delni- čarje Cinkarne Celje zagoto- vo razveselila tudi novica, da je Evropska komisija objavila predlog o uvedbi carin za ki- tajske proizvajalce titanovega dioksida. Carine naj bi bile od 14,4- do 39,7-odstotne. Kot je znano, je skoraj celotna in- dustrija pigmenta titanovega dioksida v Evropski uniji že nekaj časa v rdečih številkah. Cinkarna je bila lani med redkimi podjetji, ki so imela dobiček. Letos se razmere na evropskem trgu nekoliko iz- boljšujejo in cinkarni je zato v drugem trimesečju uspelo povečevati vrednost izvoza. Carine bi vsekakor koristile Cinkarni Celje, saj je njen glavni izdelek pigment tita- novega dioksida in so njeni prihodki in dobiček zato zelo povezani s ceno titanovega dioksida na svetovnih trgih. JI Novi TEDNIK št. 26 27. 6. 2024  COLOR CMYK stran 6 6 Št. 26, 27. junij 2024 IZ NAŠIH KRAJEV Začetek obnove Razlagove ulice Napoved razpisa ministr- stva za gospodarstvo, turi- zem in šport za športno infra- strukturo je tako spremenila višino in pogoje sofinancira- nja Stadiona Z'dežele. Za- maknjena je tudi časovnica napovedanega razpisa mini- strstva za kulturo za obnovo kulturne dediščine, kar vpli- va na spremembo časovni- ce za obnovo Stare grofije. »Upoštevati je bilo treba tudi napoved ministrstva za oko- lje, podnebje in energijo gle- de energetske obnove stavb. Mestna občina Celje se je na pozivu European Urban Ini- ciative s projektom Mag-net uvrstila v družbo izbranih 22 mest iz Evrope in pridobila sredstva v višini 4,5 milijona evrov za vzpostavitev urba- ne inovacijske mreže, ki bo prispevala k preprečevanju bega možganov, spodbujala inovacije, odgovorno podje- tništvo in skrbela za vključu- joč lokalni razvoj,« pravijo v Mestni občini Celje. Občina z rebalansom za leto 2025 preureja še naložbi v Razlagovo ulico in Cesto v Lokrovec, dodaja naložbo v most Toper v sklopu proti- poplavnih ukrepov, preraz- Zadnja seja pred počitnicami Zelenice na pločnike in javne poti poreja pa sredstva za nakupe poslovnih in stanovanjskih prostorov. V rebalansu pro- računa se tako za letos načr- tovani skupni prihodki znižu- jejo v višini 434 tisoč evrov, odhodki pa v višini 397 evrov. Tudi na tokratni seji ni šlo brez odločitev, ki se nanašajo na javne ustanove. Na Javno podjetje Zelenice so namreč prenesli del službe redne- ga vzdrževanja cest. Gre za spremembo odloka o načinu upravljanja gospodarske jav- ne službe rednega vzdrževa- nja občinskih cest v mestni občini Celje. Po odloku to službo izvaja Javno podjetje Vodovod-kanalizacija, vzdr- ževanje obcestne vegetacije pa družba Zelenice. S spre- membo odloka bodo Zeleni- ce stalno izvajale tudi zimsko službo v delu, ki se nanaša na javne poti, pločnike in parki- rišča, kar se je lani izkazalo za uspešno tako s finančnega kot z izvedbenega vidika, pra- vijo v občini. Kdo je posloval dobro in kdo slabše? Sicer pa so javna podjetja v lasti občine dobro poslova- la v zadnjem obdobju. Temu poslovanju je bilo na predpo- čitniški seji namenjeno kar nekaj časa. Družba Celeia, ki opravlja gospodarsko javno službo izvajanja počitniških kolonij za zdravstveno in so- cialno ogrožene predšolske otroke in učence s stalnim bivališčem v MOC, je lani s svojo matično enoto na Hrva- škem in s poslovno enoto v Celju poslovala z minimalnim dobičkom. Pred obravnavo poslovanja družbe so svetni- ki sprejeli tudi srednjeročni in dolgoročni načrt izvajanja de- javnosti počitniških kolonij in šol v naravi. Tudi javno podje- tje Zelenice je lani poslovalo z dobičkom, tega je bilo malo več kot 177 tisoč evrov, sve- tniki pa so potrdili, da bo po- lovico dobička namenjenega razvoju in posodobitvi poslo- vanja, preostali del bo ostal nerazporejen. Prav tako je lani pozitivno posloval Inkubator Savinjske regije, zabeležil je več kot 38 tisoč evrov bilančnega dobička, ki bo v celoti ostal nerazporejen. Nerazporejen bo ostal tudi bilančni dobiček družbe Nepremičnine Celje, ki ga je 2,5 milijona evrov, ve- čino ga predstavlja preneseni dobiček iz prejšnjih let. Manj- šo bilančno izgubo v višini malo več kot 15 tisoč evrov je v lanskem poslovnem letu izkazala družba ZPO Celje. Ta bo po sklepu mestnega sveta ostala nepokrita. Mestni svet je s sklepom tudi potrdil stro- škovne in minimalne cene go- spodarjenja z javnimi objekti za leto 2024. Hkrati je poo- blastil nadzorni svet družbe, da v okviru sprejete politike subvencioniranja cene javnih objektov za leto 2024 sprejme cenike uporabe javnih objek- tov za izvajanje programov. Poslovanje Energetike ni ogroženo Pričakovano bilančno izgu- bo, ki je posledica turbulen- tnega dogajanja na globalnem trgu zemeljskega plina v minu- lih letih, je v letu 2023 zabele- žila družba Energetika Celje. Ta je znašala malo več kot 888 tisoč evrov. Poslovanje druž- be zaradi izgube ni ogroženo, izgubo pa namerava pokrivati z načrtovanim poslovanjem v naslednjih letih. Zaradi del- ne umiritve razmer na ener- getskem trgu in posameznih ustreznih poslovnih odločitev je družba že konsolidirala svoje poslovanje, ki je stabil- no in beleži pozitiven rezultat v prvih mesecih tega leta, tak trend pa je mogoče pričakova- ti tudi v nadaljevanju. Mestni svet je za vsa obravnavana podjetja potrdil revidirana le- tna poročila in podelil razre- šnico upravam ter nadzornim svetom podjetij. CELJE – Jutri, v petek, se bo začela obsežna prenova Razlagove ulice v Celju. Gradbena dela bodo vključevala preno- vo tlakov in komunalne infrastrukture, namesti- tev nove urbane opreme, podzemnih zabojnikov za smeti ter nove javne razsvetljave. V času grad- benih del bo na območju spremenjen prometni re- žim, na posameznih od- sekih bo popolna zapora prometa. Prenova bo trajala približno leto. V prvem delu bo izvajalec opravljal gradbena dela levo od Pleteršnikove ulice do ostrega ovinka v Razlagovi ulici (v sme- ri proti Savinjskemu nabrežju). Trajala bodo približno tri me- sece. Dela v drugi fazi bodo potekala od ovinka do križišča s Savinjsko ulico, v tretji fazi pa desno od Pleteršnikove uli- ce do Hotela Evropa. Začetek za zadnjo fazo je predviden ja- nuarja 2025. V času gradbenih del bo veljala popolna zapora prometa, omogočen bo do- stop za intervencijska vozila in dostavo, do vseh objektov bodo zagotovljeni tudi pre- hodi za pešce. Vsi stanovalci z območja Razlagove ulice, ki so imeli pravico parkirati znotraj dvorišč, bodo lahko v času prenove uporabljali bližnja javna parkirišča, kjer jim bo parkiranje omogočeno s posebnimi dovolilnicami. Smetiščni zabojniki bodo v času gradnje nameščeni na drugih bližnjih lokacijah, o čemer bodo stanovalci pra- vočasno obveščeni. SŠol CELJE – Od preteklega tedna je odprto priljublje- no igrišče v Mestnem par- ku Celje, in sicer pri ledeni dvorani in teniških igriščih. Celjska občina je igrišče uradno odprla z otroki iz Vrtca Tončke Čečeve – enote Center. Kot je znano, je lan- sko poletno neurje uničilo igrišče. Občina je v sodelovanju z Javnim podjetjem Zelenice odpravila škodo ter uredila okolico: »V celoti smo od- stranili z muljem poplavljen rečni prodec in po celotni po- vršini igrišča nasuli novega. Kupili in namestili smo nova igrala.« Vrednost vseh opra- vljenih del in novih igral je skoraj 81 tisoč evrov. Celjska občina je aprila končala tudi prenovo športnega igrišča pri osnovni šoli na Hudinji, ta teden je odprla tudi pre- novljeno medgeneracijsko igrišče v Brodarjevi ulici. V proces načrtovanja obnove igrišča v Brodarjevi ulici je občina z društvom Prosto- rož vključila predstavnike in prebivalce mestne četrti Dolgo polje. »V mestni četrti Dečkovo naselje, med ulica- mi Pod lipami, Pod gabri in Pod kostanji, bomo obnovili dotrajano igrišče ter uredili poti, postavili klopce in koše za pasje iztrebke. Letos bomo postavili še nova otroška igra- la v sodelovanju s krajevno skupnostjo tudi na Teharjah ter v mestnih četrtih Gaberje in Savinja, obnovo športnega igrišča pa načrtujemo v kra- jevni skupnosti Trnovlje. V letu 2025 načrtujemo obno- vo igrišča v Škapinovi ulici,« še obljubljajo v Mestni občini Celje. SŠol Prenovljeno igrišče po lanskem neurju CELJE – Mestni svetniki so se pretekli teden sestali na za- dnji redni seji pred počitnicami. Potrdili so drugi rebalans letošnjega občinskega proračuna. Razlogi zanj izhajajo iz uskladitve prihodkov in odhodkov z aktualnimi razpisi ministrstev in s pričakovanimi evropskimi sredstvi iz novo pridobljenega projekta. SIMONA ŠOLINIČ Tudi na tokratni seji ni šlo brez odločitev, ki se nanašajo na javne ustanove. (Foto: MOC) Vrednost vseh opravljenih del in novih igral je skoraj 81 tisoč evrov. (Foto: Hana Ocvirk) V času gradbenih del bo popolna zapora prometa. (Foto: MOC) Novi TEDNIK št. 26 27. 6. 2024  COLOR CMYK stran 6 6 Št. 26, 27. junij 2024 IZ NAŠIH KRAJEV Začetek obnove Razlagove ulice Napoved razpisa ministr- stva za gospodarstvo, turi- zem in šport za športno infra- strukturo je tako spremenila višino in pogoje sofinancira- nja Stadiona Z'dežele. Za- maknjena je tudi časovnica napovedanega razpisa mini- strstva za kulturo za obnovo kulturne dediščine, kar vpli- va na spremembo časovni- ce za obnovo Stare grofije. »Upoštevati je bilo treba tudi napoved ministrstva za oko- lje, podnebje in energijo gle- de energetske obnove stavb. Mestna občina Celje se je na pozivu European Urban Ini- ciative s projektom Mag-net uvrstila v družbo izbranih 22 mest iz Evrope in pridobila sredstva v višini 4,5 milijona evrov za vzpostavitev urba- ne inovacijske mreže, ki bo prispevala k preprečevanju bega možganov, spodbujala inovacije, odgovorno podje- tništvo in skrbela za vključu- joč lokalni razvoj,« pravijo v Mestni občini Celje. Občina z rebalansom za leto 2025 preureja še naložbi v Razlagovo ulico in Cesto v Lokrovec, dodaja naložbo v most Toper v sklopu proti- poplavnih ukrepov, preraz- Zadnja seja pred počitnicami Zelenice na pločnike in javne poti poreja pa sredstva za nakupe poslovnih in stanovanjskih prostorov. V rebalansu pro- računa se tako za letos načr- tovani skupni prihodki znižu- jejo v višini 434 tisoč evrov, odhodki pa v višini 397 evrov. Tudi na tokratni seji ni šlo brez odločitev, ki se nanašajo na javne ustanove. Na Javno podjetje Zelenice so namreč prenesli del službe redne- ga vzdrževanja cest. Gre za spremembo odloka o načinu upravljanja gospodarske jav- ne službe rednega vzdrževa- nja občinskih cest v mestni občini Celje. Po odloku to službo izvaja Javno podjetje Vodovod-kanalizacija, vzdr- ževanje obcestne vegetacije pa družba Zelenice. S spre- membo odloka bodo Zeleni- ce stalno izvajale tudi zimsko službo v delu, ki se nanaša na javne poti, pločnike in parki- rišča, kar se je lani izkazalo za uspešno tako s finančnega kot z izvedbenega vidika, pra- vijo v občini. Kdo je posloval dobro in kdo slabše? Sicer pa so javna podjetja v lasti občine dobro poslova- la v zadnjem obdobju. Temu poslovanju je bilo na predpo- čitniški seji namenjeno kar nekaj časa. Družba Celeia, ki opravlja gospodarsko javno službo izvajanja počitniških kolonij za zdravstveno in so- cialno ogrožene predšolske otroke in učence s stalnim bivališčem v MOC, je lani s svojo matično enoto na Hrva- škem in s poslovno enoto v Celju poslovala z minimalnim dobičkom. Pred obravnavo poslovanja družbe so svetni- ki sprejeli tudi srednjeročni in dolgoročni načrt izvajanja de- javnosti počitniških kolonij in šol v naravi. Tudi javno podje- tje Zelenice je lani poslovalo z dobičkom, tega je bilo malo več kot 177 tisoč evrov, sve- tniki pa so potrdili, da bo po- lovico dobička namenjenega razvoju in posodobitvi poslo- vanja, preostali del bo ostal nerazporejen. Prav tako je lani pozitivno posloval Inkubator Savinjske regije, zabeležil je več kot 38 tisoč evrov bilančnega dobička, ki bo v celoti ostal nerazporejen. Nerazporejen bo ostal tudi bilančni dobiček družbe Nepremičnine Celje, ki ga je 2,5 milijona evrov, ve- čino ga predstavlja preneseni dobiček iz prejšnjih let. Manj- šo bilančno izgubo v višini malo več kot 15 tisoč evrov je v lanskem poslovnem letu izkazala družba ZPO Celje. Ta bo po sklepu mestnega sveta ostala nepokrita. Mestni svet je s sklepom tudi potrdil stro- škovne in minimalne cene go- spodarjenja z javnimi objekti za leto 2024. Hkrati je poo- blastil nadzorni svet družbe, da v okviru sprejete politike subvencioniranja cene javnih objektov za leto 2024 sprejme cenike uporabe javnih objek- tov za izvajanje programov. Poslovanje Energetike ni ogroženo Pričakovano bilančno izgu- bo, ki je posledica turbulen- tnega dogajanja na globalnem trgu zemeljskega plina v minu- lih letih, je v letu 2023 zabele- žila družba Energetika Celje. Ta je znašala malo več kot 888 tisoč evrov. Poslovanje druž- be zaradi izgube ni ogroženo, izgubo pa namerava pokrivati z načrtovanim poslovanjem v naslednjih letih. Zaradi del- ne umiritve razmer na ener- getskem trgu in posameznih ustreznih poslovnih odločitev je družba že konsolidirala svoje poslovanje, ki je stabil- no in beleži pozitiven rezultat v prvih mesecih tega leta, tak trend pa je mogoče pričakova- ti tudi v nadaljevanju. Mestni svet je za vsa obravnavana podjetja potrdil revidirana le- tna poročila in podelil razre- šnico upravam ter nadzornim svetom podjetij. CELJE – Jutri, v petek, se bo začela obsežna prenova Razlagove ulice v Celju. Gradbena dela bodo vključevala preno- vo tlakov in komunalne infrastrukture, namesti- tev nove urbane opreme, podzemnih zabojnikov za smeti ter nove javne razsvetljave. V času grad- benih del bo na območju spremenjen prometni re- žim, na posameznih od- sekih bo popolna zapora prometa. Prenova bo trajala približno leto. V prvem delu bo izvajalec opravljal gradbena dela levo od Pleteršnikove ulice do ostrega ovinka v Razlagovi ulici (v sme- ri proti Savinjskemu nabrežju). Trajala bodo približno tri me- sece. Dela v drugi fazi bodo potekala od ovinka do križišča s Savinjsko ulico, v tretji fazi pa desno od Pleteršnikove uli- ce do Hotela Evropa. Začetek za zadnjo fazo je predviden ja- nuarja 2025. V času gradbenih del bo veljala popolna zapora prometa, omogočen bo do- stop za intervencijska vozila in dostavo, do vseh objektov bodo zagotovljeni tudi pre- hodi za pešce. Vsi stanovalci z območja Razlagove ulice, ki so imeli pravico parkirati znotraj dvorišč, bodo lahko v času prenove uporabljali bližnja javna parkirišča, kjer jim bo parkiranje omogočeno s posebnimi dovolilnicami. Smetiščni zabojniki bodo v času gradnje nameščeni na drugih bližnjih lokacijah, o čemer bodo stanovalci pra- vočasno obveščeni. SŠol CELJE – Od preteklega tedna je odprto priljublje- no igrišče v Mestnem par- ku Celje, in sicer pri ledeni dvorani in teniških igriščih. Celjska občina je igrišče uradno odprla z otroki iz Vrtca Tončke Čečeve – enote Center. Kot je znano, je lan- sko poletno neurje uničilo igrišče. Občina je v sodelovanju z Javnim podjetjem Zelenice odpravila škodo ter uredila okolico: »V celoti smo od- stranili z muljem poplavljen rečni prodec in po celotni po- vršini igrišča nasuli novega. Kupili in namestili smo nova igrala.« Vrednost vseh opra- vljenih del in novih igral je skoraj 81 tisoč evrov. Celjska občina je aprila končala tudi prenovo športnega igrišča pri osnovni šoli na Hudinji, ta teden je odprla tudi pre- novljeno medgeneracijsko igrišče v Brodarjevi ulici. V proces načrtovanja obnove igrišča v Brodarjevi ulici je občina z društvom Prosto- rož vključila predstavnike in prebivalce mestne četrti Dolgo polje. »V mestni četrti Dečkovo naselje, med ulica- mi Pod lipami, Pod gabri in Pod kostanji, bomo obnovili dotrajano igrišče ter uredili poti, postavili klopce in koše za pasje iztrebke. Letos bomo postavili še nova otroška igra- la v sodelovanju s krajevno skupnostjo tudi na Teharjah ter v mestnih četrtih Gaberje in Savinja, obnovo športnega igrišča pa načrtujemo v kra- jevni skupnosti Trnovlje. V letu 2025 načrtujemo obno- vo igrišča v Škapinovi ulici,« še obljubljajo v Mestni občini Celje. SŠol Prenovljeno igrišče po lanskem neurju CELJE – Mestni svetniki so se pretekli teden sestali na za- dnji redni seji pred počitnicami. Potrdili so drugi rebalans letošnjega občinskega proračuna. Razlogi zanj izhajajo iz uskladitve prihodkov in odhodkov z aktualnimi razpisi ministrstev in s pričakovanimi evropskimi sredstvi iz novo pridobljenega projekta. SIMONA ŠOLINIČ Tudi na tokratni seji ni šlo brez odločitev, ki se nanašajo na javne ustanove. (Foto: MOC) Vrednost vseh opravljenih del in novih igral je skoraj 81 tisoč evrov. (Foto: Hana Ocvirk) V času gradbenih del bo popolna zapora prometa. (Foto: MOC) Novi TEDNIK št. 26 27. 6. 2024  COLOR CMYK stran 7 7 Št. 26, 27. junij 2024 IZ NAŠIH KRAJEV Razvojna agencija Kozjansko bo prihodnje leto obeležila 25 let delovanja. V tem obdobju sta ji nje- ni ustanoviteljici, Občini Šentjur in Dobje, zaupali številne nove naloge in obveznosti. »V skoraj četrt stoletja smo zrasli v zaupanja vredno javno ustanovo, ki skrbi za razvoj različnih področij v obeh občinah ustanoviteljicah. Naši programi so namenjeni različ- nim generacijam, od zadnje triade osnovnošolcev, delovno aktivnih prebivalcev pa vse do starostnikov oz. upokojencev,« pravi Jure Raztočnik, ki to organi- zacijo vodi vse od leta 2017. TINA STRMČNIK Gradnja na Graščinskem hribu ŠENTJUR – Občina Šentjur želi zagotoviti dovolj povr- šin za stanovanjsko gradnjo. Zato je izdelala Občinski po- drobni prostorski načrt (OPPN) za stanovanjsko sosesko v naselju Ponikva. V soseski, ki je načrtovana na območju, poznanim pod imenom Graščinski hrib, je predvidenih 16 stanovanjskih stavb. Načrtovano je, da bo območje priključeno na sedanjo prometno, komunalno in drugo gospodarsko javno infra- strukturo. Predvidena glavna ulica bo urejena kot odprt javni prostor mešanega prometa, kjer bo imel pešec prednost pred avtomobilom. Ob cesti bo na vsaki strani drevored z vmesnimi parkirnimi prostori, namenjenimi stanovalcem in obiskoval- cem. TS Za vrtec v Novi vasi ŠENTJUR – Občinski svet občine je na zadnji seji spre- jel odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu (OPPN) Nova vas. Slednji bo podlaga za umeščanje novega vrtca in prostorov za tamkajšnjo krajevno skupnost. Občina Šentjur je zaznala potrebe po dodatnih površinah, namenjenim vrtčevskemu varstvu otrok. Pridobila je že idejno zasnovo za večnamenski prostor, ki ne bo namenjen le vrtcu, ampak tudi lokalni skupnosti. »Sprejem OPPN je prvi korak, sedaj bo treba izpeljati projektiranje in komunalno opremlja- nje. Naslednji pomemben korak je pridobivanje denarja za gradnjo,« je pojasnil šentjurski župan mag. Marko Diaci. TS Na sprehod spoznavat kraj ŠMARJE PRI JELŠAH – Društvo za razvoj interpretacije dediščine, turizma in umetnosti Legende je pod okriljem študijskega krožka Legende dreves razvilo samovoden sprehod. Ljudje s pomočjo brezplačne aplikacije CŠOD Mi- sija rešujejo izzive, povezane s spoznavanjem drevesa jelša in kraja Šmarje pri Jelšah, ter dejavno raziskujejo okolico. Člani študijskega krožka so razmišljali o pomenu jelš in iskali načine, kako bi pomen tega drevesa interpretirali tudi drugim. »Jelša raste ob vodi. Te je v Šmarju več kot dovolj. Nemško ime za Jelšingrad je Erlachstein, torej je dvorec dobil ime po jelšah, kraj pa po dvorcu,« je povedala predsednica društva Legende Janja Sivec. Po njenih besedah so člani štu- dijskega krožka informacije črpali predvsem iz knjig, ki opi- sujejo drevesa. »O nesnovni dediščini jelš smo veliko izvedeli iz knjige Ane Marije Kolman z naslovom Drevesa. Na žalost nismo potrdili domneve, da šmarska cerkev in trške hiše sto- jijo na jelševih pilotih, čeprav smo to vprašanje naslovili tudi na več ustanov.« Pod okriljem študijskega krožka je bilo veliko dejavnosti za otroke, ki so tako spoznavali zgodbe o drevesih s poudarkom na jelši. Sprehod, ki je na voljo v aplikaciji CŠOD Misija, tudi po zaključku študijskega krožka ljudem omogoča odkrivanje točk, povezanih z jelšami ter naravno in kulturno dediščino tega vodoljubnega drevesa. Društvo je oblikovalo še en digitaliziran sprehod po Bistrici ob Sotli. Ta sprehod je osredotočen na več drevesnih vrst. TS SE VIDIMO V KNJIŽNICI PRI MIŠKU KNJIŽKU! I ŽKU! 3., 10., 17., 24. in 31. JULIJ OB 10. URI Poletna bralna igra MOJA IZBIRA JE BRANJE: BEREMO POD DREVESOM Počitniška druženja z Gledališčem Pravljičarna, knjigami in prijatelji. NAGRADNI BRALNI POČITNIŠKI BINGO BREZPLAČNO ZA OTROKE OD 5. DO 12. LETA WWW.KNJIZNICA-CELJE.SI ŠENTJUR - Razvojna agencija Kozjansko spodbuja turizem, podjetništvo in izobraževanje Skoraj 25 let za razvoj Šentjurja in Dobja RA Kozjansko je javni za- vod, ki je z namenom pospe- ševanja podjetništva v obči- nah Šentjur in Dobje začel delovati leta 2000, danes pa izvaja več kot 60 različnih programov in projektov. Pod okriljem zavoda de- luje Turistično informacijski center (TIC) Šentjur. Po pre- pričanju direktorja RA Koz- jansko na področju turizma dela majhne, a odmevne korake. »Posvečamo se pred- vsem promociji ponudnikov z našega območja. Letos smo začeli predstavljati ponu- dnike izdelkov ali storitev,« je povedal. Ljudje se lahko naročijo na spletni novičnik s kratkimi informacijami o dogajanju, z namigi o izletih in s predstavitvami ponudni- kov. TIC skrbi še za organi- zacijo različnih prireditev in za pestro dogajanje v kraju. Nedavno je pripravil že dru- go izdajo dogodka z imenom Kul bazar, namenjenega zbli- ževanju različnih kultur. »Ker smo omejeni z denarjem, so dogodki sicer manjši, a zato toliko bolj prisrčni in intimni. Z njimi skušamo popestriti vsakdan naših prebivalcev,« je dejal Raztočnik. Ponosen je na izdelke, ki so bili razviti na pobudo agencije – Guzajeve kave, Ipavčevega čaja, sesta- vljanke o kartografu Blažu Kocenu … Vse to lahko ljudje podarijo za edinstvena darila z lokalnim pridihom. Od mladih do starejših Še ena organizacijska eno- ta RA Kozjansko je Mladinski center Šentjur (MCŠ). Slednji med poletnimi počitnicami že nekaj let zapovrstjo pri- pravlja razpis, kamor se lah- ko prijavijo mladi, ki želijo počitniško delo opravljati v javnih zavodih in krajevnih skupnostih. Sodelavki mla- dinskega centra skrbita za redne dejavnosti v prostoru, imenovanem Aktivator, kjer lahko mladi po šoli ostane- jo vsak dan do 15. ure. MCŠ med drugim skrbi tudi za počitniške dejavnosti za naj- stnike in za različne poletne tabore. Tudi Ljudska univerza (LU) Šentjur, ki skrbi, da ljudje po dokončanju uradne izobrazbe ne izgubijo stika z novostmi, sodi pod streho RA Kozjansko. Zelo dobro obiskan je program univerze za tretje življenjsko obdobje, kjer se predvsem starejši pri- družujejo različnim izobra- ževanjem in skupinam. LU Šentjur se bo v naslednjem obdobju med drugim posve- čala programu brezplačnih izobraževanj, namenjenih krepitvi temeljnih kompe- tenc. Ljudje se bodo lahko med drugim udeležili jezi- kovnih tečajev, na voljo bodo vsebine za opolnomočenje prebivalcev na podeželju in podobno. Za podjetništvo Pod okriljem RA Kozjan- sko od leta 2016 deluje Pod- jetniški inkubator Šentjur, od predlanskega leta pa še Podjetniški inkubator Aurea. V slednjega je trenutno vklju- čenih šest mladih podjetij. V Podjetniškem inkubatorju Šentjur svoje ideje trenutno razvijajo nekoliko starejša podjetja, vse od ustanovitve je tam svojo podjetniško žili- co krepilo približno 20 pod- jetnikov. Raztočnik kot dobro spod- budo za razvijanje podjetni- štva vidi projekt Podjetno nad izzive oz. Poni Savinjska 2024, ki se bo julija začel v Podjetniškem inkubatorju Auera. Udeleženci bodo lah- ko med drugim pridobivali znanja o računovodstvu, marketingu, nastopanju pred strankami, pripravi poslovnih načrtov … Regijsko in čezmejno povezovanje RA Kozjansko je tudi vodil- ni partner Lokalne akcijske skupine (LAS) od Pohorja do Bohorja. Raztočnik je zelo ponosen na delovanje akcij- ske skupine v zadnjih dveh programskih obdobjih. »Ver- jamem, da bomo uspešni tudi v aktualnem programskem obdobju 2021–2027, ko bo za različne projekte sodelujočih z območja sedmih občin na voljo nekaj manj kot dva mili- jona evrov. Cilj je, da s projek- ti pripomoremo h kakovosti življenja pri nas,« je poudaril. Dodal je, da RA Kozjansko skupaj z Regionalno razvojno agencijo Savinjska in ostali- mi partnerskimi območnimi razvojnimi agencijami z raz- ličnimi razvojnimi projekti skrbi še za regionalni razvoj. Na področju čezmejnega sodelovanja se RA Kozjansko veliko povezuje s partnerji iz Irske, Portugalske, Italije in Bolgarije. Večje projekte je nedavno osnovala s partnerji iz Romunije in Srbije. Dobre prakse skuša prenesti v lokal- no okolje in tako prispevati k možnostim razvoja na različ- nih področjih. »Tovrstno so- delovanje je dobro, da vidimo čez plot in da nismo ujeti le v mišljenju našega okolja,« je zaključil direktor. Foto: TS Direktor Razvojne agencije Kozjan- sko Jure Raztočnik »V pripravo projektov vložimo veliko dela, če smo uspešni, pa imamo nato še več dela s poročanjem in upravičevanjem porabe denarja,« pravi direktor RA Kozjansko. Jure Raztočnik: »Ponosen sem na vse zaposlene, na katere se res lahko zanesem. Vsak prispeva svoj delček v mozaiku in se trudi, da iz vseh naših virov iztržimo čim več.« Utrinek z dogodka, namenjenega zbliževanju kultur, imenovanega Kul bazar. Novi TEDNIK št. 26 27. 6. 2024  COLOR CMYK stran 8 8 Št. 26, 27. junij 2024 IZ NAŠIH KRAJEV Planinska zveza Slovenije (PZS) in Gorska reševal- na zveza Slovenije (GRZS) sta na Golteh predstavili aktualne vsebine ob začetku poletne planinske se- zone. Lani se je nepredvidljivost vremena izkazala kot velik izziv tudi v hribih, zato je ključno, da pred odhodom na turo in večkrat vmes pri zanesljivih vi- rih preverimo vremensko napoved. Gorski reševalci imajo že v začetku sezone ogromno dela, poleti in vse do jeseni bodo dežurali vsak dan. ŠPELA OŽIR GOL TE – Ob začetku poletne planinske sezone Gorski reševalci imajo že v začetku sezone veliko dela Obnavljali bodo dvor Legant BRASLOVČE – Svetniki so na zadnji seji brez raz- prave potrdili dve spremembi in dopolnitvi Načrta razvojnih programov Občine Braslovče za obdobje 2024–27. V prvi gre za povečanje vrednosti projekta Športni park Rakovlje za več kot 20 odstotkov. Občina je za leto 2024 načrtovala sredstva v višini 1,8 milijona evrov, nova cena, ki jo je pripravil Razvojni center Inženiringi Celje, znaša malo več kot 2,9 milijona evrov. V drugem primeru gre za obnovo dvora Legant v središču trga Braslovče. Občina naj bi denar za njegovo obnovo zagotovila s pomočjo javnega razpisa Trajnostna obnova in oživljanje kultur- nih spomenikov v lasti občin ter vključevanje kulturnih doživetij v slovenski turizem. Župan Tomaž Žohar je občinski svet seznanil tudi z nekaterimi aktualnimi informacijami. Občina Braslovče se je lotila projekta prezračevanja učilnic z rekuperacijo zraka in za njegovo izvedbo uspešno kandidirala na razpisu za pridobitev nepovratnih sredstev. Ocenjena vrednost projekta po investicijski dokumentaciji znaša malo več kot 383 tisoč evrov. Iz naslova mehanizma za okrevanje in odpornost je za to pridobila evropska sredstva v višini malo več kot 314 tisoč evrov. Razliko, torej približno 70 tisoč evrov, kolikor znaša DDV, bo iz proračuna prispevala sama. Na vrsti je obnova lokalne ceste Nazarje–Dobrovlje– Covške puše. Vrednost del je 254 tisoč evrov. Podjetje Voc Celje bo začelo obnavljati vodovod Podvrh–Krpati in javne poti skozi Podvrh. Pogodbena vrednost del zna- ša približno 329 tisoč evrov. Izvedlo bo odvodnjavanje, predpriprava za javno razsvetljavo in optično omrežje. V celoti bo obnovilo traso vodovoda in asfaltiralo vozišče. Aktualen je tudi podpis pogodbe za izvedbo sekundarne kanalizacije Gomilsko–Zavrti. ŠO Strokovni sodelavec PZS in gorski reševalec Matjaž Šerkezi poudarja, naj se v gore obvezno podamo z na- hrbtnikom in s priporočljivo planin- sko opremo, kot so topla oblačila, naglavna svetilka, kapa in rokavice ter prva pomoč, poskrbimo tudi za kakovostno obutev. V Planinski zvezi Slovenije poudarjajo: »Če se v gorah zgodi nesreča, ohranimo prisebnost, ocenimo položaj, zaščitimo sebe in ponesrečenca, nudimo prvo pomoč in o nesreči obvestimo na 112.« Iz Planinske zveze Sloveni- je sporočajo, da so območja, prizadeta v lanskih poplavah, zdaj varna za obiskovanje, zato lahko letos obisk iz bolj obremenjenih delov Slovenije usmerimo v Zgornjo Savinjsko dolino in na Koroško. V tem duhu so se tudi v planinski zvezi odločili, da za prizorišče njihove zdaj že tradicionalne novinarske konference izbe- rejo prav Mozirsko kočo na Golteh. Od vremena do primerne opreme »Gorski reševalci vsem, ki hodijo v hribe, priporočamo, naj pred odhodom na turo večkrat in pri zanesljivih virih (Arso) preverijo vremensko napoved in naj se v hribe od- pravijo zgodaj zjutraj, saj so v popoldanskem poletnem času večkrat možne nevihte. Ker vreme močno vpliva na varnost obiskovalcev gora, je pomembno, da so seznanjeni z najnovejšo napovedjo in me- ritvami ter da sproti prilagajajo svoje cilje glede na vremenske razmere,« je o nepredvidljivo- sti vremena v hribih povedal podpredsednik Gorske reše- valne zveze Slovenije Klemen Belhar. A vremenske razmere niso edini vidik varnosti v gorah. Strokovni sodelavec PZS Ma- tjaž Šerkezi pravi, naj se v gore obvezno podamo z na- hrbtnikom in s priporočljivo planinsko opremo, kot so ka- kovostna obutev, topla oblači- la, naglavna svetilka, kapa in rokavice ter prva pomoč. »Dr- žimo se planinskih poti, ozna- čenih s Knafelčevo markacijo. Brezpotja so namenjena samo najizkušenejšim. Bivaki niso turistične destinacije in do njih vodijo zahtevna brezpotja, ki zahtevajo znanje in izkušnje. Prenočevanju in nadomestitvi izgubljene tekočine in energije so namenjene planinske koče, a imejmo v mislih, da to ni kla- sičen gostinski objekt z visoko kulinariko, ampak nam nudi osnovno zavetje in oskrbo,« je povedal. Posebno opozorilo Šerkezi namenja ljudem glede klopov: »Kače naj obiskovalci gora opa- zujejo le od daleč, tudi medved bo pobegnil, najnevarnejši je koviti so cepljenje proti klo- pnemu meningoencefalitisu ter obvezno tuširanje doma in pregled kože, če smo katere- ga prinesli domov, oblačila pa operemo.« Ne podcenjujte lahkih poti Planinska zveza Slovenije izpostavlja, da je pomemben partner pri osveščanju turi- stični sektor. Generalni sekre- tar planinske zveze Damjan Omerzu ocenjuje, da se lahko zmanjša število nesreč in sla- bih izkušenj turistov v gorah, če skupaj najdejo učinkovitejše načine, da jih seznanijo vsaj s ključnimi preventivnimi napot- ki. »Slovenske gore so relativno nizke, prepredene s planinski- mi potmi in to del obiskovalcev zavede, da jih podcenjujejo. V opredelitvi poti ›lahka planin- ska pot‹ zaznajo samo lahka, ne pa, da gre za planinsko pot v naravnem okolju, ki je v kom- binaciji z dolžino in s potreb- nim vzponom lahko že pravi zalogaj.« Zaradi povečevanja števila nesreč v gorah med tujci, vsa- koletnega rekordnega števila nesreč v gorah ter boljšega ob- veščanja turističnih delavcev in tujih turistov so planinska zve- za in Gorska reševalna zveza Slovenije ter drugi vpleteni v sodelovanju s Slovensko turi- stično organizacijo in združe- nja Slovenia Outdoor pripravili osvežene vsebine za varnejši obisk slovenskih gora. Foto: Manca Ogrin Klemen Belhar: »Gorski reševalci vsem, ki hodijo v hribe, priporočamo, naj pred odhodom na turo večkrat in pri zanesljivih virih (Arso) preverijo vremensko napoved in naj se v hribe odpravijo zgodaj zjutraj.« »Držimo se planinskih poti, označenih s Knafelčevo markacijo. Brezpotja so namenjena samo najizkušenejšim,« je izpostavil Matjaž Šerkezi. dejansko klop. Zato je treba poskrbeti za preventivo, učin- ŽALEC – Minuli teden je bil v demo centru Inštituta Nexti- stence v Novem Celju poslovni forum Digitalni in zeleni prehod na področju energetske oskrbe. Na njem je na dveh okroglih mizah sodelovalo več kot sto predstavnikov ener- getske stroke, menedžerjev energetskih podjetij, županov in predstavnikov raziskovalnih ustanov, ki so pripravili pre- dlog vizije Slovenije na področju razvoja centralnih ener- getskih sistemov. Na dveh okroglih mizah v sklopu poslovnega foruma je sodelovalo več kot sto predstavnikov energetske stroke, menedžerjev energetskih podjetij, županov in predstavnikov raziskovalnih ustanov. (Foto: arhiv inštituta) Izzivi prihodnosti in napredne energetske rešitve rešitev, ki jih je treba pove- zati v celoto, zato smo se odločili, da na enem mestu zberemo vse ključne udele- žence, ki bodo povedali več o področju daljinskih sistemov in obnovljivih virih ter poja- snili, katere so za prihodnost optimalne rešitve teh siste- mov hlajenja in ogrevanja,« je povedal predsednik sveta Instituta Nextistence Gvido Omladič. Na prvi okrogli mizi so udeleženci razpravljali o teh- noloških rešitvah za zeleni in digitalni prehod na področju energetske oskrbe, na drugi okrogli mizi so z aplikativnimi rešitvami predstavili pametno upravljanje energije. Gre za celovite rešitve povezovanja infrastrukture in digitalnih rešitev. Kot je povedal Omladič, je forum prinesel več pomemb- nih spoznanj in predlogov. »Ključna usmeritev za goste poselitve v Sloveniji je daljin- sko ogrevanje. Kjer naselja niso gosto poseljena, so bolj ustrezne individualne rešitve, kot so toplotne črpalke ali so- larna energija … Stroškovno in iz vidika zanesljivosti so cen- tralni energetski sistemi zago- tovo najboljša rešitev, kot so to naredili na Danskem,« je pou- daril Omladič in napovedal, da že jeseni načrtujejo naslednji forum, kjer bodo razpravljali o področju digitalizacije vseh energetskih sistemov, tudi s povezovanjem udeležencev v skupnosti. SJ »Ključna usmeritev za goste poselitve v Sloveniji je daljinsko ogrevanje. Kjer naselja niso gosto poseljena, so bolj ustrezne individual- ne rešitve, kot so toplotne čr- palke ali solarna energija …« izpostavlja Omladič. S poslovnim forumom, ki ga je organiziral Inštitut za napredne aplikacije Zavod Nextistence, so sodelujoči odprli obširno razpravo o področju energetske oskr- be kot celote. »V Sloveniji je trenutno veliko posamičnih Novi TEDNIK št. 26 27. 6. 2024  COLOR CMYK stran 9 9 Št. 26, 27. junij 2024 IZ NAŠIH KRAJEV Šmohor, ki velja za priljubljeno izletniško in poho- dniško točko, je odslej še privlačnejši tudi za obisko- valce z avtodomi. Občina Laško je namreč v okviru projekta Lokalne akcijske skupine pod planinskim domom uredila novo postajališče za avtodome, ki bo, kot pravijo v občinski upravi, služilo kot odlična pri- ložnost za prebivalce in obiskovalce tega območja, da kakovostno preživijo svoj prosti čas in bolje spoznajo naravne lepote ter kulturno dediščino. BOJANA AVGUŠTINČIČ Uničujejo vse, kar jim pride pod roke VOJNIK – Vandalizem žal postaja del vsakdana tudi v vojniški občini. Potem ko so se zlikovci lani spravili na nove naprave za fi tnes na prostem, ki jih je občina postavila s pomočjo evropskih sredstev, so v zadnjem obdobju postali stalnica uničevanje klopi in igral na otroških igriščih, dreves in parkov, skrunitev grobov, prevračanje smetnjakov, uničevanje prometnih in dru- gih znakov, kraja različne urbane opreme … V občinski upravi takšna dejanja ostro obsojajo. Pri- mere vandalizma so prijavili policiji, ob čemer ponovno naprošajo tudi občane, naj bodo pozorni na dogajanje v svoji okolici in naj storilce, če jih bodo opazili pri to- vrstnem objestnem ravnanju in poškodovanju stvari, prijavijo na številko policije 113 ali na anonimno številko 080 12 00. »Vse oblike vandalizma so nesprejemljive in jih mo- ramo obsoditi, saj lahko sicer prerastejo v ravnanja, ki neposredno vplivajo na občutek varnosti v posameznem okolju,« poudarjajo v Občini Vojnik. Žalosti jih, da neka- terim posameznikom ni mar za tujo lastnino in uničujejo vse, kar jim pride pod roke, medtem ko si v občinski upravi prizadevajo za lepšo podobo kraja ter z novimi naložbami dopolnjujejo športno in rekreacijsko ponudbo v kraju, dodajajo. BA Žoge za veselje in krepitev socialnih veščin LAŠKO – Občina je v sodelovanju z Društvom za promo- cijo športa Slovenije osnovnima šolama Primoža Trubarja in Antona Aškerca podarila več žog, tako košarkarskih kot nogometnih. Kot so pojasnili v občinski upravi, je namen akcije spodbu- diti otroke h gibanju in k druženju s prijatelji ter s pomočjo igre okrepiti njihove socialne veščine. »Upamo, da bodo te žoge prinesle veliko veselja in pozitivne energije,« dodajajo v Občini Laško. BA Dobrodelni kilometri za šolski sklad LAŠKO – Letošnja akcija Dobrodelni kilometri, ki jo že tradicionalno organizira Laški akademski klub, je kon- čana. Organizatorjem je letos z 99.283 pretečenimi in prekolesarjenimi kilometri uspelo zbrati 1.605 evrov, s pomočjo srečelova in donacij na zaključnem dogodku pa jim je znesek uspelo povečati še za skoraj dvesto evrov. Tako so skupaj zbrali 1.800 evrov. Zbrana sredstva bodo namenili za šolski sklad Osnovne šole Primoža Trubarja Laško. V Laškem akademskem klubu so zadovoljni z izkupičkom, predvsem pa s tem, da so po- novno uspeli pričarati ogromno nasmehov tako sodelujočim kot otrokom, ki jim bo šola lahko omogočila lažje šolanje. Akcija Dobrodelni kilometri je trajala od 1. maja do 1. ju- nija, in sicer tako, da so organizatorji s pomočjo prehojenih, pretečenih in prekolesarjenih kilometrov sodelujočih zbirali denar za dobrodelne namene. Kilometri so se seštevali s po- močjo aplikacije Strava, s sponzorji pa so namenili 5 centov za vsak prehojen ali pretečen kilometer in 5 centov za vsakih pet prekolesarjenih kilometrov. BA V Občini Laško z veseljem podpirajo mlade pri razvijanju zdravih življenj- skih navad in veselja do športa, zato so osnovnima šolama v Laškem in Rimskih Toplicah podarili več košarkarskih in nogometnih žog. (Foto: Občina Laško) Žalosten prizor v Vojniku, ki žal ni edini. V občinski upravi opažajo, da vandalizem postaja del vsakdana. (Foto: Občina Vojnik) Na Šmohor z avtodomom LAŠKO – Nova priložnost za preživljanje prostega časa in spoznavanje naravnih lepot »Naložba ni pomembna le za območje Šmohorja, tem- več za celotno laško občino, saj s to pridobitvijo nagovar- jamo segment gostov, ki si želijo razgibanost in ki uži- vajo v raziskovanju našega prelepega podeželja, ki ga v laški občini ne manjka,« je dejal župan Občine Laško Marko Šantej. V občini z za- dovoljstvom ugotavljajo, da se je glas o novi pridobitvi med uporabniki avtodomov že razširil. Tako so obisk av- todomov na Šmohorju zazna- li že pred uradnim odprtjem postajališča. Parkirišče v velikosti 200 kvadratnih metrov je name- njeno štirim avtodomom, ki imajo na voljo tudi infrastruk- turo. Parkirišče je opremljeno z oskrbovalnimi stebrički, ki imajo vgrajen električni pri- ključek, priključek za vodo in odtok za fekalije. Na parkiri- šču so urejena tudi parkirna mesta za osebne avtomobile in avtobus. Ob tem je občina poskrbela tudi za javno raz- svetljavo. Končna vrednost naložbe je znašala približno 135 tisoč evrov. Malo manj kot 30 tisoč evrov je prispe- vala država, druga sredstva je zagotovila Občina Laško. Parkirišče je v upravljanje prevzel Stik Laško. Parkirišča za avtodome so v laški občini sicer že na vo- ljo pri Thermani, eno je pri Hotelu Špica. V načrtu obči- ne je, da bi ga uredila tudi v Jurkloštru. »Tam smo za- enkrat še omejeni s prostor- skimi akti, a sem prepričan, da bomo tudi to uspešno re- šili in tudi na tem območju omogočili razvoj podeželja,« pravi župan. Tudi adrenalinski park in šotorišče Počivališče za avtodome na Šmohorju predstavlja do- ber temelj in osnovo tudi za nadaljnjo širitev turistične ponudbe na tem območju. Občinski podrobni prostor- ski načrt, ki naj bi bil potrjen do konca leta, predvideva širitev turistične ponudbe ob planinskem domu. »Na- jemnica doma se je z odlič- no gostinsko ponudbo zelo dobro vključila v to zgodbo. Prostorski načrt bo omogo- čal gradnjo plezalne stene, možnost kampiranja in par- kovno ureditev na obronku gozda oziroma postavitev adrenalinskega parka za mlajše obiskovalce. Lastnik zemljišč je Planinsko društvo Laško, s katerim bo občina iskala možnosti sodelova- nja oziroma partnerstva. Verjamem, da bi s pomočjo zunanjih virov fi nanciranja te načrte lahko uresničili in poskrbeli za razvoj območja Šmohorja,« pravi župan Mar- ko Šantej. Med drugim so predvideni tudi ureditev igrišča za mali nogomet, manjšega igrišča za košarko in igrišča za odbojko, povečanje obstoječega prire- ditvenega prostora pri pla- ninskem domu ter otroškega igrišča, ureditev prostorov za piknik, postavitev urbane opreme. V bližini planinskega doma je v načrtu še ureditev prostorov za piknik, ki bi bili opremljeni z lesenimi miza- mi in s klopmi ter z zidanimi kamini. Prav tako je v načrtu ureditev novih pešpoti. Foto: Andraž Purg Trak so prerezali (z leve): župan Marko Šantej, članica Cara- vaning cluba Slovenije Zlatka Kodrič ter občinski svetnik in pobudnik ureditve postajališča za avtodome na Šmohorju Ma- tjaž Pikl. Pri planinskem domu na Šmohorju je laška občina uredila parki- rišče za avtodome. Namenu ga je uradno predala minuli teden. Novi TEDNIK št. 26 27. 6. 2024  COLOR CMYK stran 8 8 Št. 26, 27. junij 2024 IZ NAŠIH KRAJEV Planinska zveza Slovenije (PZS) in Gorska reševal- na zveza Slovenije (GRZS) sta na Golteh predstavili aktualne vsebine ob začetku poletne planinske se- zone. Lani se je nepredvidljivost vremena izkazala kot velik izziv tudi v hribih, zato je ključno, da pred odhodom na turo in večkrat vmes pri zanesljivih vi- rih preverimo vremensko napoved. Gorski reševalci imajo že v začetku sezone ogromno dela, poleti in vse do jeseni bodo dežurali vsak dan. ŠPELA OŽIR GOL TE – Ob začetku poletne planinske sezone Gorski reševalci imajo že v začetku sezone veliko dela Obnavljali bodo dvor Legant BRASLOVČE – Svetniki so na zadnji seji brez raz- prave potrdili dve spremembi in dopolnitvi Načrta razvojnih programov Občine Braslovče za obdobje 2024–27. V prvi gre za povečanje vrednosti projekta Športni park Rakovlje za več kot 20 odstotkov. Občina je za leto 2024 načrtovala sredstva v višini 1,8 milijona evrov, nova cena, ki jo je pripravil Razvojni center Inženiringi Celje, znaša malo več kot 2,9 milijona evrov. V drugem primeru gre za obnovo dvora Legant v središču trga Braslovče. Občina naj bi denar za njegovo obnovo zagotovila s pomočjo javnega razpisa Trajnostna obnova in oživljanje kultur- nih spomenikov v lasti občin ter vključevanje kulturnih doživetij v slovenski turizem. Župan Tomaž Žohar je občinski svet seznanil tudi z nekaterimi aktualnimi informacijami. Občina Braslovče se je lotila projekta prezračevanja učilnic z rekuperacijo zraka in za njegovo izvedbo uspešno kandidirala na razpisu za pridobitev nepovratnih sredstev. Ocenjena vrednost projekta po investicijski dokumentaciji znaša malo več kot 383 tisoč evrov. Iz naslova mehanizma za okrevanje in odpornost je za to pridobila evropska sredstva v višini malo več kot 314 tisoč evrov. Razliko, torej približno 70 tisoč evrov, kolikor znaša DDV, bo iz proračuna prispevala sama. Na vrsti je obnova lokalne ceste Nazarje–Dobrovlje– Covške puše. Vrednost del je 254 tisoč evrov. Podjetje Voc Celje bo začelo obnavljati vodovod Podvrh–Krpati in javne poti skozi Podvrh. Pogodbena vrednost del zna- ša približno 329 tisoč evrov. Izvedlo bo odvodnjavanje, predpriprava za javno razsvetljavo in optično omrežje. V celoti bo obnovilo traso vodovoda in asfaltiralo vozišče. Aktualen je tudi podpis pogodbe za izvedbo sekundarne kanalizacije Gomilsko–Zavrti. ŠO Strokovni sodelavec PZS in gorski reševalec Matjaž Šerkezi poudarja, naj se v gore obvezno podamo z na- hrbtnikom in s priporočljivo planin- sko opremo, kot so topla oblačila, naglavna svetilka, kapa in rokavice ter prva pomoč, poskrbimo tudi za kakovostno obutev. V Planinski zvezi Slovenije poudarjajo: »Če se v gorah zgodi nesreča, ohranimo prisebnost, ocenimo položaj, zaščitimo sebe in ponesrečenca, nudimo prvo pomoč in o nesreči obvestimo na 112.« Iz Planinske zveze Sloveni- je sporočajo, da so območja, prizadeta v lanskih poplavah, zdaj varna za obiskovanje, zato lahko letos obisk iz bolj obremenjenih delov Slovenije usmerimo v Zgornjo Savinjsko dolino in na Koroško. V tem duhu so se tudi v planinski zvezi odločili, da za prizorišče njihove zdaj že tradicionalne novinarske konference izbe- rejo prav Mozirsko kočo na Golteh. Od vremena do primerne opreme »Gorski reševalci vsem, ki hodijo v hribe, priporočamo, naj pred odhodom na turo večkrat in pri zanesljivih virih (Arso) preverijo vremensko napoved in naj se v hribe od- pravijo zgodaj zjutraj, saj so v popoldanskem poletnem času večkrat možne nevihte. Ker vreme močno vpliva na varnost obiskovalcev gora, je pomembno, da so seznanjeni z najnovejšo napovedjo in me- ritvami ter da sproti prilagajajo svoje cilje glede na vremenske razmere,« je o nepredvidljivo- sti vremena v hribih povedal podpredsednik Gorske reše- valne zveze Slovenije Klemen Belhar. A vremenske razmere niso edini vidik varnosti v gorah. Strokovni sodelavec PZS Ma- tjaž Šerkezi pravi, naj se v gore obvezno podamo z na- hrbtnikom in s priporočljivo planinsko opremo, kot so ka- kovostna obutev, topla oblači- la, naglavna svetilka, kapa in rokavice ter prva pomoč. »Dr- žimo se planinskih poti, ozna- čenih s Knafelčevo markacijo. Brezpotja so namenjena samo najizkušenejšim. Bivaki niso turistične destinacije in do njih vodijo zahtevna brezpotja, ki zahtevajo znanje in izkušnje. Prenočevanju in nadomestitvi izgubljene tekočine in energije so namenjene planinske koče, a imejmo v mislih, da to ni kla- sičen gostinski objekt z visoko kulinariko, ampak nam nudi osnovno zavetje in oskrbo,« je povedal. Posebno opozorilo Šerkezi namenja ljudem glede klopov: »Kače naj obiskovalci gora opa- zujejo le od daleč, tudi medved bo pobegnil, najnevarnejši je koviti so cepljenje proti klo- pnemu meningoencefalitisu ter obvezno tuširanje doma in pregled kože, če smo katere- ga prinesli domov, oblačila pa operemo.« Ne podcenjujte lahkih poti Planinska zveza Slovenije izpostavlja, da je pomemben partner pri osveščanju turi- stični sektor. Generalni sekre- tar planinske zveze Damjan Omerzu ocenjuje, da se lahko zmanjša število nesreč in sla- bih izkušenj turistov v gorah, če skupaj najdejo učinkovitejše načine, da jih seznanijo vsaj s ključnimi preventivnimi napot- ki. »Slovenske gore so relativno nizke, prepredene s planinski- mi potmi in to del obiskovalcev zavede, da jih podcenjujejo. V opredelitvi poti ›lahka planin- ska pot‹ zaznajo samo lahka, ne pa, da gre za planinsko pot v naravnem okolju, ki je v kom- binaciji z dolžino in s potreb- nim vzponom lahko že pravi zalogaj.« Zaradi povečevanja števila nesreč v gorah med tujci, vsa- koletnega rekordnega števila nesreč v gorah ter boljšega ob- veščanja turističnih delavcev in tujih turistov so planinska zve- za in Gorska reševalna zveza Slovenije ter drugi vpleteni v sodelovanju s Slovensko turi- stično organizacijo in združe- nja Slovenia Outdoor pripravili osvežene vsebine za varnejši obisk slovenskih gora. Foto: Manca Ogrin Klemen Belhar: »Gorski reševalci vsem, ki hodijo v hribe, priporočamo, naj pred odhodom na turo večkrat in pri zanesljivih virih (Arso) preverijo vremensko napoved in naj se v hribe odpravijo zgodaj zjutraj.« »Držimo se planinskih poti, označenih s Knafelčevo markacijo. Brezpotja so namenjena samo najizkušenejšim,« je izpostavil Matjaž Šerkezi. dejansko klop. Zato je treba poskrbeti za preventivo, učin- ŽALEC – Minuli teden je bil v demo centru Inštituta Nexti- stence v Novem Celju poslovni forum Digitalni in zeleni prehod na področju energetske oskrbe. Na njem je na dveh okroglih mizah sodelovalo več kot sto predstavnikov ener- getske stroke, menedžerjev energetskih podjetij, županov in predstavnikov raziskovalnih ustanov, ki so pripravili pre- dlog vizije Slovenije na področju razvoja centralnih ener- getskih sistemov. Na dveh okroglih mizah v sklopu poslovnega foruma je sodelovalo več kot sto predstavnikov energetske stroke, menedžerjev energetskih podjetij, županov in predstavnikov raziskovalnih ustanov. (Foto: arhiv inštituta) Izzivi prihodnosti in napredne energetske rešitve rešitev, ki jih je treba pove- zati v celoto, zato smo se odločili, da na enem mestu zberemo vse ključne udele- žence, ki bodo povedali več o področju daljinskih sistemov in obnovljivih virih ter poja- snili, katere so za prihodnost optimalne rešitve teh siste- mov hlajenja in ogrevanja,« je povedal predsednik sveta Instituta Nextistence Gvido Omladič. Na prvi okrogli mizi so udeleženci razpravljali o teh- noloških rešitvah za zeleni in digitalni prehod na področju energetske oskrbe, na drugi okrogli mizi so z aplikativnimi rešitvami predstavili pametno upravljanje energije. Gre za celovite rešitve povezovanja infrastrukture in digitalnih rešitev. Kot je povedal Omladič, je forum prinesel več pomemb- nih spoznanj in predlogov. »Ključna usmeritev za goste poselitve v Sloveniji je daljin- sko ogrevanje. Kjer naselja niso gosto poseljena, so bolj ustrezne individualne rešitve, kot so toplotne črpalke ali so- larna energija … Stroškovno in iz vidika zanesljivosti so cen- tralni energetski sistemi zago- tovo najboljša rešitev, kot so to naredili na Danskem,« je pou- daril Omladič in napovedal, da že jeseni načrtujejo naslednji forum, kjer bodo razpravljali o področju digitalizacije vseh energetskih sistemov, tudi s povezovanjem udeležencev v skupnosti. SJ »Ključna usmeritev za goste poselitve v Sloveniji je daljinsko ogrevanje. Kjer naselja niso gosto poseljena, so bolj ustrezne individual- ne rešitve, kot so toplotne čr- palke ali solarna energija …« izpostavlja Omladič. S poslovnim forumom, ki ga je organiziral Inštitut za napredne aplikacije Zavod Nextistence, so sodelujoči odprli obširno razpravo o področju energetske oskr- be kot celote. »V Sloveniji je trenutno veliko posamičnih Novi TEDNIK št. 26 27. 6. 2024  COLOR CMYK stran 9 9 Št. 26, 27. junij 2024 IZ NAŠIH KRAJEV Šmohor, ki velja za priljubljeno izletniško in poho- dniško točko, je odslej še privlačnejši tudi za obisko- valce z avtodomi. Občina Laško je namreč v okviru projekta Lokalne akcijske skupine pod planinskim domom uredila novo postajališče za avtodome, ki bo, kot pravijo v občinski upravi, služilo kot odlična pri- ložnost za prebivalce in obiskovalce tega območja, da kakovostno preživijo svoj prosti čas in bolje spoznajo naravne lepote ter kulturno dediščino. BOJANA AVGUŠTINČIČ Uničujejo vse, kar jim pride pod roke VOJNIK – Vandalizem žal postaja del vsakdana tudi v vojniški občini. Potem ko so se zlikovci lani spravili na nove naprave za fi tnes na prostem, ki jih je občina postavila s pomočjo evropskih sredstev, so v zadnjem obdobju postali stalnica uničevanje klopi in igral na otroških igriščih, dreves in parkov, skrunitev grobov, prevračanje smetnjakov, uničevanje prometnih in dru- gih znakov, kraja različne urbane opreme … V občinski upravi takšna dejanja ostro obsojajo. Pri- mere vandalizma so prijavili policiji, ob čemer ponovno naprošajo tudi občane, naj bodo pozorni na dogajanje v svoji okolici in naj storilce, če jih bodo opazili pri to- vrstnem objestnem ravnanju in poškodovanju stvari, prijavijo na številko policije 113 ali na anonimno številko 080 12 00. »Vse oblike vandalizma so nesprejemljive in jih mo- ramo obsoditi, saj lahko sicer prerastejo v ravnanja, ki neposredno vplivajo na občutek varnosti v posameznem okolju,« poudarjajo v Občini Vojnik. Žalosti jih, da neka- terim posameznikom ni mar za tujo lastnino in uničujejo vse, kar jim pride pod roke, medtem ko si v občinski upravi prizadevajo za lepšo podobo kraja ter z novimi naložbami dopolnjujejo športno in rekreacijsko ponudbo v kraju, dodajajo. BA Žoge za veselje in krepitev socialnih veščin LAŠKO – Občina je v sodelovanju z Društvom za promo- cijo športa Slovenije osnovnima šolama Primoža Trubarja in Antona Aškerca podarila več žog, tako košarkarskih kot nogometnih. Kot so pojasnili v občinski upravi, je namen akcije spodbu- diti otroke h gibanju in k druženju s prijatelji ter s pomočjo igre okrepiti njihove socialne veščine. »Upamo, da bodo te žoge prinesle veliko veselja in pozitivne energije,« dodajajo v Občini Laško. BA Dobrodelni kilometri za šolski sklad LAŠKO – Letošnja akcija Dobrodelni kilometri, ki jo že tradicionalno organizira Laški akademski klub, je kon- čana. Organizatorjem je letos z 99.283 pretečenimi in prekolesarjenimi kilometri uspelo zbrati 1.605 evrov, s pomočjo srečelova in donacij na zaključnem dogodku pa jim je znesek uspelo povečati še za skoraj dvesto evrov. Tako so skupaj zbrali 1.800 evrov. Zbrana sredstva bodo namenili za šolski sklad Osnovne šole Primoža Trubarja Laško. V Laškem akademskem klubu so zadovoljni z izkupičkom, predvsem pa s tem, da so po- novno uspeli pričarati ogromno nasmehov tako sodelujočim kot otrokom, ki jim bo šola lahko omogočila lažje šolanje. Akcija Dobrodelni kilometri je trajala od 1. maja do 1. ju- nija, in sicer tako, da so organizatorji s pomočjo prehojenih, pretečenih in prekolesarjenih kilometrov sodelujočih zbirali denar za dobrodelne namene. Kilometri so se seštevali s po- močjo aplikacije Strava, s sponzorji pa so namenili 5 centov za vsak prehojen ali pretečen kilometer in 5 centov za vsakih pet prekolesarjenih kilometrov. BA V Občini Laško z veseljem podpirajo mlade pri razvijanju zdravih življenj- skih navad in veselja do športa, zato so osnovnima šolama v Laškem in Rimskih Toplicah podarili več košarkarskih in nogometnih žog. (Foto: Občina Laško) Žalosten prizor v Vojniku, ki žal ni edini. V občinski upravi opažajo, da vandalizem postaja del vsakdana. (Foto: Občina Vojnik) Na Šmohor z avtodomom LAŠKO – Nova priložnost za preživljanje prostega časa in spoznavanje naravnih lepot »Naložba ni pomembna le za območje Šmohorja, tem- več za celotno laško občino, saj s to pridobitvijo nagovar- jamo segment gostov, ki si želijo razgibanost in ki uži- vajo v raziskovanju našega prelepega podeželja, ki ga v laški občini ne manjka,« je dejal župan Občine Laško Marko Šantej. V občini z za- dovoljstvom ugotavljajo, da se je glas o novi pridobitvi med uporabniki avtodomov že razširil. Tako so obisk av- todomov na Šmohorju zazna- li že pred uradnim odprtjem postajališča. Parkirišče v velikosti 200 kvadratnih metrov je name- njeno štirim avtodomom, ki imajo na voljo tudi infrastruk- turo. Parkirišče je opremljeno z oskrbovalnimi stebrički, ki imajo vgrajen električni pri- ključek, priključek za vodo in odtok za fekalije. Na parkiri- šču so urejena tudi parkirna mesta za osebne avtomobile in avtobus. Ob tem je občina poskrbela tudi za javno raz- svetljavo. Končna vrednost naložbe je znašala približno 135 tisoč evrov. Malo manj kot 30 tisoč evrov je prispe- vala država, druga sredstva je zagotovila Občina Laško. Parkirišče je v upravljanje prevzel Stik Laško. Parkirišča za avtodome so v laški občini sicer že na vo- ljo pri Thermani, eno je pri Hotelu Špica. V načrtu obči- ne je, da bi ga uredila tudi v Jurkloštru. »Tam smo za- enkrat še omejeni s prostor- skimi akti, a sem prepričan, da bomo tudi to uspešno re- šili in tudi na tem območju omogočili razvoj podeželja,« pravi župan. Tudi adrenalinski park in šotorišče Počivališče za avtodome na Šmohorju predstavlja do- ber temelj in osnovo tudi za nadaljnjo širitev turistične ponudbe na tem območju. Občinski podrobni prostor- ski načrt, ki naj bi bil potrjen do konca leta, predvideva širitev turistične ponudbe ob planinskem domu. »Na- jemnica doma se je z odlič- no gostinsko ponudbo zelo dobro vključila v to zgodbo. Prostorski načrt bo omogo- čal gradnjo plezalne stene, možnost kampiranja in par- kovno ureditev na obronku gozda oziroma postavitev adrenalinskega parka za mlajše obiskovalce. Lastnik zemljišč je Planinsko društvo Laško, s katerim bo občina iskala možnosti sodelova- nja oziroma partnerstva. Verjamem, da bi s pomočjo zunanjih virov fi nanciranja te načrte lahko uresničili in poskrbeli za razvoj območja Šmohorja,« pravi župan Mar- ko Šantej. Med drugim so predvideni tudi ureditev igrišča za mali nogomet, manjšega igrišča za košarko in igrišča za odbojko, povečanje obstoječega prire- ditvenega prostora pri pla- ninskem domu ter otroškega igrišča, ureditev prostorov za piknik, postavitev urbane opreme. V bližini planinskega doma je v načrtu še ureditev prostorov za piknik, ki bi bili opremljeni z lesenimi miza- mi in s klopmi ter z zidanimi kamini. Prav tako je v načrtu ureditev novih pešpoti. Foto: Andraž Purg Trak so prerezali (z leve): župan Marko Šantej, članica Cara- vaning cluba Slovenije Zlatka Kodrič ter občinski svetnik in pobudnik ureditve postajališča za avtodome na Šmohorju Ma- tjaž Pikl. Pri planinskem domu na Šmohorju je laška občina uredila parki- rišče za avtodome. Namenu ga je uradno predala minuli teden. Novi TEDNIK št. 26 27. 6. 2024  COLOR CMYK stran 10 10 Št. 26, 27. junij 2024 IZ NAŠIH KRAJEV Po zadnjih zagotovilih dr- žavnega sekretarja na mini- strstvu za infrastrukturo mag. Andreja Rajha in direktorja za področje gradenj in investicij v Družbi za avtoceste v Repu- bliki Sloveniji (Dars) Janeza Kušnika gradnja tretje razvoj- ne osi poteka po predvideni ča- sovnici, kar pomeni, da naj bi promet po njej stekel leta 2028. Državna hitra cesta bo izbolj- šala prometno povezavo med SLOVENSKE KONJICE– Tudi letošnje poletne mesece bodo v konjiški občini izko- ristili za obnovo nekaterih cestnih odsekov. Občina medtem nadaljuje sanacijo plazov, ki k sreči niso obsežni in ne ogrožajo stanovanjskih hiš. Te dni so delovni stroji za- brneli na Bregu pri Slovenskih Konjicah. Občina bo obnovila dotrajan 950 metrov dolg od- sek lokalne ceste, in sicer od odcepa s konjiške obvoznice do naselja Breg pri Konjicah. Cesto bo prenovilo konjiško podjetje GMI Gradnje Marguč, ki ga je občina kot najugodnejšega iz- vajalca izbrala na javnem razpi- su. Pogodbena vrednost znaša 155 tisoč evrov, denar je v celoti zagotovila v občinskem prora- čunu. Izvajalec se je v pogodbi zavezal, da bo omenjeni odsek prenovil v 45 dneh oziroma do začetka avgusta. Do takrat pro- met na tej cesti ne bo mogoč in bo urejen začasen obvoz. Vo- žnja po prenovljeni cesti bo bolj varna tudi zato, ker bo cestišče bolj široko. V konjiški občini se je samo lani sprožilo 25 novih plazov, zato občina s finančno pomo- čjo države nadaljuje njihovo sanacijo. Letos naj bi jih zašči- tila od osem do deset. Te dni je začela sanirati plaz v Kamni Gori. Vendar dela ne poteka- jo po načrtu, saj se je med zabijanjem jeklenih profilov sprožil usad cestnega nasipa. Kot pojasnjujejo v občinski upravi, zato sanacija ne bo trajala bistveno dlje, kot na- črtujejo. Bo pa predvidoma do konca tega tedna odsek ceste v tem delu Kamne Gore zaprt za promet. BF »Med drugim si prizadevamo, da bi med gradnjo hitre ceste razbremenili promet v središču mesta. Dovozne in transportne poti do gradbišč namreč potekajo mimo šol, vrtcev, zdravstvenega doma in mestnega središča,« pravi Peter Dermol. Potrpežljivost nadvse dobrodošla VELENJE – Svetniki o poteku gradnje tretje razvojne osi, občani, ki živijo v bližini delovišč, opozarjajo na težave Gradnja severnega dela težko pričakovane tretje razvojne osi v velenjski občini poteka na dveh odsekih – Konovo in Škalsko jezero – zato so svetniki na tokratni seji naj- več pozornosti namenili aktualnim razmerah na terenu. Občani, ki živijo v bližini delovišč, opozarjajo na težave zaradi povečanega tovornega prometa, obvozov ter hru- pa in prašenja. Dovozne in transportne poti do gradbišč gredo mimo šol, vrtcev, zdravstvenega doma in mestnega središča. Občina se po zagotovilih župana Petra Dermola s predstavniki države že dogovarja za poglobitev podvoza pri podjetju Esotech, s čimer bi omogočili dostop do gradbišč po Rudniški cesti in s tem središče mesta razbremenili težkih tovornjakov. Potrpežljivost občanov bo vsaj še leto ali dve nadvse dobrodošla. BARARA FURMAN osrednjo Slovenijo in Koroško ter prispevalo h gospodarske- mu razvoju savinjsko-šaleške regije, ki je pred zahtevnimi izzivi intenzivnega preobliko- vanja gospodarstva in podje- tništva zaradi napovedanega zaprtja Premogovnika Velenje. Preusmeriti dovozne poti Gradnja tretje razvojne osi v velenjski občini močno bre- meni lokalne ceste in okolje. Najbolj so obremenjeni obča- ni, ki živijo v neposredni bližini gradbišč. Opozarjajo na težave zaradi obvozov, povečanega tovornega prometa, prahu in hrupa. Kot je povedal župan Peter Dermol, na terenu išče- jo rešitve za omilitev razmer. »Med drugim si prizadevamo, da bi med gradnjo hitre ceste razbremenili promet v središču mesta. Dovozne in transportne poti do gradbišč namreč pote- kajo mimo šol, vrtcev, zdra- vstvenega doma in mestnega središča. Čim prej jih moramo speljati drugače. V sodelovanju z državo urejamo vse potrebno za poglobitev podvoza pri pod- jetju Esotech, s čimer bi omo- gočili dostop do gradbišč po Rudniški cesti. V septembru se bomo glede nujnega urejanja državnih cest v občini in glede skupnih strateških projektov na področju infrastrukture ponovno sestali s predstavniki ministrstva za infrastrukturo,« je napovedal. Skoraj 200 hektarjev zemljišč Odsek hitre ceste od Šen- truperta do Velenja je dolg 14 kilometrov. Odsek so na mini- strstvu za infrastrukturo začeli projektirati junija 2019. Gra- dnja je razdeljena na dve etapi, in sicer Šentrupert–Podgora in Podgora–Velenje. Za gradnjo je bilo treba zagotoviti 198 hektar- jev zemljišč, doslej je država že odkupila 93 odstotkov parcel in tudi 45 od skupno 47 stavb, ki so predvidene za odstranitev. Tako je že začel pridobivati gradbeno dovoljenje za gradnjo na posamičnih odsekih priho- dnje hitre ceste med štajersko avtocesto in Velenjem. Kmalu bo Dars objavil prve razpise za izbiro izvajalcev gradbenih del. Prva faza razpisa za izvajalca del za odsek od Šentruperta do Podgore je pravnomočna. Razpis za odsek od Podgore do Velenja je v postopku pregleda ponudb, druga faza bo sledila po pridobitvi pravnomočnega gradbenega dovoljenja. Kje brnijo delovni stroji? Na 17,5 kilometra dolgem odseku Velenje jug–priklju- ček Slovenj Gradec je gradnja razdeljena na osem sklopov, od katerih je sklop Gaberke že končan. Od 163 hektarjev zemljišč je odkupljenih 98 odstotkov parcel za gradnjo tretje razvojne osi. Kot je še bilo mogoče slišati na seji mestnega sveta, je Dars pred dnevi pridobil gradbeno do- voljenje za viadukt Velunja. S sodbo upravnega sodišča je medtem postalo pravnomoč- no dovoljenje za navezovalno cesto Konovo. Dars zdaj načr- tuje prijavo gradbišča, dela naj bi se končala jeseni 2025. Dela potekajo tudi na dveh sklopih pri Velenju, in sicer na sklopu B – Škalsko jezero in sklopu H – Konovo. Na teh odsekih je konec gradnje predviden sep- tembra 2025. Gradnja poteka tudi na sklopu F – Jenina pri Podgorju pri Slovenj Gradcu – in bo predvidoma končana še letos. Zaradi težavnega terena ta odsek velja za enega zahtev- nejših na omrežju avtocest in hitrih cest, saj bodo na njem trije predori, trije pokriti vkopi, 16 viaduktov, sedem mostov ter deset nadvozov in podvozov. Krajani potrpežljivi Kot je še povedal direktor Janez Kušnik, naj bi do kon- ca letošnjega leta pridobili še manjkajoča gradbena do- voljenja za odsek hitre ceste med Velenjem in Slovenj Gradcem. Kdaj se bo gradnja lahko nadaljevala, je odvisno od pridobitve pravnomočnih gradbenih dovoljenj. Pred- sednica Krajevne skupnosti Škale-Hrastovec Petra Bevc je izpostavila, da so krajani zaradi vseh dodatnih obre- menitev izjemno potrpežlji- vi. Prosila je, da so vozniki tovornjakov v času poletnih počitnic še bolj previdni pri vožnji skozi naselja. Pristojne je pozvala tudi, naj poskrbijo za večjo varnost in urejenost na začasnih obvoznih cestah zaradi prahu, padajočega ka- menja in nanosov peska ob vremenskih ujmah. Predse- dnik Krajevne skupnosti Ko- novo Zvone Lah je ob tem poudaril, da si v prihodnje želijo še boljše usklajevanje in obveščanje lokalnega pre- bivalstva. VELENJE – Mestna obči- na bo prenovila propadajo- čo stavbo Stare elektrarne in v njej uredila center pri- hodnosti s podpornimi vse- binami za potrebe gospo- darstva in izobraževanja v procesu preoblikovanja Šaleške regije po zaprtju Premogovnika Velenje. Stavbo Stare elektrarne bo prenovilo podjetje VG5 za 28.999.400 evrov, storitve svetovalnega inženirstva in nadzora bo za 663.314 evrov opravilo podjetje PROJEKT iz Nove Gorice. Obe pogodbi sta že podpisani. Kot pravijo na velenjski občinski upravi, naj bi strošek prenove v viši- ni 80 odstotkov sofinancirala država iz Sklada za pravični prehod. Ali bo tolikšen, bo znano konec letošnjega leta. Do takrat naj bi izbrani izva- jalec del pripravil projektno dokumentacijo in pridobil gradbeno dovoljenje. Za- ključek prenove 50 let sta- re stavbe je predviden leta 2026. Uporabno dovoljenje je izvajalec po pooblastilu investitorja dolžan pridobiti najkasneje do 21. februarja 2027. Župan Peter Dermol je povedal, da z načrtovano prenovo Stare elektrarne občina kaže, v katero smer želi razvijati mesto v pri- hodnje. »Prepričan sem, da smo s tem začrtali pro- jekte, ki bodo oplemeniti- li življenje v naši lokalni skupnosti. Zavedam pa se, da moramo ustvariti zau- panje javnosti do procesa preoblikovanja lokalnega okolja, ki je za Šaleško do- lino zahtevno, a ključne- ga pomena za prihodnost širše regije. Poleg projekta celovite obnove daljinskega ogrevanja je obnova Stare elektrarne zagotovo eden zahtevnejših projektov,« je poudaril. BF Takšna bo podoba prenovljene stavbe Stare elektrarne. (Foto: arhiv občine) Stara elektrarna bo center prihodnosti Velenjski svetniki so tokrat največ pozornosti namenili tretji razvojni osi. (Foto: arhiv občine) Odsek tretje razvojne osi Škale– Konovo (Foto: arhiv občine) Prenova ceste in sanacija plazu Dotrajana cesta v Bregu pri Konjicah kliče k temeljiti prenovi. (Foto: arhiv občine) Novi TEDNIK št. 26 27. 6. 2024  COLOR CMYK stran 10 10 Št. 26, 27. junij 2024 IZ NAŠIH KRAJEV Po zadnjih zagotovilih dr- žavnega sekretarja na mini- strstvu za infrastrukturo mag. Andreja Rajha in direktorja za področje gradenj in investicij v Družbi za avtoceste v Repu- bliki Sloveniji (Dars) Janeza Kušnika gradnja tretje razvoj- ne osi poteka po predvideni ča- sovnici, kar pomeni, da naj bi promet po njej stekel leta 2028. Državna hitra cesta bo izbolj- šala prometno povezavo med SLOVENSKE KONJICE– Tudi letošnje poletne mesece bodo v konjiški občini izko- ristili za obnovo nekaterih cestnih odsekov. Občina medtem nadaljuje sanacijo plazov, ki k sreči niso obsežni in ne ogrožajo stanovanjskih hiš. Te dni so delovni stroji za- brneli na Bregu pri Slovenskih Konjicah. Občina bo obnovila dotrajan 950 metrov dolg od- sek lokalne ceste, in sicer od odcepa s konjiške obvoznice do naselja Breg pri Konjicah. Cesto bo prenovilo konjiško podjetje GMI Gradnje Marguč, ki ga je občina kot najugodnejšega iz- vajalca izbrala na javnem razpi- su. Pogodbena vrednost znaša 155 tisoč evrov, denar je v celoti zagotovila v občinskem prora- čunu. Izvajalec se je v pogodbi zavezal, da bo omenjeni odsek prenovil v 45 dneh oziroma do začetka avgusta. Do takrat pro- met na tej cesti ne bo mogoč in bo urejen začasen obvoz. Vo- žnja po prenovljeni cesti bo bolj varna tudi zato, ker bo cestišče bolj široko. V konjiški občini se je samo lani sprožilo 25 novih plazov, zato občina s finančno pomo- čjo države nadaljuje njihovo sanacijo. Letos naj bi jih zašči- tila od osem do deset. Te dni je začela sanirati plaz v Kamni Gori. Vendar dela ne poteka- jo po načrtu, saj se je med zabijanjem jeklenih profilov sprožil usad cestnega nasipa. Kot pojasnjujejo v občinski upravi, zato sanacija ne bo trajala bistveno dlje, kot na- črtujejo. Bo pa predvidoma do konca tega tedna odsek ceste v tem delu Kamne Gore zaprt za promet. BF »Med drugim si prizadevamo, da bi med gradnjo hitre ceste razbremenili promet v središču mesta. Dovozne in transportne poti do gradbišč namreč potekajo mimo šol, vrtcev, zdravstvenega doma in mestnega središča,« pravi Peter Dermol. Potrpežljivost nadvse dobrodošla VELENJE – Svetniki o poteku gradnje tretje razvojne osi, občani, ki živijo v bližini delovišč, opozarjajo na težave Gradnja severnega dela težko pričakovane tretje razvojne osi v velenjski občini poteka na dveh odsekih – Konovo in Škalsko jezero – zato so svetniki na tokratni seji naj- več pozornosti namenili aktualnim razmerah na terenu. Občani, ki živijo v bližini delovišč, opozarjajo na težave zaradi povečanega tovornega prometa, obvozov ter hru- pa in prašenja. Dovozne in transportne poti do gradbišč gredo mimo šol, vrtcev, zdravstvenega doma in mestnega središča. Občina se po zagotovilih župana Petra Dermola s predstavniki države že dogovarja za poglobitev podvoza pri podjetju Esotech, s čimer bi omogočili dostop do gradbišč po Rudniški cesti in s tem središče mesta razbremenili težkih tovornjakov. Potrpežljivost občanov bo vsaj še leto ali dve nadvse dobrodošla. BARARA FURMAN osrednjo Slovenijo in Koroško ter prispevalo h gospodarske- mu razvoju savinjsko-šaleške regije, ki je pred zahtevnimi izzivi intenzivnega preobliko- vanja gospodarstva in podje- tništva zaradi napovedanega zaprtja Premogovnika Velenje. Preusmeriti dovozne poti Gradnja tretje razvojne osi v velenjski občini močno bre- meni lokalne ceste in okolje. Najbolj so obremenjeni obča- ni, ki živijo v neposredni bližini gradbišč. Opozarjajo na težave zaradi obvozov, povečanega tovornega prometa, prahu in hrupa. Kot je povedal župan Peter Dermol, na terenu išče- jo rešitve za omilitev razmer. »Med drugim si prizadevamo, da bi med gradnjo hitre ceste razbremenili promet v središču mesta. Dovozne in transportne poti do gradbišč namreč pote- kajo mimo šol, vrtcev, zdra- vstvenega doma in mestnega središča. Čim prej jih moramo speljati drugače. V sodelovanju z državo urejamo vse potrebno za poglobitev podvoza pri pod- jetju Esotech, s čimer bi omo- gočili dostop do gradbišč po Rudniški cesti. V septembru se bomo glede nujnega urejanja državnih cest v občini in glede skupnih strateških projektov na področju infrastrukture ponovno sestali s predstavniki ministrstva za infrastrukturo,« je napovedal. Skoraj 200 hektarjev zemljišč Odsek hitre ceste od Šen- truperta do Velenja je dolg 14 kilometrov. Odsek so na mini- strstvu za infrastrukturo začeli projektirati junija 2019. Gra- dnja je razdeljena na dve etapi, in sicer Šentrupert–Podgora in Podgora–Velenje. Za gradnjo je bilo treba zagotoviti 198 hektar- jev zemljišč, doslej je država že odkupila 93 odstotkov parcel in tudi 45 od skupno 47 stavb, ki so predvidene za odstranitev. Tako je že začel pridobivati gradbeno dovoljenje za gradnjo na posamičnih odsekih priho- dnje hitre ceste med štajersko avtocesto in Velenjem. Kmalu bo Dars objavil prve razpise za izbiro izvajalcev gradbenih del. Prva faza razpisa za izvajalca del za odsek od Šentruperta do Podgore je pravnomočna. Razpis za odsek od Podgore do Velenja je v postopku pregleda ponudb, druga faza bo sledila po pridobitvi pravnomočnega gradbenega dovoljenja. Kje brnijo delovni stroji? Na 17,5 kilometra dolgem odseku Velenje jug–priklju- ček Slovenj Gradec je gradnja razdeljena na osem sklopov, od katerih je sklop Gaberke že končan. Od 163 hektarjev zemljišč je odkupljenih 98 odstotkov parcel za gradnjo tretje razvojne osi. Kot je še bilo mogoče slišati na seji mestnega sveta, je Dars pred dnevi pridobil gradbeno do- voljenje za viadukt Velunja. S sodbo upravnega sodišča je medtem postalo pravnomoč- no dovoljenje za navezovalno cesto Konovo. Dars zdaj načr- tuje prijavo gradbišča, dela naj bi se končala jeseni 2025. Dela potekajo tudi na dveh sklopih pri Velenju, in sicer na sklopu B – Škalsko jezero in sklopu H – Konovo. Na teh odsekih je konec gradnje predviden sep- tembra 2025. Gradnja poteka tudi na sklopu F – Jenina pri Podgorju pri Slovenj Gradcu – in bo predvidoma končana še letos. Zaradi težavnega terena ta odsek velja za enega zahtev- nejših na omrežju avtocest in hitrih cest, saj bodo na njem trije predori, trije pokriti vkopi, 16 viaduktov, sedem mostov ter deset nadvozov in podvozov. Krajani potrpežljivi Kot je še povedal direktor Janez Kušnik, naj bi do kon- ca letošnjega leta pridobili še manjkajoča gradbena do- voljenja za odsek hitre ceste med Velenjem in Slovenj Gradcem. Kdaj se bo gradnja lahko nadaljevala, je odvisno od pridobitve pravnomočnih gradbenih dovoljenj. Pred- sednica Krajevne skupnosti Škale-Hrastovec Petra Bevc je izpostavila, da so krajani zaradi vseh dodatnih obre- menitev izjemno potrpežlji- vi. Prosila je, da so vozniki tovornjakov v času poletnih počitnic še bolj previdni pri vožnji skozi naselja. Pristojne je pozvala tudi, naj poskrbijo za večjo varnost in urejenost na začasnih obvoznih cestah zaradi prahu, padajočega ka- menja in nanosov peska ob vremenskih ujmah. Predse- dnik Krajevne skupnosti Ko- novo Zvone Lah je ob tem poudaril, da si v prihodnje želijo še boljše usklajevanje in obveščanje lokalnega pre- bivalstva. VELENJE – Mestna obči- na bo prenovila propadajo- čo stavbo Stare elektrarne in v njej uredila center pri- hodnosti s podpornimi vse- binami za potrebe gospo- darstva in izobraževanja v procesu preoblikovanja Šaleške regije po zaprtju Premogovnika Velenje. Stavbo Stare elektrarne bo prenovilo podjetje VG5 za 28.999.400 evrov, storitve svetovalnega inženirstva in nadzora bo za 663.314 evrov opravilo podjetje PROJEKT iz Nove Gorice. Obe pogodbi sta že podpisani. Kot pravijo na velenjski občinski upravi, naj bi strošek prenove v viši- ni 80 odstotkov sofinancirala država iz Sklada za pravični prehod. Ali bo tolikšen, bo znano konec letošnjega leta. Do takrat naj bi izbrani izva- jalec del pripravil projektno dokumentacijo in pridobil gradbeno dovoljenje. Za- ključek prenove 50 let sta- re stavbe je predviden leta 2026. Uporabno dovoljenje je izvajalec po pooblastilu investitorja dolžan pridobiti najkasneje do 21. februarja 2027. Župan Peter Dermol je povedal, da z načrtovano prenovo Stare elektrarne občina kaže, v katero smer želi razvijati mesto v pri- hodnje. »Prepričan sem, da smo s tem začrtali pro- jekte, ki bodo oplemeniti- li življenje v naši lokalni skupnosti. Zavedam pa se, da moramo ustvariti zau- panje javnosti do procesa preoblikovanja lokalnega okolja, ki je za Šaleško do- lino zahtevno, a ključne- ga pomena za prihodnost širše regije. Poleg projekta celovite obnove daljinskega ogrevanja je obnova Stare elektrarne zagotovo eden zahtevnejših projektov,« je poudaril. BF Takšna bo podoba prenovljene stavbe Stare elektrarne. (Foto: arhiv občine) Stara elektrarna bo center prihodnosti Velenjski svetniki so tokrat največ pozornosti namenili tretji razvojni osi. (Foto: arhiv občine) Odsek tretje razvojne osi Škale– Konovo (Foto: arhiv občine) Prenova ceste in sanacija plazu Dotrajana cesta v Bregu pri Konjicah kliče k temeljiti prenovi. (Foto: arhiv občine) Novi TEDNIK št. 26 27. 6. 2024  COLOR CMYK stran 11 11 Št. 26, 27. junij 2024 Na likovni koloniji je sodelovalo 39 ljubiteljskih likovnikov pod mentorstvom Vojka Kumra. (Foto: TT) KULTURA Bojan Koštomaj je po gimnaziji v Celju končal šolanje v Splitu na mornariški vojni akademiji. Do leta 1991 je služboval v vojni mornarici kot poročnik bojne ladje. Kasneje je nadaljeval kariero kot kapetan dolge plov- be. Prvih osem let je kot kapetan večinoma plul po Sredozemskem morju, kasneje, do upokojitve, po celem svetu, največ ob obalah Tihega oceana. Zaznamoval ga je poklic Dejal je, da tovrsten poklic močno vpliva na posameznikovo celotno življenje. Sam se je zavzemal, da je z njim plula tudi njegova družina. Če ne bi bilo tako, bi se družinske vezi gotovo skrhale, je povedal. Dodal je, da je za opravljanje takega dela treba imeti naj- različnejša znanja, hkrati pa tovrstna služba prinaša razgibanost. »Poskusil sem tudi delo v pisarni, a to vsekakor ni zame. Kot kapetan sem bil vajen dinamičnega dela, spoznaval sem ogromno ljudi. Če sem se še tolikokrat vr- nil v isto pristanišče, je bilo vedno drugače.« Na ogled fotografski posnetki Bojana Koštomaja Celjan na morjih sveta Pridih morja je letošnje poletje mogoče čutiti tudi na Celjskem. V galeriji Železarskega muzeja Štore bo do 10. septembra na ogled razstava fotografskih del Bojana Koštomaja z naslovom Celjan na morjih sveta. Eden od posnetkov, ki jih je v svoj foto- grafski objektiv ujel Bojan Koštomaj. »Mislim, da je razstava lepo uspela. Vsem, ki poklic mornarja spremljajo od daleč, se zdi izbor fotografij zanimiv. O mornarjih sicer kroži veliko mitov, nikar ne verjemite vsem.« »Poskusil sem tudi delo v pisarni, a to vsekakor ni zame. Kot kapetan sem bil vajen dinamičnega dela, spoznaval sem ogromno ljudi. Če sem se še tolikokrat vrnil v isto pristanišče, je bilo vedno drugače.« Risanje zamenjal za fotografiranje Že v gimnazijskih letih je rad risal, na dolgih potovanjih po morjih sveta pa je to izražanje zamenjal za fotografski aparat, s katerim je naredil vrsto čudovitih posnetkov. Direktorica Železarskega muzeja Štore Slavica Glavan, s katero sta bila sošolca v srednji šoli, ga je po- vabila, da svoje posnetke pokaže tudi drugim. »Mislim, da je razstava lepo uspela. Vsem, ki poklic mornarja spremljajo od daleč, se zdi izbor fotografij zanimiv. O mornarjih sicer kroži veliko mitov, nikar ne verjemite vsem,« je hudomušno dejal upokojenec, ki sedaj živi v Puli, mesečno pa se vrača tudi v Celje. TINA STRMČNIK Živahno v Novem kloštru Osrednja pozornost je bila namenjena 25. srečanju malih vokalnih skupin in odprtju 7. likovne razstave Novi klošter 2024. Letos je bila ta celo mednarodna. Na njej je sodelovalo 39 ljubiteljskih likovnikov pod mentorstvom Vojka Kumra, navdihnil jih je general Rudolf Maister. Na srečanju malih vokalnih skupin je sodelo- valo sedem sestavov (Vokalni kvintet Lastovka Polzela, Vokalna skupina Maltežanke Polzela, Kvartet Gomilsko, Reški bend iz Marije Reke, Kvartet Grče z Dobrne, Vokalna skupina ZaPet s Ponikve in Vokalna skupina OK! tete iz Tabora). Uvod v srečanje je bila maša, ki jo je daroval duhovnik Feliu Torra, sledili so vodeni ogledi Kulturno-umetniško društvo Polzela je v sodelovanju s tamkajšnjo občino, z Društvom Dvorec, žalsko izpostavo javnega sklada za kulturne dejavnosti in Gobarsko-mikološkim društvom Polzela pred dnevi pripravilo zdaj že tradicionalni dogodek v dvorcu Novi klošter v Založah. dvorca Novi klošter. V pozdravnih nagovorih so spregovorili podžupan Občine Polzela Igor Pungartnik, organizacijska vodja dvorca Novi klošter Carmen Fernandez, predsednik Gobar- sko-mikološkega društva Polzela Franci Uratnik in predsednica likovne skupine KUD Polzela Sonja Jezernik. Prireditev je povezoval Marko Slokar, za tehnično izvedbo je poskrbel Frenk Oder. Mozaik dogajanja so z gobarskimi dobrotami popestrili člani Gobarsko-mikološkega društva Polzela, ob katerih so se prisotni v sproščenem druženju še zadržali po prireditvi. ŠO V Celjski kulturnici je minuli teden Matej Krajnc predstavil svojo novo pe- sniško zbirko Tik pred Celjem. Drobna zbirka celjskih pesniških miniaturk je osemnajsta v nizu knjig s tematiko me- sta Celja in njegove zgodovine, ki tvori enega najobsežnejših literarnih opusov o Celju. V poeziji Tik pred Celjem se lahko zgodi marsikaj, pojavijo se osebe iz zgodovine ali sedanjosti, preminule in žive, dogajajo se situacije, ki jih poezija pretrese v miniatur- nih, a zgoščenih oblikah. Ob predstavitvi svoje nove pesniške zbirke, še ene v avtor- jevem vedno daljšem nizu knjig o Celju, je Matej Krajnc v Celjski kulturnici predstavil še nekatera druga novejša dela in vse skupaj začinil z glasbo. Do zdaj je avtor izdal že 18 knjig s temati- ko Celja. Poleg njegove najnovejše pesniške zbirke o Celju med drugim pričajo še pesniške knjige Celjske balade, Celje v desetih slikah in Celje, številni romani, kot so med kresnikovo deseterico nominiran Requiem za gospo Gor- šičevo, pa Poplava, Emfizemina piščal, Vicky Leandros, LIK Savinja in mlin, dokler stoji in Psihotični cirkus Robertina Cresottija, povesti Zagrobni glas in Enajsti otrok Veronike Dese- niške in druge. O Celju so nastale tudi števil- ne uglasbene pesmi in plošče, med drugim pesmi Bangladeš, Celjan, Savinja in album Celjske balade. SJ Nova pesniška zbirka o Celju Slovo gledališkega igralca Umrl je dramski igralec Borut Alujevič – Lujo. Njegov pečat tako na celjsko kot slovensko gledališče je neizbrisen. Zaposlen je bil v SLG Celje. Leta 1986 je prevzel njegovo vodenje in se kot upravnik upokojil leta 2007 . Leta 1992 je s tedanjim umetniškim vodjem Blažem Lukanom podprl idejo dramskega igralca Marjana Bačka o ustanovitvi festivala Dnevi komedije. V SLG Celje je odigral več kot osemdeset vlog. Nastopal pa je tudi v filmu in televiziji. »Lujo bil je rojen 16. maja 1942 v Ljubljani, kjer je obiskoval gimnazijo in se leta 1961 vpisal na Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo. Diplomiral je v letniku Mire Danilove z vlogama Antonija (William Shakespeare: Julij Cezar) in Hoederarja (Jean Paul Sartre: Umazane roke),« so sporočili iz Združenja dramskih umetnikov Slovenije. Med leti 1989 in 2006 je bil tudi svetnik v Mestni občini Celje. 2002 je prejel srebrni grb Mestne občine Celje, leto pozneje pa je postal vitez reda akademskih palm Republike Francije. SŠol Borut Alujevič – Lujo je v SLG Celje odigral več kot osemdeset vlog. (Foto: arhiv NT/Sherpa) Novi TEDNIK št. 26 27. 6. 2024  COLOR CMYK stran 12 12 Št. 26, 27. junij 2024 NAŠA TEMA Protitočne obrambe (še) ni povsod v Sloveniji Slovenija spada na geografsko območje, kjer je nevarnost pojava toče velika, prav tako naša država sodi med območja z največjo pogostnostjo neviht v Evropi. Vse to smo občutili lani, ko je Sloveni- jo prizadela katastrofalna ujma. Vsako neurje od takrat še dodatno vzbuja strah tudi pred točo, ki dobiva vedno večje razsežnosti, povzroča vedno večjo škodo ne le na kmetijskih površinah, ampak tudi na hišah, avtomobilih. Mnogi se ob vsaki slab- ši vremenski napovedi sprašujejo, kje je vendarle protitočna obramba. Je. A ne povsod. Zaenkrat le v severovzhodnem delu Slovenije. A pri tem bode v oči popolno nasprotje mnenj o njenih učinkih. Agencija za okolje pravi, da ni strokovnih doka- zov, da protitočna obramba zmanjšuje možnost toče, medtem ko izvajalec poletov Letalski center Maribor v poročilih navaja, da se učinki poznajo. Vmes so občine, ki bi tovrstno obrambo imele, a nimajo dovolj denarja za sofi nanciranje, država pa kot vedno pri sofi nanciranju stiska. Toče pa denar in različna mnenja ne zanimajo. In »vmes« je tudi Avstrija, ki protitočno obrambo jemlje zelo resno. SIMONA ŠOLINIČ Foto: Pixabay Ali protitočno obrambo ovira stroka ali denar? Ali protitočno obrambo ovira stroka ali denar? Ali protitočno obrambo ovira stroka ali denar? Denar morajo zagotoviti tudi občine »Izpostaviti je treba, da so preventivni ukrepi, kot je postavitev protitočnih mrež, najboljši načini branjenja pred posledicami toče, zato ministrstvo sofinancira naložbe v preventivne ukrepe. V okviru izvajanja Programa razvoja podeželja 2007–13 in 2014–20 je bilo skupaj podprtih 1.030 naložb v mreže proti toči v skupni višini 10,43 milijona evrov nepovratnih sredstev in 377 naložb v rastlinjake v skupni višini 12,40 milijona evrov nepovratnih sredstev,« pravijo na ministrstvu za kmetijstvo. Izvajalec letalske obrambe pred točo izvaja posipanje točonosnih oblakov s srebrovim jodidom na podlagi preje- tih podatkov hidrometeorološke službe Agencije Republi- ke Slovenije za okolje in radarskih slik sosednjih radarskih centrov. Naloge opravlja v skladu s ponudbo in predra- čunom izvajalca, ki sta sestavni del pogodbe. Izvajalec mora tako izdelati dnevna poročila, ki morajo vsebovati vremensko napoved, zapis in grafi čni prikaz smeri leta, čas in območje posipavanja, opis stanja oblakov in analizo posamezne akcije ter datum in čas dežurstva z imeni in s priimki dežurnih. Ob koncu mora izvajalec izdelati tudi končno poročilo, ki je sestavljeno iz splošnega dela, ki mora vsebovati pregled izvajanja, ter iz dnevnih poročil. Letalska obramba pred točo s posipanjem točono- snih oblakov s srebrovim jodidom na območju se- verovzhodne Slovenije je možna na podlagi dvele- tnih sklepov vlade. Slednja je tovrsten sklep nazadnje sprejela februarja letos. Ta sklep velja za leti 2024 in 2025. Druge pravno ve- ljavne podlage za izvajanje tovrstne obrambe trenutno ni. Edini zakon, ki je urejal obrambo pred točo v Slo- veniji, je Zakon o sistemu obrambe pred točo, ki je zastarel. Tako pravijo na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. »Sklep določa, vlada pro- računska sredstva Slovenije nameni za sofi nanciranje dejavnosti obrambe pred točo v deležu do 35 odstot- kov vrednosti projekta, če bo izkazano tudi dovolj za- statistične regije ter občino Podvelka iz Koroške statistič- ne regije,« so za Novi tednik dejali na kmetijskem ministr- stvu. Glede na sklep je mini- strstvo objavilo skupno javno naročilo, v okviru katerega je izbran tudi izvajalec protitoč- ne obrambe. Financiranje to- rej kaže, da morajo preostali denar za izvajanje protitočne obrambe zagotoviti občine. Težko je najti ustrezno rešitev Na ministrstvu dodajajo, da je glede na različna mne- nja težko pričakovati rešitev, ki bi bila sprejemljiva za vse, za lokalno prebivalstvo, kme- tijska združenja in izvajalca obrambe pred točo. Strokovna javnost s področij meteorolo- gije in javnega zdravja namreč izvajanju tovrstne obrambe pred točo z javnimi sredstvi nasprotujejo. »Sistemska reši- tev obrambe pred točo in iz- vajanje letalske obrambe pred točo na celotnem območju Slovenije oziroma njena širi- tev na druga območja Sloveni- je ne smejo biti omejeni le na branjenje kmetijskih površin. Toča ne uničuje le kmetijskih pridelkov, ampak povzroči škodo tudi na nepremičninah, premičninah in infrastrukturi, zato bi se morala v primeru širitve obrambe pred točo to- vrstni obrambi pridružiti tudi druga ministrstva.« O tem je bilo govora tudi na lanskem posvetu v Državnem svetu RS, kjer so obravnavali omenjeno tematiko. »Prakse izvajanja obrambe pred točo poznajo tudi več načinov vnosov aktivih snovi s talni- mi generatorji, več načinov vnosa z letali (vnos aktivnih snovi z leti pod bazo oblakov ali s preleti nad točonosnimi oblaki) ali s protitočnimi raketami. Pri morebitnem širjenju območja branjenja se tako pojavlja še dodaten izziv, katere možnosti na po- sameznem območju celotne Slovenije uporabiti, saj pov- sod ni mogoče branjenje pred točo z letali, ki aktivno snov vnašajo pod bazo oblakov, zaradi reliefnih značilnosti posameznih delov Slovenije,« so nam odgovorili na ministr- stvu. Škodo je možno zavarovati »Škodo, ki nastane na kme- tijskih pridelkih zaradi posle- dic toče, je mogoče zavarova- ti. Z namenom zmanjšanja bremena višine zavarovalne premije ministrstvo sofi nan- cira zavarovanje primarne kmetijske proizvodnje, in si- cer za zavarovanje posevkov, nasadov in plodov, pred ne- varnostjo toče, požara, uda- ra strele, pozebe, poplave in viharja v višini 60 odstotkov obračunane zavarovalne pre- mije. Tako se tveganja zaradi škode ob naravnih nesrečah porazdelijo med državo, ki vstopa v sistem zavarovanja preko sofi nanciranja zavaro- valnih premij, med zavaroval- nice, ki ocenijo in izplačajo odškodnino za škode, ter med kmetovalca, ki nosi del škode v obliki odbitne franšize in plača del zavarovalne premije. Tako se zmanjšajo posledice naravne nesreče ter zagotovi »Seveda bi želeli, da bi bila s protitočno obrambo po- krita vsa Slovenija, a so za to potrebni zakonske osnove in ustrezna fi nančna sredstva, ki bi morala biti višja,« je za Novi tednik dejal predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Roman Žveglič. »Moramo se zavedati, da tovrstna obramba ne preprečuje le problema in škode v kmetijstvu, ampak tudi v drugi in- frastrukturi, saj škoda nastaja tudi na strehah, avtomobilih in podobno. Zato bi bilo treba v reševanje te problematike vključiti celoten sistem kot v Avstriji. Tam izvajanje proti- točne obrambe sofi nancirajo tudi kmetje, zavarovalnice, lokalne skupnosti in država. Torej je potrebna rešitev na sistemski ravni,« dodaja Žveglič. Omenja sicer, da zdra- vstvena in agrometeorološka stroka nasprotujeta tej vrsti obrambe pred točo: »Toda izkušnje iz Avstrije kažejo dru- gače.« Dodaja še, da je zbornica s svojimi predlogi pogosto posredovala, da bi se na tem področju storilo več, predla- gala je tudi seznam letališč, s katerih bi vzletala protitočna letala. »Želimo si, da bi se v to vključile tudi letalske sile Slovenske vojske. Toda ključno pri tem je, da del stroke takšni obrambi nasprotuje,« še pravi Žveglič. »Želimo si, da bi se v to vključile tudi letalske sile Slovenske vojske. Toda ključno pri tem je, da del stroke takšni obrambi nasprotuje,« pravi Žveglič. Toča ne poškoduje več samo avtomobilov … Pred kratkim je bila podpisana pogodba z Letalskim cen- trom Maribor, ki je izvajalec protitočne obrambe. Skupna pogodbena vrednost za letos je malo več kot 344 tisoč evrov, od česar ministrstvo prispeva do 35 odstotkov sredstev, preostanek prispevajo občine. stabilen dohodkovni položaj kmetijskih gospodarstev in kmetijstva,« še dodajajo na ministrstvu. nimanja lokalnih skupnosti. Zanimanje lokalnih skupno- sti bo verjetno izkazano, če bo v izvajanje vključenih vsaj polovica občin z omenjenega območja severovzhodne Slo- venije. To območje zajema vseh 27 občin iz statistične regije Pomurje, vseh 41 občin iz statistične regije Podravje ter dodatno občini Slovenske Konjice in Zreče iz Savinjske Nad točo letala vojske? Novi TEDNIK št. 26 27. 6. 2024  COLOR CMYK stran 13 13 Št. 26, 27. junij 2024 NAŠA TEMA Tudi Skupnost občin Slovenije je državo opozorila, da bi se izvajanje protitočne obrambe razširilo tudi na druge slovenske regije. »Takšen pristop bi znatno prispeval k zmanjšanju škode, ki jo povzroča toča, in s tem izboljšal pogoje za delovanje kmetijskega sektorja ter zaščitil go- spodarsko infrastrukturo in prebivalstvo,« pravi generalna sekretarka skupnosti Jasmina Vidmar. Stroka trd oreh – kot toča! Spremljanje različnih mnenj o protitočni obrambi spominja na različna mnenja med epidemijo. T udi takrat je bila stroka neomajna, čeprav so nasprotna mnenja imela tudi – marsikaj prav. Protitočna obramba ni »larifari«, pravi predsednik Letalskega centra Maribor, ki tovrstno obrambo izvaja. Iz številnih poročil poletov je jasno razvidno, da v nekaterih primerih do pojava toče ob posredovanju z letali ni prišlo. A vprašanje je, ali kakšen meteorolog ta poročila spremlja ali se opira samo na študije, ki kažejo nasprotno. Razumeti je zato mogoče tudi ogorčenje ma- riborskega letalskega centra, kjer pravijo, da pogrešajo zavezništvo stroke. Da bi jim vsaj malo prisluhnila. Ali se ozrla v Avstrijo, kjer takšno obrambo izvajajo že nekaj časa. Razumeti je mogoče tudi strah izvajalcev protitoč- ne obrambe, da se lahko zgodi, da bo na račun dobrega delovanja avstrijske protitočne obrambe najhujše posledi- ce »pokasirala« Slovenija, ker ne verjame, da je takšna obramba lahko uspešna. Če se vrnemo na začetek, k podobnosti z epidemijo. Pri protitočni obrambi ne gre za teorijo zarote. Piloti Letal- skega centra Maribor, medtem ko nekateri strokovnjaki sedijo v pisarnah, sedijo v letalih v nevihtnih oblakih. Resnici na ljubo, tvegajo svoja življenja. Že zato bi jim bilo vredno prisluhniti. OB ROBU SIMONA ŠOLINIČ »Skladno s strokovnim mnenjem Svetovne meteo- rološke organizacije Arso ne podpira operativnega izvajanja umetnega vpliva na nevihtne oblake, saj ni strokovno utemeljenih ne- odvisnih analiz, da metoda deluje, kot bi si želeli,« pra- vi meteorolog Branko Gre- gorčič iz Agencije za okolje. Gregorčič nam je poslal tudi dva strokovna članka na temo odnosa meteoro- loške stroke glede izvajanja protitočne obrambe. Prvi je iz leta 2004, drugi iz leta 2011. Oba navajata, da vsi dosedanji poskusi, naj gre za priprošnje k bogovom, stre- ljanje s topovi in z možnarji ali za vnos srebrovega jodida z raketami, letali in s talni- mi generatorji v nevihtne oblake, niso prinesli spod- budnih rezultatov. Povzetek obeh člankov laže, da je leta 1989 v Sloveniji Fakulteta za naravoslovje in tehnologije Univerze v Ljubljani s hidro- meteorološkim zavodom iz- delala študijo o uspešnosti obrambe. »Analiza podatkov je pokazala, da z visoko sto- pnjo statistične zanesljivosti lahko trdimo, da obramba ni vplivala ne na količino pa- davin iz konvektivnih obla- kov ne na število dni s točo na meteoroloških postajah. Občine: »Nujna je celovita sistemska ureditev« »Na zadnji predlog gradiva za sprejem sklepa Vlade RS o izvajanju obrambe pred točo na območju severovzho- dne Slovenije v letih 2024 in 2025 smo prav tako podali pripombe in predloge. Toča povzroča znatno škodo, pri čemer v kmetijstvu znašajo okvirno pet odstotkov, v go- spodarstvu več kot polovico, preostanek prizadene infra- strukturo. Predlagali smo, da poleg kmetijskega ministrstva k reševanju tega problema pri- stopijo tudi druga ministrstva. Hkrati smo predlagali tudi zvi- šanje odstotka državnega sofi - nanciranja stroškov obrambe pred točo, saj to predstavlja za občine veliko fi nančno breme ob vseh drugih nalogah in ob- veznostih, ki jih prevzemajo,« pojasnjuje Vidmarjeva. V Skupnosti občin Slove- nije omenjajo, da je bil lan- skega novembra v državnem svetu tudi posvet Izvajanje letalske protitočne obrambe v prihodnje. V razpravi so sodelovali tako zagovorniki letalske obrambe pred točo kot tisti, ki menijo, da posi- panje oblakov s srebrovim jodidom nima zanesljivega učinka in da obramba pred točo ni v skladu s trajnostnim razvojem. Župan Občine Dobrovnik je takrat pouda- ril, da so slovenske občine pripravljene na dialog, a ne morejo biti edine, ki nosijo odgovornost za boj proti na- ravnim nesrečam. V imenu skupnosti je izpostavil, da je treba pregledati vse aktualne ukrepe in dokumente, veza- ne na obrambo pred vsemi naravnimi nesrečami, ter oblikovati enotno politiko in strategijo boja proti naravnim nesrečam na nacionalni rav- ni,« omenja Vidmarjeva. Ob tem poudarja, da v skupno- sti ne nasprotujemo obrambi pred točo, posebej pa izpo- stavljajo, da je treba zadevo predmetnega sofi nanciranja »Prejeli smo pobudo za uvedbo letalske obrambe proti toči za Posavje. Izpostavljeno je namreč bilo, da so območje Posavja v preteklih letih vsakoletno prizadejala huda neurja s točo. Še posebej hudo je bilo lani junija, ko je dve uri klestila toča v velikosti jajca. Toča je uničila polja, vinograde, drevesa, sadovnjake, tudi avtomobile, strehe, okna in fasade,« pravi Jasmina Vidmar. trajnejše urediti, potrebni pa sta, pravi, sistemska ureditev in zagotovitev transparentne- ga fi nanciranja. »Seveda je pred tem treba izvesti resno analizo upravičenosti na pod- lagi dosedanjih rezultatov in ugotovitev takšne obrambe.« »Protitočna obramba ni ›larifari‹!« Protitočno letalo Letalskega centra Maribora (Foto: LCM) V naslovu zapisane besede so iz ust predse- dnika Letalskega centra Maribor Vilija Kolar- ja. Ko jih izgovori, misli zelo resno. »Avstrija izvaja protitočno obrambo dvakrat močneje kot Slovenija. Stroka v Sloveniji tega dejstva ne upošteva.« Dodaja, da se upravičeno boji, da bo, ker Avstrija uspešno izvaja protitočno obrambo, marsikatero neurje prineslo težave Sloveniji na južni strani Alp. A to še ni vse. Kolar brez dlake na jeziku pove, da lahko dokažejo, da protitočna obram- ba deluje, vendar je Letalski center Maribor kot ustanova premajhen, da bi izvajal dodatne me- ritve. »Lahko bi jih agencija za okolje. Na strani stroke pogrešamo zavezništvo. Prepuščeni smo svojemu opazovanju radarske slike, namesto da bi nas kdo pri tem dodatno usmerjal,« do- daja. S tem misli, da če bi stroka spremenila svoj pogled ali sama opravila še dodatne meri- tve, bi morda spremenila mnenje. »Podnebne spremembe so tukaj, Slovenija bi morala temu slediti tudi z načinom obrambe in tudi na po- dročju posodobitve tehnologije,« omenja Kolar. »Letalska obramba pred točo se je v Slove- niji začela v 80. letih prejšnjega stoletja kot dopolnilna dejavnost raketne obrambe. Zaradi prepovedi streljanja raket v mejnem območju s severnimi sosedi, od koder večinoma prihajajo nevihte, je bil koridor od Dravograda do Len- dave nepokrit in edina rešitev je bila letalska obramba, kot so jo poznali takrat že v Avstriji in južni Nemčiji, kjer so ta način prevzeli od ZDA. Zakaj Arso protitočne obrambe ne podpira? Letalski center Maribor je nato v naslednjih letih nabavil visoko sposobno letalo Cessna TU206G in ga opremil z agregati ter s pomožnim siste- mom plamenic,« je zapisano na spletni strani Letalskega centra Maribor. Jasno še dodajajo, da lahko z gotovostjo trdijo, da je projekt uspešen pri zniževanju posledic, ki jih za seboj pusti toča. »V zadnjem desetletju je bilo opravljenih ne- kaj večletnih raziskav na akademski ravni, ki potrjujejo statistične podatke da je obramba pred točo proti vložku fi nanciranja uspešna in ekonomsko upravičen projekt. Popolne obram- be pred točo seveda ni. Vendar zagotovo ob pra- vilni preventivi, kot je aktivna obramba pred točo, zaščitne mreže in zavarovanja lahko pri- pomoremo k blaginji slovenskega prebivalstva,« je še zapisano na strani. Odzivni čas pet minut V Letalskem centru Maribor je vsak dan v poletnem času od jutra do sončnega zahoda de- žurna posadka, ki jo sestavljajo pilot, kopilot in radarski operater, ki zjutraj pregleda meteorolo- ške podatke in ves dan spremlja avstrijsko radar- sko sliko ter po potrebi sproži akcijo obrambe pred točo. Letalo je dežurno za potrebe proti- točne obrambe in je popolnoma opremljeno ter namenjeno samo tej dejavnosti v času de- žurstva. Tako je odzivni čas za akcijo samo pet minut. Ko je akcija sprožena, pilota z letaloma poletita proti nevihtnemu oblaku, nadaljnjo akcijo pa usklajujeta z radaristom po radijski vezi. »Delo zahteva od obeh pilotov vrhunsko usposobljenost in koordinacijo z operaterjem na tleh ter seveda odlično znanje praktične le- talske meteorologije in obvladovanje razvoja oblakov, saj so mnoge odločitve prepuščene njihovemu znanju in dolgoletnim izkušnjam. Pilota morata biti usposobljena tudi za upravlja- nje sistemov za posipavanje reagensa. Leteča posadka je velikokrat izpostavljena izjemno močnim vertikalnim tokovom zraka in mešanju ter velikemu gibanju letala po vertikalni osi in tudi po nenadnih zasukih po vzdolžni osi pod nevihtnim oblakom. Leti se namreč neposredno pred prednjim robom nevihte, kjer so močna vertikalna gibanja, ki ponesejo regent v oblak in napravijo reakcijo, da iz oblaka s točo pade samo močan dež ali zelo majhna in redka toča. Velikokrat se zgodi, da je pri letenju ali umiku letalo izpostavljeno močnim padavinam. Tudi pristaja se velikokrat v močnem vetru, včasih je tudi treba pristati na baznem letališču, če so razmere glede vidljivosti in vetra prenevarne,« pravijo v Letalskem centru Maribor. Opaženo zmanjšanje kmetij- ske škode na nekaterih delih branjenega ozemlja ni bilo statistično zanesljivo,« je za- pisano v članku, kjer je soav- tor tudi Gregorčič. V njem je odgovor na vprašanje, ali je protitočna obramba uspešna: »Ne, obramba ni dokazano uspešna. Nasprotno, možno je celo, da je v nekaterih pri- merih bolj škodljiva kot ne.« Članek navaja, da je mnenje stroke doma in v svetu pov- sem enotno. Domneva o vpli- vanju umetnih zaledenitvenih jeder na podhlajene kapljice je fi zikalno utemeljena in po- trjena s poskusi: »Dobro de- luje npr. pri mirnih, slojastih oblakih. Za nevihtne oblake pa ni prepričljivih dokazov, da bi vnos zaledenitvenih jeder v nevihtne oblake stati- stično značilno zmanjšal točo na tleh. Poraba sredstev za operativno obrambo je po mnenju stroke na današnji stopnji poznavanja nevih- tnih procesov nesmotrna.« Takšnemu mnenju naj bi sledili vsi vidnejši predstav- niki meteorološke stroke v Evropi. »Ne, obramba ni dokazano uspešna. Nasprotno, možno je celo, da je v nekaterih primerih bolj škodljiva kot ne.« V občinah ne nastaja samo škoda na kmetijskih površinah, ampak tudi na infrastrukturnih in drugih objektih. Novi TEDNIK št. 26 27. 6. 2024  COLOR CMYK stran 12 12 Št. 26, 27. junij 2024 NAŠA TEMA Protitočne obrambe (še) ni povsod v Sloveniji Slovenija spada na geografsko območje, kjer je nevarnost pojava toče velika, prav tako naša država sodi med območja z največjo pogostnostjo neviht v Evropi. Vse to smo občutili lani, ko je Sloveni- jo prizadela katastrofalna ujma. Vsako neurje od takrat še dodatno vzbuja strah tudi pred točo, ki dobiva vedno večje razsežnosti, povzroča vedno večjo škodo ne le na kmetijskih površinah, ampak tudi na hišah, avtomobilih. Mnogi se ob vsaki slab- ši vremenski napovedi sprašujejo, kje je vendarle protitočna obramba. Je. A ne povsod. Zaenkrat le v severovzhodnem delu Slovenije. A pri tem bode v oči popolno nasprotje mnenj o njenih učinkih. Agencija za okolje pravi, da ni strokovnih doka- zov, da protitočna obramba zmanjšuje možnost toče, medtem ko izvajalec poletov Letalski center Maribor v poročilih navaja, da se učinki poznajo. Vmes so občine, ki bi tovrstno obrambo imele, a nimajo dovolj denarja za sofi nanciranje, država pa kot vedno pri sofi nanciranju stiska. Toče pa denar in različna mnenja ne zanimajo. In »vmes« je tudi Avstrija, ki protitočno obrambo jemlje zelo resno. SIMONA ŠOLINIČ Foto: Pixabay Ali protitočno obrambo ovira stroka ali denar? Ali protitočno obrambo ovira stroka ali denar? Ali protitočno obrambo ovira stroka ali denar? Denar morajo zagotoviti tudi občine »Izpostaviti je treba, da so preventivni ukrepi, kot je postavitev protitočnih mrež, najboljši načini branjenja pred posledicami toče, zato ministrstvo sofinancira naložbe v preventivne ukrepe. V okviru izvajanja Programa razvoja podeželja 2007–13 in 2014–20 je bilo skupaj podprtih 1.030 naložb v mreže proti toči v skupni višini 10,43 milijona evrov nepovratnih sredstev in 377 naložb v rastlinjake v skupni višini 12,40 milijona evrov nepovratnih sredstev,« pravijo na ministrstvu za kmetijstvo. Izvajalec letalske obrambe pred točo izvaja posipanje točonosnih oblakov s srebrovim jodidom na podlagi preje- tih podatkov hidrometeorološke službe Agencije Republi- ke Slovenije za okolje in radarskih slik sosednjih radarskih centrov. Naloge opravlja v skladu s ponudbo in predra- čunom izvajalca, ki sta sestavni del pogodbe. Izvajalec mora tako izdelati dnevna poročila, ki morajo vsebovati vremensko napoved, zapis in grafi čni prikaz smeri leta, čas in območje posipavanja, opis stanja oblakov in analizo posamezne akcije ter datum in čas dežurstva z imeni in s priimki dežurnih. Ob koncu mora izvajalec izdelati tudi končno poročilo, ki je sestavljeno iz splošnega dela, ki mora vsebovati pregled izvajanja, ter iz dnevnih poročil. Letalska obramba pred točo s posipanjem točono- snih oblakov s srebrovim jodidom na območju se- verovzhodne Slovenije je možna na podlagi dvele- tnih sklepov vlade. Slednja je tovrsten sklep nazadnje sprejela februarja letos. Ta sklep velja za leti 2024 in 2025. Druge pravno ve- ljavne podlage za izvajanje tovrstne obrambe trenutno ni. Edini zakon, ki je urejal obrambo pred točo v Slo- veniji, je Zakon o sistemu obrambe pred točo, ki je zastarel. Tako pravijo na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. »Sklep določa, vlada pro- računska sredstva Slovenije nameni za sofi nanciranje dejavnosti obrambe pred točo v deležu do 35 odstot- kov vrednosti projekta, če bo izkazano tudi dovolj za- statistične regije ter občino Podvelka iz Koroške statistič- ne regije,« so za Novi tednik dejali na kmetijskem ministr- stvu. Glede na sklep je mini- strstvo objavilo skupno javno naročilo, v okviru katerega je izbran tudi izvajalec protitoč- ne obrambe. Financiranje to- rej kaže, da morajo preostali denar za izvajanje protitočne obrambe zagotoviti občine. Težko je najti ustrezno rešitev Na ministrstvu dodajajo, da je glede na različna mne- nja težko pričakovati rešitev, ki bi bila sprejemljiva za vse, za lokalno prebivalstvo, kme- tijska združenja in izvajalca obrambe pred točo. Strokovna javnost s področij meteorolo- gije in javnega zdravja namreč izvajanju tovrstne obrambe pred točo z javnimi sredstvi nasprotujejo. »Sistemska reši- tev obrambe pred točo in iz- vajanje letalske obrambe pred točo na celotnem območju Slovenije oziroma njena širi- tev na druga območja Sloveni- je ne smejo biti omejeni le na branjenje kmetijskih površin. Toča ne uničuje le kmetijskih pridelkov, ampak povzroči škodo tudi na nepremičninah, premičninah in infrastrukturi, zato bi se morala v primeru širitve obrambe pred točo to- vrstni obrambi pridružiti tudi druga ministrstva.« O tem je bilo govora tudi na lanskem posvetu v Državnem svetu RS, kjer so obravnavali omenjeno tematiko. »Prakse izvajanja obrambe pred točo poznajo tudi več načinov vnosov aktivih snovi s talni- mi generatorji, več načinov vnosa z letali (vnos aktivnih snovi z leti pod bazo oblakov ali s preleti nad točonosnimi oblaki) ali s protitočnimi raketami. Pri morebitnem širjenju območja branjenja se tako pojavlja še dodaten izziv, katere možnosti na po- sameznem območju celotne Slovenije uporabiti, saj pov- sod ni mogoče branjenje pred točo z letali, ki aktivno snov vnašajo pod bazo oblakov, zaradi reliefnih značilnosti posameznih delov Slovenije,« so nam odgovorili na ministr- stvu. Škodo je možno zavarovati »Škodo, ki nastane na kme- tijskih pridelkih zaradi posle- dic toče, je mogoče zavarova- ti. Z namenom zmanjšanja bremena višine zavarovalne premije ministrstvo sofi nan- cira zavarovanje primarne kmetijske proizvodnje, in si- cer za zavarovanje posevkov, nasadov in plodov, pred ne- varnostjo toče, požara, uda- ra strele, pozebe, poplave in viharja v višini 60 odstotkov obračunane zavarovalne pre- mije. Tako se tveganja zaradi škode ob naravnih nesrečah porazdelijo med državo, ki vstopa v sistem zavarovanja preko sofi nanciranja zavaro- valnih premij, med zavaroval- nice, ki ocenijo in izplačajo odškodnino za škode, ter med kmetovalca, ki nosi del škode v obliki odbitne franšize in plača del zavarovalne premije. Tako se zmanjšajo posledice naravne nesreče ter zagotovi »Seveda bi želeli, da bi bila s protitočno obrambo po- krita vsa Slovenija, a so za to potrebni zakonske osnove in ustrezna fi nančna sredstva, ki bi morala biti višja,« je za Novi tednik dejal predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Roman Žveglič. »Moramo se zavedati, da tovrstna obramba ne preprečuje le problema in škode v kmetijstvu, ampak tudi v drugi in- frastrukturi, saj škoda nastaja tudi na strehah, avtomobilih in podobno. Zato bi bilo treba v reševanje te problematike vključiti celoten sistem kot v Avstriji. Tam izvajanje proti- točne obrambe sofi nancirajo tudi kmetje, zavarovalnice, lokalne skupnosti in država. Torej je potrebna rešitev na sistemski ravni,« dodaja Žveglič. Omenja sicer, da zdra- vstvena in agrometeorološka stroka nasprotujeta tej vrsti obrambe pred točo: »Toda izkušnje iz Avstrije kažejo dru- gače.« Dodaja še, da je zbornica s svojimi predlogi pogosto posredovala, da bi se na tem področju storilo več, predla- gala je tudi seznam letališč, s katerih bi vzletala protitočna letala. »Želimo si, da bi se v to vključile tudi letalske sile Slovenske vojske. Toda ključno pri tem je, da del stroke takšni obrambi nasprotuje,« še pravi Žveglič. »Želimo si, da bi se v to vključile tudi letalske sile Slovenske vojske. Toda ključno pri tem je, da del stroke takšni obrambi nasprotuje,« pravi Žveglič. Toča ne poškoduje več samo avtomobilov … Pred kratkim je bila podpisana pogodba z Letalskim cen- trom Maribor, ki je izvajalec protitočne obrambe. Skupna pogodbena vrednost za letos je malo več kot 344 tisoč evrov, od česar ministrstvo prispeva do 35 odstotkov sredstev, preostanek prispevajo občine. stabilen dohodkovni položaj kmetijskih gospodarstev in kmetijstva,« še dodajajo na ministrstvu. nimanja lokalnih skupnosti. Zanimanje lokalnih skupno- sti bo verjetno izkazano, če bo v izvajanje vključenih vsaj polovica občin z omenjenega območja severovzhodne Slo- venije. To območje zajema vseh 27 občin iz statistične regije Pomurje, vseh 41 občin iz statistične regije Podravje ter dodatno občini Slovenske Konjice in Zreče iz Savinjske Nad točo letala vojske? Novi TEDNIK št. 26 27. 6. 2024  COLOR CMYK stran 13 13 Št. 26, 27. junij 2024 NAŠA TEMA Tudi Skupnost občin Slovenije je državo opozorila, da bi se izvajanje protitočne obrambe razširilo tudi na druge slovenske regije. »Takšen pristop bi znatno prispeval k zmanjšanju škode, ki jo povzroča toča, in s tem izboljšal pogoje za delovanje kmetijskega sektorja ter zaščitil go- spodarsko infrastrukturo in prebivalstvo,« pravi generalna sekretarka skupnosti Jasmina Vidmar. Stroka trd oreh – kot toča! Spremljanje različnih mnenj o protitočni obrambi spominja na različna mnenja med epidemijo. T udi takrat je bila stroka neomajna, čeprav so nasprotna mnenja imela tudi – marsikaj prav. Protitočna obramba ni »larifari«, pravi predsednik Letalskega centra Maribor, ki tovrstno obrambo izvaja. Iz številnih poročil poletov je jasno razvidno, da v nekaterih primerih do pojava toče ob posredovanju z letali ni prišlo. A vprašanje je, ali kakšen meteorolog ta poročila spremlja ali se opira samo na študije, ki kažejo nasprotno. Razumeti je zato mogoče tudi ogorčenje ma- riborskega letalskega centra, kjer pravijo, da pogrešajo zavezništvo stroke. Da bi jim vsaj malo prisluhnila. Ali se ozrla v Avstrijo, kjer takšno obrambo izvajajo že nekaj časa. Razumeti je mogoče tudi strah izvajalcev protitoč- ne obrambe, da se lahko zgodi, da bo na račun dobrega delovanja avstrijske protitočne obrambe najhujše posledi- ce »pokasirala« Slovenija, ker ne verjame, da je takšna obramba lahko uspešna. Če se vrnemo na začetek, k podobnosti z epidemijo. Pri protitočni obrambi ne gre za teorijo zarote. Piloti Letal- skega centra Maribor, medtem ko nekateri strokovnjaki sedijo v pisarnah, sedijo v letalih v nevihtnih oblakih. Resnici na ljubo, tvegajo svoja življenja. Že zato bi jim bilo vredno prisluhniti. OB ROBU SIMONA ŠOLINIČ »Skladno s strokovnim mnenjem Svetovne meteo- rološke organizacije Arso ne podpira operativnega izvajanja umetnega vpliva na nevihtne oblake, saj ni strokovno utemeljenih ne- odvisnih analiz, da metoda deluje, kot bi si želeli,« pra- vi meteorolog Branko Gre- gorčič iz Agencije za okolje. Gregorčič nam je poslal tudi dva strokovna članka na temo odnosa meteoro- loške stroke glede izvajanja protitočne obrambe. Prvi je iz leta 2004, drugi iz leta 2011. Oba navajata, da vsi dosedanji poskusi, naj gre za priprošnje k bogovom, stre- ljanje s topovi in z možnarji ali za vnos srebrovega jodida z raketami, letali in s talni- mi generatorji v nevihtne oblake, niso prinesli spod- budnih rezultatov. Povzetek obeh člankov laže, da je leta 1989 v Sloveniji Fakulteta za naravoslovje in tehnologije Univerze v Ljubljani s hidro- meteorološkim zavodom iz- delala študijo o uspešnosti obrambe. »Analiza podatkov je pokazala, da z visoko sto- pnjo statistične zanesljivosti lahko trdimo, da obramba ni vplivala ne na količino pa- davin iz konvektivnih obla- kov ne na število dni s točo na meteoroloških postajah. Občine: »Nujna je celovita sistemska ureditev« »Na zadnji predlog gradiva za sprejem sklepa Vlade RS o izvajanju obrambe pred točo na območju severovzho- dne Slovenije v letih 2024 in 2025 smo prav tako podali pripombe in predloge. Toča povzroča znatno škodo, pri čemer v kmetijstvu znašajo okvirno pet odstotkov, v go- spodarstvu več kot polovico, preostanek prizadene infra- strukturo. Predlagali smo, da poleg kmetijskega ministrstva k reševanju tega problema pri- stopijo tudi druga ministrstva. Hkrati smo predlagali tudi zvi- šanje odstotka državnega sofi - nanciranja stroškov obrambe pred točo, saj to predstavlja za občine veliko fi nančno breme ob vseh drugih nalogah in ob- veznostih, ki jih prevzemajo,« pojasnjuje Vidmarjeva. V Skupnosti občin Slove- nije omenjajo, da je bil lan- skega novembra v državnem svetu tudi posvet Izvajanje letalske protitočne obrambe v prihodnje. V razpravi so sodelovali tako zagovorniki letalske obrambe pred točo kot tisti, ki menijo, da posi- panje oblakov s srebrovim jodidom nima zanesljivega učinka in da obramba pred točo ni v skladu s trajnostnim razvojem. Župan Občine Dobrovnik je takrat pouda- ril, da so slovenske občine pripravljene na dialog, a ne morejo biti edine, ki nosijo odgovornost za boj proti na- ravnim nesrečam. V imenu skupnosti je izpostavil, da je treba pregledati vse aktualne ukrepe in dokumente, veza- ne na obrambo pred vsemi naravnimi nesrečami, ter oblikovati enotno politiko in strategijo boja proti naravnim nesrečam na nacionalni rav- ni,« omenja Vidmarjeva. Ob tem poudarja, da v skupno- sti ne nasprotujemo obrambi pred točo, posebej pa izpo- stavljajo, da je treba zadevo predmetnega sofi nanciranja »Prejeli smo pobudo za uvedbo letalske obrambe proti toči za Posavje. Izpostavljeno je namreč bilo, da so območje Posavja v preteklih letih vsakoletno prizadejala huda neurja s točo. Še posebej hudo je bilo lani junija, ko je dve uri klestila toča v velikosti jajca. Toča je uničila polja, vinograde, drevesa, sadovnjake, tudi avtomobile, strehe, okna in fasade,« pravi Jasmina Vidmar. trajnejše urediti, potrebni pa sta, pravi, sistemska ureditev in zagotovitev transparentne- ga fi nanciranja. »Seveda je pred tem treba izvesti resno analizo upravičenosti na pod- lagi dosedanjih rezultatov in ugotovitev takšne obrambe.« »Protitočna obramba ni ›larifari‹!« Protitočno letalo Letalskega centra Maribora (Foto: LCM) V naslovu zapisane besede so iz ust predse- dnika Letalskega centra Maribor Vilija Kolar- ja. Ko jih izgovori, misli zelo resno. »Avstrija izvaja protitočno obrambo dvakrat močneje kot Slovenija. Stroka v Sloveniji tega dejstva ne upošteva.« Dodaja, da se upravičeno boji, da bo, ker Avstrija uspešno izvaja protitočno obrambo, marsikatero neurje prineslo težave Sloveniji na južni strani Alp. A to še ni vse. Kolar brez dlake na jeziku pove, da lahko dokažejo, da protitočna obram- ba deluje, vendar je Letalski center Maribor kot ustanova premajhen, da bi izvajal dodatne me- ritve. »Lahko bi jih agencija za okolje. Na strani stroke pogrešamo zavezništvo. Prepuščeni smo svojemu opazovanju radarske slike, namesto da bi nas kdo pri tem dodatno usmerjal,« do- daja. S tem misli, da če bi stroka spremenila svoj pogled ali sama opravila še dodatne meri- tve, bi morda spremenila mnenje. »Podnebne spremembe so tukaj, Slovenija bi morala temu slediti tudi z načinom obrambe in tudi na po- dročju posodobitve tehnologije,« omenja Kolar. »Letalska obramba pred točo se je v Slove- niji začela v 80. letih prejšnjega stoletja kot dopolnilna dejavnost raketne obrambe. Zaradi prepovedi streljanja raket v mejnem območju s severnimi sosedi, od koder večinoma prihajajo nevihte, je bil koridor od Dravograda do Len- dave nepokrit in edina rešitev je bila letalska obramba, kot so jo poznali takrat že v Avstriji in južni Nemčiji, kjer so ta način prevzeli od ZDA. Zakaj Arso protitočne obrambe ne podpira? Letalski center Maribor je nato v naslednjih letih nabavil visoko sposobno letalo Cessna TU206G in ga opremil z agregati ter s pomožnim siste- mom plamenic,« je zapisano na spletni strani Letalskega centra Maribor. Jasno še dodajajo, da lahko z gotovostjo trdijo, da je projekt uspešen pri zniževanju posledic, ki jih za seboj pusti toča. »V zadnjem desetletju je bilo opravljenih ne- kaj večletnih raziskav na akademski ravni, ki potrjujejo statistične podatke da je obramba pred točo proti vložku fi nanciranja uspešna in ekonomsko upravičen projekt. Popolne obram- be pred točo seveda ni. Vendar zagotovo ob pra- vilni preventivi, kot je aktivna obramba pred točo, zaščitne mreže in zavarovanja lahko pri- pomoremo k blaginji slovenskega prebivalstva,« je še zapisano na strani. Odzivni čas pet minut V Letalskem centru Maribor je vsak dan v poletnem času od jutra do sončnega zahoda de- žurna posadka, ki jo sestavljajo pilot, kopilot in radarski operater, ki zjutraj pregleda meteorolo- ške podatke in ves dan spremlja avstrijsko radar- sko sliko ter po potrebi sproži akcijo obrambe pred točo. Letalo je dežurno za potrebe proti- točne obrambe in je popolnoma opremljeno ter namenjeno samo tej dejavnosti v času de- žurstva. Tako je odzivni čas za akcijo samo pet minut. Ko je akcija sprožena, pilota z letaloma poletita proti nevihtnemu oblaku, nadaljnjo akcijo pa usklajujeta z radaristom po radijski vezi. »Delo zahteva od obeh pilotov vrhunsko usposobljenost in koordinacijo z operaterjem na tleh ter seveda odlično znanje praktične le- talske meteorologije in obvladovanje razvoja oblakov, saj so mnoge odločitve prepuščene njihovemu znanju in dolgoletnim izkušnjam. Pilota morata biti usposobljena tudi za upravlja- nje sistemov za posipavanje reagensa. Leteča posadka je velikokrat izpostavljena izjemno močnim vertikalnim tokovom zraka in mešanju ter velikemu gibanju letala po vertikalni osi in tudi po nenadnih zasukih po vzdolžni osi pod nevihtnim oblakom. Leti se namreč neposredno pred prednjim robom nevihte, kjer so močna vertikalna gibanja, ki ponesejo regent v oblak in napravijo reakcijo, da iz oblaka s točo pade samo močan dež ali zelo majhna in redka toča. Velikokrat se zgodi, da je pri letenju ali umiku letalo izpostavljeno močnim padavinam. Tudi pristaja se velikokrat v močnem vetru, včasih je tudi treba pristati na baznem letališču, če so razmere glede vidljivosti in vetra prenevarne,« pravijo v Letalskem centru Maribor. Opaženo zmanjšanje kmetij- ske škode na nekaterih delih branjenega ozemlja ni bilo statistično zanesljivo,« je za- pisano v članku, kjer je soav- tor tudi Gregorčič. V njem je odgovor na vprašanje, ali je protitočna obramba uspešna: »Ne, obramba ni dokazano uspešna. Nasprotno, možno je celo, da je v nekaterih pri- merih bolj škodljiva kot ne.« Članek navaja, da je mnenje stroke doma in v svetu pov- sem enotno. Domneva o vpli- vanju umetnih zaledenitvenih jeder na podhlajene kapljice je fi zikalno utemeljena in po- trjena s poskusi: »Dobro de- luje npr. pri mirnih, slojastih oblakih. Za nevihtne oblake pa ni prepričljivih dokazov, da bi vnos zaledenitvenih jeder v nevihtne oblake stati- stično značilno zmanjšal točo na tleh. Poraba sredstev za operativno obrambo je po mnenju stroke na današnji stopnji poznavanja nevih- tnih procesov nesmotrna.« Takšnemu mnenju naj bi sledili vsi vidnejši predstav- niki meteorološke stroke v Evropi. »Ne, obramba ni dokazano uspešna. Nasprotno, možno je celo, da je v nekaterih primerih bolj škodljiva kot ne.« V občinah ne nastaja samo škoda na kmetijskih površinah, ampak tudi na infrastrukturnih in drugih objektih. Novi TEDNIK št. 26 27. 6. 2024  COLOR CMYK stran 14 14 Št. 26, 27. junij 2024 KRONIKA Motorist divjal po Celju Voznik začetnik vozil 65 km/h prehitro Višje povprečne hitrosti so značilne predvsem za obdo- bja lepega vremena, ko so vo- zne lastnosti dobre. Vozniki lahko zaradi dobre vidljivosti, ko pri vožnji le 10 km/h nad omejitvijo hitrosti pri omejeni hitrosti 50 km/h pot ustavlja- nja podaljša kar za 12 metrov, kar je lahko znotraj naselja Policisti Postaje prometne policije Celje so v petek dopol- dne pri nadzoru cestnega prometa na Cesti v Laško v Celju, kjer je hitrost vožnje omejena na 50 km/h, obravnavali voznika motornega kolesa, sicer voznika začetnika, ki je vozil s hitrostjo 115 km/h. Vozniku so začasno odvzeli vozniško dovoljenje, temu bo sledil še obdolžilni predlog na Okrajno sodišče v Celju. JANŽE FRIC Policisti opozarjajo, da je neprilagojena hitrost še vedno eden najpogostejših vzrokov najhujših prometnih nesreč. Osebe, ki so jim policisti izrekli prenehanje veljavnosti vozniškega izpita, se morajo udeležiti rehabilitacijskega programa. Za storjen prekršek je pred- pisana globa 1.200 evrov in izrek 18 kazenskih točk. Po- licisti pri tem opozarjajo, da je neprilagojena hitrost še vedno eden najpogostejših vzrokov najhujših prometnih nesreč. suhih cest in drugih ugodnih dejavnikov dobijo lažen ob- čutek varnosti in pogosto tudi precenijo svoje sposobnosti, zato vozijo hitreje in agresiv- neje. Na policiji dodajajo, da se moramo zavedati, da se lah- usodno. To velja predvsem za pešce in druge ranljivejše udeležence v prometu, kot so otroci. Policisti zato svetujejo, naj vozniki prilagodijo hitrost vožnje veljavnim omejitvam, svojemu vozniškemu znanju in izkušnjam ter razmeram na cestah. Ponovno opravljanje vozniškega izpita Osebe, ki so jim policisti iz- rekli prenehanje veljavnosti vozniškega izpita, se morajo udeležiti rehabilitacijskega programa, ki ga izvaja Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa. Ustrezen program določi pooblaščeni izvajalec zdravstvene dejav- nosti na podlagi ugotovitev kontrolnega zdravstvenega pregleda. Cilj teh delavnic je odpra- vljanje temeljnih vzrokov za ponavljanje kršitev cestno- prometnih predpisov. Sku- pno obsegajo šest pedagoških ur skupinskega dela. Izvede- jo jih v dveh srečanjih, ki ne smeta biti v istem ali zapore- dnem dnevu. Teh delavnic se lahko ude- ležijo tudi imetniki veljav- nega vozniškega dovoljenja. Tem se z dnem, ko predlo- žijo organu, pristojnemu za vodenje evidence kazenskih točk, potrdilo o opravljenem rehabilitacijskem programu, iz evidence kazenskih točk izbrišejo štiri pravnomočno izrečene kazenske točke za prekršek vožnje pod vplivom alkohola. Zapis z radarja (Foto: PU Celje) Motorista čaka globa 1.200 evrov in 18 kazenskih točk. (Foto: arhiv NT/Andraž Purg) V gašenju požara je sodelovalo 38 gasilcev. (Foto: GZŽ) Zagorelo ostrešje V soboto dopoldne je zagorelo ostrešje gostinskega lo- kala v Prekopi. Po prejemu informacije o dogodku so v Gasilski zvezi Žalec aktivirali prostovoljna gasilska društva Vransko, Prekopa-Čeplje-Stopnik, Ločica pri Vranskem, Tešova in Žalec. Skupno je pri posredovanju sodelovalo 38 gasilcev z deveti- mi gasilskimi vozili. V požaru je bilo delno uničeno ostrešje, kjer je nameščena sončna elektrarna. Preostali del hiše ni bil poškodovan. Pri odstranjevanju posledic požara so pomagali tudi gasilci PGD Šempeter v Savinjski dolini. Požarno stražo so opravili domači gasilci iz gasilskega društva PGD Prekopa-Čeplje- -Stopnik. Več primerov vlomov V soboto okoli polnoči je občanka obvestila celjske po- liciste, da je na parkirišču prostora za piknik na območju Šmartnega v Rožni dolini opazila štiri neznance, ki so svetili v vozila in jih poskušali odpirati. Storilce je pregnal alarm, ki se je sprožil na enem od vozil. Storilci so pobegnili in niso uspeli ničesar ukrasti. V bližini so policisti ustavili štiri osebe z območja Novega mesta. V Policijski upravi Celje so povedali, da so v zadnjem obdobju obravnavali nekaj primerov, ko so neznanci v času porok ali drugih praznovanj vlomili v vozila in ukradli vrednejše stvari. Občane ob tej priložnosti zato opozarjajo, naj v vozilih ne puščajo vrednejših stvari. Če v Šmartnem v Rožni dolini storilci niso bili uspešni, pa je isti čas, v soboto ponoči, neznanec uspešno vlomil v dve oseb- ni vozili, parkirani pred gostiščem na območju Zreč. Iz enega je ukradel denarnico z dokumenti in bančnimi karticam, iz drugega ni ukradel ničesar. V obeh primerih je lastnikoma škodo povzročil s poškodovanjem vrat. V prometni nesreči umrl motorist 40-letni motorist, državljan Bosne in Hercegovine, je v nedeljo popoldne v Topolšici zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo zapeljal z vozišča in trčil v prometni znak. Motorista so hudo poškodovanega s helikopterjem odpeljali v UKC Maribor, kjer je v jutranjih urah v ponedeljek umrl. To je letošnja tretja smrtna prometna nesreča na območju Policijske uprave Celje. Lani v enakem obdobju je na tem območju v prometnih nesrečah umrlo pet ljudi. Policisti vsem udeležencem cestnega prometa svetujejo, naj v prometu ravnajo odgovorno, naj upoštevajo cestnoprome- tne predpise in razmere na voziščih ter naj spoštujejo druge udeležence v prometu. Še več nesreč Na območju Policijske uprave Celje so policisti obravnavali tudi nesreče, v katerih so se udeleženci huje poškodovali. Pro- metno nesrečo s hudimi poškodbami so policisti obravnavali v soboto okoli poldneva, ko je v Šentjurju padel kolesar. Ta je vozil po kolesarski stezi, ki je še v gradnji in še ni predana na- menu, ter trčil v prometni znak, padel in se hudo poškodoval. Še eno prometno nesrečo s hudimi poškodbami so obravna- vali prejšnji teden v Šmartnem ob Dreti, kjer je zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo padel motorist. V prometni nesreči v Vrenski Gorci je voznica osebnega vo- zila zapeljala na nasprotno smerno vozišče in trčila v voznika osebnega vozila, ki je pravilno pripeljal nasproti. V trčenju sta se povzročiteljica in njen sopotnik lažje poškodovala, drugi voznik se je poškodoval huje. Novi TEDNIK št. 26 27. 6. 2024  COLOR CMYK stran 15 15 Št. 26, 27. junij 2024 ŠPORT Celjski nogometaši se bodo poskusili prebiti v ligo prvakov Nogometno poletje se bo za Celjane začelo v Estoniji Sredi prejšnjega tedna je bil na sedežu Evropske nogo- metne zveze (Uefa) v Nyonu žreb za drugi predkrog kvali- fikacij evropskih nogometnih pokalov. V bobnu so bili tudi štirje slovenski klubi. Poleg Celjanov, aktualnih prvakov slovenske prve lige, še Maribor, Olimpija in Bravo. Najprej je bil opravljen žreb za drugi krog kvalifikacij za ligo prvakov, v katerem se bodo Ce- ljani v primeru uspeha v prvem krogu proti estonski Flori iz Ta- lina pomerili z zmagovalcem dvoboja med slovaškim prva- kom Slovanom iz Bratislave in makedonsko Strugo. Poleg bolgarskega Ludogorca je Slovan eden od klubov, ki so »V Evropi si želimo, da bi se uspeli prebiti v skupinski del katerega od tekmovanj, pri čemer bo zelo pomembna že prva tekma,« je dejal Damir Krznar. Tako so se Celjani veselili naslova državnih prvakov, ki jih pelje v kvalifikacije za ligo prvakov. (Foto: Andraž Purg) jih Celjani pred žrebom dali na seznam tistih, ki bi se jim raje izognili. »V Evropi si želimo, da bi se uspeli prebiti v skupinski del katerega od tekmovanj, pri čemer bo zelo pomembna že prva tekma,« je ob začetku pri- prav na novo sezono dejal celj- ski trener Damir Krznar. Prva tekma kvalifikacij, tista proti Flori, Celjane čaka 9. ali 10. julija, povratna bo na sporedu teden kasneje, 16. ali 17 . julija. V primeru izpada bi jih v dru- gem krogu kvalifikacij za kon- ferenčno ligo čakal poraženec dvoboja med Virtusom iz San Marina in romunskim FCSB oziroma Steauo. Drugi trije za evropsko in konferenčno ligo Celjski klub je edini slo- venski klub, ki se bo letos potegoval za nastope v naj- višji evropski ligi. Nogome- taši Maribora bi se v primeru uspeha proti bolgarskemu Botevu iz Plovdiva v drugem krogu kvalifikacij za evrop- sko ligo pomerili z grškim Panathinaikosom, katerega barve branijo Benjamin Ver- bič, Adam Gnezda Čerin in Andraž Šporar. V primeru neuspeha proti Bolgarom jih v drugem krogu kvalifikacij za konferenčno ligo čaka ro- munska Craiova. Olimpija se bo v drugem krogu kvalifikacij konferenč- ne lige pomerila z ukrajinsko Polisijo iz Žitomirja. Drugi slovenski predstavnik v kva- lifikacijah za konferenčno ligo Bravo se bo v primeru uspeha proti valižanskemu Connah's Quay Nomads v drugem kro- gu pomeril s predstavnikom Bosne in Hercegovine Zrinj- skim iz Mostarja. Slovenska moška odbojkarska reprezen- tanca je na svoji zadnji tekmi rednega dela lige narodov v nedeljo v Ljubljani premaga- la Srbijo s 3 : 2 v nizih. Slovenski odbojkarji so tako postali zmagovalci rednega dela lige narodov. Zmaga proti Srbiji je enajsta zmaga na dvanajstih tekmah. Minimal- na zmaga, tretja s 3 : 2, ni zadostovala za obrambo drugega mesta na svetovni lestvi- ci in na olimpijskih igrah ne bodo med no- silci skupine. Na lestvici jih je na drugem mestu prehitela Japonska. Zadnja tekma je polnim Stožicam ponovno ponudila veliko odbojkarskih užitkov. Srbi, ki so si, potem ko je Poljska gladko prema- gala Kubo, že pred tekmo zagotovili nastop na olimpijskih igrah, so lovili še uvrstitev na zaključni turnir. Za to so potrebovali zmago. Na trenutke so igrali odlično, vendar so se na koncu morali zadovoljiti le s točko. Slovenci so obračun odlično začeli. V pr- vem nizu jim je šlo vse kot po maslu, z odlič- nimi servisi, pri katerih je blestel predvsem Tonček Štern. Ta je na koncu v statistiko vpisal kar osem asov. Slovenski odbojkarji so povsem razbili tekmece, videti je bilo, da izbranci nekdanjega trenerja ACH Volleyja Igorja Kolakovića v Ljubljani nimajo nikakr- šnih možnosti. Toda Srbi so se v drugem nizu zbrali in bili povsem enakovredni tekmeci. Slovenci so z izvrstno igro gladko dobili še tretji niz, četrtega pa so predvsem po zaslugi blokov dobili Srbi. Zmagovalca je tako moral odločiti peti niz. V njem so gosti že vodili z 10 : 8, toda Slovenija je z bloki Klemena Čebulja in Tončka Šterna prišla do štirih zaporednih točk, pri izidu 1 4 : 1 2 pa je t ekmo z asom k ončal Čebul j. JF Zmagovalci rednega dela lige narodov Slovenska nogometna re- prezentanca se je prvič v zgodovini uvrstila v izločilne boje velikih tekmovanj. Po- tem ko je v zadnjem krogu skupinskega dela v Kölnu igrala 0 : 0 z Anglijo, se je pre- bila v osmino finala evrop- skega prvenstva v Nemčiji. Celjski ljubitelji nogometa so še posebno ponosni na Žana Karničnika iz vrst Nogome- tnega kluba (NK) Celje. Slovenija gre naprej tudi po zaslugi celjskega nogometaša Tako so se napredovanja v izločilne boje razveselili Bijol, Drkušić in kapetan Oblak. (Foto: FB NZS) Slovenska nogometna reprezentanca je remi- zirala še tretjič na tem evropskem prvenstvu. (Foto: FB NZS) Potem ko je postal prvi nogometaš v zgodovini tega celjskega kluba, ki je med igranjem za klub vknjižil na- stop na velikem tekmovanju za reprezentanco Slovenije, je postal še prvi nogometaš NK Celje z zadetkom na evrop- skem prvenstvu. A to še ni vse. Z golom na tekmi proti Srbiji je v 69. minuti postal sploh prvi nogometaš, ki je ob igranju v slovenskem držav- nem prvenstvu dosegel zade- tek za Slovenijo na evropskem prvenstvu. Karničnik se je izkazal tudi proti Angliji. Slovenija je na zadnji tekmi skupinskega dela lovila vsaj točko za zaneslji- vo pot v osmino finala. Do te tekme je slovenska reprezen- tanca proti Angležem petkrat izgubila in enkrat igrala ne- odločeno. Tokrat je zdržala sicer večinoma jalove napade Anglije ter s tretjim remijem na tem evropskem prvenstvu po Danski in Srbiji razveselila spet številčno navijaško pod- poro v Kölnu. Prvič v izločilne boje Slovenija je prvič na evrop- skem prvenstvu nastopila leta 2000, v letih 2002 in 2010 pa je igrala na svetovnih prven- stvih. Takrat je vselej izpadla po skupinskem delu, tokrat pa ji je uspel največji uspeh v zgodovini slovenskega re- prezentančnega nogometa. Po remiju Danske in Srbije, ki sta igrali v Münchnu, je Slovenija končala na tretjem mestu v skupini s tremi toč- kami, toliko jih je imela tudi drugouvrščena Danska, prva pa je bila Anglija s petimi. Domov se odpravlja Srbija z dvema točkama. Erik Janža, strelec enega od zadetkov slovenske repre- zentance na tem prvenstvu, je po tekmi povedal: »Pustili smo srce in dušo na igrišču in vrnilo se nam je. Tisto, kar smo izgubili proti Srbiji, se je danes poplačalo. Vedeli smo, da bomo trpeli, ampak nav- dušeni smo vsi. Mislim, da se bomo šele jutri zavedali malo bolj, kakšen uspeh je to, da smo se uvrstili naprej iz tako težke skupine, ampak poka- zali smo, da imamo kakovost, po drugi strani pa, kar je naj- bolj pomembno, da imamo srce.« JF JANŽE FRIC Novi TEDNIK št. 26 27. 6. 2024  COLOR CMYK stran 16 16 Št. 26, 27. junij 2024 ŠPORT Letos je bila najhitrejša ženska Za dan državnosti tekli in hodili Že triintridesetič so preteklo soboto v Društvu maraton- cev in pohodnikov Celje pripravili praznik teka in hoje, že tretjič v mestnem parku. Pred tem so tekli na Hudinji, a so po besedah predsednika društva Odona Simoniča z menjavo zelo zadovoljni, saj sta park in njegova okolica bolj primerna za tek. JANŽE FRIC Več kot sto tekačev in še kopica otrok je letos tako že tretjič teklo v parku, kjer je udeležence tekov tako kot lani in predlani očaral ču- dovit objem narave. »V me- stnem parku so dobri pogo- ji za tek, precej prostora je tudi za start. Zaradi sence in bližine Savinje je tudi manj težav z vročino, zato mislim, da bomo tek v parku prirejali tudi v prihodnje,« je povedal predsednik društva Odon Si- monič. Tekači so tekli na treh razdaljah. Tekli so polmara- ton državnosti na 21 kilome- trov, tek državnosti na 10,5 kilometra ter rekreacijski tek na 6 kilometrov. Pohodniki so se lotili tretjega zelenega po- hoda po obronkih mestnega gozda. Čez štiri mostove Pohodniki so se na pot odpravili prvi, in sicer že ob osmi uri, tekači so teke začeli sočasno ob devetih. Razme- re za tek so bile razmeroma ugodne, saj je bilo v soboto precej hladneje kot dan prej, a je bilo ozračje polno sahar- skega peska. Glavni vročini so se tekači tako izognili. Tekli so iz mestnega parka po razgibani progi skozi Li- sce in naprej po senčni cesti do visečega mostu, kjer so prečkali Savinjo. Od visečega mostu je proga vodila tekače nazaj proti Celju, po nasipu Savinje do mosta v Laško, kjer so ponovno prečkali Sa- vinjo in potem zavili nazaj v park, kjer je bil cilj. Tisti te- kači, ki so tekli celjski polma- raton, so pretekli dva kroga. Najhitreje je oba pretekla Sara Štumberger, ena od dveh deklet. Drugi najhitrej- ši čas, in najhitrejši moški, pa je postavil Iztok Pavlič. Polovico polmaratona, 10,5 kilometra, je najhitreje pre- tekel Vinko Jost: »Tek je bil kot ponavadi dobro organizi- ran, vse je bilo tako, kot mora biti. Teka se udeležim skoraj vsako leto, sploh ne štejem »V mestnem parku so dobri pogoji za tek, precej prostora je tudi za start. Zaradi sence in bližine Savinje je tudi manj težav z vročino,« pravi Odon Simonič. Polmaraton državnosti – moški 1. Iztok Pavlič 1. 38. 46 2. Martin Čarni 1. 41. 08 3. David Konec 1. 43. 02 Polmaraton državnosti – ženske 1. Sara Štumberger 1. 35. 17 2. Natalija Mašera 1. 42. 33 Tek državnosti – moški 1. Vinko Jost 39.57 2. Boštjan Brunec 40.41 3. Sašo Pečnik 40.56 Tek državnosti – ženske 1. Helena Košenina 43.04 2. Vesna Šuštaršič 46.49 2. Vesna Hozjan 46.49 »Tek je bil kot ponavadi dobro organiziran, vse je bilo tako, kot mora biti. Teka se udeležim skoraj vsako leto, sploh ne štejem več, na koliko tekih sem bil. Redko katerega zamudim,« je povedal Vinko Jost. več, na koliko tekih sem bil. Redko katerega zamudim.« Tekli tudi otroci Uro za odraslimi so tekli otroci. Ob deseti uri so začeli še 24. otroški mini maraton. Med ogrevanjem jih je, tako kot je v navadi že vrsto let, tudi tokrat razveseljeval Spi- di, ki je poskrbel tudi za star- tni žvižg. Otroci od drugega do petnajstega leta so tekli na različnih razdaljah, od 200 do 1.200 metrov. Nekateri, predvsem naj- mlajši, so tekli v spremstvu staršev, vsi pa ob njihovi pod- pori. »Veseli me, da se je otro- ški tek dobro prijel, udeleži se ga veliko otrok. Kot vsako leto ga je tudi letos priredila tekaška šola Anice Živko,« je povedal predsednik celjskih maratoncev in pohodnikov. V okviru praznika je Dru- štvo maratoncev in pohodni- kov Celje organiziralo tretji pohod po mestnem gozdu, ki je bil primeren tudi za družine. Pohodniki so lahko izbirali med tremi različnimi dolžinami, in sicer 7, 10 in 12 kilometrov. Foto: Nik Jarh Predsednik Društva maratoncev in pohodnikov Celje Odon Simonič je zadovoljen, da so tek prestavili v mestni park. Kot že vrsto let je za zabavo in ogrevanje otrok poskrbel Spidi. Vinko Jost je prvi pretekel 10,5 kilometra. Teki na vse razdalje so se začeli ob devetih. Po teku se prileže počitek. Novi TEDNIK št. 26 27. 6. 2024  COLOR CMYK stran 17 17 Št. 26, 27. junij 2024 ŠPORT Državno prvenstvo za člane in članice bo v soboto in nede- ljo na prenovljenem stadionu Atletskega društva Kladivar v Celju. Tudi o tem je govoril predsednik Atletske zveze Slo- venije, Celjan Primož Feguš. Za slovensko atletiko je evropsko prvenstvo v Rimu, pred njo so nastopi nekaterih njenih najboljših predstav- nikov na olimpijskih igrah v Parizu. Kako močan pečat so pustili slovenski atleti na čelu s Kristjanom Čehom v italijanski prestolnici? Evropsko atletsko prven- stvo v Rimu lahko ocenimo kot zelo uspešno. Kot se je napovedovalo, se je slovenska atletska reprezentanca vrnila z zlato medaljo. Kristjan Čeh je na prvenstvu v metu diska ponovno zablestel in dokazal dvomljivcem, da so bile nje- gove odločitve v preteklosti pravilne. Želim si, da bi imel toliko energije tudi v nadalje- vanju sezone. T udi drugi atleti so tekmovali odlično, na vrhu svojih zmogljivosti, škoda je le za Tino Šutej in Marušo Mišmaš, ki sta poškodovani, zagotovo pa bi se obe lahko vmešali v boj za medalje, če bi bili zdravi. Pomembno je tudi, da je javnost napeto spremlja- la atletsko dogajanje v Rimu, tako v živo kot tudi pred tele- vizijskimi zasloni, kjer je bil vsak večer prenos. S tem se je tudi pokazalo, da atletika ostaja pomemben dejavnik v slovenskem, evropskem in svetovnem športnem prostoru. Med velikima tekmova- njema je pri nas še državno prvenstvo, kjer bodo nekate- ri želeli izpolniti olimpijsko normo, drugi bodo preverjali svojo pripravljenost. Kdo bo konec tedna v Celju v ospred- ju? Celje oziroma Atletsko dru- štvo Kladivar Celje si je zelo želelo organizirati državno prvenstvo na prenovljenem stadionu. Tekmovanje na naj- višji ravni se v Celje vrača po kar nekaj letih. V Atletski zve- zi Slovenije se zavedamo po- membnosti, da na našem naj- večjem domačem tekmovanju nastopijo tudi vsi naši najboljši atleti. To smo se dogovorili že pred začetkom sezone. Izje- ma bodo le atleti in atletinje, ki so poškodovani. Zagotovo bo prišel tudi Kristjan Čeh, za katerega bo to edini nastop le- tos v Sloveniji. Želim si, da bi se s tako velikim tekmovanjem vrnili na stadion tudi navijači in atletski navdušenci, ki bi z navijanjem za atlete pokazali, da Celje diha tudi za atletiko. Kot nekdanji atlet celjskega Kladivarja ste najbrž pozor- Pogovor s predsednikom Atletske zveze Slovenije Primožem Fegušem »V Sloveniji bo letos Čeh tekmoval le v Celju!« Atletska zveza Slovenije je v sodelovanju z organizatorji največjih atletskih mitingov v Sloveniji tudi letos organizirala Mednarodno atletsko ligo. Cilji lige so povečanje prilju- bljenosti atletike v splošni in športni javnosti, njeno približevanje mladini ter zagotovitev atletom in atletinjam, da tudi na domačih tleh nastopijo na kakovostnih tekmovanjih. DEAN ŠUSTER »Celje oziroma Atletsko društvo Kladivar Celje si je zelo želelo organizirati državno prvenstvo na prenovljenem stadionu. Tekmovanje na najvišji ravni se v Celje vrača po kar nekaj letih.« Primož Feguš je zagotovil, da bo slovenski atletski as Kristjan Čeh tekmoval v Celju. (Foto: Peter Kastelic) no spremljali tudi nastopa Klare Lukan in Matica Iana Gučka. Stiskali smo pesti za- nju, kajti strokovnjaki so ju uvrščali med kandidate za medalje. Zagotovo si zaslu- žita visoko oceno, kajne? Oba si zaslužita najvišjo možno oceno. Pokazala sta veliko mero samozavesti in zbranosti, ko je bilo to najbolj potrebno. Dosegla sta vrhun- ska rezultata in tako potrdila, da ima slovenska atletika še kar precej železij v ognju za prihodnje. Kaj pričakujete od naših atletov in atletinj na OI v Pari- zu? Je vodstvo Atletske zveze Slovenije že zapisalo cilje? Upoštevaje, da je konkuren- ca na olimpijskih igrah podob- na kot na svetovnem atletskem prvenstvu, so cilji že dlje časa znani. Nekoliko smo jih seveda morali posodobiti, saj je na eni strani prišlo do nekaj poškodb, a hkrati na drugi strani tudi do nekaj izvrstnih prebojev, ki niso bili pričakovani. Želimo si, da bi na olimpijskih igrah nastopilo 12 atletov in atletinj, toliko, kot jih je bilo lani na svetovnem atletskem prven- stvu v Budimpešti. Želimo si tudi medaljo, kar zadeva njeno žlahtnost, izbiro prepuščamo Kristjanu Čehu. Po igrah bo sledila volilna skupščina Atletske zveze Slo- venije. Si obetate podaljšanje mandata na položaju predse- dnika zveze? Ob koncu leta bo potekel mandat vsem članom uprav- nega odbora Atletske zveze Slovenije, zato bomo morali je- seni izvesti nove volitve. Želim nadaljevati delo na vrhu Atlet- ske zveze Slovenije. Menim, da imam visoko podporo med čla- ni oziroma društvi, saj vidijo, da so bili v preteklih dveh letih narejeni pomembni koraki za dvig priljubljenosti atletike v Sloveniji, in si tudi želijo, da delo nadaljujem z ekipo, ki mi pri atletskem delu pomaga. Na eni strani se je izboljšal položaj atletov, trenerjev in sodnikov, pospešili smo vključevanje otrok v atletiko, izboljšujemo atletsko infrastrukturo po ce- lotni Sloveniji, mednarodno atletsko ligo smo dvignili še za stopničko višje. Uspešno delo so že prepoznali pri mednaro- dnih atletskih zvezah in nam za prihodnja leta zaupali orga- nizacijo več velikih tekmovanj, tako na ravni Balkanske Atleti- ke kot tudi na evropski ravni. Katera mednarodna tek- movanja boste pripeljali v Slovenijo? V tem trenutku je že ura- dno potrjeno, da bo Slovenija gostila evropsko prvenstvo v gorskih in trail tekih. Prven- stvo bo leta 2026 v Kamniku in Ljubljani. Še pred tem se obeta na slovenskih tleh še en velik atletski spektakel, ki je trenu- tno v zaključnih formalnih fa- zah potrjevanja, zato bi ga raz- kril po izvedenem postopku. Vsekakor bo prava poslastica za ljubitelje atletike, saj tako kakovostnega tekmovanja na slovenskih tleh še ni bilo. Pogumno so se na pot pognali tudi najmlajši. Na tek ob Savinji se je podalo 114 tekačev. Malo starejši so bili bolj tekmovalni. Vsak otrok je po koncu teka prejel medaljo. Novi TEDNIK št. 26 27. 6. 2024  COLOR CMYK stran 18 18 Št. 26, 27. junij 2024 NAPOVEDNIK/INFORMACIJE Podjetje NT&RC, d. o. o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktorica: Saša Pukl Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Manca Mirnik E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Saša Pukl E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Bojana Avguštinčič, Janže Fric, Barbara Furman, Janja Intihar, Sintija Jurič, Špela Ožir, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedni- ku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. Mesečna naročnina je 13,71 EUR (4 izvodi) oz. 17,16 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 363,96 EUR. Številka transakcijskega računa pri NOVA KBM: SI56 0400 1005 0141 617. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si Kulturne prireditve ČETRTEK, 27. 6. 18.00 Miško Knjižko Celje, kavarna Aleksij Drenovšček in Domen Brodarič Akustični koncert; vstop prost 18.00 do 22.00 Ribnik pri Lisjaku Tabor ABBA show Četrtkov glasbeni večer 19.00 Glavni trg Celje Odprtje Poletja v Celju 2024 Koncert ansambla SLG Celje ob zaključku gledališke sezone; vstop prost 19.00 Dvorec Novo Celje Procesi spominjanja in pozabe ( Dokumenti/ Pričevanja/Sodobne likovne interpretacije) Odprtje razstave bo glasbeno popestril duet Dimek in Davor Klarić 19.00 Galerija Velenje Zbirka v gibanju Odprtje razstave, izbor del iz zbirke Koroške galerije likovnih umetnosti 20.00 Cerkev bl. Antona Martina Slomška v Rečici Festival Romanica Antiqua Laško Dejan Kušer, harmonika 20.30 Špital za prjatle Celje Tadej Toš: ABRAhmm Stand up šov PETEK, 28. 6. 17.00 Gledališče Celje Tibor Hrs Pandur: Pet kraljev Abonma Sobota popoldanski in izven 17.00 do 20.00 Dvorec Novo Celje Procesi spominjanja in pozabe Brezplačen ogled razstave Tudi v soboto in nedeljo ob istem času 19.00 Ramna Slivniško jezero Ramna jazz 2024 Tradicionalni festival, nastopajoči: Big band Šentjur, Maribor jazz Standard Trio in skupina Chaves 19.00 Galerija F-bunker Zeleno Odprtje razstave celjskega fotografa Jureta Kravanje 20.00 Glavni trg 8 Celje KUD Mesarija Elvis Monokomedija Renata Jenčka 20.00 Hotel Špica Laško Festival Romanica Antiqua Laško Godalkanje, jamm + oberkreiner jamm Fanjo&co 20.00 Titov trg Velenje Hwaseong Dance asociation Folkart-folklora iz Južne Koreje, na folklornem koncertu se jim bo pridružila skupina bobnarjev Ryu 20.00 Atrij Muzeja baroka Šmarje pri Jelšah Rokovo poletje: Šansonet Večer slovenskih šansonov, koncert 20.30 Vodni stolp Celje The Moonlighting Orchestra Koncert 20.30 Arkade Grand hotel Rogaška Anin festival 2024: Goran Bojčevski & Matija Dedić Otvoritveni koncert 21.00 Restavracija Cankarjeva Celje, ploščad Večer slovenske glasbe v izvedbi BK Studio akustik Odprtje sezone Cankarjevih glasbenih večerov 21.00 Celjski grad Veronika Deseniška Muzikal mesta ljubezni; tudi v soboto ob istem času SOBOTA, 29. 6. 9.00 Ipavčev kulturni center Šentjur, ploščad Skok v poletje: Hokus pokus Cirkus (Sam Sebastjan) Interaktivna čarovniška predstava za vso družino 16.00 Dvorana Glasbene šole Laško Festival Romanica Antiqua Laško Zaključni koncert udeležencev Poletne glasbene šole 21.00 Restavracija Cankarjeva Celje, ploščad Anabel acoustic ob spremljavi akustične zasedbe Vocal BK Studia Cankarjev glasbeni večer NEDELJA, 30.6. 11.00 Pokrajinski muzej Celje, stara grofija Kulturnozgodovinska razstava s Celjskim stropom Javno vodstvo 18.00 Drevesna hiša Celje Prisluhi v Mestnem gozdu: Glasba sveta Boštjan Gombač in Igor Leonardi PONEDELJEK, 1. 7. 18.00 Gledališki trg 8 Celje XXVI. poletni slikarski Ex-tempore: Lepote jezera Odprtje slikarske razstave, ter razglasitev nagrajencev TOREK, 2. 7. 10.00, 12.00 in 16.00 Fotohiša Pelikan Javno vodstvo po Fotohiši Pelikan 10.00 do 14.00 Muzej novejše zgodovine Celje M-kot muzej Poletne počitniške vragolije v muzeju; petdnevni raziskovalno-ustvarjalno- zabavni program za otroke SREDA, 3. 7. 17.00 Galerija Velenje Zbirka v gibanju –izbor del iz zbirke Koroške galerije Po razstavi bo vodila Petra Čeh 20.30 Paviljon Tempel Rogaška Slatina Anin festival 2024: Šansonet Koncert Druge prireditve ČETRTEK, 27. 6. 8.00 Velenjski grad Fotografija nekoč Počitniški tabor 17.30 Osrednja knjižnica Celje Bralno-pogovorna urica Biblioterapevtsko srečanje s knjižničarjem Silvom Purom 19.00 Celjski mladinski center Filmski teden Evrope 2024: Šepet metulja Brezplačna projekcija filma PETEK, 28. 6. 17.00 V parku za Domom kulture Slovenske Konjice Literati pri Minattiju Srečanje literarnih ustvarjalcev iz Slovenskih Konjic, Šentjurja in Velenja 20.00 Gasilski dom Dolga gora Šentjur Dolgogorska noč z Dejanom Vunjakom SOBOTA, 29. 6. 7.00 Ploščad pred Centrom Nova in Cankarjeva ulica Velenje Mestna tržnica Velenje 8.00 Knjižnica Velenje Vsi kupujemo, vsi prodajamo Sejem rabljenih knjig 8.00 do 12.00 Tržnica Laško Tržnica Laško 8.00 do 12.00 Tržnica Žalec Podeželska tržnica v Žalcu 9.00 in 12.00 Fotohiša Pelikan Javno vodstvo po Fotohiši Pelikan 10.00 do 18.00Velenjski grad Srednjeveški dan Zavrtite se nazaj v preteklost in doživite srednjeveški utrip 13.00 do 15.00 Rokodelski center Rogatec Pihanje stekla Steklarska delavnica z Zinko Kamenšek Kobula 15.00 do 17.00 Muzej na prostem Rogatec Meta – zdravilni učinki ter izdelava pripravkov iz mete Zeliščarska delavnica s Simono Arzenšek PONEDELJEK, 1. 7. 8.00 do 16.00 Hiša sadeži družbe Žalec Poletni počitniški tabor za otroke 9.00 do 13.00 AZ Ljudska univerza Velenje Počitniške igrarije v Planetu generacij Brezplačne počitniške aktivnosti so namenjene osnovnošolskim otrokom od 1. razreda dalje vse do 30. 7. 10.00 do 12.00 Vila Rožle Velenje, Sončni park Poletni počitniški Živ-žav Ustvarjalno in zabavno druženje je brezplačno, vsak delovnik do 30. 8. 10.00 do 12.00 Mladinski center Šmartno ob Paki Otroški počitniški Živ- žav Vsak dan do 5. 7. 10.00 do 13.00 Mestna četrt Slavko Šlander Celje Aktivne počitnice Brezplačne ustvarjalne delavnice, športne, ter družabne igre in poučne delavnice za otroke; vsak dan do 5. 7. 18.00 Velenjski grad Joga v grajskem parku 21.00 Poletni kino pred Domom kulture Velenje Zvezde pod zvezdami Pretekla življenja, drama TOREK, 2. 7. 16.30 do 19.30 Travnik pri Domu kulture Velenje Torkove igrarije: Plešemo in pojemo Za plesno druženje bodo poskrbeli plesalci plesnega studia M-dance 17.00 Knjižnica Velenje Zeliščarna Vodi: Kata Laštro SREDA, 3. 7. 10.00 Tehnopark Celje Poletna čarovniška akademija Delavnica za otroke 18.00 Sejna soba Občine Tabor Predavanje pranoterapevta Tomislava Brumca 19.00 Mladinski center Žalec Nepal Potopisno predavanje Razstave Pokrajinski muzej Celje – Stara grofija: »Prevzeto v zaščito« Po- skus rekonstrukcije provenience predmetov na primeru Zbirke vzhodnoazijskih predmetov Po- krajinskega muzeja Celje, Avgust Friderik Seebacher (1887–1940), celjski slikar, grafik in veduist; do junija 2024. Muzej novejše zgodovine Celje: Krapinski pračlovek pri Hermanu Lisjaku; do 31. 8.; Ste me hoteli vi- deti strto? /Muzej človekovih pra- vic; do 27. 10., spletne razstave: Biti ženska v času korone, Njena zgodba o vojni; do nadaljnjega Zgodovinski arhiv Celje: raz- stava Podobe demokracije: izbor gradivaiz posameznih arhivov držav Evropske unije; do 31. 8. Likovni salon Celje: Modri sev/ Blue light: Leah Clements, Mar- tins Kohout, Marko Šajn, Ada Zelińska; do 1. 9. Glavni trg 8 Celje: slikarska raz- stava XXVI. poletni slikarski Ex – tempore: Lepote jezera; do 12. 7 . Galertija Železarskega muzeja Štore, Teharje: Celjan na morjih sveta, fotogtafska razstava Bo- štjana Koštomaja, do 10. 9. Savinov likovni salon Žalec: Luč sveti, razstava fotografij Bra- nimirja Ritonje; do 24. 8. Dvorec Novo Celje: razstava Procesi sominjanja in pozabe Dokumenti/Pričevanja/Sodob- ne likovne interpretacije); do 13. 9. Dom kulture Velenje: Podobe Doma kulture Velenje, fotograf- ska razstava; do 31. 8. Muzej na Velenjskem gradu: Velenjski grad: Kratka zgodovi- na Bratislavskega gradu, gostu- joča razstava; do 3. 8.; Rondela Velenjskega gradu: Igre moje mladosti, gostujoča razstava Goriškega muzeja; do oktobra; VISTA VELENJE / 30.8. vstopnice: entrio.si, Trafike 3dva, bencinske črpalke Podhod Pošta: Vitezi Kacenštajn- ski: Iz Šaleške doline do Berlina in Firenc ter nazaj, gostujoča raz- stava Borisa Hajdinjaka; do 10. 8. Podhod Pesje: razstava 65 stvari o Muzeju Velenje do konca 31. 8. Razstavišče Standard Velenje: Z dobro energijo naprej!, razstava najpomembnejših projektov za lokalno skupnost MOV; do 31. 8. Podhod pri Vili Bianci Velenje: Mesto se spominja, fotografska razstava; do 31. 8. Knjižnica Velenje: Osrednje raz- stavišče: V objemu klekljane čip- ke, razstava klekljaric Univerze za tretje življenjsko obdobje Velenje; do 31. 7. Sončna stena: Razstava rodovnikov; do 30. 6.; Mladinska soba:1. Robijeva likovna kolonija, razstava likovnih del učencev OŠ Šaleške doline; do 30. 9.; Stekle- na dvojčka: Bralka meseca: Pia Globočnik; do 30. 6.; Otroški in mladinski oddelek: Velenje-zele- no mesto, razstava likovnih del otrok Vrtca Velenje; do septembra Oddelek za odrasle: Robinson Crusoe – na samotnem otoku, razstava knjig; do 31. 8. in razsta- va knjig Skriti zakladi; do 30. 9.; Domoznansko razstavišče: Vila Široko, razstava Andreje Jurkov- nik; do 30. 9. Muzej premogovništva Sloveni- je Velenje: Vezna soba: Velenj- ske glinene ploščice – Herbarij, brezčasni zapis narave avtorice Kate Laštro; do decembra; Črna garderoba: Slike, likovno združe- nje Čakovec; do decembra; Pod- zemni del muzeja 1: Podzemni Nezemljani – Stane Špegel, razsta- va skulptur; do decembra; Ligijev salon – jamski del salona: Poetič- na podzemna proga – poezija na predstavitvenih tablah avtorjev, ki so ustvarjali v podzemlju: Ta- tjana Pregl Kobe, Zlatko Kraljić, Božica Jelušić, Tomaž Letnar, Kristian Koželj, Vlado Poreduš in Stojan Špegel; do decembra; Mu- zejski park: Rudarji, fotografska razstava Aleksandra Kavčnika; do decembra Avla Mestne občine Velenje: Čebelarska razstava, fotografska razstava čebelarskega društva Milinšek Velenje; do 23. 8. Novi TEDNIK št. 26 27. 6. 2024  COLOR CMYK stran 19 19 Št. 26, 27. junij 2024 MALI OGLASI/INFORMACIJE To, kar smo v krsti shranili, je zemeljsko oblačilo, to, kar smo ljubili, se bo v večnosti ohranilo. ZAHVALA Zapustil nas je naš dragi mož, ati, ata, pradedek, brat in svak VINKO JEREB iz Šmiklavža pri Ljubečni (13. 1. 1939–13. 6. 2024) Ob nenadomestljivi in boleči izgubi se iskreno zahvaljuje- mo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in kolektivu Melian za cvetje, sveče, darovane svete maše in spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala gastru oddelku in oddelku za abdominalno kirurgijo bolnišnice Celje ter pa- tronažnim sestram, še posebej gospe Katji. Hvala vaščanom za molitve, PGD Ljubečna, Krajevni skupnosti Ljubečna in Društvu upokojencev Ljubečna ter pevcem skupine Idila za petje pri sveti maši in ob grobu. Posebna zahvala dra- gi Vasiljki za nagovor, gospodu župniku Janku, pogrebni službi Raj in cvetličarni Novak. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Vida, sin Vinko z družino ter hčerki Marjana in Milena z družinama 351 Vsi, ki jih imamo radi, nikdar ne umro, le v nas se preselijo in naprej, naprej živijo, so in tu ostanejo. (Janez Medvešek) ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babice in prababice IVANE GOLOB iz Migojnic (24. 12. 1935–7. 6. 2024) se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečena sožalja, stiske rok in besede tolažbe. Zahvaljujemo se tudi osebju ambulante Alenke Kobal, dr. med., ZD Žalec, patronažni sestri Cvetki in dežurni službi ZD Žalec za vso pomoč v času njene bolezni. Zahvala tudi pogrebni službi Morana za lepo opravljen obred. Zelo te bomo pogrešali. Vsi njeni p Za vedno si zaspal, v neskončni čas odpotoval, a hkrati si tu za vedno del nas ostal. ZAHVALA SLAVKO URANKER Ob boleči izgubi dragega moža, atija in dedija se iskreno zahvaljujemo vsakemu posamezniku, ki je delil trenutke slovesa z nami. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žena in sinova z družinami 353 Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo za vedno ostal. ZAHVALA Zapustila nas je draga mama, sestra in teta MARIJA KLEZIN iz Tovstega 21, Laško (12. 6. 1949–13. 6. 2024) Ob boleči izgubi drage mame se iz srca zahvaljujemo sorodni- kom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Hvala za izrečena sožalja ter darova- ne sveče, cvetje in svete maše. Hvala gospodu župniku Roku Metličarju za lepo opravljen cerkveni obred. Zahvala pogrebni službi Komunale Laško za organizacijo pogreba. Posebna zahvala je namenjena gospem Silvi Klezin, Metki Muzel in Darinki Klezin z družinami ter Slavici in Marjanu Zavšku. Še enkrat vsem skupaj iskrena hvala. Žalujoči: vsi njeni L 22 Vse mine, vse se spremeni, le spomin večno v srcih živi. V SPOMIN Minilo je že celo leto, kar te ni več med nami, naš dragi BRANKO FIRANT Vsak dan se spomnimo nate, a se tolažimo z mislijo, da si sedaj v večnosti brez bolečin. Hvala vsem, ki se ga spominjate in mu prižigate svečke na grobu. Žalujoči: vsi njegovi 358 Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. ZAHVALA V 96. letu se je od nas za vedno poslovila draga mama, sestra, babica in tašča VALERIJA KRAŠOVEC po domače Kolarjeva Valčka iz Kostrivnice (10. 8. 1928–6. 6. 2024) Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodni- kom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, sveče, svete maše ter spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala vsem, ki ste nam kakor koli pomagali. Žalujoči: vsi njeni 360 Poroke Celje Poročila sta se: Anemari GRAČNAR in Matej ROBNIK, oba iz Celja. Šentjur Poročila sta se: Diana FI- RANT in Dejan TERŠEK, oba iz Padeža pri Laškem. Žalec Poročili so se: Simona ESIH in Martin NOVAK, oba iz Liboj, Aljana ŠTIFTAR iz Gornjega Grada in Gašper LIPOVŠEK iz Šempetra, Maja BRIC iz Šmartnega ob Paki in Nejc PAČNIK iz Škal pri Ve- lenju. Laško Poročila sta se: Aneja KRE- JAČIČ iz Prebolda in Jaka KREJAČIČ iz Radeč, Tjaša RAZBORŠEK iz Laškega in Matic ŠPELKO iz Ivančne Gorice. M KOT MUZEJ 5-dnevne poletne počitniške vragolije za otroke od 1. do 5. razreda OŠ Zabavno ter poučno raziskovanje, ustvarjanje in druženje v Muzeju novejše zgodovine Celje. 2.-6. julij 2024 Število mest je omejeno, zato pohitite s prijavami! Več informacij in program: http://www.muzej - nz - ce. s i ŽE 20 LET OHRANJAMO ČISTO VODO ZA PRIHODNJE RODOVE URADNE URE PONEDELJEK in SREDA: 8.00–10.00 in 11.00–14.00 PETEK: 8.00–10.00 in 11.00–13.00 info@vo-ka-celje.si (03) 42 50 300 Smrti Celje Umrli so: Alojz ATELŠEK z Ljubnega ob Savinji, 72 let, Alojzij KRAJNC iz Laškega, 86 let, Marija KLEZIN iz La- škega, 75 let, Jožefa FUŽIR iz Mozirja, 80 let, Ernest ROJC iz Celja, 83 let, Vladislav VR- TAČNIK iz Celja, 72 let, Zla- ta BOBINAC iz Celja, 89 let, Martin SUŠEC iz Velenja, 60 let, Bojan APATIČ iz Šoštanja, 61 let, Mihael DEŽELAK z Do- brne, 82 let, Ivana FELDIN iz Liboj, 87 let, Stojan GLUVIĆ iz Celja, 79 let, Marija LIKO- VIČ iz Celja, 87 let. Laško Umrl je: Marjan ŠPEC iz Velikih Grahovš, 70 let. kove vasi, 92 let, Drago STRO- JANŠEK z Dobrovelj, 68 let, Adolf KOPRIVC iz Žalca, 83 let. Velenje Umrla so: Martin CEN- TRIH iz Velenja, 83 let, Milan BERCKO iz Velenja, 73 let, Vi- ljem KERIN iz Velenja, 80 let, Marijan OROZEL iz Velenja, 72 let, Ivanka GRIL iz Šošta- nja, 87 let, Berta POVŠNAR iz Velenja, 90 let. Šentjur Umrli so: Valerija KRAŠO- VEC iz Kostrivnice, 95 let, Silva PODHRAŠKI iz Loke pri Planini, 68 let, Matilda SALO- BIR iz Repuša, 85 let. Žalec Umrli so: Jože KOČEVAR s Polzele, 85 let, Leon STRNAD iz Tabora, 83 let, Ema PODKRI- ŽNIK iz Rečice ob Savinji, 81 let, Marija Ana PETEK iz Lat- MOTORNA VOZILA PRODAM LEPO ohranjeno toyoto corolo verso, letnik 2002, enoprostorec, drugi lastnik, nikoli poškodovana, prodam. Telefon 031 509- 480. 357 STROJI PRODAM KOSILNICO Alpina in rezervne dele za kosilni- co Alpina prodam. Telefon 041 775-328. L 21 KUPIM TRAKTOR, kiper prikolico in traktorske pri- ključke kupim. Telefon 041 597-984. p POSEST PRODAM KMETIJO med Podčetrtkom in Bistrico ob So- tli, sončna lega, velikost 7 ha, prodamo. Telefon 051 386-503. 333 KUPIM VIKEND, zidanico ali starejšo hišo, do 70.000 EUR, v Celju z okolico do 30 km, kupim. Telefon 041 846-570. 209 MANJŠO hišo, v Celju ali bližnji okolici, ku- pim. Telefon 051 229-575. 352 KMETIJSKI PRIDELKI PRODAM JABOLČNIK in kis iz starih sort jabolk prodam. Telefon 041 525-237. 343 RDEČE vino prodam. Telefon 041 500-250. 356 VINO modra frankinja in belo, dolenjski vinorodni okoliš, prodam. Telefon 071 453-573. 361 ŽIVALI PRODAM NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred ne- snostjo, prodamo. Brezplačna dostava. Prodaja tudi na Vranskem. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n KOKOŠI nesnice jarkice, rjave, grahaste in črne, pred nesnostjo, prodamo, pripelje- mo na dom. Telefon 070 545-481. p TELICO simentalko, v 5. mesecu brejosti, pro- dam. Telefon 5730-489, 041 990-278. 363 KUPIM DEBELE, suhe krave in telice, za zakol, ku- pimo. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653-286. p PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajer- ski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p RAZNO OPRAVLJAMO vzdrževanje stavb, adaptacije, hišniška opravila, urejanje okolice. V ko- likor potrebujete mojstra, pokličite 051 610-398. Olga Jager, s. p., Svetelka 11b, Dramlje. 309 KOŠNJA zelenic, strmin, podiranje dreves, prevozi lesa. Telefon 070 711-680; GG KORO, d. o. o., Cesta Kozjanskega odreda 49, 3230 Šentjur. p IŠČEM mlajšega kosca na vikend parceli, približno 1.200 m², v Galiciji pri Žalcu. Telefon 040 306-497. 337 IŠČEMO skupino, ki bi usposobila greznico za shranjevanje vode in nadaljnjo uporabo. Telefon (03) 5414-224. p OSTALO PRODAM DVE okni, veliki 80 x 120 cm, bojler Inox, za centralno, 150 l, in kolektor prodam. Telefon 040 890-385. 354 KUPIM KURILNO olje iz cisterne (ostanek od kur- jave) odkupim in izčrpam. Telefon 051 491-385. 355 ZMENKI 52-letni Slovenec, velik 175 cm, z lepim na- smehom, Ljubljančan, rekreativni špor- tnik, občasni motorist, nekadilec, nisem pivec, eleganten, atletske postave, iščem aktivno žensko prijetnega videza, ljubite- ljico morja, narave, sprehodov. Pokliči na telefonsko številko 031 207-203. p Novi TEDNIK št. 26 27. 6. 2024  COLOR CMYK stran 18 18 Št. 26, 27. junij 2024 NAPOVEDNIK/INFORMACIJE Podjetje NT&RC, d. o. o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktorica: Saša Pukl Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Manca Mirnik E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Saša Pukl E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Bojana Avguštinčič, Janže Fric, Barbara Furman, Janja Intihar, Sintija Jurič, Špela Ožir, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedni- ku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. Mesečna naročnina je 13,71 EUR (4 izvodi) oz. 17,16 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 363,96 EUR. Številka transakcijskega računa pri NOVA KBM: SI56 0400 1005 0141 617. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si Kulturne prireditve ČETRTEK, 27. 6. 18.00 Miško Knjižko Celje, kavarna Aleksij Drenovšček in Domen Brodarič Akustični koncert; vstop prost 18.00 do 22.00 Ribnik pri Lisjaku Tabor ABBA show Četrtkov glasbeni večer 19.00 Glavni trg Celje Odprtje Poletja v Celju 2024 Koncert ansambla SLG Celje ob zaključku gledališke sezone; vstop prost 19.00 Dvorec Novo Celje Procesi spominjanja in pozabe ( Dokumenti/ Pričevanja/Sodobne likovne interpretacije) Odprtje razstave bo glasbeno popestril duet Dimek in Davor Klarić 19.00 Galerija Velenje Zbirka v gibanju Odprtje razstave, izbor del iz zbirke Koroške galerije likovnih umetnosti 20.00 Cerkev bl. Antona Martina Slomška v Rečici Festival Romanica Antiqua Laško Dejan Kušer, harmonika 20.30 Špital za prjatle Celje Tadej Toš: ABRAhmm Stand up šov PETEK, 28. 6. 17.00 Gledališče Celje Tibor Hrs Pandur: Pet kraljev Abonma Sobota popoldanski in izven 17.00 do 20.00 Dvorec Novo Celje Procesi spominjanja in pozabe Brezplačen ogled razstave Tudi v soboto in nedeljo ob istem času 19.00 Ramna Slivniško jezero Ramna jazz 2024 Tradicionalni festival, nastopajoči: Big band Šentjur, Maribor jazz Standard Trio in skupina Chaves 19.00 Galerija F-bunker Zeleno Odprtje razstave celjskega fotografa Jureta Kravanje 20.00 Glavni trg 8 Celje KUD Mesarija Elvis Monokomedija Renata Jenčka 20.00 Hotel Špica Laško Festival Romanica Antiqua Laško Godalkanje, jamm + oberkreiner jamm Fanjo&co 20.00 Titov trg Velenje Hwaseong Dance asociation Folkart-folklora iz Južne Koreje, na folklornem koncertu se jim bo pridružila skupina bobnarjev Ryu 20.00 Atrij Muzeja baroka Šmarje pri Jelšah Rokovo poletje: Šansonet Večer slovenskih šansonov, koncert 20.30 Vodni stolp Celje The Moonlighting Orchestra Koncert 20.30 Arkade Grand hotel Rogaška Anin festival 2024: Goran Bojčevski & Matija Dedić Otvoritveni koncert 21.00 Restavracija Cankarjeva Celje, ploščad Večer slovenske glasbe v izvedbi BK Studio akustik Odprtje sezone Cankarjevih glasbenih večerov 21.00 Celjski grad Veronika Deseniška Muzikal mesta ljubezni; tudi v soboto ob istem času SOBOTA, 29. 6. 9.00 Ipavčev kulturni center Šentjur, ploščad Skok v poletje: Hokus pokus Cirkus (Sam Sebastjan) Interaktivna čarovniška predstava za vso družino 16.00 Dvorana Glasbene šole Laško Festival Romanica Antiqua Laško Zaključni koncert udeležencev Poletne glasbene šole 21.00 Restavracija Cankarjeva Celje, ploščad Anabel acoustic ob spremljavi akustične zasedbe Vocal BK Studia Cankarjev glasbeni večer NEDELJA, 30.6. 11.00 Pokrajinski muzej Celje, stara grofija Kulturnozgodovinska razstava s Celjskim stropom Javno vodstvo 18.00 Drevesna hiša Celje Prisluhi v Mestnem gozdu: Glasba sveta Boštjan Gombač in Igor Leonardi PONEDELJEK, 1. 7. 18.00 Gledališki trg 8 Celje XXVI. poletni slikarski Ex-tempore: Lepote jezera Odprtje slikarske razstave, ter razglasitev nagrajencev TOREK, 2. 7. 10.00, 12.00 in 16.00 Fotohiša Pelikan Javno vodstvo po Fotohiši Pelikan 10.00 do 14.00 Muzej novejše zgodovine Celje M-kot muzej Poletne počitniške vragolije v muzeju; petdnevni raziskovalno-ustvarjalno- zabavni program za otroke SREDA, 3. 7. 17.00 Galerija Velenje Zbirka v gibanju –izbor del iz zbirke Koroške galerije Po razstavi bo vodila Petra Čeh 20.30 Paviljon Tempel Rogaška Slatina Anin festival 2024: Šansonet Koncert Druge prireditve ČETRTEK, 27. 6. 8.00 Velenjski grad Fotografija nekoč Počitniški tabor 17.30 Osrednja knjižnica Celje Bralno-pogovorna urica Biblioterapevtsko srečanje s knjižničarjem Silvom Purom 19.00 Celjski mladinski center Filmski teden Evrope 2024: Šepet metulja Brezplačna projekcija filma PETEK, 28. 6. 17.00 V parku za Domom kulture Slovenske Konjice Literati pri Minattiju Srečanje literarnih ustvarjalcev iz Slovenskih Konjic, Šentjurja in Velenja 20.00 Gasilski dom Dolga gora Šentjur Dolgogorska noč z Dejanom Vunjakom SOBOTA, 29. 6. 7.00 Ploščad pred Centrom Nova in Cankarjeva ulica Velenje Mestna tržnica Velenje 8.00 Knjižnica Velenje Vsi kupujemo, vsi prodajamo Sejem rabljenih knjig 8.00 do 12.00 Tržnica Laško Tržnica Laško 8.00 do 12.00 Tržnica Žalec Podeželska tržnica v Žalcu 9.00 in 12.00 Fotohiša Pelikan Javno vodstvo po Fotohiši Pelikan 10.00 do 18.00Velenjski grad Srednjeveški dan Zavrtite se nazaj v preteklost in doživite srednjeveški utrip 13.00 do 15.00 Rokodelski center Rogatec Pihanje stekla Steklarska delavnica z Zinko Kamenšek Kobula 15.00 do 17.00 Muzej na prostem Rogatec Meta – zdravilni učinki ter izdelava pripravkov iz mete Zeliščarska delavnica s Simono Arzenšek PONEDELJEK, 1. 7. 8.00 do 16.00 Hiša sadeži družbe Žalec Poletni počitniški tabor za otroke 9.00 do 13.00 AZ Ljudska univerza Velenje Počitniške igrarije v Planetu generacij Brezplačne počitniške aktivnosti so namenjene osnovnošolskim otrokom od 1. razreda dalje vse do 30. 7. 10.00 do 12.00 Vila Rožle Velenje, Sončni park Poletni počitniški Živ-žav Ustvarjalno in zabavno druženje je brezplačno, vsak delovnik do 30. 8. 10.00 do 12.00 Mladinski center Šmartno ob Paki Otroški počitniški Živ- žav Vsak dan do 5. 7. 10.00 do 13.00 Mestna četrt Slavko Šlander Celje Aktivne počitnice Brezplačne ustvarjalne delavnice, športne, ter družabne igre in poučne delavnice za otroke; vsak dan do 5. 7. 18.00 Velenjski grad Joga v grajskem parku 21.00 Poletni kino pred Domom kulture Velenje Zvezde pod zvezdami Pretekla življenja, drama TOREK, 2. 7. 16.30 do 19.30 Travnik pri Domu kulture Velenje Torkove igrarije: Plešemo in pojemo Za plesno druženje bodo poskrbeli plesalci plesnega studia M-dance 17.00 Knjižnica Velenje Zeliščarna Vodi: Kata Laštro SREDA, 3. 7. 10.00 Tehnopark Celje Poletna čarovniška akademija Delavnica za otroke 18.00 Sejna soba Občine Tabor Predavanje pranoterapevta Tomislava Brumca 19.00 Mladinski center Žalec Nepal Potopisno predavanje Razstave Pokrajinski muzej Celje – Stara grofija: »Prevzeto v zaščito« Po- skus rekonstrukcije provenience predmetov na primeru Zbirke vzhodnoazijskih predmetov Po- krajinskega muzeja Celje, Avgust Friderik Seebacher (1887–1940), celjski slikar, grafik in veduist; do junija 2024. Muzej novejše zgodovine Celje: Krapinski pračlovek pri Hermanu Lisjaku; do 31. 8.; Ste me hoteli vi- deti strto? /Muzej človekovih pra- vic; do 27. 10., spletne razstave: Biti ženska v času korone, Njena zgodba o vojni; do nadaljnjega Zgodovinski arhiv Celje: raz- stava Podobe demokracije: izbor gradivaiz posameznih arhivov držav Evropske unije; do 31. 8. Likovni salon Celje: Modri sev/ Blue light: Leah Clements, Mar- tins Kohout, Marko Šajn, Ada Zelińska; do 1. 9. Glavni trg 8 Celje: slikarska raz- stava XXVI. poletni slikarski Ex – tempore: Lepote jezera; do 12. 7 . Galertija Železarskega muzeja Štore, Teharje: Celjan na morjih sveta, fotogtafska razstava Bo- štjana Koštomaja, do 10. 9. Savinov likovni salon Žalec: Luč sveti, razstava fotografij Bra- nimirja Ritonje; do 24. 8. Dvorec Novo Celje: razstava Procesi sominjanja in pozabe Dokumenti/Pričevanja/Sodob- ne likovne interpretacije); do 13. 9. Dom kulture Velenje: Podobe Doma kulture Velenje, fotograf- ska razstava; do 31. 8. Muzej na Velenjskem gradu: Velenjski grad: Kratka zgodovi- na Bratislavskega gradu, gostu- joča razstava; do 3. 8.; Rondela Velenjskega gradu: Igre moje mladosti, gostujoča razstava Goriškega muzeja; do oktobra; VISTA VELENJE / 30.8. vstopnice: entrio.si, Trafike 3dva, bencinske črpalke Podhod Pošta: Vitezi Kacenštajn- ski: Iz Šaleške doline do Berlina in Firenc ter nazaj, gostujoča raz- stava Borisa Hajdinjaka; do 10. 8. Podhod Pesje: razstava 65 stvari o Muzeju Velenje do konca 31. 8. Razstavišče Standard Velenje: Z dobro energijo naprej!, razstava najpomembnejših projektov za lokalno skupnost MOV; do 31. 8. Podhod pri Vili Bianci Velenje: Mesto se spominja, fotografska razstava; do 31. 8. Knjižnica Velenje: Osrednje raz- stavišče: V objemu klekljane čip- ke, razstava klekljaric Univerze za tretje življenjsko obdobje Velenje; do 31. 7. Sončna stena: Razstava rodovnikov; do 30. 6.; Mladinska soba:1. Robijeva likovna kolonija, razstava likovnih del učencev OŠ Šaleške doline; do 30. 9.; Stekle- na dvojčka: Bralka meseca: Pia Globočnik; do 30. 6.; Otroški in mladinski oddelek: Velenje-zele- no mesto, razstava likovnih del otrok Vrtca Velenje; do septembra Oddelek za odrasle: Robinson Crusoe – na samotnem otoku, razstava knjig; do 31. 8. in razsta- va knjig Skriti zakladi; do 30. 9.; Domoznansko razstavišče: Vila Široko, razstava Andreje Jurkov- nik; do 30. 9. Muzej premogovništva Sloveni- je Velenje: Vezna soba: Velenj- ske glinene ploščice – Herbarij, brezčasni zapis narave avtorice Kate Laštro; do decembra; Črna garderoba: Slike, likovno združe- nje Čakovec; do decembra; Pod- zemni del muzeja 1: Podzemni Nezemljani – Stane Špegel, razsta- va skulptur; do decembra; Ligijev salon – jamski del salona: Poetič- na podzemna proga – poezija na predstavitvenih tablah avtorjev, ki so ustvarjali v podzemlju: Ta- tjana Pregl Kobe, Zlatko Kraljić, Božica Jelušić, Tomaž Letnar, Kristian Koželj, Vlado Poreduš in Stojan Špegel; do decembra; Mu- zejski park: Rudarji, fotografska razstava Aleksandra Kavčnika; do decembra Avla Mestne občine Velenje: Čebelarska razstava, fotografska razstava čebelarskega društva Milinšek Velenje; do 23. 8. Novi TEDNIK št. 26 27. 6. 2024  COLOR CMYK stran 19 19 Št. 26, 27. junij 2024 MALI OGLASI/INFORMACIJE To, kar smo v krsti shranili, je zemeljsko oblačilo, to, kar smo ljubili, se bo v večnosti ohranilo. ZAHVALA Zapustil nas je naš dragi mož, ati, ata, pradedek, brat in svak VINKO JEREB iz Šmiklavža pri Ljubečni (13. 1. 1939–13. 6. 2024) Ob nenadomestljivi in boleči izgubi se iskreno zahvaljuje- mo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in kolektivu Melian za cvetje, sveče, darovane svete maše in spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala gastru oddelku in oddelku za abdominalno kirurgijo bolnišnice Celje ter pa- tronažnim sestram, še posebej gospe Katji. Hvala vaščanom za molitve, PGD Ljubečna, Krajevni skupnosti Ljubečna in Društvu upokojencev Ljubečna ter pevcem skupine Idila za petje pri sveti maši in ob grobu. Posebna zahvala dra- gi Vasiljki za nagovor, gospodu župniku Janku, pogrebni službi Raj in cvetličarni Novak. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Vida, sin Vinko z družino ter hčerki Marjana in Milena z družinama 351 Vsi, ki jih imamo radi, nikdar ne umro, le v nas se preselijo in naprej, naprej živijo, so in tu ostanejo. (Janez Medvešek) ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babice in prababice IVANE GOLOB iz Migojnic (24. 12. 1935–7. 6. 2024) se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečena sožalja, stiske rok in besede tolažbe. Zahvaljujemo se tudi osebju ambulante Alenke Kobal, dr. med., ZD Žalec, patronažni sestri Cvetki in dežurni službi ZD Žalec za vso pomoč v času njene bolezni. Zahvala tudi pogrebni službi Morana za lepo opravljen obred. Zelo te bomo pogrešali. Vsi njeni p Za vedno si zaspal, v neskončni čas odpotoval, a hkrati si tu za vedno del nas ostal. ZAHVALA SLAVKO URANKER Ob boleči izgubi dragega moža, atija in dedija se iskreno zahvaljujemo vsakemu posamezniku, ki je delil trenutke slovesa z nami. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žena in sinova z družinami 353 Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo za vedno ostal. ZAHVALA Zapustila nas je draga mama, sestra in teta MARIJA KLEZIN iz Tovstega 21, Laško (12. 6. 1949–13. 6. 2024) Ob boleči izgubi drage mame se iz srca zahvaljujemo sorodni- kom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Hvala za izrečena sožalja ter darova- ne sveče, cvetje in svete maše. Hvala gospodu župniku Roku Metličarju za lepo opravljen cerkveni obred. Zahvala pogrebni službi Komunale Laško za organizacijo pogreba. Posebna zahvala je namenjena gospem Silvi Klezin, Metki Muzel in Darinki Klezin z družinami ter Slavici in Marjanu Zavšku. Še enkrat vsem skupaj iskrena hvala. Žalujoči: vsi njeni L 22 Vse mine, vse se spremeni, le spomin večno v srcih živi. V SPOMIN Minilo je že celo leto, kar te ni več med nami, naš dragi BRANKO FIRANT Vsak dan se spomnimo nate, a se tolažimo z mislijo, da si sedaj v večnosti brez bolečin. Hvala vsem, ki se ga spominjate in mu prižigate svečke na grobu. Žalujoči: vsi njegovi 358 Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. ZAHVALA V 96. letu se je od nas za vedno poslovila draga mama, sestra, babica in tašča VALERIJA KRAŠOVEC po domače Kolarjeva Valčka iz Kostrivnice (10. 8. 1928–6. 6. 2024) Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodni- kom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, sveče, svete maše ter spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala vsem, ki ste nam kakor koli pomagali. Žalujoči: vsi njeni 360 Poroke Celje Poročila sta se: Anemari GRAČNAR in Matej ROBNIK, oba iz Celja. Šentjur Poročila sta se: Diana FI- RANT in Dejan TERŠEK, oba iz Padeža pri Laškem. Žalec Poročili so se: Simona ESIH in Martin NOVAK, oba iz Liboj, Aljana ŠTIFTAR iz Gornjega Grada in Gašper LIPOVŠEK iz Šempetra, Maja BRIC iz Šmartnega ob Paki in Nejc PAČNIK iz Škal pri Ve- lenju. Laško Poročila sta se: Aneja KRE- JAČIČ iz Prebolda in Jaka KREJAČIČ iz Radeč, Tjaša RAZBORŠEK iz Laškega in Matic ŠPELKO iz Ivančne Gorice. M KOT MUZEJ 5-dnevne poletne počitniške vragolije za otroke od 1. do 5. razreda OŠ Zabavno ter poučno raziskovanje, ustvarjanje in druženje v Muzeju novejše zgodovine Celje. 2.-6. julij 2024 Število mest je omejeno, zato pohitite s prijavami! Več informacij in program: http://www.muzej - nz - ce. s i ŽE 20 LET OHRANJAMO ČISTO VODO ZA PRIHODNJE RODOVE URADNE URE PONEDELJEK in SREDA: 8.00–10.00 in 11.00–14.00 PETEK: 8.00–10.00 in 11.00–13.00 info@vo-ka-celje.si (03) 42 50 300 Smrti Celje Umrli so: Alojz ATELŠEK z Ljubnega ob Savinji, 72 let, Alojzij KRAJNC iz Laškega, 86 let, Marija KLEZIN iz La- škega, 75 let, Jožefa FUŽIR iz Mozirja, 80 let, Ernest ROJC iz Celja, 83 let, Vladislav VR- TAČNIK iz Celja, 72 let, Zla- ta BOBINAC iz Celja, 89 let, Martin SUŠEC iz Velenja, 60 let, Bojan APATIČ iz Šoštanja, 61 let, Mihael DEŽELAK z Do- brne, 82 let, Ivana FELDIN iz Liboj, 87 let, Stojan GLUVIĆ iz Celja, 79 let, Marija LIKO- VIČ iz Celja, 87 let. Laško Umrl je: Marjan ŠPEC iz Velikih Grahovš, 70 let. kove vasi, 92 let, Drago STRO- JANŠEK z Dobrovelj, 68 let, Adolf KOPRIVC iz Žalca, 83 let. Velenje Umrla so: Martin CEN- TRIH iz Velenja, 83 let, Milan BERCKO iz Velenja, 73 let, Vi- ljem KERIN iz Velenja, 80 let, Marijan OROZEL iz Velenja, 72 let, Ivanka GRIL iz Šošta- nja, 87 let, Berta POVŠNAR iz Velenja, 90 let. Šentjur Umrli so: Valerija KRAŠO- VEC iz Kostrivnice, 95 let, Silva PODHRAŠKI iz Loke pri Planini, 68 let, Matilda SALO- BIR iz Repuša, 85 let. Žalec Umrli so: Jože KOČEVAR s Polzele, 85 let, Leon STRNAD iz Tabora, 83 let, Ema PODKRI- ŽNIK iz Rečice ob Savinji, 81 let, Marija Ana PETEK iz Lat- MOTORNA VOZILA PRODAM LEPO ohranjeno toyoto corolo verso, letnik 2002, enoprostorec, drugi lastnik, nikoli poškodovana, prodam. Telefon 031 509- 480. 357 STROJI PRODAM KOSILNICO Alpina in rezervne dele za kosilni- co Alpina prodam. Telefon 041 775-328. L 21 KUPIM TRAKTOR, kiper prikolico in traktorske pri- ključke kupim. Telefon 041 597-984. p POSEST PRODAM KMETIJO med Podčetrtkom in Bistrico ob So- tli, sončna lega, velikost 7 ha, prodamo. Telefon 051 386-503. 333 KUPIM VIKEND, zidanico ali starejšo hišo, do 70.000 EUR, v Celju z okolico do 30 km, kupim. Telefon 041 846-570. 209 MANJŠO hišo, v Celju ali bližnji okolici, ku- pim. Telefon 051 229-575. 352 KMETIJSKI PRIDELKI PRODAM JABOLČNIK in kis iz starih sort jabolk prodam. Telefon 041 525-237. 343 RDEČE vino prodam. Telefon 041 500-250. 356 VINO modra frankinja in belo, dolenjski vinorodni okoliš, prodam. Telefon 071 453-573. 361 ŽIVALI PRODAM NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred ne- snostjo, prodamo. Brezplačna dostava. Prodaja tudi na Vranskem. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n KOKOŠI nesnice jarkice, rjave, grahaste in črne, pred nesnostjo, prodamo, pripelje- mo na dom. Telefon 070 545-481. p TELICO simentalko, v 5. mesecu brejosti, pro- dam. Telefon 5730-489, 041 990-278. 363 KUPIM DEBELE, suhe krave in telice, za zakol, ku- pimo. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653-286. p PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajer- ski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p RAZNO OPRAVLJAMO vzdrževanje stavb, adaptacije, hišniška opravila, urejanje okolice. V ko- likor potrebujete mojstra, pokličite 051 610-398. Olga Jager, s. p., Svetelka 11b, Dramlje. 309 KOŠNJA zelenic, strmin, podiranje dreves, prevozi lesa. Telefon 070 711-680; GG KORO, d. o. o., Cesta Kozjanskega odreda 49, 3230 Šentjur. p IŠČEM mlajšega kosca na vikend parceli, približno 1.200 m², v Galiciji pri Žalcu. Telefon 040 306-497. 337 IŠČEMO skupino, ki bi usposobila greznico za shranjevanje vode in nadaljnjo uporabo. Telefon (03) 5414-224. p OSTALO PRODAM DVE okni, veliki 80 x 120 cm, bojler Inox, za centralno, 150 l, in kolektor prodam. Telefon 040 890-385. 354 KUPIM KURILNO olje iz cisterne (ostanek od kur- jave) odkupim in izčrpam. Telefon 051 491-385. 355 ZMENKI 52-letni Slovenec, velik 175 cm, z lepim na- smehom, Ljubljančan, rekreativni špor- tnik, občasni motorist, nekadilec, nisem pivec, eleganten, atletske postave, iščem aktivno žensko prijetnega videza, ljubite- ljico morja, narave, sprehodov. Pokliči na telefonsko številko 031 207-203. p Novi TEDNIK št. 26 27. 6. 2024  COLOR CMYK stran 20 20 Št. 26, 27. junij 2024 ZAPOSLOVANJE NAVDUŠITE S POTOPISOM Z Novim tednikom naokrog NAS Radi potujete in spoznavate nove kulture? Delite vtise s svojega po- tovanja z nami in se potegujte za nagrado! Dobrodošli so potopisi od koderkoli. Naj bo to z vašega sanjskega potovanja po deželah na drugem koncu sveta ali po bližnji okolici, ki vas je tako ali drugače očarala in bi zato doživetje radi delili z bralci Novega tednika. Za pokušino vam ponujamo nekaj fotoutrinkov z naših potovanj. Potopis pošljite do konca junija na naslov tednik@nt-rc.si. Objavljati jih bomo začeli v četrtek, 4. julija 2024. Besedilo naj bo dolgo do največ deset tisoč znakov. Ob njem naj bo vsaj osem fotografi j obiskane dežele. Avtorje najboljših treh potopisov čakajo lepe nagrade pokrovitelja akcije – knjigarne HOOP! . Objavljati jih bomo začeli v četrtek, 4. julija 2024. Besedilo naj bo Potopise bomo začeli objavljati 4. julija. NAGRADE! Vodnik Kamping in karavaning 2023/2024 Kovček ORNELLI 2 1 Nahrbtnik Target Viper urban 3 Stanetova 11, Celje Tehnik na terenu – Celjska regija (Celjska regija) Si znan/a kot »tehnični stručko«? Ti strast do teren- skega dela teče po žilah? Te motivira pomoč končnim uporabnikom? Lahko s svo- jimi dosedanjimi izkušnjami prispevaš, da bomo še boljši ali si pripravljen/-a na uče- nje novih veščin? Potem je ta priložnost idealna zate! Telemach Slovenija, d.o.o., Brnčičeva ulica 49a, 1231 Ljubljana. Prijave zbiramo do 1. 7. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Strokovni sodelavec v financah (Celje) Vabimo vas, da nam po- šljete CV v angleškem jezi- ku na portal Mojdelo.com. Fresenius Medical Care Slo- venija, d.o.o., Gaji 28, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 21. 7. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Strokovni sodelavec III (m/ž) – za opravljanje dela na področju varnosti in zdravja pri delu ter požarne varnosti (1 izvajalec) (Celje / Maribor (širše območje)) Opis dela: opravljanje na- log strokovnega delavca za varnost in zdravje pri delu ter požarno varnost v skladu z veljavno zakonodajo. Sloven- ske železnice, d.o.o., Kolod- vorska ul. 11, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 3. 7. 2024. Podrobnosti na www.mojede- lo.com. Vodja službe za mala in srednja podjetja za vzhod (m/ž) (Ljubljana, relacija Maribor– Celje) Glavne odgovornosti: vo- denje in organiziranje dela v službi za vzhod (za zasa- vsko, podravsko, koroško, pomursko, posavsko, savinj- sko in delno osrednjesloven- sko regijo), ciljno vodenje ekipe prodajnih zastopni- kov … Mladinska knjiga Tr- govina, d.d., Slovenska cesta 29, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 3. 7. 2024. Po- drobnosti na www.mojede- lo.com. (Šempeter v Savinjski dolini) Če vas zanima delo v stroj- ni branži, ki je hkrati zelo povezana z naravo, vas vabi- mo v naš tim kot voznika/- -co tovornega vozila z avtod- vigalom. Potrebna je IV. ali V. stopnja tehnične ali druge ustrezne smeri, izkušnje z avtodvigalom. Potreben je izpit kategorije B in C, koda 95 je zaželena, ni pa pogoj, digitalna kartica voznika. Sip, strojna industrija, d.d., Juhartova 2, 3311 Šempeter v Sav. dolini. Prijave zbiramo do 15. 7. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Voznik/-ca tovornega vozila z avtodvigalom Pravnik s PDI (m/ž) (Maribor/Celje) Vaše ključne naloge bodo: reševanje odškodninskih in drugih zahtevkov, ugotav- ljanje možnosti za izvajanje regresa … Zavarovalnica Sava, d. d., Cankarjeva uli- ca 3, 2000 Maribor. Prijave zbiramo do 29. 6. 2024. Po- drobnosti na www.mojedelo. com. Vodja spletne trgovine (Polzela) Vaše naloge bodo obsegale: upravljanje spletne trgovine podjetja (polzela.com) in tr- ženje izdelkov na prodajnih platformah, priprava strate- gij za upravljanje družbenih omrežij, upravljanje z izdelki in skupinami izdelkov v sple- tni trgovini … Nudimo prila- godljiv delovni čas, možno tudi občasno delo od doma. Sirekar nogavice, d.o.o., Cve- tlična ulica 3, 3313 Polzela. Prijave zbiramo do 3. 7. 2024. Podrobnosti na www.mojede- lo.com. Prodajalec (m/ž) (Slovenska Bistrica in Ptuj) Prijetno delovno okolje, polno znanja, dobrih knjig in šolskih potrebščin. Re- dno plačilo in dodatki za popoldansko delo. DZS, za- ložništvo in trgovina d.d., Dalmatinova ulica 2, 1538 Ljubljana. Prijave zbiramo do 3. 7. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo.com. C (. NET) razvijalec – programer m/ž (Vojnik) Smo prilagodljivi, osva- jamo nova znanja in stal- no rastemo, vse to pa nas usposablja za prevzemanje čedalje zahtevnejših nalog ter reševanje tehnoloških izzivov prihodnosti. Zaradi rasti v podjetju iščemo nove sodelavce na področju ra- zvoja PC programske opre- me. Opticum, d.o.o., Celjska cesta 60, 3212 Vojnik. Prija- ve zbiramo do 18. 7. 2024. Podrobnosti na www.moje- delo.com. Prihodkovni specialist (Revenue Management Specialist) (m/ž) (Ljubljana ali Laško) V družbo Pivovarna La- ško Union, vodilnega pro- izvajalca pijač v Sloveniji, vabimo novega sodelavca. Upravljanje prihodkov v našem podjetju vključu- je strateški, dolgoročni in sistematski pristop, ki je osnova odločitev za promo- cijske aktivnosti, določanje cen, maloprodajne pogoje in produktno pozicionira- nje. Ste pripravljeni na novo karierno priložnost? Pivo- varna Laško Union, d.o.o., Pivovarniška ulica 2, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 30. 6. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Zastopnik začetnik (m/ž) (Širše področje Posavja) Vaše ključne naloge bodo: delo pod nadzorom mentor- ja, ki ima pridobljeno dovo- ljenje AZN, z namenom iz- obraževanja in strokovnega usposabljanja … Zavaroval- nica Sava, d. d., Cankarjeva ulica 3, 2000 Maribor. Pri- jave zbiramo do 2. 7. 2024. Podrobnosti na www.moje- delo.com. Komisionar (m/ž) v distribucijskem centru Novo Celje (Petrovče) Vaše delo bo zajemalo: iz- vajanje količinskega in kako- vostnega prevzema blaga … Mercator, d.o.o., Dunajska cesta 107, 1000 Ljubljana. Pri- jave zbiramo do 17. 7. 2024. Podrobnosti na www.moje- delo.com. Novi TEDNIK št. 13 31.03.2022  COLOR CMYK stran 1 1 XXXX Št. 13, 31. marec 2022 JAVNO PODJETJE, d.o.o., Lava 2a, 3000 Celje JAVNO PODJETJE, d.o.o., Lava 2a, 3000 Celje PRAZNJENJA GREZNIC LOČE ŠMARTNO V ROŽNI DOLINI RUNTOLE OTEMNA BREZOVA ROŽNI VRH april: BRDCE NAD DOBRNO KANJUCE SVETINA SVETLI DOL JAVORNIK ŠENTJANŽ NAD ŠTORAMI LAŠKA VAS PRI ŠTORAH OBČINA NASELJE PREDVIDENO V MESECU VOJNIK VOJNIK junij, julij ČREŠKOVA julij VELIKA RAVEN julij SELCE julij TRNOVLJE PRI SOCKI julij SOCKA julij, avgust Novi TEDNIK št. 26 27. 6. 2024  COLOR CMYK stran 21 Št. 26 / Leto 79 / Celje, 27. junij 2024 Str. 33 Str. 26 Str. 29 Za njimi je eno najuspešnejših let Na župnijski praznik praznuje srebrno mašo Skrbi, da v Gornjem Gradu niso lačni S prižigom lučk na gladini Velenjskega jezera pozdravili prihod poletja Ko se o kresi dan obesi Kresna noč je poletni ljudski praznik, ki izvira iz po- ganskih časov in so ga predniki obeleževali tudi s kurje- njem kresov. Tako so častili sonce in izrekli dobrodošlico poletju. Ponekod po Sloveniji, tudi v Velenju, ta praznik častijo še danes. Člani Kluba vodnih športov Velenje so tudi letos na prvi poletni večer poskrbeli, da so na gladini Velenjskega jezera gorele lučke. Dogodek je bil podobno kot minula leta dobrodelno obarvan. BARBARA FURMAN Praznovanje kresne noči je povezano s poletnim son- čevim obratom oziroma sol- sticijem, zato je z njim pove- zan stari rek – o kresi se dan obesi. V nekaterih slovenskih krajih so ohranili običaje in praznovanja prednikov. Naj- bolj prepoznana je kresna noč, s katero obujajo staro obredno kurjenje kresov. S kresovi so naši predniki ča- stili sonce v prepričanju, da mu bodo z ognjem pomagali, da ne bi omagalo. Kresovanje so na Slovenskem spet oživili v drugi polovici 19. stoletja in ga ponekod negujejo še da- nes. Obredu prižiga kresov so dodali še prižig lučk. Tudi v Velenju. Negovanje tradicije Kot je povedala predsedni- ca Kluba vodnih športov Ve- lenje Slavica Živko, se ji je zamisel o organizaciji dogod- ka Kresna noč porodila pred leti med sprehodom okoli Velenjskega jezera. »Razmi- šljala sem, kako bi v ta lep kotiček naše občine še lahko privabili obiskovalce. In bi s tem počastili še tradicijo prednikov ter jo prenesli na mlajše generacije. S člani klu- ba vodnih športov smo hitro prešli od besed k dejanjem in pred osmimi leti na Velenj- ski plaži organizirali prvo Kresno noč. Dogodku smo dodali še dobrodelno noto.« Kot še pravi, je vesela, da pri- hajajo družine z otroki. Zato z raznimi igrami, povezanimi s tradicijo kresne noči, poskr- bijo, da tudi najmlajšim ni dolgčas. Tudi posladkajo se lahko s palačinkami, njihovi starši pa z golažem. Hrane sicer ne zaračunavajo, a so dobrodošli dobrodelni pri- spevki za osebe s posebnimi potrebami. Zanje pripravljajo posebna doživetja na Velenj- ski plaži. Ko pade mrak Organizatorjem je lani in predlani ponagajal dež, zato so bili letos toliko bolj vese- li lepega vremena. »Minula leta smo imeli težave tudi z vetrom, ki je goreče sveč- ke na gladini jezera ugašal, zato smo jih letos postavili v posebne steklene posodice in s tem preprečili ugašanje. Ne- kaj lučk smo nanizali na ve- rigo in tako ustvarili še lepši vidni učinek lučk na gladini jezera,« je pojasnila. Tudi letos so se obiskoval- ci začeli zbirati v poznih po- poldanskih urah. Za prijeten uvod v kresno noč je poskr- bel mlad citrar, zaplesali so folkloristi. Okoli devete ure zvečer, ko je padel mrak, so na jezeru zagorele lučke, ki so pričarale prijetno vzduš- je in simbolno dobrodošli- co poletju. V Klubu vodnih športov Velenje napovedu- jejo, da bodo organizacijo kresne noči nadaljevali in poskrbeli, da bodo obisko- valci dogodek zapuščali s prijetnimi vtisi. Foto: Nik Jarh Novi TEDNIK št. 26 27. 6. 2024  COLOR CMYK stran 20 20 Št. 26, 27. junij 2024 ZAPOSLOVANJE NAVDUŠITE S POTOPISOM Z Novim tednikom naokrog NAS Radi potujete in spoznavate nove kulture? Delite vtise s svojega po- tovanja z nami in se potegujte za nagrado! Dobrodošli so potopisi od koderkoli. Naj bo to z vašega sanjskega potovanja po deželah na drugem koncu sveta ali po bližnji okolici, ki vas je tako ali drugače očarala in bi zato doživetje radi delili z bralci Novega tednika. Za pokušino vam ponujamo nekaj fotoutrinkov z naših potovanj. Potopis pošljite do konca junija na naslov tednik@nt-rc.si. Objavljati jih bomo začeli v četrtek, 4. julija 2024. Besedilo naj bo dolgo do največ deset tisoč znakov. Ob njem naj bo vsaj osem fotografi j obiskane dežele. Avtorje najboljših treh potopisov čakajo lepe nagrade pokrovitelja akcije – knjigarne HOOP! . Objavljati jih bomo začeli v četrtek, 4. julija 2024. Besedilo naj bo Potopise bomo začeli objavljati 4. julija. NAGRADE! Vodnik Kamping in karavaning 2023/2024 Kovček ORNELLI 2 1 Nahrbtnik Target Viper urban 3 Stanetova 11, Celje Tehnik na terenu – Celjska regija (Celjska regija) Si znan/a kot »tehnični stručko«? Ti strast do teren- skega dela teče po žilah? Te motivira pomoč končnim uporabnikom? Lahko s svo- jimi dosedanjimi izkušnjami prispevaš, da bomo še boljši ali si pripravljen/-a na uče- nje novih veščin? Potem je ta priložnost idealna zate! Telemach Slovenija, d.o.o., Brnčičeva ulica 49a, 1231 Ljubljana. Prijave zbiramo do 1. 7. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Strokovni sodelavec v financah (Celje) Vabimo vas, da nam po- šljete CV v angleškem jezi- ku na portal Mojdelo.com. Fresenius Medical Care Slo- venija, d.o.o., Gaji 28, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 21. 7. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Strokovni sodelavec III (m/ž) – za opravljanje dela na področju varnosti in zdravja pri delu ter požarne varnosti (1 izvajalec) (Celje / Maribor (širše območje)) Opis dela: opravljanje na- log strokovnega delavca za varnost in zdravje pri delu ter požarno varnost v skladu z veljavno zakonodajo. Sloven- ske železnice, d.o.o., Kolod- vorska ul. 11, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 3. 7. 2024. Podrobnosti na www.mojede- lo.com. Vodja službe za mala in srednja podjetja za vzhod (m/ž) (Ljubljana, relacija Maribor– Celje) Glavne odgovornosti: vo- denje in organiziranje dela v službi za vzhod (za zasa- vsko, podravsko, koroško, pomursko, posavsko, savinj- sko in delno osrednjesloven- sko regijo), ciljno vodenje ekipe prodajnih zastopni- kov … Mladinska knjiga Tr- govina, d.d., Slovenska cesta 29, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 3. 7. 2024. Po- drobnosti na www.mojede- lo.com. (Šempeter v Savinjski dolini) Če vas zanima delo v stroj- ni branži, ki je hkrati zelo povezana z naravo, vas vabi- mo v naš tim kot voznika/- -co tovornega vozila z avtod- vigalom. Potrebna je IV. ali V. stopnja tehnične ali druge ustrezne smeri, izkušnje z avtodvigalom. Potreben je izpit kategorije B in C, koda 95 je zaželena, ni pa pogoj, digitalna kartica voznika. Sip, strojna industrija, d.d., Juhartova 2, 3311 Šempeter v Sav. dolini. Prijave zbiramo do 15. 7. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Voznik/-ca tovornega vozila z avtodvigalom Pravnik s PDI (m/ž) (Maribor/Celje) Vaše ključne naloge bodo: reševanje odškodninskih in drugih zahtevkov, ugotav- ljanje možnosti za izvajanje regresa … Zavarovalnica Sava, d. d., Cankarjeva uli- ca 3, 2000 Maribor. Prijave zbiramo do 29. 6. 2024. Po- drobnosti na www.mojedelo. com. Vodja spletne trgovine (Polzela) Vaše naloge bodo obsegale: upravljanje spletne trgovine podjetja (polzela.com) in tr- ženje izdelkov na prodajnih platformah, priprava strate- gij za upravljanje družbenih omrežij, upravljanje z izdelki in skupinami izdelkov v sple- tni trgovini … Nudimo prila- godljiv delovni čas, možno tudi občasno delo od doma. Sirekar nogavice, d.o.o., Cve- tlična ulica 3, 3313 Polzela. Prijave zbiramo do 3. 7. 2024. Podrobnosti na www.mojede- lo.com. Prodajalec (m/ž) (Slovenska Bistrica in Ptuj) Prijetno delovno okolje, polno znanja, dobrih knjig in šolskih potrebščin. Re- dno plačilo in dodatki za popoldansko delo. DZS, za- ložništvo in trgovina d.d., Dalmatinova ulica 2, 1538 Ljubljana. Prijave zbiramo do 3. 7. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo.com. C (. NET) razvijalec – programer m/ž (Vojnik) Smo prilagodljivi, osva- jamo nova znanja in stal- no rastemo, vse to pa nas usposablja za prevzemanje čedalje zahtevnejših nalog ter reševanje tehnoloških izzivov prihodnosti. Zaradi rasti v podjetju iščemo nove sodelavce na področju ra- zvoja PC programske opre- me. Opticum, d.o.o., Celjska cesta 60, 3212 Vojnik. Prija- ve zbiramo do 18. 7. 2024. Podrobnosti na www.moje- delo.com. Prihodkovni specialist (Revenue Management Specialist) (m/ž) (Ljubljana ali Laško) V družbo Pivovarna La- ško Union, vodilnega pro- izvajalca pijač v Sloveniji, vabimo novega sodelavca. Upravljanje prihodkov v našem podjetju vključu- je strateški, dolgoročni in sistematski pristop, ki je osnova odločitev za promo- cijske aktivnosti, določanje cen, maloprodajne pogoje in produktno pozicionira- nje. Ste pripravljeni na novo karierno priložnost? Pivo- varna Laško Union, d.o.o., Pivovarniška ulica 2, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 30. 6. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Zastopnik začetnik (m/ž) (Širše področje Posavja) Vaše ključne naloge bodo: delo pod nadzorom mentor- ja, ki ima pridobljeno dovo- ljenje AZN, z namenom iz- obraževanja in strokovnega usposabljanja … Zavaroval- nica Sava, d. d., Cankarjeva ulica 3, 2000 Maribor. Pri- jave zbiramo do 2. 7. 2024. Podrobnosti na www.moje- delo.com. Komisionar (m/ž) v distribucijskem centru Novo Celje (Petrovče) Vaše delo bo zajemalo: iz- vajanje količinskega in kako- vostnega prevzema blaga … Mercator, d.o.o., Dunajska cesta 107, 1000 Ljubljana. Pri- jave zbiramo do 17. 7. 2024. Podrobnosti na www.moje- delo.com. Novi TEDNIK št. 13 31.03.2022  COLOR CMYK stran 1 1 XXXX Št. 13, 31. marec 2022 JAVNO PODJETJE, d.o.o., Lava 2a, 3000 Celje JAVNO PODJETJE, d.o.o., Lava 2a, 3000 Celje PRAZNJENJA GREZNIC LOČE ŠMARTNO V ROŽNI DOLINI RUNTOLE OTEMNA BREZOVA ROŽNI VRH april: BRDCE NAD DOBRNO KANJUCE SVETINA SVETLI DOL JAVORNIK ŠENTJANŽ NAD ŠTORAMI LAŠKA VAS PRI ŠTORAH OBČINA NASELJE PREDVIDENO V MESECU VOJNIK VOJNIK junij, julij ČREŠKOVA julij VELIKA RAVEN julij SELCE julij TRNOVLJE PRI SOCKI julij SOCKA julij, avgust Novi TEDNIK št. 26 27. 6. 2024  COLOR CMYK stran 21 Št. 26 / Leto 79 / Celje, 27. junij 2024 Str. 33 Str. 26 Str. 29 Za njimi je eno najuspešnejših let Na župnijski praznik praznuje srebrno mašo Skrbi, da v Gornjem Gradu niso lačni S prižigom lučk na gladini Velenjskega jezera pozdravili prihod poletja Ko se o kresi dan obesi Kresna noč je poletni ljudski praznik, ki izvira iz po- ganskih časov in so ga predniki obeleževali tudi s kurje- njem kresov. Tako so častili sonce in izrekli dobrodošlico poletju. Ponekod po Sloveniji, tudi v Velenju, ta praznik častijo še danes. Člani Kluba vodnih športov Velenje so tudi letos na prvi poletni večer poskrbeli, da so na gladini Velenjskega jezera gorele lučke. Dogodek je bil podobno kot minula leta dobrodelno obarvan. BARBARA FURMAN Praznovanje kresne noči je povezano s poletnim son- čevim obratom oziroma sol- sticijem, zato je z njim pove- zan stari rek – o kresi se dan obesi. V nekaterih slovenskih krajih so ohranili običaje in praznovanja prednikov. Naj- bolj prepoznana je kresna noč, s katero obujajo staro obredno kurjenje kresov. S kresovi so naši predniki ča- stili sonce v prepričanju, da mu bodo z ognjem pomagali, da ne bi omagalo. Kresovanje so na Slovenskem spet oživili v drugi polovici 19. stoletja in ga ponekod negujejo še da- nes. Obredu prižiga kresov so dodali še prižig lučk. Tudi v Velenju. Negovanje tradicije Kot je povedala predsedni- ca Kluba vodnih športov Ve- lenje Slavica Živko, se ji je zamisel o organizaciji dogod- ka Kresna noč porodila pred leti med sprehodom okoli Velenjskega jezera. »Razmi- šljala sem, kako bi v ta lep kotiček naše občine še lahko privabili obiskovalce. In bi s tem počastili še tradicijo prednikov ter jo prenesli na mlajše generacije. S člani klu- ba vodnih športov smo hitro prešli od besed k dejanjem in pred osmimi leti na Velenj- ski plaži organizirali prvo Kresno noč. Dogodku smo dodali še dobrodelno noto.« Kot še pravi, je vesela, da pri- hajajo družine z otroki. Zato z raznimi igrami, povezanimi s tradicijo kresne noči, poskr- bijo, da tudi najmlajšim ni dolgčas. Tudi posladkajo se lahko s palačinkami, njihovi starši pa z golažem. Hrane sicer ne zaračunavajo, a so dobrodošli dobrodelni pri- spevki za osebe s posebnimi potrebami. Zanje pripravljajo posebna doživetja na Velenj- ski plaži. Ko pade mrak Organizatorjem je lani in predlani ponagajal dež, zato so bili letos toliko bolj vese- li lepega vremena. »Minula leta smo imeli težave tudi z vetrom, ki je goreče sveč- ke na gladini jezera ugašal, zato smo jih letos postavili v posebne steklene posodice in s tem preprečili ugašanje. Ne- kaj lučk smo nanizali na ve- rigo in tako ustvarili še lepši vidni učinek lučk na gladini jezera,« je pojasnila. Tudi letos so se obiskoval- ci začeli zbirati v poznih po- poldanskih urah. Za prijeten uvod v kresno noč je poskr- bel mlad citrar, zaplesali so folkloristi. Okoli devete ure zvečer, ko je padel mrak, so na jezeru zagorele lučke, ki so pričarale prijetno vzduš- je in simbolno dobrodošli- co poletju. V Klubu vodnih športov Velenje napovedu- jejo, da bodo organizacijo kresne noči nadaljevali in poskrbeli, da bodo obisko- valci dogodek zapuščali s prijetnimi vtisi. Foto: Nik Jarh Novi TEDNIK št. 26 27. 6. 2024  COLOR CMYK stran 22 22 Št. 26, 27. junij 2024 INTERVJU Užitek se je pogovarjati s sogovorniki, ki zmorejo razum prepletati z modrostjo srca. Zdravnik Jakob Koren je eden takšnih. Zazrl se je skozi okno, ko je ganljivo in s posebno mehkobo v glasu govoril o umiranju svoje žene, prav tako zdravnice in mame njunih dveh sinov. »Predsmrtna agonija težkega dihanja ni trajala dolgo. Ker sem bil ves čas ob njej, sem ji lahko dajal zdravila proti bolečinam. Vsaj želim si, da bolečin ni čutila in da se ni zavedala, da umira.« Njeno življenje je zaradi napredovane rakave bolezni ugasnilo lani poleti. In kdo bi vedel, morda je ravno takrat na svet privekal novorojenček v celjski porodnišnici, ustanovi, ki ji ostaja zvest že skoraj 30 let, čeprav še vedno prejema povabila drugih delodajalcev. Svoj poklic dojema kot privilegij, saj je vsakodnevno priča čudežu novega življenja. A ob tem ne skopari s kritikami na račun odlo- čevalcev v državi, ki po njegovi oceni ne rešujejo niti najbolj perečih problemov v našem zdravstvu. To je, kot poudarja, v nebo vpijoče nepojmljivo in predvsem neodgovorno. Ko je jezen ali siten, sede na kolo, saj ga prav fi zični napor najbolj umiri in sprosti. In branje kriminalk prav tako, še pravi. BARBARA FURMAN Mag. Jakob Koren, predstojnik ginekološko-porodniškega oddelka v Splošni bolnišnici Celje »Denar v zdravstvu bi moral slediti bolniku« zvest že skoraj 30 let, čeprav še vedno prejema povabila drugih delodajalcev. Svoj poklic dojema kot privilegij, saj je vsakodnevno priča čudežu novega življenja. A ob tem ne skopari s kritikami na račun odlo- čevalcev v državi, ki po njegovi oceni ne rešujejo niti najbolj perečih problemov v našem zdravstvu. To je, kot poudarja, v nebo vpijoče nepojmljivo in predvsem neodgovorno. Ko je jezen ali siten, sede na kolo, saj ga prav fi zični napor najbolj umiri in sprosti. In branje kriminalk prav tako, še pravi. BARBARA FURMAN Najbrž se je želja po zdravniškem poklicu v njem porodila že v otroških letih, ko je med od- raščanjem v vasi Breg pri Polzeli pri delu opa- zoval očeta, družinskega zdravnika. Če je bilo treba, je bolnike ob koncu tedna sprejemal tudi v domači hiši. Sedem let je bil star, ko je njegov oče zaradi infarkta umrl. Po končani medicin- ski fakulteti se je zaposlil v celjski bolnišnici. Najprej ga je najbolj zanimala travmatologija, a si je premislil, ko je med sekundariatom prišel na ginekološko-porodniški oddelek. »Prevzela sta me razgibano delo in adrenalin. V tistem času je bil predstojnik ginekološko-porodni- škega oddelka primarij Vladimir Weber. Bil je moj prvi mentor. Cenim ga tudi zato, ker se je v takratnih težkih časih odločno zavzel za mlade zdravnike. Za to se mu ponovno is- kreno zahvaljujem,« je poudaril na začetku pogovora. »Zdravniki smo dobro plačani, a nikoli ne bomo plačani za vse, kar naredimo. Svojega poklica ne opravljam zaradi zaslužka, ampak zato, ker mi je delo všeč.« Mnogi hvalijo vašo strokovnost ter odnos do bol- nic in sodelavcev. Zato ne presene- ča, da si vas želijo za sodelavca tudi v drugih zdra- vstvenih ustano- vah. A nobenega povabila še niste sprejeli. Zakaj? Ker nobena ponudba ni bila boljša … (smeh) No, šalo na stran. Gle- de na to, da so plače zdravnikov v javnosti vroča tema, bi rad pouda- ril, da smo zdravniki dobro plačani, a nikoli ne bomo plačani za vse, kar naredimo. Svojega poklica ne opravljam zaradi zaslužka, ampak zato, ker mi je delo všeč. Je pa res, da bi bilo bolj pošteno, če bi me bolje plačali za vse nadure, ki jih opravim. Zaposlitev bi zamenjal le, če bi imel možnost operativ- no-kirurškega dela, kar me zadnja leta najbolj veseli. Pri današnji generaciji mladih zdravnikov opažate, da se bolj zave- dajo vrednosti prostega časa in življe- nja z družino. Vi ste dali na prvo me- sto kariero. Bi danes storili drugače? Bi. Zagotovo bi več časa posvetil družini. Obžalu- jem, da nisem bil pogosteje s sino- voma v njunem zgodnjem otroštvu. Zaradi želje po doda- tnem izobraževanju in delu sem bil prepogosto odsoten. Zavedam se, da za zasebno življenje to ni bilo dobro. Je pa bilo koristno za javni zdravstveni sis- tem, ker se je z manjšim številom ljudi lahko opra- vilo več dela. Mlajši kolegi se vrednosti zaseb- nega življenja bolj zavedajo. In prav je tako. Ni na posamezniku, da nosi težo sistema. Prisotni ste bili pri številnih porodih. Se po vseh teh letih v vas še vedno prebujajo občutki ganjenosti? Seveda. Pravzaprav sem z leti vedno bolj očaran nad popolnostjo ženskega telesa, v katerem se razvija novo ži- vljenje. Rojstvo je čudež. Včasih sem bil pri car- skem rezu, ko sem vzel otroka iz materinega trebuha, tako navdu- šen, da bi ga kar odne- sel s seboj … Radostno vzdušje v porodni sobi ob rojstvu otroka rad po- pestrim z izvirno dobro- došlico, v kateri nanizam nekaj podatkov. »Danes je lep sončen dan, zu- naj je 25 stopinj Celzija, predsednik države je …« Tako otrok ve, v kakšno okolje je prišel. (smeh) Zaposleni v ginekologiji in porodništvu imamo res privilegij, da smo lahko pri- sotni pri tako osrečujočih do- godkih. Če seveda porod mine brez zapletov. Žal do zapletov pri porodu prihaja, a sodeč po sta- tistki pri nas k sreči ne tako pogosto kot marsikje drugje po sve- tu. Naše javno zdravstvo je po številnih objek- tivnih kazalcih, kamor sodijo tudi podatki o umljivosti novorojenčkov, dojenčkov in po- rodnic, med najboljšimi na svetu. Statistični podatki glede perinetalne umrljivosti ali ma- ternalne smrtnosti kažejo, da smo vedno med prvimi tremi najboljšimi državami, včasih celo na prvem mestu, pri čemer se primerjamo z najbolj urejenimi skandinavskimi državami. Čemu to pripisujete? Zasluga gre preventivi na primarni ravni zdravstvenega varstva. Tako že pred porodom lahko zaznamo morebitne nepravilnosti ali bolezenska stanja pri materi ali otroku in se lahko nanje učinkovito odzovemo. Porod je zgolj konec procesa. Zato je umrljivost dojenč- kov, kar je kazalec kakovosti zdravstvenega sistema in družbenega standarda, v Sloveniji zelo nizka – med tisoč novorojenčki letno v povprečju umrejo dva ali trije. V sodobnem porodništvu se sicer ne bi smelo zgoditi, da bi otrok ali mati med porodom umrla. Če do tega pride, primer temeljito preučimo s po- močjo presoje zunanje komisije. Skušamo najti rešitve, da bi se to čim redkeje ponovilo. V celjski porodnišnici imate letno od 1.600 do 1.700 porodov, kar je skoraj polo- vico manj kot pred 30 leti. Število porodov še vedno upada? Vsako leto jih je za nekaj odstotkov manj. V zadnjih letih je po vsej Sloveniji rodnost padla pod 20 tisoč, kar je meja za naravni prirastek. Zmogljivosti celjske porodnišnice sicer zadoščajo za več porodov, toda težavo nam povzroča pomanjkanje kadra, tako me- dicinskih sester in diplomiranih medicinskih sester kot tudi zdravnikov. Če bi želeli delati po zakonskih normativih za zdravnike, potre- bujemo najmanj 16 specialistov, ginekologov in porodničarjev. Trenutno jih imamo na pa- pirju 11, a dejansko še manj zaradi bolniških in porodniških odsotnosti. Zato smo tudi tisti, ki se bližamo šestdesetemu letu, prisiljeni de- žurati. Veselim se letošnjega in naslednjega leta, ko bodo začeli k nam prihajati speciali- zanti, čeprav kadrovske vrzeli tudi z njimi ne bomo povsem zapolnili, saj se bodo nekateri sodelavci upokojili. Šele čez tri ali štiri leta se bomo kadrovsko vsaj nekoliko okrepili. »Pomirja me telesni napor. Ko sem siten in slabe volje, grem na dirkalno kolo in po približno dveh urah kolesarjenja sem kot prerojen.« Približno 150 ginekologinj in ginekologov ste v javnem pismu odgovorne v državi opozorili, da več kot 200 tisoč deklet in žensk, starejših od 13 let, nima izbranega ginekologa. Med drugim poudarja- te, da se bodo do leta 2026 upokojili vsi tisti, ki izpolnjuje- jo pogoje, zato bo brez ginekologa ostalo še 150 tisoč žensk. Ste odziv na pismo že pre- jeli? Žal ne. In v tem je bistvo problema. Imamo zelo zaskrblju- joče stanje, vendar se o najbolj akutnih problemih sploh ne pogovarjamo, kaj šele, da bi jih začeli reševa- ti. To je zame nepojmljivo. V nebo vpijoče neodgovorno. Ne- kateri kolegi v naši porodnišnici so se odločili, da ne bodo več delali več kot pred- videvajo zakonske omejitve – 40 plus 8 ur. Zato smo prisiljeni ginekološke ambulante začasno odpovedovati. Ženske so upravičeno jezne, jih povsem razumem. A le tako lahko zagotovimo nemoteno delovanje nujnih sto- ritev v porodnišnici. Kot predstojnik oddel- ka sem se zaradi kadrovske stiske včasih zelo obremenjeval, tudi spal nisem, saj sem imel občutek, da smo izdali ljudi. Zdaj presodim, kaj je najbolj pomembno, ker dodatnih zdravnikov ne morem vzeti iz omare. Tisti, ki delamo, smo zato bolj izčrpani. Zdravniki in medicinske sestre Mag. Jakob Koren dela v celjski porodnišnici že skoraj 30 let, zadnje desetletje kot predstojnik gi- nekološko-porodniškega oddelka. Novi TEDNIK št. 26 27. 6. 2024  COLOR CMYK stran 23 23 Št. 26, 27. junij 2024 INTERVJU odhajajo, čakalne dobe se še vedno podalj- šujejo. »Danes plačujemo zdravstveno zavarovanje, ki nam na papirju sicer omogoča vse, a dostopa do storitve, ki jo potrebujemo, nimamo. Če bi denar sledil bolniku, bi zdravstvena zavarovalnica plačevala tiste storitve, ki jih zavarovanci res potrebujejo.« Zakaj politika kritičnih razmer v zdra- vstvu ne rešuje? Upam si trditi, da zato, ker trenutno med od- ločevalci v državi ni volje za to. Zakaj ni volje, je drugo vprašanje, ki ima po mojem mnenju dva odgovora. Zato, ker ne razumejo, v čem je problem, ali imajo svoje razloge, da nako- pičenih problemov ne rešujejo. Menim, da sta potrebna le odločna volja in dogovor, s čimer bi vsaj zaustavili nadaljnje slabšanje razmer. Potem bo potrebno kakšno desetletje kako- vostnega dela, da bomo naš javni zdravstveni sistem pripeljali tja, kjer je nekoč že bil. Danes žal niti ne vemo, kam gremo. Vlada je napovedala, da bo dokončno raz- mejila javno in zasebno zdravstvo ter odprla tretjo medicinsko fakulteto. Sta to rešitvi v pravo smer? Ne. To je zgolj spuščanje megle, da mine čas. Fakulteta niso le zidovi, to je ustanova, ki mora imeti zagotovljeno vso podporno infrastruktu- ro. Tudi če bo zaživela, bomo prve zdravnike dobili šele čez osem ali deset let. Tudi razme- jitev javnega in zasebnega zdravstva sama po sebi ne bo rešila ničesar, če denar ne bo sledil bolniku. Danes plačujemo zdravstveno zava- rovanje, ki nam na papirju sicer omogoča vse, a dostopa do storitve, ki jo potrebujemo, nima- mo. Če bi denar sledil bolniku, bi zdravstvena zavarovalnica plačevala tiste storitve, ki jih za- varovanci res potrebujejo. Takšne prakse po- znamo iz tujine. Bolnik lahko gre kamorkoli in storitev, ki jo je prejel, uveljavi pri svoji za- varovalnici. Ni pomembno, ali je bil zdravljen v zasebni ambulanti ali javni bolnišnici. Ker ima bolnik plačano zdravstveno zavarovanje, mu zavarovalnica ceno storitve, za katero je zavarovan, prizna. In kaj se dogaja danes? Če se gre kdo zdravit v tujino, mu zavarovalnica povrne stroške, v Sloveniji pa ne. Mi znate to pojasniti? Trenutno niso vse zdravstvene zmo- gljivosti v naši državi izkoriščene. Če bi denar sledil bolniku in bi plačevali storitev, ki jo je prejel – ne glede na to, kje – bi odpravili polo- vico problemov. Ko sem bil član zdravstvenega sveta ministrstva za zdravje, smo predlagali marsikatero rešitev, ampak niso prišle skozi sito odločevalcev. Zagovarjate tudi predlog o obveznem do- plačilu za zdravila. Zakaj? Ker se večina ljudi sploh ne zaveda, kako draga so zdravila. Manjšo vsoto za zdravila bi plačevali vsi zaposleni, razen otroci, nosečni- ce, starejši od 65 let in rakavi bolniki. Smiselna bi bila tudi uvedba bonusa za najvišje število obiskov pri zdravniku, saj imamo dolge čakal- ne vrste, predvsem v urgentnih ambulantah, tudi zaradi nepotrebnih obiskov, ko pride bol- nik in reče, da se mu zdi, da ga nekaj boli. Mar- sikje v tujini so se takšni ukrepi dobro obnesli. V nekaterih državah so uzakonili evtana- zijo, s čimer osebam z neozdravljivo bole- znijo omogočajo, da končajo trpljenje. Glede na to, da o tem razmišljamo tudi v Sloveniji, me zanima, ali jo zagovarjate. Moje mnenje je, da je evtanazija upravičena le v izjemno redkih primerih. V mislih imam zelo hude in dolgotrajne bolezni, pri katerih medicina bolniku ne more več pomagati, za- radi česar hudo trpi. Takšno trpljenje denimo povzroča dušenje ob odpovedi pljuč. Človek pri polni zavesti tega ne bi smel dočakati. Ob- čutka dušenja namreč ne znamo na preprost način odpraviti. Če bi bolnik v takšnem prime- ru izrazil željo po evtanaziji, mislim, da bi bila upravičena. A nisem prepričan, če je upravi- čena le zaradi bolečine ali druge kronične bo- lezni. Tudi na našem oddelku umirajo ženske po napredujoči rakavi bolezni. Vendar doslej nisem še pri nobeni zaznal, da želi umreti. Vse so govorile, da želijo doživeti vsaj še en dan. Dopuščam možnost, da si ljudje želijo umreti, a najprej se je treba vprašati, zakaj. Kakorkoli, tema evtanazije je večplastna, obsežna in zelo zahtevna. Ob tem se tudi sprašujem, ali je prav, da bi bilo v zakonodaji zapisano, da mora ev- tanazijo izvršiti zdravnik. Bili ste ob svoji ženi, ko je umirala … Žena je doma umirala zaradi napredovane rakave bolezni, ki se je v zadnjih mesecih, ko zdravljenje ni bilo več učinkovito, zelo hitro poslabšala. Ker je imela kostne in možganske metastaze, je potrebovala zdravila proti bole- činam, vendar je imela to milost, da se zaradi možganskih metastaz v zadnjih tednih svojega stanja ni več zavedala. Bila je v blagi odsotnosti, nezavesti, spanju. Ni bila več sposobna komu- nikacije, v zadnjih dneh se ni več odzivala. Ko so postopoma začeli pešati vitalni življenjski znaki, je v nekaj urah umrla. Predsmrtna ago- nija težkega dihanja ni trajala dolgo. Ker sem bil ves čas ob njej, sem ji lahko dajal zdravila proti bolečinam. Vsaj želim si, da jih ni čutila in da se ni zavedala, da umira. In potem je v nekem trenutku ugasnila. S sinovoma smo bili takrat ob njej … Menim, da je prav, da človek umre doma, kadar je to mogoče. Da se svojci lahko v miru poslovijo od njega. Sicer tisti zaključni del zmanjka. Izguba ljubljene osebe zaradi tega sicer ni lažja, a jo sčasoma lažje sprejmeš. Vas je strah smrti? Smrti me ni strah. A se bojim, da bi bil hudo dementen, saj bi s tem že pred koncem izgubil sebe, svoje doživljanje sveta, spomine, odnose z ljudmi, vse, kar osmišlja moje življenje. Pravite, da nakopičen stres in slabo voljo odpravljate na kolesu. Pomirja me telesni napor. Ko sem siten in slabe volje, grem na dirkalno kolo in po pribli- žno dveh urah kolesarjenja sem kot prerojen. Začnem se smejati, ker se možgani na večji te- lesni napor odzovejo z izločanjem endorfinov. Smeh je posledica sproščanja tega hormona. Sicer pa s kolesarjenjem ohranjam tudi dobro psihofizično kondicijo, ki mi koristi pri delu. Stati šest ur v operacijski dvorani je naporno. Sprošča me tudi branje. Pogosto posegam po literaturi o človekovih možganih, saj sem ve- dno bolj očaran nad njihovim delovanjem. Za popoln miselni odklop poskrbijo kriminalke domačih in tujih avtorjev. »Kot predstojnik oddelka sem se zaradi kadrovske stiske včasih zelo obremenjeval, tudi spal nisem, saj sem imel občutek, da smo izdali ljudi. Zdaj presodim, kaj je najbolj pomembno, ker dodatnih zdravnikov ne morem vzeti iz omare.« Otroci zdravnikov se pogosto odločijo za študij medicine. Vaša sinova se nista. Ste razočarani? Ne, ne, sta pač bolj pametna. (smeh) Starejši sin je doštudiral računalništvo in je že zapo- slen, mlajši končuje študij zgodovine in geo- grafije. Oba sta odlična človeka, samostojna, lepa, prijazna. Ob tem sem se spomnil, kako sem pred leti, ko sta bila še osnovnošolca, ob večerih na računalniku pogosto gledal posnet- ke operacije v trebuhu. Sin me je vprašal, kaj delam, in sem mu pojasnil, da se pripravljam na operacijo naslednji dan. Gledal je maščobo in kri na posnetku, potem pa poklical brata: »Pridi, ati gleda nekaj, kar je videti kot pica!« (smeh) Takrat mi je postalo jasno, da zdravni- ka zagotovo ne bosta. Najbolj pomembno je, da sta zadovoljna. In kaj je vam najbolj pomembno za zado- voljno življenje? Mir v duši. Zadnja leta ga vedno bolj cenim. Ko je žena zbolela, sem se osebnostno omeh- čal. Ne ženem se več toliko. Ko dojameš, da nimaš vpliva nad vsem v življenju in da je pravzaprav vse prav, dosežeš ta blagodejni notranji mir. Foto: Andraž Purg Med klepetom z bolnico Eriko Špegel. V družbi prijaznih in prizadevnih sodelavk na oddelku. Z leti vedno bolj ceni mir v duši, pravi. Novi TEDNIK št. 26 27. 6. 2024  COLOR CMYK stran 23 23 Št. 26, 27. junij 2024 INTERVJU odhajajo, čakalne dobe se še vedno podalj- šujejo. »Danes plačujemo zdravstveno zavarovanje, ki nam na papirju sicer omogoča vse, a dostopa do storitve, ki jo potrebujemo, nimamo. Če bi denar sledil bolniku, bi zdravstvena zavarovalnica plačevala tiste storitve, ki jih zavarovanci res potrebujejo.« Zakaj politika kritičnih razmer v zdra- vstvu ne rešuje? Upam si trditi, da zato, ker trenutno med od- ločevalci v državi ni volje za to. Zakaj ni volje, je drugo vprašanje, ki ima po mojem mnenju dva odgovora. Zato, ker ne razumejo, v čem je problem, ali imajo svoje razloge, da nako- pičenih problemov ne rešujejo. Menim, da sta potrebna le odločna volja in dogovor, s čimer bi vsaj zaustavili nadaljnje slabšanje razmer. Potem bo potrebno kakšno desetletje kako- vostnega dela, da bomo naš javni zdravstveni sistem pripeljali tja, kjer je nekoč že bil. Danes žal niti ne vemo, kam gremo. Vlada je napovedala, da bo dokončno raz- mejila javno in zasebno zdravstvo ter odprla tretjo medicinsko fakulteto. Sta to rešitvi v pravo smer? Ne. To je zgolj spuščanje megle, da mine čas. Fakulteta niso le zidovi, to je ustanova, ki mora imeti zagotovljeno vso podporno infrastruktu- ro. Tudi če bo zaživela, bomo prve zdravnike dobili šele čez osem ali deset let. Tudi razme- jitev javnega in zasebnega zdravstva sama po sebi ne bo rešila ničesar, če denar ne bo sledil bolniku. Danes plačujemo zdravstveno zava- rovanje, ki nam na papirju sicer omogoča vse, a dostopa do storitve, ki jo potrebujemo, nima- mo. Če bi denar sledil bolniku, bi zdravstvena zavarovalnica plačevala tiste storitve, ki jih za- varovanci res potrebujejo. Takšne prakse po- znamo iz tujine. Bolnik lahko gre kamorkoli in storitev, ki jo je prejel, uveljavi pri svoji za- varovalnici. Ni pomembno, ali je bil zdravljen v zasebni ambulanti ali javni bolnišnici. Ker ima bolnik plačano zdravstveno zavarovanje, mu zavarovalnica ceno storitve, za katero je zavarovan, prizna. In kaj se dogaja danes? Če se gre kdo zdravit v tujino, mu zavarovalnica povrne stroške, v Sloveniji pa ne. Mi znate to pojasniti? Trenutno niso vse zdravstvene zmo- gljivosti v naši državi izkoriščene. Če bi denar sledil bolniku in bi plačevali storitev, ki jo je prejel – ne glede na to, kje – bi odpravili polo- vico problemov. Ko sem bil član zdravstvenega sveta ministrstva za zdravje, smo predlagali marsikatero rešitev, ampak niso prišle skozi sito odločevalcev. Zagovarjate tudi predlog o obveznem do- plačilu za zdravila. Zakaj? Ker se večina ljudi sploh ne zaveda, kako draga so zdravila. Manjšo vsoto za zdravila bi plačevali vsi zaposleni, razen otroci, nosečni- ce, starejši od 65 let in rakavi bolniki. Smiselna bi bila tudi uvedba bonusa za najvišje število obiskov pri zdravniku, saj imamo dolge čakal- ne vrste, predvsem v urgentnih ambulantah, tudi zaradi nepotrebnih obiskov, ko pride bol- nik in reče, da se mu zdi, da ga nekaj boli. Mar- sikje v tujini so se takšni ukrepi dobro obnesli. V nekaterih državah so uzakonili evtana- zijo, s čimer osebam z neozdravljivo bole- znijo omogočajo, da končajo trpljenje. Glede na to, da o tem razmišljamo tudi v Sloveniji, me zanima, ali jo zagovarjate. Moje mnenje je, da je evtanazija upravičena le v izjemno redkih primerih. V mislih imam zelo hude in dolgotrajne bolezni, pri katerih medicina bolniku ne more več pomagati, za- radi česar hudo trpi. Takšno trpljenje denimo povzroča dušenje ob odpovedi pljuč. Človek pri polni zavesti tega ne bi smel dočakati. Ob- čutka dušenja namreč ne znamo na preprost način odpraviti. Če bi bolnik v takšnem prime- ru izrazil željo po evtanaziji, mislim, da bi bila upravičena. A nisem prepričan, če je upravi- čena le zaradi bolečine ali druge kronične bo- lezni. Tudi na našem oddelku umirajo ženske po napredujoči rakavi bolezni. Vendar doslej nisem še pri nobeni zaznal, da želi umreti. Vse so govorile, da želijo doživeti vsaj še en dan. Dopuščam možnost, da si ljudje želijo umreti, a najprej se je treba vprašati, zakaj. Kakorkoli, tema evtanazije je večplastna, obsežna in zelo zahtevna. Ob tem se tudi sprašujem, ali je prav, da bi bilo v zakonodaji zapisano, da mora ev- tanazijo izvršiti zdravnik. Bili ste ob svoji ženi, ko je umirala … Žena je doma umirala zaradi napredovane rakave bolezni, ki se je v zadnjih mesecih, ko zdravljenje ni bilo več učinkovito, zelo hitro poslabšala. Ker je imela kostne in možganske metastaze, je potrebovala zdravila proti bole- činam, vendar je imela to milost, da se zaradi možganskih metastaz v zadnjih tednih svojega stanja ni več zavedala. Bila je v blagi odsotnosti, nezavesti, spanju. Ni bila več sposobna komu- nikacije, v zadnjih dneh se ni več odzivala. Ko so postopoma začeli pešati vitalni življenjski znaki, je v nekaj urah umrla. Predsmrtna ago- nija težkega dihanja ni trajala dolgo. Ker sem bil ves čas ob njej, sem ji lahko dajal zdravila proti bolečinam. Vsaj želim si, da jih ni čutila in da se ni zavedala, da umira. In potem je v nekem trenutku ugasnila. S sinovoma smo bili takrat ob njej … Menim, da je prav, da človek umre doma, kadar je to mogoče. Da se svojci lahko v miru poslovijo od njega. Sicer tisti zaključni del zmanjka. Izguba ljubljene osebe zaradi tega sicer ni lažja, a jo sčasoma lažje sprejmeš. Vas je strah smrti? Smrti me ni strah. A se bojim, da bi bil hudo dementen, saj bi s tem že pred koncem izgubil sebe, svoje doživljanje sveta, spomine, odnose z ljudmi, vse, kar osmišlja moje življenje. Pravite, da nakopičen stres in slabo voljo odpravljate na kolesu. Pomirja me telesni napor. Ko sem siten in slabe volje, grem na dirkalno kolo in po pribli- žno dveh urah kolesarjenja sem kot prerojen. Začnem se smejati, ker se možgani na večji te- lesni napor odzovejo z izločanjem endorfinov. Smeh je posledica sproščanja tega hormona. Sicer pa s kolesarjenjem ohranjam tudi dobro psihofizično kondicijo, ki mi koristi pri delu. Stati šest ur v operacijski dvorani je naporno. Sprošča me tudi branje. Pogosto posegam po literaturi o človekovih možganih, saj sem ve- dno bolj očaran nad njihovim delovanjem. Za popoln miselni odklop poskrbijo kriminalke domačih in tujih avtorjev. »Kot predstojnik oddelka sem se zaradi kadrovske stiske včasih zelo obremenjeval, tudi spal nisem, saj sem imel občutek, da smo izdali ljudi. Zdaj presodim, kaj je najbolj pomembno, ker dodatnih zdravnikov ne morem vzeti iz omare.« Otroci zdravnikov se pogosto odločijo za študij medicine. Vaša sinova se nista. Ste razočarani? Ne, ne, sta pač bolj pametna. (smeh) Starejši sin je doštudiral računalništvo in je že zapo- slen, mlajši končuje študij zgodovine in geo- grafije. Oba sta odlična človeka, samostojna, lepa, prijazna. Ob tem sem se spomnil, kako sem pred leti, ko sta bila še osnovnošolca, ob večerih na računalniku pogosto gledal posnet- ke operacije v trebuhu. Sin me je vprašal, kaj delam, in sem mu pojasnil, da se pripravljam na operacijo naslednji dan. Gledal je maščobo in kri na posnetku, potem pa poklical brata: »Pridi, ati gleda nekaj, kar je videti kot pica!« (smeh) Takrat mi je postalo jasno, da zdravni- ka zagotovo ne bosta. Najbolj pomembno je, da sta zadovoljna. In kaj je vam najbolj pomembno za zado- voljno življenje? Mir v duši. Zadnja leta ga vedno bolj cenim. Ko je žena zbolela, sem se osebnostno omeh- čal. Ne ženem se več toliko. Ko dojameš, da nimaš vpliva nad vsem v življenju in da je pravzaprav vse prav, dosežeš ta blagodejni notranji mir. Foto: Andraž Purg Med klepetom z bolnico Eriko Špegel. V družbi prijaznih in prizadevnih sodelavk na oddelku. Z leti vedno bolj ceni mir v duši, pravi. Novi TEDNIK št. 26 27. 6. 2024  COLOR CMYK stran 24 24 Št. 26, 27. junij 2024 XXXX Čakš pravi, da je bilo obdo- bje od zadnjega občinskega praznika pestro in naložbeno naravnano. Občina je v najve- čji možni meri skušala uresni- čiti cilje, ki si jih je zastavila, nekatere naložbe bo nadalje- vala še v prihodnjem obdobju. »Nekaj sivih las so nam pov- zročali odnosi z državo. Ob- čine smo odvisne od njenega posluha in denarja. Čeprav imamo pripravljene projekte za nove naložbe, se to kolesje PRAZNIČNO Z OBČINO ŠMARJE PRI JELŠAH Ob prazniku občine z županom Matijo Čakšem »Potrebujemo celovite protipoplavne ukrepe« Da bo občina sama poskrbela za nekatere kratkoročne poplavne ukrepe, da bi pred visokimi vodami zaščitila središče Šmarja pri Jelšah, medtem ko pri dolgoročnih računa na pomoč države, pravi tamkajšnji župan Matija Čakš. Po poplavah, ki so kraj prizadele sredi maja, je jasno, da težav ne bo konec, dokler ne bo zagotovljena protipo- plavna ureditev Šmarskega potoka, Dvorskega potoka in pritokov iz Zadrž. Dolgoročno bo treba v občini urediti štiri suhe zadrževalnike. TINA STRMČNIK Matija Čakš: »Šmarski bazen je pereča tema, ki se že predolgo vleče. Želim si, da bi čim prej zgradili novega. Občina ima veliko dela tudi na področju zagotavljanja pogojev za predšolsko vzgojo, osnovno šolstvo in na področju skrbi za starejše.« Župan Občine Šmarje pri Jelšah Matija Čakš (Foto: Andraž Purg) prepočasi vrti. Zelo težko je hi- tro kaj narediti ali spremeniti, saj moramo venomer čakati na spremembe zakonodaje, pro- storskih načrtov in podobno,« je kritičen šmarski župan. Sredi maja so bile hiše v središču Šmarja spet pod vodo. Kaj je vzrok za te po- plave? Do poplav prihaja, ker ljudje že vrsto let posegamo v nara- vo. Vsak dan je več asfaltira- nih zemljišč, več asfaltiranih Spoštovane občanke in občani, v sodelovanju uspešno uresničujemo načrtovane projekte in naložbe ter snujemo nove izzive, zaradi katerih bo naša občina še bolj prijetna za bivanje, obiskovalcem pa zanimiva izletniška ali počitniška izbira. Ob občinskem prazniku vam iskreno čestitam. Vse najboljše, Šmarje! www.smarje.si Župan Matija Čakš s sodelavci občinske uprave cest. Odtoki in meteorna voda so speljani v eno točko in od tam v različne potoke. Vsako leto je tudi več padavin. To so razlogi, da se tako pri nas kot v naši okolici pojavljajo poplave velikih razsežnosti. Kako rešiti to problemati- ko? Pred časom smo pred po- plavami rešili območje, ki ga je ogrožal potok izpod sv. Bar- bare. Približno milijon in pol evrov vredno naložbo smo uresničili s pomočjo državnega denarja. Del potoka, ki vodi v središče mesta, je kanaliziran, uredili smo še prodni zadrže- valnik. Če želimo pred visokimi vo- dami rešiti celotno občinsko središče, bodo potrebni teme- ljitejši protipoplavni ukrepi. Občina je naročila izdelavo projektne dokumentacije za kratkoročne in dolgoročne protipoplavne ukrepe. Ukre- pi bodo usmerjeni v urejanje Šmarskega potoka, Dvorskega potoka in pritokov iz Zadrž. Načrtovani so poglabljanje in širitev strug, gradnja nasipov in nadzidav. Dolgoročno bo treba v naši občini urediti štiri suhe zadrževalnike, med dru- gim tistega pri trgovini Hofer. Nekatere kratkoročne ukre- pe, kot sta poglobitev strug ter gradnja nasipov, bo občina lah- ko uresničila sama z manjšo pomočjo Direkcije RS za vode. Šmarska DOBRAVA zanesljivo močnejši Vabljeni! KRPAN park vas vabi na sveži zrak KRPAN park je naša zahvala in prispevek skupnosti, ki nas je podpirala skozi leta. Drevesa so simbol naše rasti, udobni kotički za druženje pa naše darilo. Naj bo to prostor povezovanja in ustvarjanje spominov. Novi TEDNIK št. 26 27. 6. 2024  COLOR CMYK stran 25 25 Št. 26, 27. junij 2024 NA PRAZNIČNEM OBISKU Kdo so občinski nagrajenci? Alojz Tirgušek je novi častni občan Občine Šmarje pri Jelšah. To priznanje mu je župan Matija Čakš izročil na osrednji slovesnosti ob letošnjem občinskem prazniku, ki je bila v petek, 21. junija, v šmarskem kulturnem domu. Alojz Tirgušek je postal častni občan Občine Šmarje pri Jelšah zaradi vseživljenjskega prostovoljnega in strokovnega dela na področju gasilstva, čebelarstva in osveščanja o prometni varnosti ter zaradi povezovanja in sodelovanja na lokalni, regijski, državni in meddržavni ravni. Plaketo občine je letos prejelo Društvo vinogradnikov in kletarjev Trta Šmarje pri Jelšah za 30-letno povezovanje vinogradnikov in vinarjev, strokovno izobraževanje ter dvig ugleda in vinske kulture. Posebno priznanje je prejelo Društvo vokalna skupina Freya za 30-letno ohranjanje in negovanje večglasne pesmi in sode- lovanje v lokalni skupnosti in širše. Občinski priznanji sta prejela Majda Jurše za dolgoletno prostovoljno in strokovno delo na področju dietnega prehranjevanja, za humanitarno in aktivno delo v različnih društvih na lokalni in državni ravni ter Janko Strašek za dolgoletno aktivno in priza- devno delo v krajevni skupnosti Lemberg in občini Šmarje pri Jelšah. Denarno nagrado je občina letos namenila Župnijski karitas Šmarje pri Jelšah. TS Za druge ukrepe bomo iskali vire sofi nanciranja. V različnih delih središča občine rastejo nove hiše in stanovanja. Za spodbujanje stanovanjske gradnje je ob- čina komunalno uredila so- sesko Dobrava. Zelo sem vesel, da se mlade družine priseljujejo v občino. To pomeni, da ljudje v našem okolju prepoznajo možnost ka- kovostnega bivanja. Na dosegu roke imajo vso potrebno infra- strukturo in storitve, nekateri imajo delo v občini, drugi se vozijo drugam. Soseska Dobra- va je komunalno urejena, tam občina prodaja še dve zemlji- šči, preostala zemljišča že ima- jo nove lastnike. Zasebni vla- gatelj v omenjeni soseski gradi vila bloke. Na območju občine je v postopku spreminjanja še več podrobnih prostorskih na- črtov, saj so na različnih mestih predvidena nova stanovanjska območja. Želimo si, da se lju- dje za gradnjo ne bi odločali le v središču Šmarja pri Jelšah. Gradnjo stanovanj za mlade družine skušamo omogočiti v vseh, tudi nekoliko bolj od- daljenih krajevnih skupnostih. Pomembno se nam zdi, da je življenje tudi v Kristan Vrhu, Svetem Štefanu, na Sladki Gori ter da imajo vse generacije tam- kajšnjih krajanov enako dobre pogoje kot v središču občine. Da bi mladi ostajali v svo- jem kraju, ste načrtovali sta- novanja v Domu krajanov in gasilcev Sladka Gora ter v gasilskem domu na Kristan Vrhu. Kako daleč so te na- ložbe? Projekte imamo pripravlje- ne, a čakamo na razpis Sta- novanjskega sklada RS, da bi pridobili sofi nanciranje. Če ga ne bomo pridobili, se bomo gradnje omenjenih stanovanj verjetno lotili postopoma. Nedavno ste namenu pre- dali obnovljen odsek ceste Sladka Gora–Dolga Gora. Ka- terim kritičnim odsekom ob- činskih cest se želite posvetiti v prihodnjem obdobju? Obnova malo manj kot 1,8 kilometra dolgega odseka ce- ste Sladka Gora–Dolga Gora v vrednosti približno milijon evrov je zelo pomembna pri- dobitev. Cesta je široka pet metrov. Kjer se stika s strmej- šimi pobočji, so brežine zašči- tene s kamnitimi betonskimi zložbami. Celovito je urejeno odvodnjavanje, na nekaterih območjih so bili prestavljeni in obnovljeni komunalni vodi. Naslednja večja obnova ob- činske ceste bo šestkilometrski odsek od kamnoloma v Loki pri Žusmu proti šentjurski ob- čini, kjer je cestišče popolno- ma uničeno. Obnove se bomo lotili po delih. V občini imamo sicer 366 občinskih kilometrov cest in ves čas skrbimo za nji- hovo obnovo. Vsako leto pol milijona evrov za urejanje cest namenimo krajevnim skupno- stim, ki svoje delo na tem po- dročju opravljajo zelo dobro. In urejanje državnih cest? Je morda kaj novega glede šmarske obvoznice? Država trenutno ureja kri- žišče na tako imenovanem Smehovem bregu. Gre za ure- ditev križišča državne ceste z dvema lokalnima cestama in s kolesarsko povezavo, naložba je vredna 1,2, milijona evrov. Končana naj bi bila letos. Pri- zadevamo si, da država vsako leto poskrbi za vzdrževanje katerega od odsekov držav- nih povezav, ki vodijo po na- ših krajih. Naša velika želja je gradnja šmarske obvoznice, za kar žal država oz. direkcija za infrastrukturo nimata posluha. Načrtovanje obvoznice stoji na istem mestu kot pred 15 leti, še vedno čakamo na uvrstitev projekta v državni prostorski načrt. Upam, da bo država čim prej spoznala, kako pomemb- na je povezava Dramlje–Dobo- vec za gospodarstvo in za vseh 40 tisoč prebivalcev Obsotelja in Kozjanskega. Na našem ob- močju imamo uspešna podje- tja, ki bi se še lažje razvijala, če bi imela na voljo dobre prome- tne povezave. Boljše povezave bi življenje močno olajšale tudi vsem prebivalcem, ki se na delo vozijo drugam. Nedavno ste podpisali po- godbo za čistilno napravo Grobelno. Kdaj bo začela delovati? Pred štirimi leti smo v nase- lju Grobelno in v tamkajšnji okolici uredili kanalizacijsko omrežje. Zdaj bomo to omrež- je povezali s centralno cevjo in jo prepeljali do mesta, kjer bomo zgradili čistilno napra- vo z zbirnim centrom. Zače- tek delovanja čistilne naprave je načrtovan v naslednjem letu. Za naložbo, vredno pri- bližno dva milijona evrov in pol, smo od okoljskega mini- strstva pridobili milijon evrov sofi nanciranja. V prihodnosti bomo skušali pridobiti držav- no sofi nanciranje še za gradnjo povezovalnega kanala iz Gro- belnega do Šentvida ter za gra- dnjo kanalizacijskega omrežja v naselju Šentvid. Država tudi na območju šmarske občine gradi nove odseke kolesarskih povezav. Kako je z odsekom od Grobel- nega proti Šmarju? Kje se je zataknilo? Za gradnjo odseka od Gro- belnega proti Šmarju pri Jel- šah nismo uspeli pridobiti so- glasja lastnikov zemljišč, zato smo ta del izvzeli iz projekta. Uredili smo dele, kjer smo so- glasja pridobili – gre za odsek od Belega do Podplata. Si pa seveda še naprej prizadeva- mo za ureditev dodatnih ko- lesarskih stez. Predvidevamo, da bomo odsek od Grobelne- ga do Šentvida lahko rešili s pomočjo Sektorja za inve- sticije v železnice, ki deluje pod okriljem Direkcije RS za infrastrukturo in ob železni- ci načrtuje gradnjo servisne poti. Za odsek od Šentvida od Šmarja pri Jelšah še iščemo rešitve. Na področju zdravstva ste pred meseci namenu preda- li prostore za fi zioterapijo. Kako je z načrtovanjem sate- litskega urgentnega centra v Mestinju? Občina je v sklepni fazi sprejemanja občinskega po- drobnega prostorskega načrta za območje, kjer je predviden satelitski urgentni center. Idej- ni projekti so izdelani in delno usklajeni z zdravstvenim mi- nistrstvom ter zdravstvenim domom. Zdravstveno mini- strstvo mora sprejeti ustre- zno zakonodajo, s čimer se sicer ukvarja že kar dolgo. V tem zakonu bodo navedeni še natančnejši pogoji, v skladu s katerimi bomo morali uskladi- ti dokončni projekt. Nato nas čaka pridobivanje gradbenega dovoljenja. Kako daleč je obnova Jel- šingrada, gre vse po načrtu? Z obnovo sem zelo zadovo- ljen. Nihče si ni mislil, da je bil dvorec v tako slabem stanju. Stavba je bila močno poško- dovana, zato je bila statična sanacija zelo zahtevna. Izje- mni gradbeni podvigi so bili potrebni za namestitev armira- nobetonskih plošč, učvrstitev zidov. Trenutno dvorec dobiva novo ostrešje. To pomeni, da bo stavba zaščitena pred pro- padanjem in vdori vode. Verja- mem, da bo pot naprej veliko lažja, kot je bila doslej. Ministrstvo za kulturo je napovedalo dodatne razpise za obnovo kulturne dedišči- ne. S kakšnimi vsebinami se boste potegovali za denar? Projekt smo že pripravili, z njim se bomo potegovali za pridobitev sofi nanciranja, da bi lahko uredili zunanjo fasado in stavbno pohištvo Jelšingra- da. Glede urejanja notranjosti bomo možnosti sofi nanciranja še naprej iskali pri kulturnem ministrstvu, morda se bomo povezali s kakšnim partner- jem. Za urejanje zunanje po- vršine, ki obsega 25 hektarjev, bomo skušali pridobiti kohe- zijska sredstva. Želimo urediti park in športno-rekreacijski center. www.vital.si Mehanska in elektro montaža Mestinje 2b, 3241 Podplat - Transportna tehnika - Kovinske konstrukcije - Industrijska postrojenja - Proizvodnja - Robotika E-mail: infomos.si, Tel.: 03/ 819 0182 Novi TEDNIK št. 26 27. 6. 2024  COLOR CMYK stran 26 26 Št. 26, 27. junij 2024 www.gostilnakrpan.com Rogaška cesta 40, 3240 Šmarje pri Jelšah VEDNO ODLIČNO NA PRAZNIČNEM OBISKU »Z vsemi kupci dobro sodelujemo, odpirajo se tudi tuji trgi. Če bo šlo tako naprej, bo tudi letos poslovanje odlično. S posodobitvami proizvodnje bomo povečali produktivnost, kar pomeni, da se bomo lahko prijavili na večje razpise trgovcev v regiji in sosednjih drža- vah.« Tako pravi Mira Močnik, direktorica podjetja Vital Mestinje. Omenjena gospodarska družba se že več kot 60 let posveča proizvodnji brezalkoholnih pijač. Podjetje, ki je jeseni 2020 dobilo novega la- stnika, družbo Plasta iz Šentruperta na Dolenjskem, proizvaja izdelke lastne blagovne znamke Frupi in brezalkoholne pijače trgovskih blagovnih znamk. Lani je izdelalo 8,5 milijona litrov brezalkoholnih pijač, v letošnjem letu bo proizvodnjo predvidoma povečalo še za približno 30 odstotkov. Iz proizvodne- ga obrata v Mestinju v občini Šmarje pri Jelšah bodo tovornjaki po državi in čez meje torej odpeljali 11,3 milijonov litrov sadnih sokov, sadnih pijač, ledenih čajev, energijskih pijač, bio sirupov in vod z okusi. TINA STRMČNIK Mira Močnik, direktorica podjetja Vital Mestinje Za njimi je eno najuspešnejših let doslej Ker so proizvodne zmo- gljivosti podjetja zapolnjene, mora slednje trenutno zavrača- ti dodatna povpraševanja. Da bi zmogljivost povečalo še za polovico, načrtuje nakup nove polnilne linije. Ko je bilo podje- tje v lasti nekdanjih lastnikov, ni imelo zelene luči za vlaga- nja. S prihodom novega lastni- ka so se odprla vrata za razvoj in naložbe. Vital Mestinje sicer ostaja samostojna pravna ose- ba in ima še vedno svojo naba- vo, prodajo, proizvodnjo, svoje fi nance in svoj laboratorij.»Še vedno sami skrbimo zase, nih- če ne prihaja z vrečo denarja. Bistvena sprememba je, da od prevzema naprej pod okriljem sedanjega lastnika vsako leto posodobitvam proizvodnje na- menjamo približno pol milijo- na evrov. Letos je potrjen načrt vlaganj v vrednosti 700 tisoča- kov,« je pojasnila direktorica. Izjemna rast prihodkov V letih 2020, 2021 in 2022 so prihodki od prodaje znaša- li okoli tri milijone evrov. Kot zelo zahtevno obdobje je Moč- nikova izpostavila predlansko leto, saj so se takrat izjemno dvignile cene energentov, tudi za 500 odstotkov. Lani so pri- hodki znašali približno pet mi- lijonov evrov, kar je 43 odstot- kov več v primerjavi z letom prej. Dobiček je znašal skoraj 300 tisočakov. Direktorica pra- vi, da gre za velik preskok, ki so ga v tej gospodarski družbi zelo veseli. »Bistveno smo po- večali prodajo, cene surovin so se ustalile, prav tako cene elektrike, čeprav je slednja še vedno petkrat dražja kot je bila pred podražitvijo. Nekaj prihrankov smo dosegli s svojo sončno elektrarno. K uspešne- mu poslovanju je prispevalo to, da smo prevzeli del poslov naše sestrske družbe Dana.« Usmerjeni v trgovske blagovne znamke Vital Mestinje se posveča predvsem polnjenju brezalko- holnih pijač trgovskih blagov- nih znamk. Po besedah Moč- nikove kupci vse bolj posegajo po tovrstnih izdelkih, zato je njihova prodaja stabilna ter cenovno in količinsko zado- voljiva. Podjetje je pod svojo blagov- no blagovno znamko Frupi ob- držalo le sirupe in sadne pija- če. Paradni konj je sadni sirup malinovec, ki ima že 60-letno tradicijo, njegova prodaja pred- stavlja pet odstotkov celotne prodaje izdelkov lastne bla- govne znamke. Zanimivo je, da so nekoč ljudje sirup Frupi lahko naročili celo v gostilnah, kjer so jim ga natočili s poseb- no merico. V Prekmurju so se zelo radi osvežili tako, da so malinovec zmešali z mineral- no vodo. Močnikova si želi, da bi se ta nostalgična tradicija vr- nila nazaj v gostilne. Vesela je, da se potrošniki nasploh zno- va odločajo za nakup sirupov, kar je pomembno tudi z vidika ogljičnega odtisa. Iz enega litra sirupa si lahko namreč z vodo iz pipe pripravijo sedem litrov pijače. Nekoč odkup kozjanskih bobovcev Dolgoletni slogan blagovne znamke Frupi se glasi »Sadje, ki teče«. Močnikova včasih sli- ši kakšno posplošeno opazko, da v brezalkoholnih pijačah ni veliko sadja. T o pripisuje temu, da potrošniki še vedno ne lo- čijo izrazov, ki opredeljujejo sadni delež. »Sadje je lahko v različnih oblikah. Mi upo- rabljamo sadne koncentrate, ki nastanejo, ko predelovalci sadje, na primer jabolka, po- maranče, maline ali ribez sti- snejo in iz sadja izparijo vodo. Sadni koncentrat ni ekstrakt, to je treba strogo ločiti,« je po- jasnila. Dodala je, da so najvišji sadni deleži v stoodstotnih sa- dnih sokovih, nekoliko manjši so v nektarjih, glede na delež sadnega deleža pa nato sledijo sadne pijače in napitki. Podjetje Vital Mestinje je v preteklosti odkupovalo tudi do pet tisoč ton kozjanskih jabolk letno. Kupovalo je ve- činoma bobovec, ki sicer ob- rodi vsako drugo leto, vendar je bilo pridelka dovolj, da ga je stisnilo in predelalo v jabolčni koncentrat. Ker so se sadovnja- ki izrodili in jih mladi rodovi niso pomlajevali, danes ni več na voljo dovolj tovrstnega sad- ja. »Pred leti smo želeli kupiti domača jabolka, da bi lahko naredili vsaj deset ton koncen- trata, a tudi to ni bilo mogoče,« je izpostavila Močnikova. Pod- jetje, ki ga vodi, sedaj jabolčni sadni koncentrat kupuje na Poljskem. Pomarančni koncen- trat kupuje v Braziliji, Španiji in Grčiji, malinov koncentrat uvaža iz Srbije. Potrošniki imajo po opaža- nju Močnikove najraje klasične okuse sokov, kot so jabolko, malina, pomaranča. Na po- dročju brezalkoholnih pijačah se v vsakem obdobju pojavijo tudi kakšne »modne muhe«. V zadnjem času je veliko povpra- ševanja po energijskih pijačah. Zagotavljanje zaposlenih je izziv Ko se je Mira Močnik leta 1989 zaposlila v podjetju, je 112 zaposlenih izdelalo dva milijona litrov brezalkoholnih pijač na leto. Sedaj je vse več proizvodnih procesov avto- matiziranih. 31 zaposlenih bo letos ustvarilo predvidoma 11 milijonov litrov pijač. Zagotavljanje zaposlenih je po besedah direktorice velik izziv, predvsem primanjkuje tehničnega kadra. »Lani je bila kar velika fl uktuacija zaposle- nih, letos so se razmere nekoli- ko umirile. V podjetju imamo zagnano ekipo. Ker se je naše poslovanje izboljšalo, smo v kratkem obdobju že dvakrat povišali plače. Izplačali smo 2.200 evrov regresa in tisoč evrov božičnice. Mislim, da zaposleni čutijo, da je naše podjetje stabilno in prijazno. Delo je organizirano v eni iz- meni, konci tedna so prosti.« Štejejo le številke Omenila je, da so prodajni prijemi na področju brezal- koholnih pijač danes povsem drugačni kot nekoč. Včasih so zaposleni v prodaji kakšen dodaten tovornjak sokov lahko prodali, če so imeli dobre po- slovne vezi z nabavno službo v trgovinah. Danes so pomemb- ne le številke. »Trgovine upo- števajo le količnik obračanja. Če se izdelek dobro prodaja, je lahko na polici, sicer ga uki- nejo, kar pomeni, da podjetje nima z njim kaj početi,« pravi sogovornica. Ker Vital Mesti- nje proizvaja predvsem pijače trgovskih blagovnih znamk, ima to prednost, da trgovci sami skrbijo za to, da imajo z omenjenimi izdelki vedno za- ložene svoje police. Proizvajalci pijač izzive ču- tijo predvsem na področju embalaže, zato stremijo k zni- ževanju teže plastenk in zama- škov. »Potrošniki so glede tega verjetno jezni, saj so steklenice tako mehke. A te spremembe so potrebne zaradi varovanja okolja. Tudi ta novost, da se zamašek drži plastenke, med ljudmi vzbuja slabo voljo. Cilj tega je, da ljudje oboje hkrati odvržejo v smeti in da zamaški ne pristanejo v naravi.« Vital Mestinje po besedah sogovor- nice evropskim usmeritvam glede embalaže sledi tudi tako, da uporablja plastenke, izde- lane iz recikliranega materiala PET. Zavzema se še za uvedbo kavcijskega sistema. Foto: Nik Jarh Mira Močnik je svojo pot v podjetju Vital Mestinje začela kot vodja splo- šnega kadrovskega sektorja, nato je bila vodja trženja, kasneje je postala pomočnica direktorja, od leta 2010 je direktorica podjetja. »Šla sem po stopnicah, kar je edino pravilno. Vodiš lahko le takrat, ko spoznaš tudi druga področja dela in znaš na stvari pogledati iz različnih zornih kotov.« Najbolj vesela je dobrih odnosov z zaposlenimi. »Vsi imamo radi Vital, ne le vodilni, ki smo vsi tu že več kot 30 let, ampak tudi zaposleni v podpornih službah. Prav zato smo prebrodili vse viharje, med drugim razpad Jugoslavije, preobrazbo trgovin v državi in menjavo naših lastnikov.« »Izjemno smo veseli prihoda novega lastnika, saj nas je ta kupil zato, da se lahko razvijamo, ne pa zato, da bi nas uničil.« Novi TEDNIK št. 26 27. 6. 2024  COLOR CMYK stran 27 27 Št. 26, 27. junij 2024 IZ ŠENTJURJA NA JAPONSKO Jeseni se bo preselila v deželo vzhajajočega sonca »Sem Stella in ves čas bi pela.« Tako sem o Šen- tjurčanki Špeli Jezovšek prebrala na enem od njenih kanalov na družbenih omrežjih. Ob srečanju, ko je kljub dopoldanski uri kar prekipevala od energije, je zatrdila, da so petje, ples in ustvarjanje njeni načini obstajanja. S svojo pesmijo Grom je slovenskim po- slušalcem nedavno približala zven glasbe v japonšči- ni. Dežela vzhajajočega sonca, kjer je preživela leto na študijski izmenjavi, ji je zlezla pod kožo. Konec avgusta se bo spet odpravila tja, še prej pa bo v svo- jem domačem mestu pripravila poslovilni koncert s spremljevalno zasedbo in plesalkama. TINA STRMČNIK 23-letnica, ki je februarja izdala svoj drugi album z naslovom Takšni smo, pravi, da je izdajo obeh njenih zgoščenk pospremil do- ber odziv javnosti. Ljudje ji pogosto napišejo, da slišijo njeno pesem po radiu, ji pošljejo sporočilo, ko katero od njenih skladb dodajo v svoj glasbeni izbor. »S pomočjo glasbe se izražam ter se povezujem z drugimi ljudmi. Najbolj vesela sem, ko mi kdo sporoči, da se je poistovetil s katerim od mojih besedil. Bistvo glasbe je prav v tem, da nas združuje, omogo- ča nam, da smo povezani tako ob veselih kot ob žalostnih trenutkih in stiskah.« »Ko snemam pesmi, želim ustvariti nekaj, kar bi tudi sama rada poslušala. Kdo bo stal za mojo glasbo, če ne jaz?« Poje, odkar obstaja. Da je pela že v zgo- dnjem otroštvu, potrjujejo videoposnetki iz tistega obdobja. Še en pomemben del nje je ples. Celo v otroški posteljici ni mogla biti nikoli pri miru … Po šolanju v Podružnični osnovni šoli Blagovna in OŠ Franja Malgaja v Šentjurju se je vpi- sala na I. gimnazijo v Celje. Na Filozofski fa- kulteti v Ljubljani je do- študirala japonologijo. Ple- sne vaje je obiskovala pod okriljem Društva za umetnost plesa Harlekin. Peti se je učila v Vokal BK Studiu, končala je tudi nižjo glasbeno šolo klavirja in violi- ne v Glasbeni šoli skladateljev Ipavcev Šentjur, učila se je še igrati ukulele. Vpeta v vse korake ustvarjanja Špela sama piše svoja besedila. »Velikokrat kaj napišem, ko želim komu nekaj povedati, a mi to zaradi različnih okoliščin ne uspe. Katera od pesmi je nastala, ker se mi je zdelo, da me je kdo narobe razumel, in sem želela pojasniti svoje občutke. V nekem obdobju se mi je zdelo, da tega, kar želim sporočiti, ne morem izraziti drugače, kot da o tem napi- šem pesem. Pisanje pesmi se mi je zdelo kot rešilna bilka.« Sodeluje pri ustvarjanju glasbe za svoje skladbe, vpeta je še v druga področja glas- benega sveta. V studiu ni le takrat, ko po- sname svoj glas, ampak je tam prisotna tudi pri snemanju glasbil. V mislih ima natančno izdelano predstavo, kako naj zveni kateri del skladbe, zamisli si tudi zgodbo za videospot, zraven je tudi pri montaži. »Zelo zaupam Roku Mlinarju, ki ponavadi ustvarja video- spote, in glasbenemu producentu Blažu Hri- barju, da bosta naredila dober izdelek. Hkrati mi oba pustita, da lahko dam svoje predloge. Več glav več ve.« Ob sebi ima še več članov ekipe, ki ji po- magajo uresničiti njene ideje. Kot pravi, je dobro za vsako opravilo poiskati koga, ki je na svojem področju pravi strokovnjak in zna vse skupaj popeljati na višjo raven. Medtem ko se sama najraje posveča ustvarjanju, za promocijski del njenih izdelkov že nekaj časa skrbi založba Menart Records. »Brez načr- tnega dela na področju marketinga je glasbo težko spraviti do ljudi. Glede na to, da nas na vsakem koraku, sploh na spletu, obkrožajo številne vsebine, se je za promocijo treba na- črtno truditi.« Grom kot posebno poglavje Septembra lani je predstavila videospot za svojo skladbo Kaminari oz. Grom, ki ima be- sedilo v japonskem jeziku. Medtem ko najprej vidimo prizore, posnete ob Blejskem jezeru, se v naslednjih prizorih naenkrat pojavi gora Fuji. Pol videospota je namreč posnetega v Sloveniji in pol v omenjeni azijski državi. Zgodbo o hrepenenju in nostalgiji po člo- veku, ki ji je bil nekoč blizu, je Špela v videu prikazala s pomočjo prijatelja, ki ga je med študijsko izmenjavo spoznala v plesnem klu- bu na Japonskem. Pesem govori, kako je, ko pogrešaš koga, čeprav slednji morda še niti ni odšel iz tvojega življenja. »Velikokrat se zgodi, da se dva odtujita, čeprav sta fi zično še vedno blizu. Ali pa se v odnos prikrade strah, da bo partner odšel.« Ob ogledu videospota je morda marsikdo zastrigel z ušesi nad tem, kako prijetno zveni skladba v japonščini. Prav navdušenje nad tem jezikom je eden od razlogov, zakaj se je mlada »Morda se bom poročila z Japoncem, kdo ve!« Šen- tjur- čanka odločila za ta študij. Uso- dna privlačnost se je zgodila, ko je gledala japonske animirane risanke oz. anime. Japonščina ji je všeč tudi zato, ker ima ritem, pomen besede se spre- meni, če človek nek zlog pove hitreje ali bolj počasi oz. če posamezen zlog nekoliko zadrži. Japonska dogodivščina Ko jo vprašam, kako se je znašla v drža- vi s 125,5 milijona prebivalci in posebnimi pismenkami, prizna, da jo je sporazumeva- nje v tujem jeziku najprej izmučilo. Ko se je skušala pogovarjati z vrstniki, se ji je najprej zdelo, kot da so njeni možgani v nekakšnem krču. Imela je občutek, da se Japonci z njo pogovarjajo kot s triletnim otrokom. Kljub temu je izkoristila vsako možnost za pogo- vor in ovira, ki ji je preprečevala sproščeno izražanje, je sčasoma izginila. »Naenkrat se mi je Japonska zdela kot še ena Slovenija,« pravi Stella in doda, da zdaj v japonščini brez težav tudi razmišlja. Omenila je, da se njena izkušnja te otoške države na Daljnem vzhodu precej razlikuje od splošnih prepričanj, ki o Japoncih vlada- jo med Slovenci. Vsak človek je svet zase, stereotipi pa so pač stereotipi, je bila jasna. V študentskem naselju na primer ni dobi- la občutka, da ljudje živijo le za delo in da zanemarjajo odnose. Opazila je, da mlada generacija več pozornosti posveča kakovosti svojega življenja in preživljanju časa s svojimi družinami. Tja se bo spet odpravila konec avgusta, saj je dobila delo v podjetju, ki ima med drugim pod svojim okriljem hotele in termalne vrel- ce. Omenjena gospodarska družba si je za cilj zadala povečanje prepoznavnost prefekture Šizuoka, kjer je Špela študirala in kjer je sple- tla večino poznanstev. Na delovnem mestu se bo posvečala marketingu, prevajanju in skrbi za mednarodne stike. »Bom videla, kako bo. Lahko da mi bo zelo všeč in bom ostala tam, se poročila z Japoncem. Morda se ne bom našla in bom pribežala nazaj v Slovenijo. Nihče ne ve, kaj se bo zgodilo,« je zaključila v smehu. Foto: Katja Grobelnik »Ko sem videla videospot za skladbo Grom, sem bila zelo ponosna, da nam je uspelo narediti takšen izdelek. To je moj najljubši videospot od vseh, kar sem jih posnela doslej.« V začetku avgusta bo v Ipavčevem kultur- nem centru Šentjur pripravila koncert, kjer se ji bodo pridružili klaviaturist Anže Zavr- šnik, bobnar Luka Jeraj, basist Tim Zazijal, kitarist Ožbej Vačovnik Kotnik, spremlje- valna pevka Zara Kregar ter plesalki Maja Kovačič in Danijela Preskar. Pri pevski karieri se najraje posveča procesu ustvarjanja. Ima ogromno pe- smi, ki bi jih rada posnela, predstavila z videospoti in poslala med ljudi. Ko se je odločala o selitvi v Japonsko, je sledila svojemu občutku. Ta je še ni pustil na cedilu, saj so se ji trud, vztrajnost in trdo delo doslej vedno poplačali. Novi TEDNIK št. 26 27. 6. 2024  COLOR CMYK stran 26 26 Št. 26, 27. junij 2024 www.gostilnakrpan.com Rogaška cesta 40, 3240 Šmarje pri Jelšah VEDNO ODLIČNO NA PRAZNIČNEM OBISKU »Z vsemi kupci dobro sodelujemo, odpirajo se tudi tuji trgi. Če bo šlo tako naprej, bo tudi letos poslovanje odlično. S posodobitvami proizvodnje bomo povečali produktivnost, kar pomeni, da se bomo lahko prijavili na večje razpise trgovcev v regiji in sosednjih drža- vah.« Tako pravi Mira Močnik, direktorica podjetja Vital Mestinje. Omenjena gospodarska družba se že več kot 60 let posveča proizvodnji brezalkoholnih pijač. Podjetje, ki je jeseni 2020 dobilo novega la- stnika, družbo Plasta iz Šentruperta na Dolenjskem, proizvaja izdelke lastne blagovne znamke Frupi in brezalkoholne pijače trgovskih blagovnih znamk. Lani je izdelalo 8,5 milijona litrov brezalkoholnih pijač, v letošnjem letu bo proizvodnjo predvidoma povečalo še za približno 30 odstotkov. Iz proizvodne- ga obrata v Mestinju v občini Šmarje pri Jelšah bodo tovornjaki po državi in čez meje torej odpeljali 11,3 milijonov litrov sadnih sokov, sadnih pijač, ledenih čajev, energijskih pijač, bio sirupov in vod z okusi. TINA STRMČNIK Mira Močnik, direktorica podjetja Vital Mestinje Za njimi je eno najuspešnejših let doslej Ker so proizvodne zmo- gljivosti podjetja zapolnjene, mora slednje trenutno zavrača- ti dodatna povpraševanja. Da bi zmogljivost povečalo še za polovico, načrtuje nakup nove polnilne linije. Ko je bilo podje- tje v lasti nekdanjih lastnikov, ni imelo zelene luči za vlaga- nja. S prihodom novega lastni- ka so se odprla vrata za razvoj in naložbe. Vital Mestinje sicer ostaja samostojna pravna ose- ba in ima še vedno svojo naba- vo, prodajo, proizvodnjo, svoje fi nance in svoj laboratorij.»Še vedno sami skrbimo zase, nih- če ne prihaja z vrečo denarja. Bistvena sprememba je, da od prevzema naprej pod okriljem sedanjega lastnika vsako leto posodobitvam proizvodnje na- menjamo približno pol milijo- na evrov. Letos je potrjen načrt vlaganj v vrednosti 700 tisoča- kov,« je pojasnila direktorica. Izjemna rast prihodkov V letih 2020, 2021 in 2022 so prihodki od prodaje znaša- li okoli tri milijone evrov. Kot zelo zahtevno obdobje je Moč- nikova izpostavila predlansko leto, saj so se takrat izjemno dvignile cene energentov, tudi za 500 odstotkov. Lani so pri- hodki znašali približno pet mi- lijonov evrov, kar je 43 odstot- kov več v primerjavi z letom prej. Dobiček je znašal skoraj 300 tisočakov. Direktorica pra- vi, da gre za velik preskok, ki so ga v tej gospodarski družbi zelo veseli. »Bistveno smo po- večali prodajo, cene surovin so se ustalile, prav tako cene elektrike, čeprav je slednja še vedno petkrat dražja kot je bila pred podražitvijo. Nekaj prihrankov smo dosegli s svojo sončno elektrarno. K uspešne- mu poslovanju je prispevalo to, da smo prevzeli del poslov naše sestrske družbe Dana.« Usmerjeni v trgovske blagovne znamke Vital Mestinje se posveča predvsem polnjenju brezalko- holnih pijač trgovskih blagov- nih znamk. Po besedah Moč- nikove kupci vse bolj posegajo po tovrstnih izdelkih, zato je njihova prodaja stabilna ter cenovno in količinsko zado- voljiva. Podjetje je pod svojo blagov- no blagovno znamko Frupi ob- držalo le sirupe in sadne pija- če. Paradni konj je sadni sirup malinovec, ki ima že 60-letno tradicijo, njegova prodaja pred- stavlja pet odstotkov celotne prodaje izdelkov lastne bla- govne znamke. Zanimivo je, da so nekoč ljudje sirup Frupi lahko naročili celo v gostilnah, kjer so jim ga natočili s poseb- no merico. V Prekmurju so se zelo radi osvežili tako, da so malinovec zmešali z mineral- no vodo. Močnikova si želi, da bi se ta nostalgična tradicija vr- nila nazaj v gostilne. Vesela je, da se potrošniki nasploh zno- va odločajo za nakup sirupov, kar je pomembno tudi z vidika ogljičnega odtisa. Iz enega litra sirupa si lahko namreč z vodo iz pipe pripravijo sedem litrov pijače. Nekoč odkup kozjanskih bobovcev Dolgoletni slogan blagovne znamke Frupi se glasi »Sadje, ki teče«. Močnikova včasih sli- ši kakšno posplošeno opazko, da v brezalkoholnih pijačah ni veliko sadja. T o pripisuje temu, da potrošniki še vedno ne lo- čijo izrazov, ki opredeljujejo sadni delež. »Sadje je lahko v različnih oblikah. Mi upo- rabljamo sadne koncentrate, ki nastanejo, ko predelovalci sadje, na primer jabolka, po- maranče, maline ali ribez sti- snejo in iz sadja izparijo vodo. Sadni koncentrat ni ekstrakt, to je treba strogo ločiti,« je po- jasnila. Dodala je, da so najvišji sadni deleži v stoodstotnih sa- dnih sokovih, nekoliko manjši so v nektarjih, glede na delež sadnega deleža pa nato sledijo sadne pijače in napitki. Podjetje Vital Mestinje je v preteklosti odkupovalo tudi do pet tisoč ton kozjanskih jabolk letno. Kupovalo je ve- činoma bobovec, ki sicer ob- rodi vsako drugo leto, vendar je bilo pridelka dovolj, da ga je stisnilo in predelalo v jabolčni koncentrat. Ker so se sadovnja- ki izrodili in jih mladi rodovi niso pomlajevali, danes ni več na voljo dovolj tovrstnega sad- ja. »Pred leti smo želeli kupiti domača jabolka, da bi lahko naredili vsaj deset ton koncen- trata, a tudi to ni bilo mogoče,« je izpostavila Močnikova. Pod- jetje, ki ga vodi, sedaj jabolčni sadni koncentrat kupuje na Poljskem. Pomarančni koncen- trat kupuje v Braziliji, Španiji in Grčiji, malinov koncentrat uvaža iz Srbije. Potrošniki imajo po opaža- nju Močnikove najraje klasične okuse sokov, kot so jabolko, malina, pomaranča. Na po- dročju brezalkoholnih pijačah se v vsakem obdobju pojavijo tudi kakšne »modne muhe«. V zadnjem času je veliko povpra- ševanja po energijskih pijačah. Zagotavljanje zaposlenih je izziv Ko se je Mira Močnik leta 1989 zaposlila v podjetju, je 112 zaposlenih izdelalo dva milijona litrov brezalkoholnih pijač na leto. Sedaj je vse več proizvodnih procesov avto- matiziranih. 31 zaposlenih bo letos ustvarilo predvidoma 11 milijonov litrov pijač. Zagotavljanje zaposlenih je po besedah direktorice velik izziv, predvsem primanjkuje tehničnega kadra. »Lani je bila kar velika fl uktuacija zaposle- nih, letos so se razmere nekoli- ko umirile. V podjetju imamo zagnano ekipo. Ker se je naše poslovanje izboljšalo, smo v kratkem obdobju že dvakrat povišali plače. Izplačali smo 2.200 evrov regresa in tisoč evrov božičnice. Mislim, da zaposleni čutijo, da je naše podjetje stabilno in prijazno. Delo je organizirano v eni iz- meni, konci tedna so prosti.« Štejejo le številke Omenila je, da so prodajni prijemi na področju brezal- koholnih pijač danes povsem drugačni kot nekoč. Včasih so zaposleni v prodaji kakšen dodaten tovornjak sokov lahko prodali, če so imeli dobre po- slovne vezi z nabavno službo v trgovinah. Danes so pomemb- ne le številke. »Trgovine upo- števajo le količnik obračanja. Če se izdelek dobro prodaja, je lahko na polici, sicer ga uki- nejo, kar pomeni, da podjetje nima z njim kaj početi,« pravi sogovornica. Ker Vital Mesti- nje proizvaja predvsem pijače trgovskih blagovnih znamk, ima to prednost, da trgovci sami skrbijo za to, da imajo z omenjenimi izdelki vedno za- ložene svoje police. Proizvajalci pijač izzive ču- tijo predvsem na področju embalaže, zato stremijo k zni- ževanju teže plastenk in zama- škov. »Potrošniki so glede tega verjetno jezni, saj so steklenice tako mehke. A te spremembe so potrebne zaradi varovanja okolja. Tudi ta novost, da se zamašek drži plastenke, med ljudmi vzbuja slabo voljo. Cilj tega je, da ljudje oboje hkrati odvržejo v smeti in da zamaški ne pristanejo v naravi.« Vital Mestinje po besedah sogovor- nice evropskim usmeritvam glede embalaže sledi tudi tako, da uporablja plastenke, izde- lane iz recikliranega materiala PET. Zavzema se še za uvedbo kavcijskega sistema. Foto: Nik Jarh Mira Močnik je svojo pot v podjetju Vital Mestinje začela kot vodja splo- šnega kadrovskega sektorja, nato je bila vodja trženja, kasneje je postala pomočnica direktorja, od leta 2010 je direktorica podjetja. »Šla sem po stopnicah, kar je edino pravilno. Vodiš lahko le takrat, ko spoznaš tudi druga področja dela in znaš na stvari pogledati iz različnih zornih kotov.« Najbolj vesela je dobrih odnosov z zaposlenimi. »Vsi imamo radi Vital, ne le vodilni, ki smo vsi tu že več kot 30 let, ampak tudi zaposleni v podpornih službah. Prav zato smo prebrodili vse viharje, med drugim razpad Jugoslavije, preobrazbo trgovin v državi in menjavo naših lastnikov.« »Izjemno smo veseli prihoda novega lastnika, saj nas je ta kupil zato, da se lahko razvijamo, ne pa zato, da bi nas uničil.« Novi TEDNIK št. 26 27. 6. 2024  COLOR CMYK stran 27 27 Št. 26, 27. junij 2024 IZ ŠENTJURJA NA JAPONSKO Jeseni se bo preselila v deželo vzhajajočega sonca »Sem Stella in ves čas bi pela.« Tako sem o Šen- tjurčanki Špeli Jezovšek prebrala na enem od njenih kanalov na družbenih omrežjih. Ob srečanju, ko je kljub dopoldanski uri kar prekipevala od energije, je zatrdila, da so petje, ples in ustvarjanje njeni načini obstajanja. S svojo pesmijo Grom je slovenskim po- slušalcem nedavno približala zven glasbe v japonšči- ni. Dežela vzhajajočega sonca, kjer je preživela leto na študijski izmenjavi, ji je zlezla pod kožo. Konec avgusta se bo spet odpravila tja, še prej pa bo v svo- jem domačem mestu pripravila poslovilni koncert s spremljevalno zasedbo in plesalkama. TINA STRMČNIK 23-letnica, ki je februarja izdala svoj drugi album z naslovom Takšni smo, pravi, da je izdajo obeh njenih zgoščenk pospremil do- ber odziv javnosti. Ljudje ji pogosto napišejo, da slišijo njeno pesem po radiu, ji pošljejo sporočilo, ko katero od njenih skladb dodajo v svoj glasbeni izbor. »S pomočjo glasbe se izražam ter se povezujem z drugimi ljudmi. Najbolj vesela sem, ko mi kdo sporoči, da se je poistovetil s katerim od mojih besedil. Bistvo glasbe je prav v tem, da nas združuje, omogo- ča nam, da smo povezani tako ob veselih kot ob žalostnih trenutkih in stiskah.« »Ko snemam pesmi, želim ustvariti nekaj, kar bi tudi sama rada poslušala. Kdo bo stal za mojo glasbo, če ne jaz?« Poje, odkar obstaja. Da je pela že v zgo- dnjem otroštvu, potrjujejo videoposnetki iz tistega obdobja. Še en pomemben del nje je ples. Celo v otroški posteljici ni mogla biti nikoli pri miru … Po šolanju v Podružnični osnovni šoli Blagovna in OŠ Franja Malgaja v Šentjurju se je vpi- sala na I. gimnazijo v Celje. Na Filozofski fa- kulteti v Ljubljani je do- študirala japonologijo. Ple- sne vaje je obiskovala pod okriljem Društva za umetnost plesa Harlekin. Peti se je učila v Vokal BK Studiu, končala je tudi nižjo glasbeno šolo klavirja in violi- ne v Glasbeni šoli skladateljev Ipavcev Šentjur, učila se je še igrati ukulele. Vpeta v vse korake ustvarjanja Špela sama piše svoja besedila. »Velikokrat kaj napišem, ko želim komu nekaj povedati, a mi to zaradi različnih okoliščin ne uspe. Katera od pesmi je nastala, ker se mi je zdelo, da me je kdo narobe razumel, in sem želela pojasniti svoje občutke. V nekem obdobju se mi je zdelo, da tega, kar želim sporočiti, ne morem izraziti drugače, kot da o tem napi- šem pesem. Pisanje pesmi se mi je zdelo kot rešilna bilka.« Sodeluje pri ustvarjanju glasbe za svoje skladbe, vpeta je še v druga področja glas- benega sveta. V studiu ni le takrat, ko po- sname svoj glas, ampak je tam prisotna tudi pri snemanju glasbil. V mislih ima natančno izdelano predstavo, kako naj zveni kateri del skladbe, zamisli si tudi zgodbo za videospot, zraven je tudi pri montaži. »Zelo zaupam Roku Mlinarju, ki ponavadi ustvarja video- spote, in glasbenemu producentu Blažu Hri- barju, da bosta naredila dober izdelek. Hkrati mi oba pustita, da lahko dam svoje predloge. Več glav več ve.« Ob sebi ima še več članov ekipe, ki ji po- magajo uresničiti njene ideje. Kot pravi, je dobro za vsako opravilo poiskati koga, ki je na svojem področju pravi strokovnjak in zna vse skupaj popeljati na višjo raven. Medtem ko se sama najraje posveča ustvarjanju, za promocijski del njenih izdelkov že nekaj časa skrbi založba Menart Records. »Brez načr- tnega dela na področju marketinga je glasbo težko spraviti do ljudi. Glede na to, da nas na vsakem koraku, sploh na spletu, obkrožajo številne vsebine, se je za promocijo treba na- črtno truditi.« Grom kot posebno poglavje Septembra lani je predstavila videospot za svojo skladbo Kaminari oz. Grom, ki ima be- sedilo v japonskem jeziku. Medtem ko najprej vidimo prizore, posnete ob Blejskem jezeru, se v naslednjih prizorih naenkrat pojavi gora Fuji. Pol videospota je namreč posnetega v Sloveniji in pol v omenjeni azijski državi. Zgodbo o hrepenenju in nostalgiji po člo- veku, ki ji je bil nekoč blizu, je Špela v videu prikazala s pomočjo prijatelja, ki ga je med študijsko izmenjavo spoznala v plesnem klu- bu na Japonskem. Pesem govori, kako je, ko pogrešaš koga, čeprav slednji morda še niti ni odšel iz tvojega življenja. »Velikokrat se zgodi, da se dva odtujita, čeprav sta fi zično še vedno blizu. Ali pa se v odnos prikrade strah, da bo partner odšel.« Ob ogledu videospota je morda marsikdo zastrigel z ušesi nad tem, kako prijetno zveni skladba v japonščini. Prav navdušenje nad tem jezikom je eden od razlogov, zakaj se je mlada »Morda se bom poročila z Japoncem, kdo ve!« Šen- tjur- čanka odločila za ta študij. Uso- dna privlačnost se je zgodila, ko je gledala japonske animirane risanke oz. anime. Japonščina ji je všeč tudi zato, ker ima ritem, pomen besede se spre- meni, če človek nek zlog pove hitreje ali bolj počasi oz. če posamezen zlog nekoliko zadrži. Japonska dogodivščina Ko jo vprašam, kako se je znašla v drža- vi s 125,5 milijona prebivalci in posebnimi pismenkami, prizna, da jo je sporazumeva- nje v tujem jeziku najprej izmučilo. Ko se je skušala pogovarjati z vrstniki, se ji je najprej zdelo, kot da so njeni možgani v nekakšnem krču. Imela je občutek, da se Japonci z njo pogovarjajo kot s triletnim otrokom. Kljub temu je izkoristila vsako možnost za pogo- vor in ovira, ki ji je preprečevala sproščeno izražanje, je sčasoma izginila. »Naenkrat se mi je Japonska zdela kot še ena Slovenija,« pravi Stella in doda, da zdaj v japonščini brez težav tudi razmišlja. Omenila je, da se njena izkušnja te otoške države na Daljnem vzhodu precej razlikuje od splošnih prepričanj, ki o Japoncih vlada- jo med Slovenci. Vsak človek je svet zase, stereotipi pa so pač stereotipi, je bila jasna. V študentskem naselju na primer ni dobi- la občutka, da ljudje živijo le za delo in da zanemarjajo odnose. Opazila je, da mlada generacija več pozornosti posveča kakovosti svojega življenja in preživljanju časa s svojimi družinami. Tja se bo spet odpravila konec avgusta, saj je dobila delo v podjetju, ki ima med drugim pod svojim okriljem hotele in termalne vrel- ce. Omenjena gospodarska družba si je za cilj zadala povečanje prepoznavnost prefekture Šizuoka, kjer je Špela študirala in kjer je sple- tla večino poznanstev. Na delovnem mestu se bo posvečala marketingu, prevajanju in skrbi za mednarodne stike. »Bom videla, kako bo. Lahko da mi bo zelo všeč in bom ostala tam, se poročila z Japoncem. Morda se ne bom našla in bom pribežala nazaj v Slovenijo. Nihče ne ve, kaj se bo zgodilo,« je zaključila v smehu. Foto: Katja Grobelnik »Ko sem videla videospot za skladbo Grom, sem bila zelo ponosna, da nam je uspelo narediti takšen izdelek. To je moj najljubši videospot od vseh, kar sem jih posnela doslej.« V začetku avgusta bo v Ipavčevem kultur- nem centru Šentjur pripravila koncert, kjer se ji bodo pridružili klaviaturist Anže Zavr- šnik, bobnar Luka Jeraj, basist Tim Zazijal, kitarist Ožbej Vačovnik Kotnik, spremlje- valna pevka Zara Kregar ter plesalki Maja Kovačič in Danijela Preskar. Pri pevski karieri se najraje posveča procesu ustvarjanja. Ima ogromno pe- smi, ki bi jih rada posnela, predstavila z videospoti in poslala med ljudi. Ko se je odločala o selitvi v Japonsko, je sledila svojemu občutku. Ta je še ni pustil na cedilu, saj so se ji trud, vztrajnost in trdo delo doslej vedno poplačali. Novi TEDNIK št. 26 27. 6. 2024  COLOR CMYK stran 28 Novi TEDNIK št. 26 27. 6. 2024  COLOR CMYK stran 1 1 XXXX Št. 26, 27. junij 2024 Spoštovani! Ob prazniku Občine Bistrica ob Sotli želim vsem, ki se z nami veselite, obiskujete naše dogodke in uživate v naši družbi, veliko užitka, dobrih idej in prijetnih pobud za dobra dela. Samo s pozitivnimi mislimi in z dobrimi dejanji bo naš vsakdan lepši in prijetnejši. Vse kar počnemo, pušča sled. Želim, da si nas zanamci zapomnijo po dobrih sledeh. Vsem, ki spremljate ta časopis, pa obilo dobrih novic. Franjo Debelak, župan občine Bistrica ob Sotli www.bistricaobsotli.si »Od zadnjega občinskega praznika smo se bojevali na vseh koncih in krajih, včasih tudi z naravo.« Tako pravi bistriški župan Franjo Debelak, ki je pono- sen, da je občina v zadnjem obdobju končala enega večjih projektov doslej, in sicer hidravlično izboljšavo vodovodnega sistema. V sklopu projekta, vrednega malo manj kot tri milijone evrov, je bilo obnovljenih 22 kilometrov vodovodnih napeljav. Poskrbela je za sanacijo dveh večjih plazov. Do konca leta naj bi bila končana še dela na Bratuševi domačiji, kjer bodo urejena štiri nova stanovanja. TINA STRMČNIK Ob prazniku občine z županom Franjem Debelakom »Smo na robu države, a nismo odmaknjeni« Občina Bistrica ob Sotli je pred časom ku- pila ruševine gradu Kunšperk. »Ne zato, da bi zgradili nov grad, ampak da bi uredili krasno pohodniško točko, saj se od tam odpira odličen razgled,« pravi Debelak. Vesel je, da se bodo gospodinjstva kmalu lahko priključila na no- vozgrajeno vodovodno omrežje in tudi na ob- novljene kanalizacijske vode. Občinska uprava se posveča izdelavi podrobnih občinskih pro- storskih načrtov, išče možnosti sofi nanciranja na različnih razpisih ter pridobiva projektno dokumentacijo za nove načrtovane projekte. Občina je že pred časom pridobila gradbe- no dovoljenje za novo telovadnico in vrtec. Se morda tej naložbi nasmiha kakšen obet sofi nanciranja? Res je, obetamo si še dodatno sofi nancira- nje za naložbo, za katero projektantska ocena znaša 5,1 milijona evrov. Kmalu načrtujemo objavo razpisa za izbor izvajalca, po tem raz- pisu bomo še bolj natančno vedeli, kakšna naj bi bila končna cena. Občina je projekt prijavila na enega od razpisov ministrstva za gospo- darstvo, turizem in šport. Če bomo uspešni, bomo lahko zaprli fi nančno konstrukcijo. Načrtuje- mo, da bi novo telova- dnico in vrtec lahko začeli graditi priho- dnje leto. Seveda je glede tega projekta še nekaj vprašanj. Med njimi je presta- vitev bazne postaje. Kaj se dogaja z zapleti glede posta- vitve omenjene postaje? Nekateri se ne strinjajo z me- stom, kjer naj bi bila po novem postavljena bazna postaja. Upravna enota je izdala grad- beno dovoljenje, vendar so nato dvakrat sledile pritožbe domačinov. Videli bomo, kako naprej. Občina si želi, da bi prišlo do prestavitve in da bi našli najboljšo rešitev. Vlagatelj bo Telekom Slovenije. Kako daleč je urejanje stanovanj na obmo- čju Bratuševe domačije? Gradnja se počasi končuje. Izvajalec trenutno ureja notranjost stavb, mislim, da ga čaka še kakšen mesec dela. Predvidevam, da bodo vsa štiri stanovanja dokončana do septembra. Eno stanovanje bo neprofi tno, tri stanovanja bodo varovana. Neurja so se že začela, so tudi pri vas spro- žila plazove, povzročila nevšečnosti? Tako je, narava nam ves čas kaže svojo moč. Vsak večji naliv sproži kakšen nov plaz ali po- slabša razmere na že obstoječih plazovih. Zato sta trenutno ogroženi dve hiši, ves čas imamo poškodbe cestne infrastrukture. Mislim, da bomo v naslednjih letih in desetletjih narav- ne nesreče beležili vedno pogosteje, občine seveda pri obnovi upamo na pomoč države. Je občina svojo pozornost v zadnjem času namenjala tudi obnovi cestnih odsekov? V občini imamo približno sto kilometrov asfaltiranih lokalnih cest in vsako leto ob- navljamo najbolj dotrajane odseke v sku- pni dolžini do pet kilometrov. V zadnjem desetletju smo obnovili najmanj 50 ki- lometrov odsekov omenjenih cest, zdaj obnavljamo odseke, ki najbolj kličejo po preplastitvi in popravilih. Dokumentacijo za potrebna dela že pripravljamo. Naslednje leto naj bi bil obnove deležen odsek državne ceste Bistrica ob Sotli–Bizelj- sko. V tem sklopu naj bi bil urejen tudi pločnik v Čehovcu. Ob nedavnem obisku vlade v Posavju sem se sestal z nekaterimi mi- nistri. Govorili smo tudi o tem, da naj bi država poskrbela za obnovo odseka re- gionalne povezave Bistrica ob Sotli– Bizeljsko, ki je zelo dotrajana. Gre za trikilo- metrski odsek, ki vodi čez hrib, preko Svetih gor. Za naše občane je ta po- vezava zelo po- membna, saj gre za najkrajšo pot do avtoceste, kamor se priključimo pri Čatežu in od koder lahko pot nadaljujemo proti prestolnici. Za obnovo pločnika v Če- hovcu bo denar namenila občina. Številne občine na Celjskem bodo kmalu bogatejše za kilometre kolesarskih povezav. Kako je pri vas? Naša občina se s kolesarskimi povezavami še ne more pohvaliti. Trenutno so v pripravi projektne dokumentacije za gradnjo kolesar- skih povezav na odseku od Bistrice ob Sotli proti Podčetrtku, od Bistrice ob Sotli proti Kozjemu ter za odsek proti Bizeljskemu. Tudi o tem smo ob nedavnem vladnem obisku v Posavju govorili s predstavniki ministrstva za infrastrukturo. Občina je letos sodelovala pri srečanju no- silcev turističnega razvoja. Ali veliko doma- činov svojo poslovno priložnost najde v tej panogi? Naša občina je pred leti poskrbela za večjo naložbo v turistično infrastrukturo. Gabronovo domačijo smo preuredili v hostel. Mislim, da je bila to spodbuda še za druge domačine. Zdaj je v Bistrici ob Sotli urejenih že precej preno- čišč, nazadnje je vrata odprla turistična kmetija Marof, ki ima 22 ležišč. Lastnika sta se lotila prestižne zgodbe, zastavila sta res vrhunsko ponudbo. Turizem je zahtevna panoga, zato sem še toliko bolj ponosen na vsakega, ki se loti tovrstnega izziva. Prednost naših krajev je neokrnjena narava. Živimo v območju Nature 2000, kar s sabo prinaša tudi nekatere omeji- tve – tudi zato od države pričakujemo dodatne spodbude. »Za razvoj majhnih podeželskih okolij se mi zdi pomembno, da imamo svojo občino in da lahko sami gospodarimo.« Kako posluje hostel Gabronka? Hostel so najprej upravljali člani lokalnega mladinskega društva, ki so vpeljali številne dobre vsebine. Nova najemnika ponudbo še nadgrajujeta, sodelujeta z domačimi društvi in ponudniki. Vesel sem, da v hostel prihajajo tako Slovenci kot gostje iz tujine. Ker smo znani po močnem kulturnem utripu, pogosto gostimo glasbenike z različnih držav. Hostel ni velika zgodba po denarni plati, vsekakor pa pomaga dopolnjevati kulturni utrip, kar je za našo ob- čino zelo pomembno. Morda tam načrtujete kakšne novosti? Ob hostlu že imamo razstavni prostor, kjer se predstavljajo umetniki. V še enem delu stavbe, Kdo so prejemniki občinskih priznanj? Župan Franjo Debelak bo na slavno- stni seji v petek, 28. junija, v tamkaj- šnjem kulturnem domu podelil plaketo občine, tri občinska priznanja, denarno nagrado in priznanje župana. Plaketo občine bo prejel duhovnik Žu- pnije Sv. Petra pod Sv. gorami Damjan Kejžar. Letos mineva 25 let njegovega duhovniškega poklica. Za sodelovanje na področju kulture in organizacijo različnih dogodkov bo priznanje prejela Terezija Kunej, ki je vrsto let vodila ljudske pev- ke Sosede. Priznanje so si za prispevek h kulturnemu utripu prisluhnili Ljudski pevci Bistrica ob Sotli. Še eno priznanje bo prejel poveljnik tamkajšnjega prosto- voljnega gasilskega društva Bojan Do- mitrovič, ki je ob naravnih nesrečah, a tudi ob drugih priložnostih zelo dejaven v domačem kraju. Denarno nagrado bo pre- jel Mešani pevski zbor Bistrica ob Sotli. Ta glasbeni sestav, ki ga vodi Špela Dra- šler, na mednarodnih tekmovanjih redno osvaja najvišja priznanja. Priznanje žu- pana bo šlo v roke hčerinskemu podjetje Ljubljanskih lekarn, in sicer podjetju LL Viva. Slednje bo namreč v občini odprlo trgovino z medicinskimi pripomočki in s prehranskimi dodatki. Si pa občina, kot je dejal župan, že dolgo prizadeva pridobiti soglasje zdravstvenega ministrstva, da bi v kraju vrata lahko odprla tudi lekarna. kjer je zdaj shramba, bomo, zahvaljujoč uspe- šni prijavi na razpis gospodarskega ministrstva, uredili prireditveni oz. ponudbeni prostor. Tam načrtujemo tudi nekaj digitalnih vsebin, s po- močjo katerih bodo obiskovalci lahko spoznava- li našo zgodovino. Za projekt, vreden 300 tisoč evrov, smo pridobili 200 tisočakov državnega sofi nanciranja. Obnova starih domačij se mi zdi zelo po- membna. Pred časom smo obnovili tako ime- novano Čepinovo štalo. Tamkajšnje prostore smo namenili vinogradnikom. Vinogradniki, a tudi druga društva popestrijo dogajanje ob številnih dogodkih, med drugim ob občinskem in vinskem prazniku, Jožefovem in Petrovem sejmu, vaških igrah. Hvaležen sem za te dobre zgodbe. Pred časom ste izpostavili prepričanje, da bi morala Občina Bistrica ob Sotli prejemati denarno nadomestilo zaradi bližine Nukle- arne elektrarne Krško. Ste glede tega sprožili kakšne postopke? O tem se že pogovarjamo s predstavniki vlade. Menimo, da državna delovna skupina pri pripravi varnostne študije ni upoštevala vseh dejstev. Zato nam je odvetniška pisarna, s katero sodelujemo, svetovala naročilo nove varnostne študije. Slednjo smo naročili pri In- stitutu Jožefa Stefana. Verjetno bomo potre- bovali še meteorološke strokovnjake, ki nam bodo pojasnili več o vplivih vetra. Podatki, ki jih imamo trenutno na voljo, pravijo, da bi bila ob kakšnem neljubem dogodku v nuklearki na udaru tudi naša občina. TS Župan Občine Bistrica ob Sotli Franjo Debelak (Foto: Andraž Purg) PRAZNIČNO Z OBČINO BISTRICA OB SOTLI bomo lahko zaprli fi nančno konstrukcijo. Načrtuje- mo, da bi novo telova- dnico in vrtec lahko začeli graditi priho- dnje leto. Seveda je glede tega projekta še nekaj vprašanj. Med njimi je presta- vitev bazne postaje. Kaj se dogaja z zapleti glede posta- vitve omenjene postaje? Nekateri se ne strinjajo z me- seveda pri obnovi upamo na pomoč države. Je občina svojo pozornost v zadnjem času namenjala tudi obnovi cestnih odsekov? V občini imamo približno sto kilometrov asfaltiranih lokalnih cest in vsako leto ob- navljamo najbolj dotrajane odseke v sku- pni dolžini do pet kilometrov. V zadnjem desetletju smo obnovili najmanj 50 ki- lometrov odsekov omenjenih cest, zdaj obnavljamo odseke, ki najbolj kličejo po preplastitvi in popravilih. Dokumentacijo za potrebna dela že pripravljamo. Naslednje leto naj bi bil obnove deležen odsek državne ceste Bistrica ob Sotli–Bizelj- sko. V tem sklopu naj bi bil urejen tudi pločnik v Čehovcu. Ob nedavnem obisku vlade v Posavju sem se sestal z nekaterimi mi- nistri. Govorili smo tudi o tem, da naj bi država poskrbela za obnovo odseka re- gionalne povezave Bistrica ob Sotli– Bizeljsko, ki je zelo dotrajana. Gre za trikilo- metrski odsek, ki vodi čez hrib, preko Svetih gor. Bistrica ob Sotli Franjo Debelak (Foto: Andraž Purg) »Našo pokrajino odlikujejo pobočja, zasajena z vinogradi, našim krajem dajejo značaj Svete gore. Smo na robu države, a se ne počutimo odmaknjeno.« Novi TEDNIK št. 26 27. 6. 2024  COLOR CMYK stran 29 29 Št. 26, 27. junij 2024 NA PRAZNIČNEM OBISKU Damjan Kejžar je že kot osnovnošolec rad ministri- ral pri mašah in je na koncu svoje poslanstvo našel v veri in duhovniškem poklicu. Čeprav se je po osnovni šoli odločil za poklic strojnega tehnika, ga je že med šola- njem močno pritegnila tudi duhovnost. »Spominjam se, da se je v srednji šoli zgodila prometna nesreča in so lju- dje govorili, da ni pomemb- na materialna škoda, temveč to, da so udeleženci nesreče ostali živi. Takrat sem ugo- tovil, da sem celo življenje posvetil strojništvu, čeprav to sploh ni tako pomembno. Spoznal sem, da so najpo- membnejši ljudje in duša v njih, in v življenju sem želel početi to, kar je najpomemb- nejše,« pove. Prejemnik plakete Občine Bistrica ob Sotli župnik Damjan Kejžar Na župnijski praznik bo praznoval srebrno mašo Najvišje letošnje priznanje, plaketo občine, bo ob prazniku Občine Bistrica ob Sotli prejel domači župnik Damjan Kejžar, ki bo to soboto ob župnijskem prazniku sv. Petra in Pavla praznoval srebrno mašo, saj je pred natanko 25 leti postal duhovnik. Župnik, ki prihaja iz Zreč, v župniji Sv. Peter pod Svetimi gorami deluje že 19 let, vse od leta 2005. Kot pravi, so ga domačini sprejeli odprtih rok, zato se je v majhnem naselju tik ob Hrvaški meji hitro počutil zelo domače. SINTIJA JURIČ Romarski kraj Svete gore Nad Bistrico ob Sotli posebno mesto zavzemajo Svete gore, ki jih sestavlja pet sakralnih objektov in veljajo za eno najstarejših slovenskih romarskih središč. Z njih se vidijo Hrvaško Zagorje, Donačka gora in Boč, ob lepem vremenu je videti tudi obronke Pohorja in Kamniške Alpe. »Ta romarski kraj je bil v preteklosti zelo obiskan, saj so tja včasih prihajale cele procesije iz Hrvaške in Slovenije, ki so prepevale in molile. Kraj je še danes obi- skan, vendar manj. Marijini romarski kraji so posebni kraji milost, kjer se dogajajo tudi čudeži in ozdravljenja. Ko to doživiš, nisi isti in te hočeš ali nočeš to nagovori,« pove Damjan Kejžar. Romanje na Svete gore se začne na velikonočni po- nedeljek in traja vsako nedeljo od 1. maja do Martinove nedelje. Največ romarjev tja prihaja avgusta in septem- bra. »Dekanija Tuhelj tja prihaja vsako zadnjo soboto v maju. 5. avgusta je romarski dan Dravskega polja, isti dan imajo mašo tam tudi Hrvati. Največje romanje je 15. avgusta na Marijino vnebovzetje in 8. septembra, saj je tamkajšnja cerkev posvečena Marijinemu rojstvu,« še pove domači župnik. »Ob 25-letnici duhovništva sem hvaležen za vse ljudi, ki sem jih v tem času srečal, in za vse sodelavce, s katerimi smo skupaj gradil to župnijsko občestvo.« »Ko sem se vračal iz Zreč, me je enkrat ustavil policist in vprašal, kje sem bil. Rekel sem mu, da doma. Nakar me je vprašal, kam grem. In ponovno sem rekel domov, saj sem doma tudi v Bistrici ob Sotli.« »Načeloma so nedeljske maše dobro obiskane, želim pa si predvsem več vključenosti družin z otroki. Zdi se mi, da novi generaciji staršev vera premalo pomeni.« Kljub temu se je po konča- ni srednji šoli najprej želel vpisati na študij arhitekture, vendar se je zaradi zamu- jenih sprejemnih izpitov naposled odločil za študij gradbeništva. »Moj oče je umetniška duša in malo tega sem podedoval po njem. V strojništvu se mi ni zdelo toliko priložnosti za ustvar- jalnost kot v arhitekturi ali gradbeništvu, kamor sem se nato vpisal,« pove Kejžar, ki je gradbeništvo študiral pri- bližno mesec, nato je imelo življenje zanj druge načrte. Pot do duhovništva Nekega dne je med potjo na fakulteto videl, da pri mariborski stolnici delajo spomenik škofu Antonu Martinu Slomšku, zato je nemudoma ponudil pomoč. »Namesto da bi šel na fakul- teto, sem fantom pomagal pri podiranju odrov, nato sem šel k škofu in ga vpra- šal, ali je kakšna možnost, da bi študiral teologijo. Škof mi je pritrdil,« pove Kejžar, ki je imel tedaj še dekle, zato je hotel teologijo študi- rati zgolj kot laik. »To je bilo leta 1991. Takrat so govorili, da bo verska vzgoja v vseh osnovnih in srednjih šolah in da bodo potrebovali pro- fesorje,« pove. Že v naslednjih dneh je odšel na Teološko fakulteto v Ljubljano, kjer se mu najprej, zaradi začetka študijskega leta, ki se je začel pred me- secem, niso dovolili vpisati. To je sporočil škofu, ki mu je nato na pisalni stroj napisal pismo in ga ponovno poslal v Ljubljano. »Tako sem se vpi- sal na teološko fakulteto,« z nasmeškom pove Kejžar, ki je prvi dve leti študiral v Lju- bljani, tretji letnik pa je nato obiskoval v Mariboru. Preko razpisa frančiškanske univer- ze Steubenville, ki je organi- zirala zunanji letnik v Evropi, je eno leto študiral tudi v Av- striji, po vrnitvi se je vpisal v četrti letnik bogoslovja, da bi postal duhovnik. Tam je nato služil tudi vojsko. Pripravni- štvo za duhovniški poklic je leto dni opravljal na Preva- ljah. Maše in verouki dobro obiskani Damjan Kejžar je bil po- svečen v mariborski stolnici, novo mašo je imel leta 1999 v rodnih Zrečah. Tri leta je bil kaplan v Mariboru, nato tri leta še v Turnišču v Prekmur- ju. Leta 2005 ga je škof Kram- berger poslal v Bistrico ob Sotli, kjer je že 19 let. »Prišel sem za zelo uglednim duhov- nikom Martinom Paničem, ki je gradil in obnavljal cerkve ter bil tudi duhovno zelo svet duhovnik. Kar težko je bilo stopiti v njegove čevlje, ven- dar so bili ljudje zelo odprti in so me z veseljem sprejeli. Vedno sem se počutil lepo sprejetega.« Kot poudari, je versko ži- vljenje v zadnjem obdobju v upadu ne samo pri njih, tem- več v vsej Evropi. Sicer je po njegovih besedah situacija v mestih še veliko slabša kot na podeželju. »Pri nas veči- na otrok hodi k verouku, kjer tudi lepo sodelujejo. Prav tako velik odstotek ljudi obi- skuje bogoslužje in se vklju- čuje v župnijsko delo,« pove. »Na mestu, kjer si, delaš, kar lahko, z ljudmi, ki jih imaš. In to je edino, kar Bog od nas pričakuje.« V občini Bi- strica ob Sotli, ki šteje pribli- žno 1.400 prebivalcev, so po njegovih besedah nedeljske maše dobro obiskane, vendar si želi predvsem več sodelo- vanja družin z otroki. Kljub temu ima pri nedeljskem ma- ševanju vselej pomoč mladih ministrantov, med katerimi so tudi srednješolci. Ob duhovništvu Zaradi pomanjkanja du- hovnikov Damjan Kejžar za- dnji dve leti pomaga skrbeti tudi za versko življenje v Pod- sredi, na Bučah, v Kozjem in na Polju ob Sotli. Prostega časa mu zato ne ostane prav veliko. V zim- skih mesecih si dneve zelo rad popestri s smučanjem, prav tako se redno udeležuje smučarskega dneva duhovni- kov, kjer je v preteklosti zbral tudi nekaj medalj. V toplejših mesecih zelo rad kolesari. Njegovi veliki strasti sta foto- grafiranje in videoprodukcija, saj v svoj objektiv rad ujame utrinke s potovanj in tudi z oratorija, ki bo letos od 6. do 9. avgusta. »Otroci so nad ora- torijem vsako leto navdušeni. Vedno se ga udeleži približno 50 otrok in 15 animatorjev, ki poskrbijo za vse ustvarjalne dejavnosti,« še pove domači župnik, ki je že v prazničnem pričakovanju te sobote, ko bo s krajani s srebrno mašo obeležil svojih 25 let duhov- ništva. Foto: Andraž Purg Župnik v župniji Sv. Peter pod Svetimi gorami je že 19 let. Mašni plašč, ki so ga ročno izdelale sestre redovnice, je v dar dobil za novo mašo pred 25 leti. Ponovno ga bo oblekel to soboto, ko bo praznoval srebrno mašo. V prostem času zelo rad kolesari. Najraje se zapelje proti Podčetrtku, Ro- gaški Slatini in tudi do Tuheljskih Toplic. Novi TEDNIK št. 26 27. 6. 2024  COLOR CMYK stran 30 Novi TEDNIK št. 26 29. 6. 2023  COLOR CMYK stran 26 PRAZNIČNO Z OBČINO SLOVENSKE KONJICE Tisti, ki z Darkom Rataj- cem igrajo šah, pravijo, da je odličen šahist. Znano je tudi, da zelo rad bere raznovrstno literaturo, zato je pogost obi- skovalec konjiške knjižnice. Katera knjiga je trenutno na vaši nočni omarici? Zdaj berem knjigo Ljudje iz Maribora avtorja Toneta Par- tljiča. Sicer pa pogosto berem tudi po tri knjige hkrati. Ko se odpravim na dopust, mi v konjiški knjižnici, ki je zelo dobro založena s knjižnim gradivom, pripravijo knjige, ki jih vzamem zraven. Ne znam si predstavljati življenja brez branja. Pred konjiškim občinskim praznikom z županom Darkom Ratajcem »V konjiški občini smo tujcem naklonjeni« Ne le zdaj, ko je v vlogi župana, že prej je univerzitetni diplomirani ekonomist Darko Ratajc vrsto let sooblikoval konjiško lokalno politiko. Bil je občinski svetnik, predse- dnik Krajevne skupnosti Slovenske Konjice, vodil je ko- njiški zavod za šport in zatem Zdravstveni dom Slovenske Konjice, ki ga je kot direktor uspel potegniti iz rdečih šte- vilk. V vlogi župana je pokazal, da ni tipičen politik, ki je željan aplavzov in odobravanj občanov za vsako ceno. Le odgovorno delo in rezultati štejejo, pravi. Konjičani so to očitno prepoznali, saj so mu lani zaupali drugi županski mandat. BARBARA FURMAN »V naši občini do države nimamo nobenih posebnih pričakovanj. Vemo, kakšne so naše  nančne zmožnosti in v teh okvirih pripravljamo razvojne projekte. Potrebno je racionalno in odgovorno upravljanje z javnim denarjem.«  Župan Darko Ratajc poudarja pomen več uspešnih podjetij na Konjiškem, med katerimi prevladujejo družinska. (Foto: Andraž Purg) Oglas NT&RC_137x195mm_Vsi koncerti ZK in Poletnice CKSK_16.5.2023 petek, 16. junij 2023 10:57:21 Ne bom vas vprašala, ali boste kandidirali za župa- na še tretjič, je še prezgo- daj, zanima pa me, ali se vam zdijo smiselne pobude, da bi z zakonom omejevali županovanje na največ dva mandata? Vsak razvoj zahteva te- meljit razmislek in pripravo strategije v lokalni skupnosti. To terja veliko časa. Zato za uresničitev zahtevnejših pro- jektov potrebujemo več let. Občanom vseh generacij je pač potrebno zagotoviti čim boljše pogoje za življenje. Razvojnih izzivov zato nikoli ne zmanjka. Menim, da trije mandati zadostujejo, vendar se mi ne zdi smiselno, da bi županovanje omejevali z za- konom. Župan mora biti do- volj samokritičen, da zna oce- niti, ali je prav, da to še počne ali je čas, da se umakne. Slovenske Konjice so bile pred nekaj desetletij pozna- ne po velikem in uspešnem podjetju Konus. Po njego- vem propadu je gospodar- ska moč občine poniknila, a se razmere zadnja leta ponovno izboljšujejo. Lahko smo zadovoljni, saj imamo v konjiški občini danes veliko uspešnih dru- žinskih podjetij. Registrira- nih je 410 podjetij in več sto samostojnih podjetnikov. Te gospodarske moči se pre- malo zavedamo. Podjetja, ki ustvarjajo nova delovna mesta, so usmerjena v viso- kotehnološko proizvodnjo z visoko dodano vrednostjo. Uspešno se razvijajo, zato potrebujejo prostor za zago- tavljanje dodatnih poslovnih in proizvodnih prostorov. Letos se širijo podjetja Konus Konex, Baumueller Dravinja in Isokon. So konjiška podjetja tudi družbeno odgovorna? Sode- lujejo z lokalno skupnostjo? Nekatera podjetja fi nanč- no pomagajo društvom in klubom in tako udejanjajo svojo družbeno odgovornost. Nekatera podjetja pa ne. Zato mlade, ki prevzemajo dru- žinska podjetja, spodbujam k družbeni odgovornosti, saj s tem dokazujejo pripadnost lokalnemu okolju. Mnoga podjetja imajo težave pri zagotavljanju kadra. Zato prihajajo de- lavci iz tujine. Koliko jih je trenutno v konjiški občini? Kakšno je sobivanje z njimi? V konjiški občini s pribli- žno 15.000 prebivalci imamo trenutno 850 tujcev s stalnim prebivališčem, med njimi je največ Albancev. Sem pri- hajajo s pridnimi rokami in znanjem, zato smo tujcem v naši občini naklonjeni. Me- nim, da je za dobro sobivanje pomembno, da smo do njih strpni, spoštljivi in uvidevni. Da jim pomagamo, da se čim bolje vključijo v novo okolje, od njih pa pričakujemo, da se prilagodijo in naučijo jezika. Pred dnevi sem se pogovarjal z gospodom, ki se je pred leti v Slovenske Konjice preselil iz Banja Luke zaradi dela. Rekel mi je, da so Konjice njegov drugi dom. To me je razveselilo. Toda nekatere občane pri- sotnost tujcev moti. Zagotovo so tudi takšni po- samezniki. Vprašal bi jih, ali jih moti tudi, ko v slovensko okolje prihajajo tuje korpora- cije in pri nas uveljavljajo svo- jo poslovno kulturo in pravi- la. Ob tem naj spomnim, da je bilo pred več kot tridesetimi leti v konjiškem zdravstve- nem domu zaposlenih veli- ko zdravnikov iz Hrvaške in Srbije, saj sicer občanom ne bi mogli zagotoviti zdravstve- ne oskrbe. Gospodarstveniki v naši občini pa tudi danes opozarjajo na pomanjkanje delovne sile. Brez delavcev iz tujine ne gre. To je dejstvo. Delavce iz tujine videvam tudi na gradbiščih v konji- ški občini. Marsikje brnijo delovni stroji. Kaj novega se obeta? Zaključili smo gradnjo se- kundarne kanalizacije, ob- navljamo stari del osnovne šole Pod goro, gradimo ob- voznico iz Slovenskih Konjic proti Oplotnici, ki bo zgrajena predvidoma oktobra. Smo tik pred podpisom pogodbe za komunalno urejanje obrtno- -poslovne cone v Tepanjah, ki je v neposredni bližini vstopa oziroma izstopa s štajerske avtoceste. Na devetih hek- tarjih bo gradilo proizvodne in poslovne prostore sedem podjetij. Sama bodo fi nan- cirala gradnjo komunalne infrastrukture, s katero bo upravljala občina. V Tepa- njah Stanovanjsko podjetje Konjice gradi prvega od pe- tih stanovanjskih blokov, ve- čina stanovanj bo za prodajo, nekaj bo najemnih. V Ločah načrtujemo gradnjo bloka z najemnimi stanovanji. Naložbe uresničujete s fi nančno pomočjo države. Župani pogosto glasno kri- tizirajo mačehovski odnos Oglas NT&RC_137x195mm_Voscilo ob prazniku obcine Obcina SK_11.6.2024 sreda, 12. junij 2024 12:46:48 Pogovarjala sva se na vroč junijski dan, ko so se tempe- rature približevale tridesetim stopinjam Celzija, zato me je zanimalo, ali gre po osvežitev tudi na konjiški bazen, ki ga je občina pred leti temeljito prenovila. »Seveda. Še včeraj sem v njem preplaval deset dolžin. Bazen je prostor dru- ženja vseh generacij Konji- čanov. Z zadovoljstvom opa- žam, da ga obiskujejo tudi obiskovalci iz drugih krajev. Prenova bazena je bila prava odločitev.« Vreme je vedno bolj ne- predvidljivo, lanske avgu- Pred konjiškim občinskim praznikom z županom Darkom Ratajcem Ne bo dopustil, da bo komunalno podjetje plen politike Letos mineva sto let od rojstva pesnika, urednika in prevajalca Ivana Minattija, ki je prvih pet let preživel v stari meščanski hiši v središču Slovenskih Konjic. Ker so Konjičani ponosni na priznanega literarnega ustvar- jalca, mu je konjiška občina že pred leti podelila naziv častnega občana. Obletnica njegovega rojstva bo rdeča nit letošnjega občinskega praznika, ki ga prebivalci pod Konjiško goro obeležujejo 30. junija. Kaj je v največji meri zaznamovalo življenje v konjiški lokalni skupnosti v zadnjem letu, smo se pogovarjali z županom Darkom Ratajcem, ki občino vodi drugi mandat. Zelo kritičen je do menjave direktorja komunalnega podjetja Slovenske Konjice mag. Aleša Brgleza, pri čemer poudarja, da ne bo dopustil, da bo komunalno podjetje plen politike. Župan Darko Ratajc poudarja, da so ponosni na delo šte- vilnih društev, pri čemer izpostavlja požrtvovalne gasilce, ki so že večkrat pomagali občanom ob naravnih in drugih nesrečah. Zadnja leta imajo največ dela z naravnimi ujma- mi. Odslej bodo pri delu lahko še bolj učinkoviti, saj imajo novo avtolestev, ki je stala 714 tisoč evrov, nekaj denarja je primaknila država. »Obžalujem in se sramujem, da večina občinskih svetnikov dosedanjemu direktorju komunale mag. Alešu Brglezu ni izkazala zaupanja za delo v naslednjem mandatu. Do odločitve občinskega sveta se javno ograjujem.« Župan Darko Ratajc ne izključuje možnosti, da se bo potegoval še za tretji županski mandat. (Foto: Andraž Purg) stovske poplave so krajem na Konjiškem sicer priza- nesle. Na Zbelovem, kjer se Dravinja ob močnejših nalivih pogosto razliva, je država naposled zagotovila protipoplavne nasipe. Je v občini še kaj kritičnih točk? Ob močnejših nalivih pri- haja do težav v mestu. Pred- vsem zaradi vode, ki priteče iz Škalc. Zato smo na tem območju že uredili dva suha zadrževalnika. Sicer pa s podjetjem PGP Drava, ki skr- bi za čiščenje in vzdrževanje porečje Dravinje in drugih manjših vodotokov, zelo do- bro sodelujemo. Po lanskem deževju smo imeli težave s plazovi, sprožilo se je 25 no- vih, skupno jih je približno 50. Sanirali jih bomo po pred- nostnem vrstnem redu, letos predvidoma deset. Od države smo v ta namen že dobili 320 tisoč evrov. K sreči nihče od omenjenih plazov ne ogroža stanovanjske hiše. Na vodovodu Bezina–Gra- čič, ki ga desetletja upra- vljajo krajani, pogosto pri- haja do težav z vodooskrbo. Kljub temu nekateri kraja- ni ne želijo, da bi prešel v upravljanje Javnega komu- nalnega podjetja Slovenske Konjice. Ste se o tem že do- govorili? Zaenkrat smo se dogovo- rili le, da bo od 1. julija za vzdrževanje vodovodnega sistema skrbelo javno komu- nalno podjetje. Nanj je pri- ključenih 350 gospodinjstev, to je več kot tisoč ljudi ne le iz konjiške, ampak tudi iz zreške in oplotniške občine. Skupaj pripravljamo projekt za gradnjo novega vodovoda, s katerim se bomo prijavili na razpis za sofinanciranje iz ko - hezijskega sklada. Medtem smo že poskrbeli za pove- zovalni vod, ki bo v primeru novih težav dvema tretjinama uporabnikov omogočal oskr- bo z vodo iz javnega sistema. Prenova starega dela OŠ Pod goro se končuje. Kot pravite, gre za eno od fi- nančno najzajetnejših na- BARBARA FURMAN ložb v občini v zadnjih letih. Kdaj bo prenovljena šola od- prla vrata? Predvidevamo, da bo sre- di julija obnova šole kon- čana, namestiti bo treba še opremo, ki smo jo že kupili. Tako bodo novo šolsko leto učenci OŠ Pod goro lahko začeli v prenovljenih šolskih prostorih. Temeljita obnova šole, v kateri je deset oddel- kov, je bila pod nadzorom zavoda za varstvo kulturne dediščine, stala je približno štiri milijone evrov, od tega je milijon prispevala država. Ob tem ne zapostavljamo podru- žničnih osnovnih šol, saj smo obnovili tudi šolo v Tepanju, na Svetem Jerneju, prav tako pripravljamo projekte za gra- dnjo prizidka k osnovni šoli v Žičah. Pravite, da ima občina na srednjeročnem seznamu približno sto naložb, ki so skupaj vredne približno 30 milijonov evrov, denarja za- nje pa je v proračunih vedno manj zaradi naraščajočih zakonsko določenih finanč - nih obveznosti. Če smo imeli še lani skoraj polovico proračuna, predvi- denega za naložbe, ga imamo letos le še 35 odstotkov. Stro- ški za vrtce, šolske prevoze, obnove šol, socialne pomoči se namreč nezadržno povi- šujejo. Kljub temu smo med manj zadolženimi občinami, saj zadolženost znaša pribli- žno 300 evrov na prebivalca. Menim, da je najbolj po- membno, da imamo pripra- vljene razvojne projekte in čakamo na priložnost, da jih lahko prijavimo na razpise. Ne bomo pa na silo nečesa delali in se ob tem zadolže- vali. Med zadnjimi pridobitva- mi velja izpostaviti osebno dvigalo v stavbi upravne enote. Pred tem ga je do- bila tudi knjižnica. To so pomembne pridobitve za osebe z invalidnostjo. Se dvigalo obeta še kje? Pred leti smo se zavezali, da bo konjiška občina in- validom prijazna. Osebno dvigalo v upravni enoti smo zagotovili s finančno po- močjo ministrstva za javno upravo, manjši znesek smo zagotovile občine Slovenske Konjice, Zreče in Vitanje, saj konjiška upravna enota opra- vlja storitve za vse tri občine. Zavedamo se, da bi dvigalo potrebovali tudi v drugih jav- nih ustanovah, med drugim na sodišču. Zato bomo priza- devanja nadaljevali. Na presenečenje mnogih konjiškega komunalnega podjetja ne bo več vodil mag. Aleš Brglez, ki velja za uspešnega direktorja. Občinski svet, v katerem imajo večino desne poli- tične stranke, mu ni potr- dil vnovičnega mandata. Pravite, da vas je odločitev svetnikov negativno prese- netila. Zakaj? Zato, ker je mag. Aleš Br- glez uspešen direktor, podje- tje je vodil suvereno, pošteno in odgovorno. Je spoštovana osebnost. Rezultati njegove- ga dela v podjetju so vidni in razvojno naravnani. Obžalu- jem in se sramujem, da mu večina občinskih svetnikov ni izkazala zaupanja za delo v naslednjem mandatu. Do odločitve občinskega sveta se javno ograjujem. Menim, da občinski svetniki s tem ne delajo v korist občine, ampak zgolj za svoje politične inte- rese. To me upravičeno skrbi. Na področju vodooskrbe pri- pravljamo zahtevne večmili- jonske projekte. Če bo šlo kaj narobe, bodo odgovornost morali sprejeti tisti, ki so tako glasovali. Poudarjam, da bom skrbno bdel nad poslovanjem komunalnega podjetja. Ne bom dopustil, da bo javno komunalno podjetje plen ene politične stranke. Predlagam, da končava pogovor v bolj optimistič- nem razpoloženju. Žička kartuzija je bila zadnje mesece deležna pozornosti širše javnosti zaradi števil- nih arhitekturnih priznanj glede obnove. Idejna zasnova arhitekta Roka Žnidaršiča je umetno- stnozgodovinsko stroko in arhitekte precej razdelila, saj so nekateri nasprotovali pre- mični strehi na prenovljeni cerkvi. Obnova cerkve je pre- poznana kot arhitekturni pre- sežek tudi med strokovnjaki v širšem evropskem prosto- ru, saj je bila idejna zasnova za prenovo cerkev med 700 prijavljenimi projekti izbra- na med 40 najodmevnejših projektov v Evropi. Obnovo kartuzijanskega kompleksa bomo nadaljevali in iskali vsebine, ki so primerne za ta prostor. Obisk Žičke kartuzi- je se nekoliko povečuje, pri čemer poudarjam, da si mno- žičnega obiska ne želimo. Novi TEDNIK št. 26 27. 6. 2024  COLOR CMYK stran 31 31 Št. 26, 27. junij 2024 NA PRAZNIČNEM OBISKU Številni Konjičani Renato Gabrovec poznajo še iz časov, ko je kot medicinska sestra delala v zasebni ambulanti dr. Jožeta Hlačerja. Ker je bila kot prosto- voljka že od nekdaj tesno povezana z Rdečim križem, jo je pot pred dvema desetletjema popeljala na mesto sekretarke Območnega združenja Rdečega križa Slo- venske Konjice, kjer dela še danes. V tem obdobju je za skupnost naredila ogromno. Ob izvajanju tečajev prve pomoči in nege bolnika na terenu se je vedno odzvala na stiske ljudi. Prostovoljci so ji izjemno hvaležni tudi za to, da jih je združila in povezala ter ustvarila sku- pnost, ki z roko v roki deluje kot eno. Njeno predanost in dolgoletno humanitarno delo so letos z bronastim konjiškim grbom nagradili tudi v občini. SINTIJA JURIČ Prejemnica bronastega konjiškega grba Renata Gabrovec Hvaležna je, da lahko opravlja delo, ki ga ima rada Ozdravljena od pričakovanj »Velik vpliv pri dojemanju mojega dela je imela glavna sestra oddelka za plastiko v SB Celje Dragica Marinčič, ki je bila res močno pripadna oddelku in bolnikom. Takrat mi je dopovedala, da sem tam samo zato, da je bolnikom bolje, in da mi zato ni treba pričakovati nobe- ne hvaležnosti, saj dobim plačo. To mi je po katastrofi s točo leta 2004 rekla tudi šolska svetovalna delavka iz zreške šole, ko sem ji potožila, da se mi ni nihče za- hvalil. Za vse večne čase sem ostala ›ozdravljena‹, da od nikogar ne pričakujem ničesar, in res sem presenečena in hvaležna, da je lokalna skupnost vseeno prepoznala moje delo,« je povedala Renata Gabrovec. Karizmatični in srčni Konji- čanki je pomoč drugim blizu že od otroštva. Že v tretjem razredu osnovne šole se je pri- družila krožku Rdečega križa in pomagala na krvodajalskih akcijah, obiskovala starejše krajane in jim raznašala va- bila za srečanje starejših. Že v osnovni šoli je bila odločna, da bo postala medicinska se- stra. »Mogoče imamo to v dru- žini, saj so v to smer šle tudi tri očetove sestrične. V sebi sem čutila, da je biti medicin- ska sestra in pomagati ljudem moje poslanstvo,« uvodoma pove Renata, ki je nato uspe- šno končala tedanjo srednjo Medicinsko šolo v Celju. »Pridobivati mlade je velika umetnost. Moraš jim nekaj ponuditi, ampak ne vem, kaj.« Po končani šoli je pripravni- štvo opravljala v Zdravstvenem domu Slovenske Konjice, prvo zaposlitev je našla v Splošni bolnišnici Celje. Leta 1993 je sprejela ponudbo prvega konji- škega zasebnega zdravnika s koncesijo dr. Hlačerja in v nje- govi ambulanti delala skoraj 11 let – do leta 2004, ko je postala sekretarka konjiškega območ- nega združenja Rdečega križa. Ognjeni krst Renata je bila kot prostovolj- ka ves čas povezana z Rdečim križem, tudi ko je delala kot medicinska sestra. Po konča- ni srednji šoli je na pobudo takratne sekretarke Marte Šmalc pridobila licenco in na terenu izvajala tečaje prve pomoči ter nege bolnika, kar počne še danes. Močno vpeta v delovanje Rdečega križa je ob upokojitvi Šmalčeve izra- zila željo, da bi jo nadome- stila. »Marta mi je rekla, da je ta misel prešinila tudi njo, nato me je začela pošiljati na izobraževanja, kjer sem se na- učila, kako pravzaprav deluje organizacija,« pove Renata, ki je soustvarila tudi dobrodelno akcijo Drobtinica, s katero že 24 let zbirajo denar za otroke, ki pri šolanju potrebujejo de- narno pomoč. Ognjeni krst na mestu se- kretarke je doživela že teden po imenovanju, ko je bila ob naravni nesreči s točo, ki je prizadela Slovenske Konjice, imenovana za predsednico komisije za pomoč najbolj prizadetim. »Bila sem vržena v delo in nisem točno vede- la, kako naj se lotim stvari. Aktivirala sem vsa območna združenja in vsi smo se zelo angažirali ter pomagali veli- ko ljudem,« se spominja. V vseh teh letih je energična Konjičanka še naprej močno bogatila lokalno skupnost. Med drugim je podprla ide- jo o vozičkanju starejših iz Lambrechtovega doma, ki ga izvajajo že 13 let in velja za edinstven projekt v slo- venskem prostoru. Vselej je dobro sodelovala z zdravstve- nimi, s socialnimi in z lokal- nimi ustanovami. Na pomoč je kot prostovoljka priskočila tudi med migrantsko krizo in v obdobju epidemije korona- virusa. Bogastvo v prostovoljstvu V konjiškem območnem združenju Rdečega križa, ki pokriva 13 krajevnih organiza- cij, je ob Renati, ki je zaposlena za polni delovni čas, za polo- vični delovni čas zaposlena še strokovna sodelavka, prav tako občina letos pomaga pri sofi nanciranju ene uslužben- ke preko javnih del. V društvu sicer deluje 200 prostovoljcev, ki sodelujejo pri dobrodelnih akcijah in pomagajo pri delu na terenu ter pobiranju člana- rine, razdeljujejo vabila, kole- darje ali nosijo darila. Obiske na domu izkoristijo tudi za po- govore z ljudmi. »Ko mi prosto- voljec pove kakšno težjo stvar s terena, mi naloži veliko breme. Ampak to je moja služba, za to dobim plačo. Delo sekretarja je, da je v absolutno podporo prostovoljcem,« jasno pove Renata. Kot koordinatorka je močno povezala prostovoljce, ki imajo enkrat mesečno tudi srečanja, hodijo na izlete, prav tako se pogosteje sestajajo tudi pred- sedniki krajevnih organizacij. »Zdelo se mi je pomembno tudi, da je član odbora tudi prostovoljec in da na sestan- kih pove, kakšne potrebe opa- ža na svojem terenu. Ponekod je potrebnega več zdravstve- novzgojnega dela, drugje je veliko starejših osamljenih in je pomembno dati poudarek temu.« Kljub velikemu številu prostovoljcev med njimi ni di- jakov in študentov. »Pridobiti mlade je velika umetnost. Mo- raš jim nekaj ponuditi, ampak ne vem, kaj. In nismo osamlje- ni pri tem, isto je v Celju, Ma- riboru … Mogoče začnemo z vzgojo prepozno,« pove in doda, da sicer v šolah izvajajo krožke Rdečega križa, v pri- hodnosti pa bi jih želeli začeti izvajati že v vrtcih. Težkih zgodb ne nosi domov V konjiškem Rdečem križu od letos sprejemajo in izdajajo samo oblačila, med katerimi se znajde največ otroških. Pohištva in drugih pripomoč- kov zaradi kadrovske stiske ne sprejemajo. S prehranski- mi paketi oskrbujejo 49 dru- žin s skupno 70 družinskimi člani, približno 13 družin na mesec pride še po izredne pakete. Renata opaža, da socialni transferji v zadnjih letih v večini zadostujejo za potrebe socialno ogroženih, na terenu pa v zadnjem času opažajo vedno več osamljeno- sti starejših. »Vedno bolj smo pozorni tudi na zanemarjanje starejših, še posebej na odda- ljenih domačijah, ko starejši v zameno za pomoč predajo posest mlajšim generacijam, vendar te pomoči ne dobijo.« Kljub številnim težkim zgod- bam, ki jim je priča na terenu, skuša službo pustiti pred vrati doma. Po vseh teh letih delo še vedno rada opravlja z ve- seljem. »Hvaležna sem, da lahko opravljam delo, ki ga imam rada. To je pravzaprav moj konjiček in moja služba hkrati. Nikoli mi ni bilo težko priti v službo tudi za konec te- dna, ampak priznam, da bom naslednje leto z veseljem šla v pokoj,« pove. Ker ima dva odrasla otroka in tudi že dva vnuka, se veseli, da bo lahko z njimi takrat preživljala še več časa, hkrati si bo privoščila še kakšno potovanje več. Tudi zdaj si namreč baterije najraje napolni ravno tam. Bo po upo- kojitvi še vedno ostala del Rde- čega križa? »Da, najverjetneje bom,« z nasmeškom pove. Po- moč drugim je namreč njeno poslanstvo. Foto: Andraž Purg »V Rdečem križu pomagamo vsem, ki so pomoči potrebni, ne samo tistim, ki so naši člani.« »V osebo, kot sem danes, me je izoblikovala mama. Živela sem v ljubeči družini, kjer je bilo sprejeto vse, tudi tisto, kar ni bilo v redu. Mama še danes pri svojih 86 letih za vsakega najde opravičilo in nas sprejme takšne, kot smo,« pravi prejemnica bronastega konjiškega grba. Če bi šteli njen prvi pro- stovoljski stik z Rdečim križem, lahko rečemo, da Renata delo v Rdečem križu Slovenije opravlja že skoraj 50 let. Renata opaža, da se v zadnjih 20 letih število prejemnikov prehranskih paketov zmanjšuje. Novi TEDNIK št. 26 27. 6. 2024  COLOR CMYK stran 30 Novi TEDNIK št. 26 29. 6. 2023  COLOR CMYK stran 26 PRAZNIČNO Z OBČINO SLOVENSKE KONJICE Tisti, ki z Darkom Rataj- cem igrajo šah, pravijo, da je odličen šahist. Znano je tudi, da zelo rad bere raznovrstno literaturo, zato je pogost obi- skovalec konjiške knjižnice. Katera knjiga je trenutno na vaši nočni omarici? Zdaj berem knjigo Ljudje iz Maribora avtorja Toneta Par- tljiča. Sicer pa pogosto berem tudi po tri knjige hkrati. Ko se odpravim na dopust, mi v konjiški knjižnici, ki je zelo dobro založena s knjižnim gradivom, pripravijo knjige, ki jih vzamem zraven. Ne znam si predstavljati življenja brez branja. Pred konjiškim občinskim praznikom z županom Darkom Ratajcem »V konjiški občini smo tujcem naklonjeni« Ne le zdaj, ko je v vlogi župana, že prej je univerzitetni diplomirani ekonomist Darko Ratajc vrsto let sooblikoval konjiško lokalno politiko. Bil je občinski svetnik, predse- dnik Krajevne skupnosti Slovenske Konjice, vodil je ko- njiški zavod za šport in zatem Zdravstveni dom Slovenske Konjice, ki ga je kot direktor uspel potegniti iz rdečih šte- vilk. V vlogi župana je pokazal, da ni tipičen politik, ki je željan aplavzov in odobravanj občanov za vsako ceno. Le odgovorno delo in rezultati štejejo, pravi. Konjičani so to očitno prepoznali, saj so mu lani zaupali drugi županski mandat. BARBARA FURMAN »V naši občini do države nimamo nobenih posebnih pričakovanj. Vemo, kakšne so naše  nančne zmožnosti in v teh okvirih pripravljamo razvojne projekte. Potrebno je racionalno in odgovorno upravljanje z javnim denarjem.«  Župan Darko Ratajc poudarja pomen več uspešnih podjetij na Konjiškem, med katerimi prevladujejo družinska. (Foto: Andraž Purg) Oglas NT&RC_137x195mm_Vsi koncerti ZK in Poletnice CKSK_16.5.2023 petek, 16. junij 2023 10:57:21 Ne bom vas vprašala, ali boste kandidirali za župa- na še tretjič, je še prezgo- daj, zanima pa me, ali se vam zdijo smiselne pobude, da bi z zakonom omejevali županovanje na največ dva mandata? Vsak razvoj zahteva te- meljit razmislek in pripravo strategije v lokalni skupnosti. To terja veliko časa. Zato za uresničitev zahtevnejših pro- jektov potrebujemo več let. Občanom vseh generacij je pač potrebno zagotoviti čim boljše pogoje za življenje. Razvojnih izzivov zato nikoli ne zmanjka. Menim, da trije mandati zadostujejo, vendar se mi ne zdi smiselno, da bi županovanje omejevali z za- konom. Župan mora biti do- volj samokritičen, da zna oce- niti, ali je prav, da to še počne ali je čas, da se umakne. Slovenske Konjice so bile pred nekaj desetletij pozna- ne po velikem in uspešnem podjetju Konus. Po njego- vem propadu je gospodar- ska moč občine poniknila, a se razmere zadnja leta ponovno izboljšujejo. Lahko smo zadovoljni, saj imamo v konjiški občini danes veliko uspešnih dru- žinskih podjetij. Registrira- nih je 410 podjetij in več sto samostojnih podjetnikov. Te gospodarske moči se pre- malo zavedamo. Podjetja, ki ustvarjajo nova delovna mesta, so usmerjena v viso- kotehnološko proizvodnjo z visoko dodano vrednostjo. Uspešno se razvijajo, zato potrebujejo prostor za zago- tavljanje dodatnih poslovnih in proizvodnih prostorov. Letos se širijo podjetja Konus Konex, Baumueller Dravinja in Isokon. So konjiška podjetja tudi družbeno odgovorna? Sode- lujejo z lokalno skupnostjo? Nekatera podjetja fi nanč- no pomagajo društvom in klubom in tako udejanjajo svojo družbeno odgovornost. Nekatera podjetja pa ne. Zato mlade, ki prevzemajo dru- žinska podjetja, spodbujam k družbeni odgovornosti, saj s tem dokazujejo pripadnost lokalnemu okolju. Mnoga podjetja imajo težave pri zagotavljanju kadra. Zato prihajajo de- lavci iz tujine. Koliko jih je trenutno v konjiški občini? Kakšno je sobivanje z njimi? V konjiški občini s pribli- žno 15.000 prebivalci imamo trenutno 850 tujcev s stalnim prebivališčem, med njimi je največ Albancev. Sem pri- hajajo s pridnimi rokami in znanjem, zato smo tujcem v naši občini naklonjeni. Me- nim, da je za dobro sobivanje pomembno, da smo do njih strpni, spoštljivi in uvidevni. Da jim pomagamo, da se čim bolje vključijo v novo okolje, od njih pa pričakujemo, da se prilagodijo in naučijo jezika. Pred dnevi sem se pogovarjal z gospodom, ki se je pred leti v Slovenske Konjice preselil iz Banja Luke zaradi dela. Rekel mi je, da so Konjice njegov drugi dom. To me je razveselilo. Toda nekatere občane pri- sotnost tujcev moti. Zagotovo so tudi takšni po- samezniki. Vprašal bi jih, ali jih moti tudi, ko v slovensko okolje prihajajo tuje korpora- cije in pri nas uveljavljajo svo- jo poslovno kulturo in pravi- la. Ob tem naj spomnim, da je bilo pred več kot tridesetimi leti v konjiškem zdravstve- nem domu zaposlenih veli- ko zdravnikov iz Hrvaške in Srbije, saj sicer občanom ne bi mogli zagotoviti zdravstve- ne oskrbe. Gospodarstveniki v naši občini pa tudi danes opozarjajo na pomanjkanje delovne sile. Brez delavcev iz tujine ne gre. To je dejstvo. Delavce iz tujine videvam tudi na gradbiščih v konji- ški občini. Marsikje brnijo delovni stroji. Kaj novega se obeta? Zaključili smo gradnjo se- kundarne kanalizacije, ob- navljamo stari del osnovne šole Pod goro, gradimo ob- voznico iz Slovenskih Konjic proti Oplotnici, ki bo zgrajena predvidoma oktobra. Smo tik pred podpisom pogodbe za komunalno urejanje obrtno- -poslovne cone v Tepanjah, ki je v neposredni bližini vstopa oziroma izstopa s štajerske avtoceste. Na devetih hek- tarjih bo gradilo proizvodne in poslovne prostore sedem podjetij. Sama bodo fi nan- cirala gradnjo komunalne infrastrukture, s katero bo upravljala občina. V Tepa- njah Stanovanjsko podjetje Konjice gradi prvega od pe- tih stanovanjskih blokov, ve- čina stanovanj bo za prodajo, nekaj bo najemnih. V Ločah načrtujemo gradnjo bloka z najemnimi stanovanji. Naložbe uresničujete s fi nančno pomočjo države. Župani pogosto glasno kri- tizirajo mačehovski odnos Oglas NT&RC_137x195mm_Voscilo ob prazniku obcine Obcina SK_11.6.2024 sreda, 12. junij 2024 12:46:48 Pogovarjala sva se na vroč junijski dan, ko so se tempe- rature približevale tridesetim stopinjam Celzija, zato me je zanimalo, ali gre po osvežitev tudi na konjiški bazen, ki ga je občina pred leti temeljito prenovila. »Seveda. Še včeraj sem v njem preplaval deset dolžin. Bazen je prostor dru- ženja vseh generacij Konji- čanov. Z zadovoljstvom opa- žam, da ga obiskujejo tudi obiskovalci iz drugih krajev. Prenova bazena je bila prava odločitev.« Vreme je vedno bolj ne- predvidljivo, lanske avgu- Pred konjiškim občinskim praznikom z županom Darkom Ratajcem Ne bo dopustil, da bo komunalno podjetje plen politike Letos mineva sto let od rojstva pesnika, urednika in prevajalca Ivana Minattija, ki je prvih pet let preživel v stari meščanski hiši v središču Slovenskih Konjic. Ker so Konjičani ponosni na priznanega literarnega ustvar- jalca, mu je konjiška občina že pred leti podelila naziv častnega občana. Obletnica njegovega rojstva bo rdeča nit letošnjega občinskega praznika, ki ga prebivalci pod Konjiško goro obeležujejo 30. junija. Kaj je v največji meri zaznamovalo življenje v konjiški lokalni skupnosti v zadnjem letu, smo se pogovarjali z županom Darkom Ratajcem, ki občino vodi drugi mandat. Zelo kritičen je do menjave direktorja komunalnega podjetja Slovenske Konjice mag. Aleša Brgleza, pri čemer poudarja, da ne bo dopustil, da bo komunalno podjetje plen politike. Župan Darko Ratajc poudarja, da so ponosni na delo šte- vilnih društev, pri čemer izpostavlja požrtvovalne gasilce, ki so že večkrat pomagali občanom ob naravnih in drugih nesrečah. Zadnja leta imajo največ dela z naravnimi ujma- mi. Odslej bodo pri delu lahko še bolj učinkoviti, saj imajo novo avtolestev, ki je stala 714 tisoč evrov, nekaj denarja je primaknila država. »Obžalujem in se sramujem, da večina občinskih svetnikov dosedanjemu direktorju komunale mag. Alešu Brglezu ni izkazala zaupanja za delo v naslednjem mandatu. Do odločitve občinskega sveta se javno ograjujem.« Župan Darko Ratajc ne izključuje možnosti, da se bo potegoval še za tretji županski mandat. (Foto: Andraž Purg) stovske poplave so krajem na Konjiškem sicer priza- nesle. Na Zbelovem, kjer se Dravinja ob močnejših nalivih pogosto razliva, je država naposled zagotovila protipoplavne nasipe. Je v občini še kaj kritičnih točk? Ob močnejših nalivih pri- haja do težav v mestu. Pred- vsem zaradi vode, ki priteče iz Škalc. Zato smo na tem območju že uredili dva suha zadrževalnika. Sicer pa s podjetjem PGP Drava, ki skr- bi za čiščenje in vzdrževanje porečje Dravinje in drugih manjših vodotokov, zelo do- bro sodelujemo. Po lanskem deževju smo imeli težave s plazovi, sprožilo se je 25 no- vih, skupno jih je približno 50. Sanirali jih bomo po pred- nostnem vrstnem redu, letos predvidoma deset. Od države smo v ta namen že dobili 320 tisoč evrov. K sreči nihče od omenjenih plazov ne ogroža stanovanjske hiše. Na vodovodu Bezina–Gra- čič, ki ga desetletja upra- vljajo krajani, pogosto pri- haja do težav z vodooskrbo. Kljub temu nekateri kraja- ni ne želijo, da bi prešel v upravljanje Javnega komu- nalnega podjetja Slovenske Konjice. Ste se o tem že do- govorili? Zaenkrat smo se dogovo- rili le, da bo od 1. julija za vzdrževanje vodovodnega sistema skrbelo javno komu- nalno podjetje. Nanj je pri- ključenih 350 gospodinjstev, to je več kot tisoč ljudi ne le iz konjiške, ampak tudi iz zreške in oplotniške občine. Skupaj pripravljamo projekt za gradnjo novega vodovoda, s katerim se bomo prijavili na razpis za sofinanciranje iz ko - hezijskega sklada. Medtem smo že poskrbeli za pove- zovalni vod, ki bo v primeru novih težav dvema tretjinama uporabnikov omogočal oskr- bo z vodo iz javnega sistema. Prenova starega dela OŠ Pod goro se končuje. Kot pravite, gre za eno od fi- nančno najzajetnejših na- BARBARA FURMAN ložb v občini v zadnjih letih. Kdaj bo prenovljena šola od- prla vrata? Predvidevamo, da bo sre- di julija obnova šole kon- čana, namestiti bo treba še opremo, ki smo jo že kupili. Tako bodo novo šolsko leto učenci OŠ Pod goro lahko začeli v prenovljenih šolskih prostorih. Temeljita obnova šole, v kateri je deset oddel- kov, je bila pod nadzorom zavoda za varstvo kulturne dediščine, stala je približno štiri milijone evrov, od tega je milijon prispevala država. Ob tem ne zapostavljamo podru- žničnih osnovnih šol, saj smo obnovili tudi šolo v Tepanju, na Svetem Jerneju, prav tako pripravljamo projekte za gra- dnjo prizidka k osnovni šoli v Žičah. Pravite, da ima občina na srednjeročnem seznamu približno sto naložb, ki so skupaj vredne približno 30 milijonov evrov, denarja za- nje pa je v proračunih vedno manj zaradi naraščajočih zakonsko določenih finanč - nih obveznosti. Če smo imeli še lani skoraj polovico proračuna, predvi- denega za naložbe, ga imamo letos le še 35 odstotkov. Stro- ški za vrtce, šolske prevoze, obnove šol, socialne pomoči se namreč nezadržno povi- šujejo. Kljub temu smo med manj zadolženimi občinami, saj zadolženost znaša pribli- žno 300 evrov na prebivalca. Menim, da je najbolj po- membno, da imamo pripra- vljene razvojne projekte in čakamo na priložnost, da jih lahko prijavimo na razpise. Ne bomo pa na silo nečesa delali in se ob tem zadolže- vali. Med zadnjimi pridobitva- mi velja izpostaviti osebno dvigalo v stavbi upravne enote. Pred tem ga je do- bila tudi knjižnica. To so pomembne pridobitve za osebe z invalidnostjo. Se dvigalo obeta še kje? Pred leti smo se zavezali, da bo konjiška občina in- validom prijazna. Osebno dvigalo v upravni enoti smo zagotovili s finančno po- močjo ministrstva za javno upravo, manjši znesek smo zagotovile občine Slovenske Konjice, Zreče in Vitanje, saj konjiška upravna enota opra- vlja storitve za vse tri občine. Zavedamo se, da bi dvigalo potrebovali tudi v drugih jav- nih ustanovah, med drugim na sodišču. Zato bomo priza- devanja nadaljevali. Na presenečenje mnogih konjiškega komunalnega podjetja ne bo več vodil mag. Aleš Brglez, ki velja za uspešnega direktorja. Občinski svet, v katerem imajo večino desne poli- tične stranke, mu ni potr- dil vnovičnega mandata. Pravite, da vas je odločitev svetnikov negativno prese- netila. Zakaj? Zato, ker je mag. Aleš Br- glez uspešen direktor, podje- tje je vodil suvereno, pošteno in odgovorno. Je spoštovana osebnost. Rezultati njegove- ga dela v podjetju so vidni in razvojno naravnani. Obžalu- jem in se sramujem, da mu večina občinskih svetnikov ni izkazala zaupanja za delo v naslednjem mandatu. Do odločitve občinskega sveta se javno ograjujem. Menim, da občinski svetniki s tem ne delajo v korist občine, ampak zgolj za svoje politične inte- rese. To me upravičeno skrbi. Na področju vodooskrbe pri- pravljamo zahtevne večmili- jonske projekte. Če bo šlo kaj narobe, bodo odgovornost morali sprejeti tisti, ki so tako glasovali. Poudarjam, da bom skrbno bdel nad poslovanjem komunalnega podjetja. Ne bom dopustil, da bo javno komunalno podjetje plen ene politične stranke. Predlagam, da končava pogovor v bolj optimistič- nem razpoloženju. Žička kartuzija je bila zadnje mesece deležna pozornosti širše javnosti zaradi števil- nih arhitekturnih priznanj glede obnove. Idejna zasnova arhitekta Roka Žnidaršiča je umetno- stnozgodovinsko stroko in arhitekte precej razdelila, saj so nekateri nasprotovali pre- mični strehi na prenovljeni cerkvi. Obnova cerkve je pre- poznana kot arhitekturni pre- sežek tudi med strokovnjaki v širšem evropskem prosto- ru, saj je bila idejna zasnova za prenovo cerkev med 700 prijavljenimi projekti izbra- na med 40 najodmevnejših projektov v Evropi. Obnovo kartuzijanskega kompleksa bomo nadaljevali in iskali vsebine, ki so primerne za ta prostor. Obisk Žičke kartuzi- je se nekoliko povečuje, pri čemer poudarjam, da si mno- žičnega obiska ne želimo. Novi TEDNIK št. 26 27. 6. 2024  COLOR CMYK stran 31 31 Št. 26, 27. junij 2024 NA PRAZNIČNEM OBISKU Številni Konjičani Renato Gabrovec poznajo še iz časov, ko je kot medicinska sestra delala v zasebni ambulanti dr. Jožeta Hlačerja. Ker je bila kot prosto- voljka že od nekdaj tesno povezana z Rdečim križem, jo je pot pred dvema desetletjema popeljala na mesto sekretarke Območnega združenja Rdečega križa Slo- venske Konjice, kjer dela še danes. V tem obdobju je za skupnost naredila ogromno. Ob izvajanju tečajev prve pomoči in nege bolnika na terenu se je vedno odzvala na stiske ljudi. Prostovoljci so ji izjemno hvaležni tudi za to, da jih je združila in povezala ter ustvarila sku- pnost, ki z roko v roki deluje kot eno. Njeno predanost in dolgoletno humanitarno delo so letos z bronastim konjiškim grbom nagradili tudi v občini. SINTIJA JURIČ Prejemnica bronastega konjiškega grba Renata Gabrovec Hvaležna je, da lahko opravlja delo, ki ga ima rada Ozdravljena od pričakovanj »Velik vpliv pri dojemanju mojega dela je imela glavna sestra oddelka za plastiko v SB Celje Dragica Marinčič, ki je bila res močno pripadna oddelku in bolnikom. Takrat mi je dopovedala, da sem tam samo zato, da je bolnikom bolje, in da mi zato ni treba pričakovati nobe- ne hvaležnosti, saj dobim plačo. To mi je po katastrofi s točo leta 2004 rekla tudi šolska svetovalna delavka iz zreške šole, ko sem ji potožila, da se mi ni nihče za- hvalil. Za vse večne čase sem ostala ›ozdravljena‹, da od nikogar ne pričakujem ničesar, in res sem presenečena in hvaležna, da je lokalna skupnost vseeno prepoznala moje delo,« je povedala Renata Gabrovec. Karizmatični in srčni Konji- čanki je pomoč drugim blizu že od otroštva. Že v tretjem razredu osnovne šole se je pri- družila krožku Rdečega križa in pomagala na krvodajalskih akcijah, obiskovala starejše krajane in jim raznašala va- bila za srečanje starejših. Že v osnovni šoli je bila odločna, da bo postala medicinska se- stra. »Mogoče imamo to v dru- žini, saj so v to smer šle tudi tri očetove sestrične. V sebi sem čutila, da je biti medicin- ska sestra in pomagati ljudem moje poslanstvo,« uvodoma pove Renata, ki je nato uspe- šno končala tedanjo srednjo Medicinsko šolo v Celju. »Pridobivati mlade je velika umetnost. Moraš jim nekaj ponuditi, ampak ne vem, kaj.« Po končani šoli je pripravni- štvo opravljala v Zdravstvenem domu Slovenske Konjice, prvo zaposlitev je našla v Splošni bolnišnici Celje. Leta 1993 je sprejela ponudbo prvega konji- škega zasebnega zdravnika s koncesijo dr. Hlačerja in v nje- govi ambulanti delala skoraj 11 let – do leta 2004, ko je postala sekretarka konjiškega območ- nega združenja Rdečega križa. Ognjeni krst Renata je bila kot prostovolj- ka ves čas povezana z Rdečim križem, tudi ko je delala kot medicinska sestra. Po konča- ni srednji šoli je na pobudo takratne sekretarke Marte Šmalc pridobila licenco in na terenu izvajala tečaje prve pomoči ter nege bolnika, kar počne še danes. Močno vpeta v delovanje Rdečega križa je ob upokojitvi Šmalčeve izra- zila željo, da bi jo nadome- stila. »Marta mi je rekla, da je ta misel prešinila tudi njo, nato me je začela pošiljati na izobraževanja, kjer sem se na- učila, kako pravzaprav deluje organizacija,« pove Renata, ki je soustvarila tudi dobrodelno akcijo Drobtinica, s katero že 24 let zbirajo denar za otroke, ki pri šolanju potrebujejo de- narno pomoč. Ognjeni krst na mestu se- kretarke je doživela že teden po imenovanju, ko je bila ob naravni nesreči s točo, ki je prizadela Slovenske Konjice, imenovana za predsednico komisije za pomoč najbolj prizadetim. »Bila sem vržena v delo in nisem točno vede- la, kako naj se lotim stvari. Aktivirala sem vsa območna združenja in vsi smo se zelo angažirali ter pomagali veli- ko ljudem,« se spominja. V vseh teh letih je energična Konjičanka še naprej močno bogatila lokalno skupnost. Med drugim je podprla ide- jo o vozičkanju starejših iz Lambrechtovega doma, ki ga izvajajo že 13 let in velja za edinstven projekt v slo- venskem prostoru. Vselej je dobro sodelovala z zdravstve- nimi, s socialnimi in z lokal- nimi ustanovami. Na pomoč je kot prostovoljka priskočila tudi med migrantsko krizo in v obdobju epidemije korona- virusa. Bogastvo v prostovoljstvu V konjiškem območnem združenju Rdečega križa, ki pokriva 13 krajevnih organiza- cij, je ob Renati, ki je zaposlena za polni delovni čas, za polo- vični delovni čas zaposlena še strokovna sodelavka, prav tako občina letos pomaga pri sofi nanciranju ene uslužben- ke preko javnih del. V društvu sicer deluje 200 prostovoljcev, ki sodelujejo pri dobrodelnih akcijah in pomagajo pri delu na terenu ter pobiranju člana- rine, razdeljujejo vabila, kole- darje ali nosijo darila. Obiske na domu izkoristijo tudi za po- govore z ljudmi. »Ko mi prosto- voljec pove kakšno težjo stvar s terena, mi naloži veliko breme. Ampak to je moja služba, za to dobim plačo. Delo sekretarja je, da je v absolutno podporo prostovoljcem,« jasno pove Renata. Kot koordinatorka je močno povezala prostovoljce, ki imajo enkrat mesečno tudi srečanja, hodijo na izlete, prav tako se pogosteje sestajajo tudi pred- sedniki krajevnih organizacij. »Zdelo se mi je pomembno tudi, da je član odbora tudi prostovoljec in da na sestan- kih pove, kakšne potrebe opa- ža na svojem terenu. Ponekod je potrebnega več zdravstve- novzgojnega dela, drugje je veliko starejših osamljenih in je pomembno dati poudarek temu.« Kljub velikemu številu prostovoljcev med njimi ni di- jakov in študentov. »Pridobiti mlade je velika umetnost. Mo- raš jim nekaj ponuditi, ampak ne vem, kaj. In nismo osamlje- ni pri tem, isto je v Celju, Ma- riboru … Mogoče začnemo z vzgojo prepozno,« pove in doda, da sicer v šolah izvajajo krožke Rdečega križa, v pri- hodnosti pa bi jih želeli začeti izvajati že v vrtcih. Težkih zgodb ne nosi domov V konjiškem Rdečem križu od letos sprejemajo in izdajajo samo oblačila, med katerimi se znajde največ otroških. Pohištva in drugih pripomoč- kov zaradi kadrovske stiske ne sprejemajo. S prehranski- mi paketi oskrbujejo 49 dru- žin s skupno 70 družinskimi člani, približno 13 družin na mesec pride še po izredne pakete. Renata opaža, da socialni transferji v zadnjih letih v večini zadostujejo za potrebe socialno ogroženih, na terenu pa v zadnjem času opažajo vedno več osamljeno- sti starejših. »Vedno bolj smo pozorni tudi na zanemarjanje starejših, še posebej na odda- ljenih domačijah, ko starejši v zameno za pomoč predajo posest mlajšim generacijam, vendar te pomoči ne dobijo.« Kljub številnim težkim zgod- bam, ki jim je priča na terenu, skuša službo pustiti pred vrati doma. Po vseh teh letih delo še vedno rada opravlja z ve- seljem. »Hvaležna sem, da lahko opravljam delo, ki ga imam rada. To je pravzaprav moj konjiček in moja služba hkrati. Nikoli mi ni bilo težko priti v službo tudi za konec te- dna, ampak priznam, da bom naslednje leto z veseljem šla v pokoj,« pove. Ker ima dva odrasla otroka in tudi že dva vnuka, se veseli, da bo lahko z njimi takrat preživljala še več časa, hkrati si bo privoščila še kakšno potovanje več. Tudi zdaj si namreč baterije najraje napolni ravno tam. Bo po upo- kojitvi še vedno ostala del Rde- čega križa? »Da, najverjetneje bom,« z nasmeškom pove. Po- moč drugim je namreč njeno poslanstvo. Foto: Andraž Purg »V Rdečem križu pomagamo vsem, ki so pomoči potrebni, ne samo tistim, ki so naši člani.« »V osebo, kot sem danes, me je izoblikovala mama. Živela sem v ljubeči družini, kjer je bilo sprejeto vse, tudi tisto, kar ni bilo v redu. Mama še danes pri svojih 86 letih za vsakega najde opravičilo in nas sprejme takšne, kot smo,« pravi prejemnica bronastega konjiškega grba. Če bi šteli njen prvi pro- stovoljski stik z Rdečim križem, lahko rečemo, da Renata delo v Rdečem križu Slovenije opravlja že skoraj 50 let. Renata opaža, da se v zadnjih 20 letih število prejemnikov prehranskih paketov zmanjšuje. Novi TEDNIK št. 26 27. 6. 2024  COLOR CMYK stran 32 Letošnji občinski praznik v Gornjem Gradu bo še posebej slovesen, saj bodo konec junija predali na- menu obvozno cesto, na katero so potrpežljivo čakali vrsto let. Po besedah župana Antona Špeha predstav- niki lokalne politike gradnje obvoznice v preteklosti niso uvrščali med prednostne razvojne naložbe. »Kot obrtnik sem približno dve desetletji opazoval neod- ločnost lokalne skupnosti glede obvoznice. Ko sem leta 2018 kandidiral za župana, sem se med drugim zavezal, da bom v primeru izvolitve z novoizvoljenim občinskim svetom pospešil prizadevanja za njeno izgradnjo. Zato sem toliko bolj vesel, da nam je zdaj uspelo. Kjer je volja, tam je pot,« poudarja. BARBARA FURMAN Z županom Antonom Špehom pred praznikom Občine Gornji Grad In so jo le dočakali – obvoznico! »Ponosni smo na največjo katedralo v Sloveniji, ki privablja obiskovalce od blizu in daleč. V našem okolju, ki ne skopari z naravnimi danostmi, bi jih radi zadržali dlje časa.« družin oziroma posamezni- kov. Že vedo, kje bodo lahko živeli v miru pred naraslimi vodami? Občani so posledice poplav na svojih domovih večinoma že odpravili, nekaterim to še ni uspelo. Upajo, da bodo obno- vitvena dela končali do konca leta. Nastanjeni so pri znancih ali sorodnikih. Žalostno je, da skoraj leto od poplav še vedno ne vedo, ali se bodo morali za stalno preseliti. Kritičen sem do pristojnih ustanov države, ki se pri iskanju rešitev obota- vljajo in tako le še stopnju- jejo negotovost ter stisko ljudi. Na seznamu za odstranitev je v naši občini 27 hiš, doslej so le tri družine prejele sklepe vla- de za premestitev. Sicer pa je na se- znamu poleg sta- novanjskih hiš še 12 gospodarskih poslopij, med ka- terimi je tudi gasil- ski dom, ki je utrpel največjo škodo v svoji dolgoletni zgodovini. Kje vidite rešitve za učinkovito zaščito pred naraslo Dreto in njeni- mi hudourniškimi pritoki? Za zagotavljanje protipo- plavne varnosti so pristojni strokovnjaki. Toda lani je narava pokazala, da so bile njihove odločitve v preteklo- sti napačne in da so nepopra- vljive. Zato smo prebivalci ob vodotokih lahko upravičeno zaskrbljeni, kako bo v priho- dnje. Upamo, da bo država čim prej pripravila državni prostorski načrt za porečje Drete in odpravila težave tako v naši občini kot tudi dolvo- dno do Nazarij oziroma do izliva Drete v Savinjo. Pred- stavniki države so nam nekaj idejnih projektov že pokazali in z nekaterimi rešitvami se strinjamo. Med drugim je predvidenih nekaj suhih za- drževalnikov. Toda spisani projekti so le črka na papirju, bojim se, da bo do njihove uresničitve preteklo še veliko vode. In samo upam lahko, da se nam do takrat tako obsežne poplave ne bodo ponovile. Menite, da bi pri urejanju vodotokov morale imeti več besede lokalne skupnosti? Ne. Prav je, da država opra- vlja nadzor še naprej, občina in prebivalci pa moramo pri tem sodelovati, saj gre za oko- lje, v katerem bivamo. In seve- da si vsi želimo, da bi bilo čim bolj varno. Očitno so bili naši predniki pri gradnji objektov na reki in ob njej veliko bolj modri oziroma premišljeni. Na Dreti in nje- nih pritokih je bilo namreč v preteklosti skoraj 300 vodnih gospodarskih objektov, od ve- likih žag, mlinov do manjših hidroelektrarn. Nekateri še vedno stojijo, saj jih tudi obse- žne poplave niso uničile. Oči- tno nam danes primanjkuje zdrave kmečke pameti, ki so jo naši predniki imeli. Obsta- ja rek, da slabi časi delajo do- bre ljudi, dobri časi pa slabe. Se strinjam. Zato menim, da moramo prav zdaj temeljito razmisliti, kako naprej. Potem ko ste občine Zgor- nje Savinjske doline zagotovi- le denar za gradnjo prizidka k zdravstvenem domu v Na- zarjah, bo prenove deležen tudi zdravstveni dom v Gor- njem Gradu. Še letos? Prizadevamo si, da bi obno- vo lahko začeli že letos. Kmalu bomo objavili razpis za izvajal- ca del. Denar za to bomo v ob- činskem proračunu zagotovili letos in naslednje leto. Stavbo zdravstvenega doma bomo energetsko prenovili in uredili zunanje dvigalo, s čimer bomo zagotovili lažji dostop osebam z invalidnostjo. In ko sva že pri naložbah, naj še povem, da bo država predvidoma še to pole- tje začela prenavljati državno cesto skozi naselje Nova Štifta. Gre za približno dva milijona evrov vreden projekt, večino denarja je zagotovila drža- va, naša občina je prispevala 15-odstotni delež. Kdo bo pre- navljal cesto, naj bi bilo znano sredi julija. Pravite, da potrebe po na- jemnih neprofi tnih stano- vanjih naraščajo. Se obetajo nova? Trenutno imamo 25 ob- činskih stanovanj v blokih v središču Gornjega Grada, letos smo tri obnovili v Boč- ni. Vendar želimo spodbujati individualno stanovanjsko gradnjo. Zato načrtujemo ure- ditev naselja Prekštan, v kate- rem bomo zagotovili parcele za gradnjo stanovanjskih hiš. Za to že pripravljamo občin- ski podrobni prostorski načrt. Tako bomo v občino privabili odgovorne ljudi, ki se zaveda- jo, kaj pomeni, da si ustvariš lasten dom in zanj tudi odgo- vorno skrbiš. To za najemnike občinskih neprofi tnih stano- vanj žal večinoma ne drži. Vozijo drage avtomobile, ob čemer koristijo socialno pod- poro. Svoje potrebe prelagajo na breme družbe. Menim, da se mora to spremeniti. Za to mora poskrbeti država, naša občina pa si bo še naprej pri- zadevala, da bo zagotavljala dodatna stavbna zemljišča za stanovanjsko individualno gradnjo. Gornji Grad se ponaša s ka- tedralo, cerkvijo sv. Mohorja in Fortunata, ki je po pro- stornini največja katedrala v Sloveniji in privablja obisko- valce od blizu in daleč. Kaj jim v vašem okolju še lahko ponudite? Ponosni smo na največjo ka- tedralo v Sloveniji, zato je tu- rizem v naši občini predvsem verskega značaja. Prihajajo enodnevni gosti. Toda v na- šem okolju, ki ne skopari z na- ravnimi danostmi, bi jih radi zadržali dlje časa. V občinski upravi smo zato zaposlili so- delavko in upam, da bomo na področju turističnega razvoja naredili korak naprej. Sem za- govornik zmernega turizma, ne masovnega. V tem vidim prednost, saj vedno več lju- di v današnjem stresnem in hitrem ritmu življenja išče mirne kotičke v neokrnjeni naravi. Priznati moram, da so v našem okolju še vidne posledice lanskih poplav. Toda v vsem slabem je nekaj dobrega, saj bomo okrepili prizadevanja pri oblikovanju ponudbe in trženja turistične ponudbe. »Ponosni smo na največjo katedralo v Sloveniji, ki privablja obiskovalce od blizu in daleč. V našem okolju, ki ne skopari z naravnimi vljajo in tako le še stopnju- jejo negotovost ter stisko ljudi. Na seznamu za odstranitev je v naši občini 27 hiš, doslej so le tri družine prejele sklepe vla- de za premestitev. Sicer pa je na se- znamu poleg sta- novanjskih hiš še 12 gospodarskih poslopij, med ka- terimi je tudi gasil- ski dom, ki je utrpel največjo škodo v svoji dolgoletni zgodovini. Kje vidite rešitve za učinkovito zaščito dno do Nazarij oziroma do izliva Drete v Savinjo. Pred- stavniki države so nam nekaj idejnih projektov že pokazali in z nekaterimi rešitvami se strinjamo. Med drugim je predvidenih nekaj suhih za- drževalnikov. Toda spisani projekti so le črka na papirju, bojim se, da bo do njihove uresničitve preteklo še veliko vode. In samo upam lahko, da se nam do takrat tako obsežne poplave ne bodo ponovile. Menite, da bi pri urejanju vodotokov morale imeti več besede lokalne skupnosti? Ne. Prav je, da država opra- vlja nadzor še naprej, občina in prebivalci pa moramo pri tem sodelovati, saj gre za oko- lje, v katerem bivamo. In seve- da si vsi želimo, da bi bilo čim bolj varno. Očitno so bili naši predniki pri gradnji objektov na reki in ob Prvotna vrednost obvoznice je znašala 4,5 milijona evrov, glavnino denarja je zagotovila država, 722 tisočakov je pri- spevala Občina Gornji Grad. A so lanske poplave zaradi povzročene škode na mostu strošek gradnje povečale za približno milijon evrov, ki sta ga v celosti poravnali država in zavarovalnica. »Nekateri skoraj niso mogli verjeti svojim očem, kako se je podoba kraja z novo obvozno cesto spremenila. Kot da bi po dolgem temačnem vremenu v Gornjem Gradu posijalo sonce,« pravi župan. In kje še brnijo delovni stroji v vaši občini? Kakšen je naložbeni utrip? Trenutno smo najbolj za- posleni z obnovo cestnih od- sekov in mostov, ki so bili na reki Dreti in njenih pritokih poškodovani med avgustovski- mi poplavami. Deroča voda je uničevala ceste tudi na drugih koncih naše lokalne skupnosti, zato predvidevamo, da bomo obnovo vseh poškodovanih odsekov končali šele konec naslednjega leta. Skupna ško- da presega 30 milijonov evrov. Od države smo za to že prejeli 4,7 milijona evrov, pri čemer nas je zavezala, da moramo obnovo končati do letošnjega oktobra, sicer bi občina morala neporabljen denar vrniti v pro- račun države. Takšna zaveza nas je neprijetno presenetila, saj se soočamo s številnimi težavami pri zagotavljanju iz- vajalcev del, cene gradbenih storitev so poletele v nebo. Poplave so tudi v vaši ob- čini pahnile v stisko in negoto- vost kar nekaj »Žalostno je, da skoraj leto od poplav naši občani še vedno ne vedo, ali se bodo morali za stalno preseliti. Pristojne državne ustanove se pri iskanju rešitev obotavljajo in tako le še stopnjujejo negotovost in stisko ljudi.« »Predvidoma še letos bomo začeli prenavljati zdravstveni dom. Stavbo bomo energetsko prenovili in uredili zunanje dvigalo, s čimer bomo zagotovili lažji dostop osebam z invalidnostjo.« Župan Anton Špeh je županovanje prevzel leta 2018. (Foto: Andraž Purg) Pogled na novo obvoznico (Foto: arhiv občine) PRAZNIČNO Z OBČINO GORNJI GRAD Novi TEDNIK št. 26 27. 6. 2024  COLOR CMYK stran 33 33 Št. 26, 27. junij 2024 NA PRAZNIČNEM OBISKU 041 311 919 dejanjazbec3005@gmail.com V senci največje slovenske cerkve, vsaj po površini, je znana gornjegrajska gostilna Pri Jošku, kjer že več kot pol stoletja za domače in tuje goste skrbi Irena Tir- šek. Pri delu v gostilni je sicer pomagala že pred letom 1970, ko je končala izobraževanje v celjski gostinski šoli. Svojim staršem je, kolikor je zmogla, pomagala tudi kot deklica. Irena Tiršek je skromna gostinka, ki z veseljem priskoči na pomoč vsem, ki jo potrebujejo. Zato je tudi letošnja prejemnica zlatega grba Občine Gornji Grad. Zanj jo je predlagal kar župan Anton Špeh. JANŽE FRIC »Gostinec mora marsikaj znati. To delo ni le to, da odpreš pivo in ga postaviš pred gosta. Pomembno je, da se znaš ljudem približati in se prilagajati.« »Ko je bil predsednik Milan Kučan, je delala še moja mama Olga, ki je želela hitro pomiti po tleh, da bi prišel v čisto gostilno. A jo je malo prehitel, zato mu je morala hitro umakniti vedro. Zaradi hitrosti ga je zato skoraj polila in je moral predsednik odskočiti, da ni bil moker.« Irena Tiršek sicer večino delovnega časa preživi v ku- hinji, a če je treba, stopi tudi za točilni pult. V predlogu za zlati grb je napisal, da je Irena Tiršek znana po svojem optimizmu in solidarnosti ter že leta po- maga vsem društvom in posa- meznikom tako z donacijami kot s posojanjem inventarja ali pri pripravi gostinskih storitev ob vseh dneh in urah. Pravi, da Irena prostega dne ne pozna. Zato tudi ne preseneča, da so se Pri Jošku ustavili tudi številni slovenski politiki, med njimi tudi prvi predsednik države Milan Kučan tik po osamosvo- jitvi. »Takrat je delala še moja mama Olga, ki je želela hitro pomiti po tleh, da bi predse- dnik prišel v čisto gostilno. A jo je malo prehitel, zato mu je morala hitro umakniti vedro. Zaradi hitrosti ga je zato skoraj polila in je moral predsednik odskočiti, da ni bil moker,« se v smehu spominja gornjegrajska gostilničarka. Tudi gornjegraj- ski župan je pogost gost Pri Jo- šku. V gostilno na Attemsovem trgu večkrat pripelje poslovne partnerje. »Mislim sicer, da pra- vično razdeli svoje obiske tudi med druge gostince v Gornjem Gradu, gostov v občini ne pri- pelje le k nam,« pravi Tirškova. Gostje z vsega sveta Gostilna Pri Jošku je že zelo dolgo del Gornjega Grada. Na mestu, kjer stoji danes, je bila njena predhodnica že pred sko- raj pol tisočletja. Ta sicer ni bila v lasti Irenine družine. Štiglici, kot se je Irena pisala pred poro- ko, so njeni lastniki »le« zadnjih sto let. Približno polovico tega časa v gostilni dela tudi Irena. Njen dan se začne že pred zoro, vstaja namreč ob pol petih, naj- demo jo v glavnem v kuhinji, a če se pojavi potreba, poprime tudi za druga dela. V svoji več kot pol stoletja dolgi karieri je Irena Tiršek Pri Jošku gostila ljudi z vsega sveta, najdaljšo pot je prepo- toval gost iz Japonske. »Ko so ga pripeljali čez Črnivec, ko se pogled odpre na našo dolino, so se morali ustaviti, saj ga je lepota popolnoma prevzela.« Gostinka pravi, da se premalo zavedamo, v kako lepem delu sveta živimo, in da ga prema- lo cenimo. »Saj je drugod tudi lepo, a tam so ljudje lepo ustva- rili, pri nas pa je lepoto naredila narava. Za tujce pravi, da so zelo hvaležni gosti. Lani poleti, ko so Gornji Grad prizadele po- plave, je v vasi ob Dreti obti- čal belgijski par. Ker ni mogel najti prenočišča, ga je ponudila Irena. »Rekla sem jima, da bo- sta pri nas ostala, saj nimata druge. Celo popoldne sta nam pomagala čistiti in pospravljati. Zavihala sta rokave in bila res pridna. Naslednji dan po zaj- trku ju je moj nečak zapeljal proti Kamniku, da sta lahko nadaljevala svoje potovanje.« Včasih več pretepov, a tudi več veselja Marsikaj zanimivega zna po- vedati tudi o domačinih. »Lu- čani in Ljubenci se niso mogli prenašati. Vedno, ko so prišli skupaj, so se stepli. Enkrat so začeli eni, drugič drugi.« Tudi s tem se je morala zna- ti soočiti in rešiti spore, ki so nastali med gosti. Tako je bilo Pri Jošku pred leti, danes so pretepi preteklost. »Vsak pravi gostinec mora znati posredo- vati med sprtimi gosti in strasti pomiriti, jih obrniti na dobro. Naslednji dan, ko so se sprti ponovno srečali, so bili spet prijatelji,« pripoveduje Irena in dodaja, da so bili nekoč bolj spontani časi. »Večkrat se je zgodilo, da je kakšen gost raztegnil meh harmonike, dru- gi so zapeli. Če je bila družba prava, so tudi zaplesali. Ljudje so radi peli in plesali, veliko smo se smejali v naši gostilni.« Šefica kuhinje Za Ireno je sedaj že vrsto let dela v gostinstvu. A elana ji kljub temu ne primanjku- je. »Dokler bom lahko, bom z veseljem delala. Marsikdo, ki je mojih let ali celo mlajši, ne more več, zato sem vesela, da še lahko delam. Najhuje bi bilo, če bi se morala usesti v en kot in čakati. Takrat življenje ne bi več imelo smisla. Zato še naprej rada delam v gostilni.« Kot prava šefi ca kuhinje nima najljubše jedi, niti pri kuhanju niti pri jedi. »Vse je do- bro. Včasih je sicer odvisno od dneva, a predvsem je to, kaj ku- ham, odvisno od gostov.« Rada kuha sezonsko hrano. Pravi, da je takšna tudi najbolj zdrava in najboljša, zato je tudi Pri Jošku ponudba sezonska. Trenutno lahko na krožniku najdemo na primer mlado zelenjavo. »Gostinec mora marsikaj znati. To delo ni le to, da od- preš pivo in ga postaviš pred gosta. Pomembno je, da se znaš ljudem približati in se prilagajati,« še doda in še v isti sapi nadaljuje, da je v gostilni čisto druga »štimunga«, če je gostinec pravi. Foto: Nik Jarh Za Ireno je sedaj že vrsto let dela v gostinstvu. A elana ji kljub temu ne primanjkuje. Dobra volja jo spremlja na delu. Zlati grb Občine Gornji Grad dobi Irena Tiršek Več kot pol stoletja skrbi, da Gornjegrajci niso lačni Novi TEDNIK št. 26 27. 6. 2024  COLOR CMYK stran 33 33 Št. 26, 27. junij 2024 NA PRAZNIČNEM OBISKU 041 311 919 dejanjazbec3005@gmail.com V senci največje slovenske cerkve, vsaj po površini, je znana gornjegrajska gostilna Pri Jošku, kjer že več kot pol stoletja za domače in tuje goste skrbi Irena Tir- šek. Pri delu v gostilni je sicer pomagala že pred letom 1970, ko je končala izobraževanje v celjski gostinski šoli. Svojim staršem je, kolikor je zmogla, pomagala tudi kot deklica. Irena Tiršek je skromna gostinka, ki z veseljem priskoči na pomoč vsem, ki jo potrebujejo. Zato je tudi letošnja prejemnica zlatega grba Občine Gornji Grad. Zanj jo je predlagal kar župan Anton Špeh. JANŽE FRIC »Gostinec mora marsikaj znati. To delo ni le to, da odpreš pivo in ga postaviš pred gosta. Pomembno je, da se znaš ljudem približati in se prilagajati.« »Ko je bil predsednik Milan Kučan, je delala še moja mama Olga, ki je želela hitro pomiti po tleh, da bi prišel v čisto gostilno. A jo je malo prehitel, zato mu je morala hitro umakniti vedro. Zaradi hitrosti ga je zato skoraj polila in je moral predsednik odskočiti, da ni bil moker.« Irena Tiršek sicer večino delovnega časa preživi v ku- hinji, a če je treba, stopi tudi za točilni pult. V predlogu za zlati grb je napisal, da je Irena Tiršek znana po svojem optimizmu in solidarnosti ter že leta po- maga vsem društvom in posa- meznikom tako z donacijami kot s posojanjem inventarja ali pri pripravi gostinskih storitev ob vseh dneh in urah. Pravi, da Irena prostega dne ne pozna. Zato tudi ne preseneča, da so se Pri Jošku ustavili tudi številni slovenski politiki, med njimi tudi prvi predsednik države Milan Kučan tik po osamosvo- jitvi. »Takrat je delala še moja mama Olga, ki je želela hitro pomiti po tleh, da bi predse- dnik prišel v čisto gostilno. A jo je malo prehitel, zato mu je morala hitro umakniti vedro. Zaradi hitrosti ga je zato skoraj polila in je moral predsednik odskočiti, da ni bil moker,« se v smehu spominja gornjegrajska gostilničarka. Tudi gornjegraj- ski župan je pogost gost Pri Jo- šku. V gostilno na Attemsovem trgu večkrat pripelje poslovne partnerje. »Mislim sicer, da pra- vično razdeli svoje obiske tudi med druge gostince v Gornjem Gradu, gostov v občini ne pri- pelje le k nam,« pravi Tirškova. Gostje z vsega sveta Gostilna Pri Jošku je že zelo dolgo del Gornjega Grada. Na mestu, kjer stoji danes, je bila njena predhodnica že pred sko- raj pol tisočletja. Ta sicer ni bila v lasti Irenine družine. Štiglici, kot se je Irena pisala pred poro- ko, so njeni lastniki »le« zadnjih sto let. Približno polovico tega časa v gostilni dela tudi Irena. Njen dan se začne že pred zoro, vstaja namreč ob pol petih, naj- demo jo v glavnem v kuhinji, a če se pojavi potreba, poprime tudi za druga dela. V svoji več kot pol stoletja dolgi karieri je Irena Tiršek Pri Jošku gostila ljudi z vsega sveta, najdaljšo pot je prepo- toval gost iz Japonske. »Ko so ga pripeljali čez Črnivec, ko se pogled odpre na našo dolino, so se morali ustaviti, saj ga je lepota popolnoma prevzela.« Gostinka pravi, da se premalo zavedamo, v kako lepem delu sveta živimo, in da ga prema- lo cenimo. »Saj je drugod tudi lepo, a tam so ljudje lepo ustva- rili, pri nas pa je lepoto naredila narava. Za tujce pravi, da so zelo hvaležni gosti. Lani poleti, ko so Gornji Grad prizadele po- plave, je v vasi ob Dreti obti- čal belgijski par. Ker ni mogel najti prenočišča, ga je ponudila Irena. »Rekla sem jima, da bo- sta pri nas ostala, saj nimata druge. Celo popoldne sta nam pomagala čistiti in pospravljati. Zavihala sta rokave in bila res pridna. Naslednji dan po zaj- trku ju je moj nečak zapeljal proti Kamniku, da sta lahko nadaljevala svoje potovanje.« Včasih več pretepov, a tudi več veselja Marsikaj zanimivega zna po- vedati tudi o domačinih. »Lu- čani in Ljubenci se niso mogli prenašati. Vedno, ko so prišli skupaj, so se stepli. Enkrat so začeli eni, drugič drugi.« Tudi s tem se je morala zna- ti soočiti in rešiti spore, ki so nastali med gosti. Tako je bilo Pri Jošku pred leti, danes so pretepi preteklost. »Vsak pravi gostinec mora znati posredo- vati med sprtimi gosti in strasti pomiriti, jih obrniti na dobro. Naslednji dan, ko so se sprti ponovno srečali, so bili spet prijatelji,« pripoveduje Irena in dodaja, da so bili nekoč bolj spontani časi. »Večkrat se je zgodilo, da je kakšen gost raztegnil meh harmonike, dru- gi so zapeli. Če je bila družba prava, so tudi zaplesali. Ljudje so radi peli in plesali, veliko smo se smejali v naši gostilni.« Šefica kuhinje Za Ireno je sedaj že vrsto let dela v gostinstvu. A elana ji kljub temu ne primanjku- je. »Dokler bom lahko, bom z veseljem delala. Marsikdo, ki je mojih let ali celo mlajši, ne more več, zato sem vesela, da še lahko delam. Najhuje bi bilo, če bi se morala usesti v en kot in čakati. Takrat življenje ne bi več imelo smisla. Zato še naprej rada delam v gostilni.« Kot prava šefi ca kuhinje nima najljubše jedi, niti pri kuhanju niti pri jedi. »Vse je do- bro. Včasih je sicer odvisno od dneva, a predvsem je to, kaj ku- ham, odvisno od gostov.« Rada kuha sezonsko hrano. Pravi, da je takšna tudi najbolj zdrava in najboljša, zato je tudi Pri Jošku ponudba sezonska. Trenutno lahko na krožniku najdemo na primer mlado zelenjavo. »Gostinec mora marsikaj znati. To delo ni le to, da od- preš pivo in ga postaviš pred gosta. Pomembno je, da se znaš ljudem približati in se prilagajati,« še doda in še v isti sapi nadaljuje, da je v gostilni čisto druga »štimunga«, če je gostinec pravi. Foto: Nik Jarh Za Ireno je sedaj že vrsto let dela v gostinstvu. A elana ji kljub temu ne primanjkuje. Dobra volja jo spremlja na delu. Zlati grb Občine Gornji Grad dobi Irena Tiršek Več kot pol stoletja skrbi, da Gornjegrajci niso lačni Novi TEDNIK št. 26 27. 6. 2024  COLOR CMYK stran 34 34 Št. 26, 27. junij 2024 BRALCI POROČEVALCI Navdušili z mojstrskimi izvedbami in izjemnimi solisti Obiskali smo Novi tednik in Radio Celje Najboljši učenci pri županu V sredo, 12. junija, smo učen- ci OŠ Vojnik, ki obiskujemo iz- birni predmet šolsko novinar- stvo, obiskali medijsko hišo Novi tednik in Radio Celje. Ob predstavitvi tako Novega tedni- ka kot Radia Celje smo se zelo zabavali. Spoznali smo urednike, mo- deratorja in druge zaposlene … Tisti, ki smo želeli, smo se lahko preizkusili tudi v vlogi »radijca« in ugotovili, da je to v resnici malo drugače, kot se sliši v avtomobi- lu. Ugotovili smo tudi, da morajo novinarji postoriti veliko stvari, preden časopis dobimo v roke. Obisk nam bo ostal v lepem spominu, hkrati pa smo se v medijski hiši tudi veliko naučili, kar bomo s pridom uporabili pri nastajanju našega šolskega sple- tnega časopisa Vojčnik. LANA BIKOVŠEK, TJAŠA RAZGORŠEK Župan Janko Kos je na- gradil učence, ki so skozi vsa leta šolanja na osnovni šoli dosegli učni uspeh 4,50 ali več v vsakem razredu od 3. do vključno 9. razreda. Pri II. OŠ Žalec so nagra- jeni učenci, ki so odličen uspeh dosegli v 9. razredu, pri Waldorfski šoli Savinja Žalec učenci, ki so odličen uspeh dosegli od 7. do 9. razreda, saj v predhodnih razredih nimajo ocen. Žu- pan je sprejem zanje pri- pravil 18. junija v Domu II. slovenskega tabora Žalec. Sprejem so popestrili mla- dinski pevski zbor OŠ Šem- peter v Savinjski dolini z zbo- rovodkinjo Katjo Florjančič (njegovi člani so prejemniki zlatega priznanja na leto- šnjem državnem tekmovanju mladinskih pevskih zborov), skupina Šansonet in starejša plesna skupina OŠ Petrovče z mentorico Maja Bubik Po- lovšak (njeni člani so držav- ni prvaki v kategoriji plesnih produkcij v okviru letošnjega Šolskega plesnega festivala). V šolskem letu 2023/2024 je v osnovnih šolah v občini Žalec skupaj 57 odličnjakov iz šestih osnovnih šol. I. OŠ Žalec ima 19 odličnjakov, II. OŠ Žalec tri odličnjake, OŠ Griže 11 odličnjakov, OŠ Petrovče 10 odličnjakov, OŠ Šempeter 4 odličnjake in Waldorfska šola Žalec 10 odličnjakov. Župan jim je podaril set na- livnika in kemičnega svinč- nika z gravuro imena in pri- imka odličnjaka. Ob tem so prejeli še priznanje župana za odličen uspeh v vseh letih osnovne šole ter čokolado in bon za sladoled, da bodo po- čitnice bolj sladke in sveže. Poleg odličnjakov je župan na sprejem povabil tudi vse dobitnike zlatih ali srebrnih priznanj z državnih tekmo- vanj v znanju od 7. do 9. ra- zreda. Zlata ali srebrna pri- znanja z državnih tekmovanj v znanju je osvojilo skupaj 33 učencev, in sicer: I. OŠ Žalec 10 učencev, OŠ Griže 4, OŠ Petrovče 9, OŠ Šempeter 8 in Waldorfska šola 2 učen- ca. Tudi te učence je župan obdaril, in sicer z dežnikom v etuiju s potiskanim grbom Občine Žalec ter čokolado in z bonom za sladoled. Pohvalo župana za doseže- ne uspehe učenk in učencev v šolskem letu 2023/2024 pa so prejeli še razredniki 9. razredov, mentorji, katerih učenci so dosegli zlato ali srebrno priznanje s tekmo- vanj v znanju, pomočnice ravnateljic oziroma ravnate- lja ter ravnateljice in ravna- telja osnovnih šol. TT Glasbena šola Celje je navdušila z izjemnim kon- certom. Pod taktirko Suzane Hebar Čamer je na odru zaživel ki- tarski orkester, ki je s svojo mojstrsko izvedbo in odličnimi interpretacijami popeljal ob- činstvo skozi glasbeno popo- tovanje. Dirigentka je s skrbno izbranim programom orkester združila v harmonično celoto in navdušila občinstvo. Posebno doživetje je pred- stavljal tudi nastop malega godalnega orkestra, ki ga že od samega začetka vodi Petra Arlati Kovačič. Orkester je pod njenim vodstvom zaigral s tako dovršenostjo in strastjo, da so se obiskovalci potopili v globi- ne glasbene umetnosti. Petra Arlati Kovačič je s svojim do- vršenim dirigiranjem orkestru vdihnila življenje, ki se je pre- livalo v vsako noto in melodijo. dokazala, da vzgaja vrhun- ske glasbenike, ki s svojimi talenti in predanostjo glas- bi bogatijo kulturno življe- nje našega mesta, kar so ob koncu koncerta kot posebno presenečenje Glasbeni šoli Celje in vsem sodelavcem z zahvalo potrdili tudi starši mladih glasbenikov. Dogo- dek je bil nepozabna glasbe- na izkušnja, ki bo še dolgo odmevala v srcih vseh, ki so imeli priložnost doživeti ta izjemen večer. ML 43. Cicibaniada Športno društvo Gaberje Celje je v četrtek, 30. maja, pripravilo tradicionalno športno prireditev za naj- mlajše iz otroških vrtcev in drugih športnih društev, kjer so se najmlajši pomerili v spretnostnem poligonu. Cicibaniado, tradicionalno športno prireditev za naj- mlajše iz otroških vrtcev in športnih društev, v Športnem društvu Gaberje Celje pripra- vijo vedno ob zaključku maja in ima svoje korenine v gim- nastičnih mnogobojih, ki so jih v preteklosti pripravljali na prostem ob nekdanjem dnevu mladosti. Zadnjih 29 let jo izvajajo v okviru akcije Veter v laseh, s športom proti zasvojenosti, ki jo koordinira Športna unija Slovenije. Njen osnovni namen je otroke že v rosni mladosti navaditi in nav- dušiti za športne aktivnosti. To akcijo v Športnem društvu Gaberje Celje uspešno zdru- žujejo pod svojim znakom kakovosti Zdravo društvo. Obenem predstavlja, zaklju- ček celostnega programa športne vadbe za najmlajše, ki je v njihovem častitljivem nekdanjem sokolskem domu iz leta 1908 vsak četrtek med 17 . in 18. uro. Vzdušje pri tem, ko so se najmlajši pomerili v spretnostnem poligonu, v ka- terem so bili vsi zmagovalci, je bilo seveda izjemno doživeto. S svojim bučnim spodbuja- njem številnih staršev, vzgo- jiteljev in drugih obiskovalcev, ki so zasedli vse razpoložljive prostore v telovadnici in na balkonu, so tako Cicibaniadi »pridjali« pravi športni pridih. Kljub dežju tik pred pričet- kom se je letošnje prireditve udeležilo 12 ekip s 113 malč- ki. Prizadevni organizatorji Športnega društva Gaberje z legendarnim predsednikom karate. Vse te dejavnosti bodo ponovno zaživele jeseni, po poletnih počitnicah, ko name- ravajo v celoti aktivirati tudi vse bolj priljubljeni štrbunk oziroma izvirno »corn hole«. Poletni čas bodo izkoristili za vzdrževalna dela zgradbe in zunanjih igrišč. Pred nedavnim je Športno društvo Gaberje imelo tudi programski volilni občni zbor, na katerem so vodstvo društva ponovno zaupali Me- todu Trebičniku, podelili pa so tudi naziv častnega član- stva, ki ga je prejela dolgole- tna in neumorna športna de- lavka in tajnica društva Irena Naglav. ŽIVKO BEŠKOVNIK Metodom Trebičnikom so bili zadovoljni tako z letošnjo izvedbo kot udeležbo. Vsi malčki pa so prejeli spominsko medaljo okrog vratu ter malico in darilno vrečko, ki so jo na- polnili sponzorji. Športno društvo Gaberje na- daljuje ne samo tradicijo nek- danjega Sokola, temveč tudi 70 let športne tradicije nekdanje- ga Telovadnega društva Parti- zan, kateri je bila posvečena tudi velika panojska razstava na Krekovem trgu, ki so jo pripravili z Muzejem novejše zgodovine Celje. Ta bo z no- vim letom ponovno na ogled v celjskem City centru. Cicibaniada pa je le ena od programskih akcij pri Špor- tnem društvu Gaberje Celje, le-teh in celoletnih programov je kar nekaj. Poleg že omenje- ne športne vadbe za najmlaj- še izvajajo še tako imenovano vadbo za dušo za najstarejše, pilates za dame in vrsto rekre- ativnih dejavnosti, kot so od- bojka, badminton, košarka, Koncert pa ni bil poseben le zaradi izjemnih orkestrov, temveč tudi zaradi solistov, ki so se predstavili ob njunem boku. Ob kitarskem orkestru sta se predstavila mlada ki- tarista na električnih kitarah Jakob Kaučič in Tevž Klinc ter pevci pevskega oddelka pod mentorstvom Davorja Mikulića, ki so zapeli zna- menito Beatlesovo Imagine. Z malim godalnim orkestrom sta nastopila Lukas Mastnak na trobenti (mentor Aljoša Jurkošek) in Luka Mlakar na rogu (mentor Timotej Šnofl). S svojimi odličnimi izvedba- mi sta navdušila občinstvo. Suzana Hebar Čamer in Ser- gej Čamer sta s svojo kitar- sko mojstrovino dodala še en nepozaben trenutek večera, odličen pa je bil tudi nastop Urha Feldina (mentor Davor Mikulić), ki nas je s svojim nastopom odpeljal v svet mu- zikala. Večer je bil prežet z glasbe- no odličnostjo, ki je obisko- valce popeljala skozi pester repertoar, od klasičnih skladb do sodobnejših melodij. Vsak trenutek koncerta je bil izpe- ljan z vrhunsko natančnostjo in strastjo, kar je občinstvo nagradilo z bučnimi aplavzi. Glasbena šola Celje je s tem koncertom ponovno Novi TEDNIK št. 26 27. 6. 2024  COLOR CMYK stran 34 34 Št. 26, 27. junij 2024 BRALCI POROČEVALCI Navdušili z mojstrskimi izvedbami in izjemnimi solisti Obiskali smo Novi tednik in Radio Celje Najboljši učenci pri županu V sredo, 12. junija, smo učen- ci OŠ Vojnik, ki obiskujemo iz- birni predmet šolsko novinar- stvo, obiskali medijsko hišo Novi tednik in Radio Celje. Ob predstavitvi tako Novega tedni- ka kot Radia Celje smo se zelo zabavali. Spoznali smo urednike, mo- deratorja in druge zaposlene … Tisti, ki smo želeli, smo se lahko preizkusili tudi v vlogi »radijca« in ugotovili, da je to v resnici malo drugače, kot se sliši v avtomobi- lu. Ugotovili smo tudi, da morajo novinarji postoriti veliko stvari, preden časopis dobimo v roke. Obisk nam bo ostal v lepem spominu, hkrati pa smo se v medijski hiši tudi veliko naučili, kar bomo s pridom uporabili pri nastajanju našega šolskega sple- tnega časopisa Vojčnik. LANA BIKOVŠEK, TJAŠA RAZGORŠEK Župan Janko Kos je na- gradil učence, ki so skozi vsa leta šolanja na osnovni šoli dosegli učni uspeh 4,50 ali več v vsakem razredu od 3. do vključno 9. razreda. Pri II. OŠ Žalec so nagra- jeni učenci, ki so odličen uspeh dosegli v 9. razredu, pri Waldorfski šoli Savinja Žalec učenci, ki so odličen uspeh dosegli od 7. do 9. razreda, saj v predhodnih razredih nimajo ocen. Žu- pan je sprejem zanje pri- pravil 18. junija v Domu II. slovenskega tabora Žalec. Sprejem so popestrili mla- dinski pevski zbor OŠ Šem- peter v Savinjski dolini z zbo- rovodkinjo Katjo Florjančič (njegovi člani so prejemniki zlatega priznanja na leto- šnjem državnem tekmovanju mladinskih pevskih zborov), skupina Šansonet in starejša plesna skupina OŠ Petrovče z mentorico Maja Bubik Po- lovšak (njeni člani so držav- ni prvaki v kategoriji plesnih produkcij v okviru letošnjega Šolskega plesnega festivala). V šolskem letu 2023/2024 je v osnovnih šolah v občini Žalec skupaj 57 odličnjakov iz šestih osnovnih šol. I. OŠ Žalec ima 19 odličnjakov, II. OŠ Žalec tri odličnjake, OŠ Griže 11 odličnjakov, OŠ Petrovče 10 odličnjakov, OŠ Šempeter 4 odličnjake in Waldorfska šola Žalec 10 odličnjakov. Župan jim je podaril set na- livnika in kemičnega svinč- nika z gravuro imena in pri- imka odličnjaka. Ob tem so prejeli še priznanje župana za odličen uspeh v vseh letih osnovne šole ter čokolado in bon za sladoled, da bodo po- čitnice bolj sladke in sveže. Poleg odličnjakov je župan na sprejem povabil tudi vse dobitnike zlatih ali srebrnih priznanj z državnih tekmo- vanj v znanju od 7. do 9. ra- zreda. Zlata ali srebrna pri- znanja z državnih tekmovanj v znanju je osvojilo skupaj 33 učencev, in sicer: I. OŠ Žalec 10 učencev, OŠ Griže 4, OŠ Petrovče 9, OŠ Šempeter 8 in Waldorfska šola 2 učen- ca. Tudi te učence je župan obdaril, in sicer z dežnikom v etuiju s potiskanim grbom Občine Žalec ter čokolado in z bonom za sladoled. Pohvalo župana za doseže- ne uspehe učenk in učencev v šolskem letu 2023/2024 pa so prejeli še razredniki 9. razredov, mentorji, katerih učenci so dosegli zlato ali srebrno priznanje s tekmo- vanj v znanju, pomočnice ravnateljic oziroma ravnate- lja ter ravnateljice in ravna- telja osnovnih šol. TT Glasbena šola Celje je navdušila z izjemnim kon- certom. Pod taktirko Suzane Hebar Čamer je na odru zaživel ki- tarski orkester, ki je s svojo mojstrsko izvedbo in odličnimi interpretacijami popeljal ob- činstvo skozi glasbeno popo- tovanje. Dirigentka je s skrbno izbranim programom orkester združila v harmonično celoto in navdušila občinstvo. Posebno doživetje je pred- stavljal tudi nastop malega godalnega orkestra, ki ga že od samega začetka vodi Petra Arlati Kovačič. Orkester je pod njenim vodstvom zaigral s tako dovršenostjo in strastjo, da so se obiskovalci potopili v globi- ne glasbene umetnosti. Petra Arlati Kovačič je s svojim do- vršenim dirigiranjem orkestru vdihnila življenje, ki se je pre- livalo v vsako noto in melodijo. dokazala, da vzgaja vrhun- ske glasbenike, ki s svojimi talenti in predanostjo glas- bi bogatijo kulturno življe- nje našega mesta, kar so ob koncu koncerta kot posebno presenečenje Glasbeni šoli Celje in vsem sodelavcem z zahvalo potrdili tudi starši mladih glasbenikov. Dogo- dek je bil nepozabna glasbe- na izkušnja, ki bo še dolgo odmevala v srcih vseh, ki so imeli priložnost doživeti ta izjemen večer. ML 43. Cicibaniada Športno društvo Gaberje Celje je v četrtek, 30. maja, pripravilo tradicionalno športno prireditev za naj- mlajše iz otroških vrtcev in drugih športnih društev, kjer so se najmlajši pomerili v spretnostnem poligonu. Cicibaniado, tradicionalno športno prireditev za naj- mlajše iz otroških vrtcev in športnih društev, v Športnem društvu Gaberje Celje pripra- vijo vedno ob zaključku maja in ima svoje korenine v gim- nastičnih mnogobojih, ki so jih v preteklosti pripravljali na prostem ob nekdanjem dnevu mladosti. Zadnjih 29 let jo izvajajo v okviru akcije Veter v laseh, s športom proti zasvojenosti, ki jo koordinira Športna unija Slovenije. Njen osnovni namen je otroke že v rosni mladosti navaditi in nav- dušiti za športne aktivnosti. To akcijo v Športnem društvu Gaberje Celje uspešno zdru- žujejo pod svojim znakom kakovosti Zdravo društvo. Obenem predstavlja, zaklju- ček celostnega programa športne vadbe za najmlajše, ki je v njihovem častitljivem nekdanjem sokolskem domu iz leta 1908 vsak četrtek med 17 . in 18. uro. Vzdušje pri tem, ko so se najmlajši pomerili v spretnostnem poligonu, v ka- terem so bili vsi zmagovalci, je bilo seveda izjemno doživeto. S svojim bučnim spodbuja- njem številnih staršev, vzgo- jiteljev in drugih obiskovalcev, ki so zasedli vse razpoložljive prostore v telovadnici in na balkonu, so tako Cicibaniadi »pridjali« pravi športni pridih. Kljub dežju tik pred pričet- kom se je letošnje prireditve udeležilo 12 ekip s 113 malč- ki. Prizadevni organizatorji Športnega društva Gaberje z legendarnim predsednikom karate. Vse te dejavnosti bodo ponovno zaživele jeseni, po poletnih počitnicah, ko name- ravajo v celoti aktivirati tudi vse bolj priljubljeni štrbunk oziroma izvirno »corn hole«. Poletni čas bodo izkoristili za vzdrževalna dela zgradbe in zunanjih igrišč. Pred nedavnim je Športno društvo Gaberje imelo tudi programski volilni občni zbor, na katerem so vodstvo društva ponovno zaupali Me- todu Trebičniku, podelili pa so tudi naziv častnega član- stva, ki ga je prejela dolgole- tna in neumorna športna de- lavka in tajnica društva Irena Naglav. ŽIVKO BEŠKOVNIK Metodom Trebičnikom so bili zadovoljni tako z letošnjo izvedbo kot udeležbo. Vsi malčki pa so prejeli spominsko medaljo okrog vratu ter malico in darilno vrečko, ki so jo na- polnili sponzorji. Športno društvo Gaberje na- daljuje ne samo tradicijo nek- danjega Sokola, temveč tudi 70 let športne tradicije nekdanje- ga Telovadnega društva Parti- zan, kateri je bila posvečena tudi velika panojska razstava na Krekovem trgu, ki so jo pripravili z Muzejem novejše zgodovine Celje. Ta bo z no- vim letom ponovno na ogled v celjskem City centru. Cicibaniada pa je le ena od programskih akcij pri Špor- tnem društvu Gaberje Celje, le-teh in celoletnih programov je kar nekaj. Poleg že omenje- ne športne vadbe za najmlaj- še izvajajo še tako imenovano vadbo za dušo za najstarejše, pilates za dame in vrsto rekre- ativnih dejavnosti, kot so od- bojka, badminton, košarka, Koncert pa ni bil poseben le zaradi izjemnih orkestrov, temveč tudi zaradi solistov, ki so se predstavili ob njunem boku. Ob kitarskem orkestru sta se predstavila mlada ki- tarista na električnih kitarah Jakob Kaučič in Tevž Klinc ter pevci pevskega oddelka pod mentorstvom Davorja Mikulića, ki so zapeli zna- menito Beatlesovo Imagine. Z malim godalnim orkestrom sta nastopila Lukas Mastnak na trobenti (mentor Aljoša Jurkošek) in Luka Mlakar na rogu (mentor Timotej Šnofl). S svojimi odličnimi izvedba- mi sta navdušila občinstvo. Suzana Hebar Čamer in Ser- gej Čamer sta s svojo kitar- sko mojstrovino dodala še en nepozaben trenutek večera, odličen pa je bil tudi nastop Urha Feldina (mentor Davor Mikulić), ki nas je s svojim nastopom odpeljal v svet mu- zikala. Večer je bil prežet z glasbe- no odličnostjo, ki je obisko- valce popeljala skozi pester repertoar, od klasičnih skladb do sodobnejših melodij. Vsak trenutek koncerta je bil izpe- ljan z vrhunsko natančnostjo in strastjo, kar je občinstvo nagradilo z bučnimi aplavzi. Glasbena šola Celje je s tem koncertom ponovno Novi TEDNIK št. 26 27. 6. 2024  COLOR CMYK stran 35 35 Št. 26, 27. junij 2024 BRALCI POROČEVALCI Spomini na dobre znance Vsakoletni majski izlet je postal že tradicija in dogodivščina, ki se je mnogi stanovalci Pegazovega doma iz Rogaške Slatine zelo razveselijo. Tokrat smo se z avtobusom odpe- ljali v Žalec, kjer smo si z zanimanjem ogledali ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva. Po ozemlju zelenega zlata Sprehodili smo se skozi mu- zej in si ogledali tudi stare pripomočke, ki so jih v pre- teklosti uporabljali za obde- lavo hmeljevih polj in pride- lavo piva. Po ogledu muzeja smo se sprehodili do fontane piva Zeleno zlato, ki je prva in edina tovrstna fontana na svetu. Obratuje od leta 2016. Arhitektura fontane simboli- zira hmeljsko kobulo, ki se izraža v dveh polkrogih oz. fontanah, eni pivski in drugi vodni. Polkrogi so oblečeni v bakreno čipko, ki simboli- zira peno na pivu. Posedeli smo v senci dreves in okušali različna hladna piva, izdela- na izključno iz slovenskega hmelja in pridelana v lokal- nih pivovarnah. Stanovalci so se kar težko odločili, ka- tera vrsta izbranega piva je brbončicam najbolj prijala. Za konec nas je pot peljala v kraj Pernovo pri Žalcu, kjer so nas v Domu Nine Pokorn Grmovje pričakali z okusnim kosilom. Vzdušje je popestri- la prostovoljka Jelka, ki je zaigrala na harmoniko in s tem poskrbela za veselje in dobro voljo, ki je med stano- valci nikoli ne zmanjka. ANICA VREŽE Je že tako, da nekatere stvari tako ali drugače zaznamujejo nekoga ali nekaj. Če že ne za večne čase, pa vsaj za dovolj dolgo, da je vredno spomina. Takšna sta nedvomno dogod- ka, ki sta dala pomemben pe- čat ožji in širši okolici Celja. Pred 70 leti, leta 1954, je za- čel redno oddajati Radio Celje. Sočasno, no, le nekaj mesecev pozneje, se mu je ob boku pojavil Celjski instrumental- ni kvintet, pozneje ansambel Dobri znanci s pevcema Mar- janom Roblekom in Brankom Dobravcem. No, ni se kar zna- šel tam, ampak sta ga ustano- vila profesionalna glasbenika Ciril Vertačnik in Zoran Ko- vač. Kmalu je prerasel lokal- ne okvire in postal priljubljen doma ter po svetu, med rojaki v tujini in zamejstvu. Zelo od- mevna je bila enomesečna tur- neja po Evropi leta 1960. V Hil- versumu na Nizozemskem, v glavnem studiu Philipsa, smo posneli prvo ploščo. Igrali smo tudi v Bruslju in smo bili prvi promotorji Slovenije, če smo malo neskromni. Začetki so bili – še posebej za današnjo miselnost – never- jetni. Sploh niso imeli ozvo- čenja. In prevozi. Avtomobil v tistih časih, samo sanjali smo lahko o tem razkošju. Zato so ostajali samo vlaki, avtobusi, taksiji, potem so bili lambrette, vespe, kolesa, prvi sem imel avto Fiat Topolino. Bil je tro- sed, za nas že ne. Do vrha smo ga naložili s potniki in z glas- bili, skozi premično streho je visoko štrlel ročaj kontrabasa, če danes pomislim na vse to, me je strah. Kaj vse zmoreta mladost in predrznost. Nepo- zabni spomini so to. Spomini na sodelovanje srčnih mladih fantov, iskrenih prijateljev, zlasti pa glasbeno zanesenih. Spomini na čudovite ljudi, ko so te prve korake ansambla spremljali s simpatijo. Čeprav mladi in brez izkušenj smo z notranjim žarom čutili, da je naše mesto med ljudmi. In kmalu so bile dvorane nabito polne navdušenega občinstva doma in med rojaki po Evro- pi. Postali smo priljubljeni. K temu je prispevalo zlasti pred- vajanje naše glasbe po radiu, najprej Celje, Maribor, Ljublja- na. Med vsemi nas je najpogo- steje predvajal radio iz Šmarja pri Jelšah, današnji Štajerski val. Bili smo razpoznavni kot narodnozabavni ansambel. A na veselicah doma in zlasti v tujini v letoviščih naše in dal- matinske obale ter jezerih av- strijske Koroške nismo svojega repertoarja omejili le na polko in valček. Dodali smo klavir, bobne in nekatera druga glas- bila. Zaigrali smo ritme vsega sveta, da so se kresale iskre. Tudi v nočnih lokalih smo, zlasti v tujini, pustili med po- slušalci in plesalci svoj pečat. Vse skrbi, vsi strahovi, vsa ustvarjalna trema pred nasto- pi, vse to je že zdavnaj poza- bljeno. Ostali so spomini na ustvarjalni nemir. Ostale so nežne lučke spominov, ki kot cvetovi ožarjajo mejnike prete- klosti, mejnike, ki bi jih vsi, ki smo bili nekoč dobri znanci, radi, če bi bilo le mogoče, še enkrat doživeli. Če se bo izšlo, bomo pripra- vili septembra v kinu Metropol v Celju zanimivo prireditev. Ob dobrih znancih, da bo pro- gram pestrejši, bodo nastopili še številni izvajalci, celjske vo- kalno-instrumentalne skupine in solisti. Šumijo gozdovi domači so še danes v naših ušesih, val- ček Ob Savinji pa bi bil lahko neuradna celjska himna. BRANKO DOBRAVC Toplo nas je sprejela vodič- ka Jasmina in nas popeljala skozi zgodovino dejavnosti hmeljarstva in pivovarstva ter nam pojasnila vpliv de- javnosti na potek življenja v Spodnji Savinjski dolini. V kratkem igranem filmu smo izvedeli vse in še več o pridelavi zelenega zlata in izdelavi domačega piva, kar je stanovalce vrnilo tudi v njihovo mladost, ko so sami obirali hmelj. Gospod Mirko se je spominjal, kako je v 7. razredu osnovne šole sodeloval pri obiranju, ki je trajalo od jutra do večera. Ob Savinji Ni lepšega na vsem svetu, kot zame je rodni kraj. Kadar je hmelj v cvetju, zdi se mi pravi raj. Dolina ti, savinjska prijazna si mi, saj sredi tam rodno mi mesto stoji. O, Celje ti mesto moje veselo si vedno ti, kakor Savinje vode, ki mirno ob tebi šumi. Ob Savinji jaz rad posedam in gledam na Stari grad, spomine lepe obujam na dneve, ko bil sem še mlad. Prijazna mi je pesem teh tvojih voda saj zdi se mi, da poješ mi ti: najlepše je biti doma! Ansambel Dobri znanci, Celjski instrumentalni kvintet Glasba: Ciril Vertačnik, besedilo: Marjan Roblek, pojeta: Marjan Roblek in Branko Dobravc. Pod pokroviteljstvom Radia Celje ustanovljen leta 1954. Hit: Šumijo gozdovi domači, znan še danes Izgubite odvečne kilograme z infrafit tretmaji • Želena teža brez nepotrebnega truda • Strokovno vodenje in podpora • Trajni rezultati in zdrav življenjski slog • Osnovna nega obraza • Lifting obraza Velashape • Laserski lifting obraza Informacije ali rezervacije terminov: 070 385 000 / info@infrafit.si pol manj Velashape III • Odstranjevanje celulita • Zmanjševanje obsega • Izboljšanje kvalitete kože V ZGRADBI RS-BIRO ŽALEC Ulica heroja Staneta 9, Žalec Pomladite svoj videz www.infrafit.si Novi TEDNIK št. 26 27. 6. 2024  COLOR CMYK stran 36 36 Št. 26, 27. junij 2024 AKTUALNA PONUDBA Telefon: 00 000 00 00 E-pošta: xxxx.xx@xxxxx.xx PODJETJE, D.O.O. Naslov xx, xxxx Kraj logotip vsak redni servis nagradimo z brezplačno ASISTENCO PLUS le najboljše za najbližje zanesljivo skrbni Mariborska cesta 119, 3000 Celje vsak redni servis nagradimo z brezplačno le najboljše za najbližje zanesljivo skrbni ASISTENCO PLUS www.selmar.si Telefon: 03 424 40 08 E-pošta: sprejem.citroen@selmar.si MyCITROËN+ Podjetje Selmar, d. o. o., je sinonim za zanesljivost in kakovost v avtomobilskem sektorju v Sloveniji. SELMAR CITROËN: Vaš zanesljiv partner Kontakt: Tjaša Krumpak  041 478 739  tjasa.krumpak@selmar.si Andrej Veber  041 301 154  andrej.veber@selmar.si https://selmar.si/ S sedežem v Celju Selmar, d. o. o., že vrsto let zagotavlja visokokakovostne storitve prodaje in servisiranja vozil svojim strankam, kar vključuje tudi celovito ponudbo vozil znamke Citroën. Široka ponudba vozil Citroën V prodajnem salonu Selmar, d. o. o., na Mariborski cesti 119 v Celju lahko odkrijete celotno paleto vozil Citroën, ki slovijo po udobju in elegantni zasnovi. Od simpatičnega električne- ga vozila Citroën AMI do družinskega in prostornega SUV C5 Aircross, ki ponuja vrhunsko udobje za vse potnike. Modeli, kot so dinamični C3, povišan C3 Aircross, elegantni C4 in elegantni C4X in C5X, izkazujejo Citroënovo zavezo k udobju z naprednimi sedeži in s so sticiranimi vzmetenji. Pri Citroënu je udobje vedno v ospredju, zasnovano tako, da izboljša vsakdanje vožnje in daljša potovanja. Strokovno prodajno in servisno osebje Selmar, d. o. o., je vedno na voljo za svetovanje tako pri izbiri pravega vozila kot pri njegovem vzdrževanju. Prihajajoči model novi Citroën C3 Letos se ljubitelji avtomobilov lahko veselijo prihoda novega modela Citroën C3, ki bo kmalu na voljo tudi v prodajnem salonu Selmar, d. o. o. Ta kompaktni mestni avtomobil navdušuje s svo- jo praktičnostjo, sodobnim dizajnom in napredno tehnologijo. Novi Citroen C3 bo imel posodobljen dizajn z bolj izrazitimi linijami in s sodobno notranjostjo, ki bo zagotavljala še večje udobje. Opremljen bo z najnovejšo tehnologijo, vključeno z naprednimi varnostnimi sistemi, multimedijskim sistemom ter možnostmi za povezljivost. Motorna paleta bo najprej ponujala izbiro med ekonomičnim bencinskim motorjem ter prvič tudi električno različico, kar bo zadostilo potrebam širšega kroga kupcev. Pri Selmarju, d. o. o., so prepričani, da bo novi Citroën C3 po- žel veliko zanimanja med slovenskimi vozniki, saj združuje vse lastnosti, ki so za sodobnega voznika pomembne – varnost, udobje, zanesljivost in ekološko osveščenost. Akcija leta Podjetje Selmar, d. o. o., ostaja zavezano k zagotavljanju vr- hunske storitve in kakovostnih vozil svojim strankam. S svojo dolgoletno tradicijo in z izkušnjami v prodaji ter servisiranju vozil je idealen partner za vse, ki iščejo zanesljivo in kakovostno vozilo, zato vas vabimo, da se jim pridružite na ekskluzivni odprodaji zaloge vozil Citroën. Ne zamudite priložnosti za izjemne popuste in ugodnosti za izbrane modele. Na zalogi imamo široko paleto vozil, pripravljenih, da jih zapeljete domov. Zakaj izbrati nas? Velika izbira: raziščite našo bogato ponudbo vozil Citroën. Izjemni popusti: neponovljive cene samo za omejen čas. Kakovost in zanesljivost: zagotovljena kakovost uradnega proizvajalca. Kdaj in kje? Do razprodaje vozil, v avtohiši Selmar, d. o. o., na Mariborski cesti 119 v Celju vsak delavnik od 8.00 do 17.00. Posebne ugodnosti: Financiranje po meri, možnost  ksne ali variabilne obrestne mere. Možnost menjave starega vozila za novo. Ne odlašajte, zaloga se hitro manjša. Obiščite nas in si zago- tovite svojega Citroëna po izjemno ugodni ceni. Veselimo se vašega obiska! Novi TEDNIK št. 26 27. 6. 2024  COLOR CMYK stran 37 37 Št. 26, 27. junij 2024 PODLISTEK ALBUM S CELJSKEGA Gradnja ceste Štore– Svetina med letoma 1957 in 1959 www.kamra.si ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Rubriko ureja Osrednja knjižnica Celje. (1) Avgust Friderik Seebacher (1887–1940), mojster jedkanice in dokumentalist Celja Avgust Fride- rik Seebacher (1887-1940), avtoportret Sklepamo, da jo je Seebacher v času, ko naj bi na Dunaju študiral, kopiral kot študijsko nalogo. Zaradi pomanjkljive dokumentacije ne vemo za- gotovo, kje je bogatil svoje slikarsko znanje in pridobil naziv akademskega slikarja, s katerim so ga naslavljali za časa življenja in delovanja. V zadnjih letih življenja je bil bolan in je zaradi bolečin težko delal, zato je njegova ustvarjalna moč pešala. Av- gust Seebacher je umrl 19. decembra 1940 na svojem domu na Mariborski cesti 9 v Celju. O njegovi smrti so poročali v časopisih Družin- ski dnevnik, Jutro, Slovenski narod in Mariborer Zeitung. Seebacher se je le nekaj dni pred svojo smrtjo, 11. de- cembra, udeležil odprtja lastne razstave, na kateri je imel tudi slavnostni govor. Po nenadni smrti je bil pokopan na celjskem mestnem poko- pališču. Leta 2012 so njegove posmrtne ostanke kremirali in raztrosili na prostoru, na- menjenem za raztros pepela; tako njegova grob in nagrob- nik nista več ohranjena. Se nadaljuje. Gabrijela Kovačič, Pokrajinski muzej Celje Avgust Friderik Seebacher se je rodil 17 . julija 1887 materi Katarini Seebacher, roj. Mü- hlberger, in očetu Antonu Seebacherju. Zapis o njegovem rojstvu in krstu je zabeležen v krstni matični knjigi župnije svetega Danijela v Celju za leto 1887. Družina je živela v Gaber- jah, na številki 4. Mali Avgust je osnovno šolo obiskoval v Celju, zatem pa se je od od leta 1898 do 1903 šolal na celjski gimnaziji. Največ po- datkov o njegovem življenju najdemo v objavah različnih lokalnih časopisov. V Mar- burger Zeitungu je bilo leto dni po njegovi smrti med drugim objavljeno, da je delal in slikal na Dunaju pri dveh slavnih slikarjih Christianu Griepenkerlu (1839–1916) in Gustavu Klimtu (1862–1918). Najverjetneje so zaradi zapi- sanega pozneje o Seebacher- ju sklepali, da je tam tudi študiral, kar pa ni mogoče niti zavrniti niti podpreti z dokumenti. Njegovo izobra- ževanje na Dunaju trenutno posredno potrjuje le slika Sveti pogovor, ki jo je See- bacher signiral in označil za kopijo in je v zasebni lasti. CELJSKI STROP S KUL TURNOZGODOVINSKO RAZSTAVO JAVNO VODSTVO Nedel ja , 30. ju Nij 2024, ob 11.00, Stara grofija . VStop Ni Na : 5€ INFORMACIJE: WWW.POKMUZ-CE.SI MUZEJ@POKMUZ-CE.SI 03/42 80 962 031 612 618 ODPIRALNI ČAS: TOREK-NEDELJA 10.00 -18.00; PONEDELJEK, PRAZNIKI ZAPRTO. Našli ste svoj Optimum! 19 99€ na mesec PRVIH 6 MESECEV OB VEZAVI Redna cena 58,99 € 500/100 Mbit/s 170 + TV programov 5 GB do Oranžni Optimum *Akcijska ugodnost ob naročilu paketa Oranžni Optimum velja za nove naročnike T-2 ob vezavi naročniškega razmerja za 24 mesecev. Popust na osnovno naročnino paketa velja za obdobje 6 mesecev, po izteku navedenega obdobja pa se obračunava redna cena paketa po vsakokratnem veljavnem ceniku. Popusti iz različnih akcij se ne seštevajo. Akcija ne velja za poslovne uporabnike. Akcija velja do preklica. Navedene internetne hitrosti veljajo na optičnem omrežju T-2. T-2 si pridržuje pravico do zavrnitve naročila, če izvedba širokopasovnega dostopa zaradi tehničnih omejitev linije ne bo mogoča oziroma v kolikor T-2 presodi, da gre pri koriščenju posebne ugodnosti za poskus zlorabe ugodnosti za nove naročnike (npr. prenos naročniškega razmerja na drugo osebo znotraj istega gospodinjstva). Za več informacij o ponudbi obiščite eno izmed poslovalnic T-2 ali pokličite številko 064 064 064. Za ponudbo veljajo splošni pogoji, objavljeni na http:/ /www.t-2.net/splosni-pogoji-podjetja. Vse cene so v EUR in vključujejo DDV. Pridobljeno v okviru akcije zbiranja fotografij in spominov na življenje v Štorah in okolici nekoč. Izbrani del gradiva bo objavljen na portalu Kamra, v tej rubriki in na razstavi, ki bo do 1. septembra na ogled na zunanjih panojih v Športnem parku Lipa. Prispeval: Marjan Mačkošek Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje INFO: srecko.macek@knjiznica-celje.si Medijski pokrovitelj: Novi tednik Vir: www.kamra.si, Album Slovenije – osebni spomini 20. st. Novi TEDNIK št. 26 27. 6. 2024  COLOR CMYK stran 36 36 Št. 26, 27. junij 2024 AKTUALNA PONUDBA Telefon: 00 000 00 00 E-pošta: xxxx.xx@xxxxx.xx PODJETJE, D.O.O. Naslov xx, xxxx Kraj logotip vsak redni servis nagradimo z brezplačno ASISTENCO PLUS le najboljše za najbližje zanesljivo skrbni Mariborska cesta 119, 3000 Celje vsak redni servis nagradimo z brezplačno le najboljše za najbližje zanesljivo skrbni ASISTENCO PLUS www.selmar.si Telefon: 03 424 40 08 E-pošta: sprejem.citroen@selmar.si MyCITROËN+ Podjetje Selmar, d. o. o., je sinonim za zanesljivost in kakovost v avtomobilskem sektorju v Sloveniji. SELMAR CITROËN: Vaš zanesljiv partner Kontakt: Tjaša Krumpak  041 478 739  tjasa.krumpak@selmar.si Andrej Veber  041 301 154  andrej.veber@selmar.si https://selmar.si/ S sedežem v Celju Selmar, d. o. o., že vrsto let zagotavlja visokokakovostne storitve prodaje in servisiranja vozil svojim strankam, kar vključuje tudi celovito ponudbo vozil znamke Citroën. Široka ponudba vozil Citroën V prodajnem salonu Selmar, d. o. o., na Mariborski cesti 119 v Celju lahko odkrijete celotno paleto vozil Citroën, ki slovijo po udobju in elegantni zasnovi. Od simpatičnega električne- ga vozila Citroën AMI do družinskega in prostornega SUV C5 Aircross, ki ponuja vrhunsko udobje za vse potnike. Modeli, kot so dinamični C3, povišan C3 Aircross, elegantni C4 in elegantni C4X in C5X, izkazujejo Citroënovo zavezo k udobju z naprednimi sedeži in s so sticiranimi vzmetenji. Pri Citroënu je udobje vedno v ospredju, zasnovano tako, da izboljša vsakdanje vožnje in daljša potovanja. Strokovno prodajno in servisno osebje Selmar, d. o. o., je vedno na voljo za svetovanje tako pri izbiri pravega vozila kot pri njegovem vzdrževanju. Prihajajoči model novi Citroën C3 Letos se ljubitelji avtomobilov lahko veselijo prihoda novega modela Citroën C3, ki bo kmalu na voljo tudi v prodajnem salonu Selmar, d. o. o. Ta kompaktni mestni avtomobil navdušuje s svo- jo praktičnostjo, sodobnim dizajnom in napredno tehnologijo. Novi Citroen C3 bo imel posodobljen dizajn z bolj izrazitimi linijami in s sodobno notranjostjo, ki bo zagotavljala še večje udobje. Opremljen bo z najnovejšo tehnologijo, vključeno z naprednimi varnostnimi sistemi, multimedijskim sistemom ter možnostmi za povezljivost. Motorna paleta bo najprej ponujala izbiro med ekonomičnim bencinskim motorjem ter prvič tudi električno različico, kar bo zadostilo potrebam širšega kroga kupcev. Pri Selmarju, d. o. o., so prepričani, da bo novi Citroën C3 po- žel veliko zanimanja med slovenskimi vozniki, saj združuje vse lastnosti, ki so za sodobnega voznika pomembne – varnost, udobje, zanesljivost in ekološko osveščenost. Akcija leta Podjetje Selmar, d. o. o., ostaja zavezano k zagotavljanju vr- hunske storitve in kakovostnih vozil svojim strankam. S svojo dolgoletno tradicijo in z izkušnjami v prodaji ter servisiranju vozil je idealen partner za vse, ki iščejo zanesljivo in kakovostno vozilo, zato vas vabimo, da se jim pridružite na ekskluzivni odprodaji zaloge vozil Citroën. Ne zamudite priložnosti za izjemne popuste in ugodnosti za izbrane modele. Na zalogi imamo široko paleto vozil, pripravljenih, da jih zapeljete domov. Zakaj izbrati nas? Velika izbira: raziščite našo bogato ponudbo vozil Citroën. Izjemni popusti: neponovljive cene samo za omejen čas. Kakovost in zanesljivost: zagotovljena kakovost uradnega proizvajalca. Kdaj in kje? Do razprodaje vozil, v avtohiši Selmar, d. o. o., na Mariborski cesti 119 v Celju vsak delavnik od 8.00 do 17.00. Posebne ugodnosti: Financiranje po meri, možnost  ksne ali variabilne obrestne mere. Možnost menjave starega vozila za novo. Ne odlašajte, zaloga se hitro manjša. Obiščite nas in si zago- tovite svojega Citroëna po izjemno ugodni ceni. Veselimo se vašega obiska! Novi TEDNIK št. 26 27. 6. 2024  COLOR CMYK stran 37 37 Št. 26, 27. junij 2024 PODLISTEK ALBUM S CELJSKEGA Gradnja ceste Štore– Svetina med letoma 1957 in 1959 www.kamra.si ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Rubriko ureja Osrednja knjižnica Celje. (1) Avgust Friderik Seebacher (1887–1940), mojster jedkanice in dokumentalist Celja Avgust Fride- rik Seebacher (1887-1940), avtoportret Sklepamo, da jo je Seebacher v času, ko naj bi na Dunaju študiral, kopiral kot študijsko nalogo. Zaradi pomanjkljive dokumentacije ne vemo za- gotovo, kje je bogatil svoje slikarsko znanje in pridobil naziv akademskega slikarja, s katerim so ga naslavljali za časa življenja in delovanja. V zadnjih letih življenja je bil bolan in je zaradi bolečin težko delal, zato je njegova ustvarjalna moč pešala. Av- gust Seebacher je umrl 19. decembra 1940 na svojem domu na Mariborski cesti 9 v Celju. O njegovi smrti so poročali v časopisih Družin- ski dnevnik, Jutro, Slovenski narod in Mariborer Zeitung. Seebacher se je le nekaj dni pred svojo smrtjo, 11. de- cembra, udeležil odprtja lastne razstave, na kateri je imel tudi slavnostni govor. Po nenadni smrti je bil pokopan na celjskem mestnem poko- pališču. Leta 2012 so njegove posmrtne ostanke kremirali in raztrosili na prostoru, na- menjenem za raztros pepela; tako njegova grob in nagrob- nik nista več ohranjena. Se nadaljuje. Gabrijela Kovačič, Pokrajinski muzej Celje Avgust Friderik Seebacher se je rodil 17 . julija 1887 materi Katarini Seebacher, roj. Mü- hlberger, in očetu Antonu Seebacherju. Zapis o njegovem rojstvu in krstu je zabeležen v krstni matični knjigi župnije svetega Danijela v Celju za leto 1887. Družina je živela v Gaber- jah, na številki 4. Mali Avgust je osnovno šolo obiskoval v Celju, zatem pa se je od od leta 1898 do 1903 šolal na celjski gimnaziji. Največ po- datkov o njegovem življenju najdemo v objavah različnih lokalnih časopisov. V Mar- burger Zeitungu je bilo leto dni po njegovi smrti med drugim objavljeno, da je delal in slikal na Dunaju pri dveh slavnih slikarjih Christianu Griepenkerlu (1839–1916) in Gustavu Klimtu (1862–1918). Najverjetneje so zaradi zapi- sanega pozneje o Seebacher- ju sklepali, da je tam tudi študiral, kar pa ni mogoče niti zavrniti niti podpreti z dokumenti. Njegovo izobra- ževanje na Dunaju trenutno posredno potrjuje le slika Sveti pogovor, ki jo je See- bacher signiral in označil za kopijo in je v zasebni lasti. CELJSKI STROP S KUL TURNOZGODOVINSKO RAZSTAVO JAVNO VODSTVO Nedel ja , 30. ju Nij 2024, ob 11.00, Stara grofija . VStop Ni Na : 5€ INFORMACIJE: WWW.POKMUZ-CE.SI MUZEJ@POKMUZ-CE.SI 03/42 80 962 031 612 618 ODPIRALNI ČAS: TOREK-NEDELJA 10.00 -18.00; PONEDELJEK, PRAZNIKI ZAPRTO. Našli ste svoj Optimum! 19 99€ na mesec PRVIH 6 MESECEV OB VEZAVI Redna cena 58,99 € 500/100 Mbit/s 170 + TV programov 5 GB do Oranžni Optimum *Akcijska ugodnost ob naročilu paketa Oranžni Optimum velja za nove naročnike T-2 ob vezavi naročniškega razmerja za 24 mesecev. Popust na osnovno naročnino paketa velja za obdobje 6 mesecev, po izteku navedenega obdobja pa se obračunava redna cena paketa po vsakokratnem veljavnem ceniku. Popusti iz različnih akcij se ne seštevajo. Akcija ne velja za poslovne uporabnike. Akcija velja do preklica. Navedene internetne hitrosti veljajo na optičnem omrežju T-2. T-2 si pridržuje pravico do zavrnitve naročila, če izvedba širokopasovnega dostopa zaradi tehničnih omejitev linije ne bo mogoča oziroma v kolikor T-2 presodi, da gre pri koriščenju posebne ugodnosti za poskus zlorabe ugodnosti za nove naročnike (npr. prenos naročniškega razmerja na drugo osebo znotraj istega gospodinjstva). Za več informacij o ponudbi obiščite eno izmed poslovalnic T-2 ali pokličite številko 064 064 064. Za ponudbo veljajo splošni pogoji, objavljeni na http:/ /www.t-2.net/splosni-pogoji-podjetja. Vse cene so v EUR in vključujejo DDV. Pridobljeno v okviru akcije zbiranja fotografij in spominov na življenje v Štorah in okolici nekoč. Izbrani del gradiva bo objavljen na portalu Kamra, v tej rubriki in na razstavi, ki bo do 1. septembra na ogled na zunanjih panojih v Športnem parku Lipa. Prispeval: Marjan Mačkošek Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje INFO: srecko.macek@knjiznica-celje.si Medijski pokrovitelj: Novi tednik Vir: www.kamra.si, Album Slovenije – osebni spomini 20. st. Novi TEDNIK št. 26 27. 6. 2024  COLOR CMYK stran 38 38 Št. 26, 27. junij 2024 RAZVEDRILO Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na mail tajnistvo@nt-rc.si in če se bo tudi nam zdela sme- šna, jo bomo objavili. Šoping On: »Draga, ali bi šla z mano ven?« Ona: »Danes pa res ne, slabo se počutim.« On: »Res škoda. Hotel sem te peljati v šoping.« Ona: »Veš, samo šalila sem se.« On: »Veš, jaz tudi.« Bolečine Pacient potoži zdravniku: - Gospod zdravnik, moja umetna noga mi povzroča bole- čine. Zdravnik začudeno: - Kako to? - Moja žena me tepe z njo. Policijska kontrola Policist ustavi avto in pristopi k vozniku. »Kak problem?« vpraša voznik. Policaj odgovori: »Prehitro ste vozili, mi lahko date vaše vozniško dovoljenje?« Voznik: »Ja, saj bi vam ga dal, a ga nimam.« Policaj: »Nimate?« »Ja, nimam. Štirikrat so mi ga že vzeli zaradi vožnje pod vplivom alkohola.« Policist je malo šokiran in zahteva prometno dovoljenje. »Se opravičujem, ne morem vam ga dati.« Policaj vpraša: »Zakaj ne?« »Ukradel sem ta avto.« Pojasni voznik. »Avto je ukraden?« je presenečen organ. »Ja, da sem ga lahko ukradel sem moral še ubiti lastnika,« mirno pojasni voznik. »Kaj ste naredili?« ne more verjeti predstavnik zakona. »Ja, zadaj v prtljažniku je, ker ga nisem imel časa odvreči iz avta,« mirno priznava voznik. Policaj gleda tipa v avtu se počasi umakne do svojega avto- mobila in pokliče pomoč. Pri tem se previdno drži za pištolo. Čez nekaj minut je na prizorišču že pet policijskih avtomobi- lov. Komandir policijske postaje se med napenjanjem pištole, za vsak primer, previdno približa vozniku in ukaže: »Prosim, da stopite iz vozila!« Moški mirno izstopi in vpraša: »Gospod, je kak problem?« »Seveda je, kaj se pa greste, moj podrejeni mi je povedal, da ste ukradli vozilo in ubili lastnika!« zakriči komandant. »Ubil voznika?« mirno in nedolžno vpraša šofer. »Ja! Lahko prosim odprete prtljažnik?« zahteva odločno organ organa. Možakar odpre prtljažnik in v njem ničesar. Komandir vpraša: »Je to vaše vozilo?« »Seveda,« odgovori voznik in prijazno izroči prometno. Komandir se začudeno popraska po glavi: »Moj podrejeni pravi, da nimate vozniške!« Možakar mu izroči denarnico z vozniško. Komandir res začuden in šokiran: »Veste, moj podrejeni pravi, da ste trdili, da nimate vozniškega in prometnega dovo- ljenja, da ste ubili lastnika tega avtomobila in ga nato ukradli.« Možakar ogorčeno: »O ti baraba lažniva, stavim, da vam je rekel, da sem tudi vozil prehitro!« Statusni simbol med golobi Nasvet za poceni dopust -Pošlji mi fotografijo. -Kakšno? -Saj veš … Tako brez obleke. Babi, imaš Wi Fi? Ne si izmišljevati, jedel boš to, kar sem skuhala! Podaljšek za piknike Prve pol ure ti veslaš in jaz uživam, naslednje pol ure jaz uživam in ti veslaš. Zaradi vpliva Jupitra v dvojč- kih ste vsa zračna znamenja nekoliko bolj blagoslovljena kot običajno. Tehtnicam se bo življe- nje obarvalo družabno, pojavila se bo potreba, da razširite krog poznanstev in hkrati nadgradite znanje tam, kjer je treba. Delo boste opravljali bolj lahkotno in z več učinka, najbolj vam bo ustrezalo, da stvari tečejo neko- liko počasneje in lahko začnete uživati v poletju ter radostih, ki jih prinaša, tudi najbolj roman- tičnih. Ne bo jih malo. Zdaj vam je že postalo jasno, da bo pot do vaših ciljev bolj vi- jugasta, kot ste pričakovali, kar vam je najprej vzelo malo pogu- ma, ne pa tudi volje. Pripravili si boste nov načrt, nikamor več se vam ne bo mudilo, pripravljeni boste počakati na sadove vlože- nega truda. Najtežje bo ostati z nogami na tleh, saj bodo priča- kovanja visoka, razočaranj pa si ne želite. Kljub temu se pri- pravite, da se boste še posebej v ljubezni morali sprijazniti s tem, da ni vse v vaših rokah. Čas je pod vplivom Jupitra v dvojčkih nadvse primeren za izboljšanje odnosov, ki se lahko razvijejo v nekaj, kar vam bo spet dalo energijo in sveže ideje za nove projekte. Če razmišlja- te, da bi nekoliko spremenili ali osvežili svojo poslovno pot, so vam zvezde naklonjene, da lažje in hitreje razvijate svoje ide- je. Prav tako lahko z učinkovito komunikacijo uspešno popravi- te ali izboljšate odnose, ki vam veliko pomenijo, le v ljubezni pokažite, da ste lahko tudi zelo strpni. Vpliv planetov v znamenju raka vas mehča in vas dela ču- stveno odprte ter ranljive. Ne ustrašite se svojih čustev, kakr- šnakoli so, ampak jim pogumno poglejte v oči. Če je nekaj nepri- jetnega, ne bo izginilo samo od sebe, ampak boste morali to iz- ruvati, dokler ne boste pomirje- ni. Tako boste tudi počistili staro in naredili prostor za novo. Sicer pa počasi prihaja obdobje, ko se boste več ukvarjali s seboj in si ob sebi zaželeli samo še ljudi, ki jih imate brez truda najraje. Zdaj je pravi čas, da se pre- pustite toku in začnete uživati v tem, kar vam življenje ponuja. Saj ne, da ne bo izzivov, a boste zaradi vpliva Jupitra lažje krma- rili med njimi. Lahkotno, kot se le da, ustvarite v svojem ritmu vrvež, ki vam ustreza. Imate do- volj moči, da koledar dogodkov zavrtite po svojih željah. Pri tem ne pozabite, da so tu vedno lju- dje, na katere se lahko zanesete v najtežjih trenutkih. Imate jih pred nosom, ločite jih od mno- žice in negujte odnose. Vaša pozornost bo namenjena domu, po svojih najboljših mo- čeh se boste trudili za harmonijo, a vedno ne boste tako uspešni, kot si želite. Kot ponavadi boste ustregli vsem drugim, sami pa ostali nekoliko nerazumljeni in nepotešeni. Stvari niso kritične, lahko pa si jih olajšate in vsega ne jemljite tako resno, predvsem pa se kdaj brez slabe vesti posta- vite na prvo mesto. Poletje vas kliče, zabava in druženje bosta postala del vsakdana, naj vas veselje nikar ne zaobide. Poletni utrip boste začutili tudi na lastni koži, saj se bo doga- janje upočasnilo. Pri delu se ne boste lotevali velikih novih pod- vigov, ampak boste raje uživali v rutini, ki si jo boste občasno popestrili s premlevanjem novih poslovnih idej. Večina časa bo namenjenega uživanju v krogu najbližjih, najlažje se boste pove- zovali s pomočjo športa in druže- nja na prostem, s partnerjem bo- ste znali najti čas tudi za strast. Naučite se uživati v kratkih, a sladkih skupnih trenutkih. Medtem ko večina ljudi pre- mišljuje, kako bi pobegnili na pašo z možgani, se vam ne mudi k počitku, ker imate še nekaj pomembnih projektov, ki bi jih radi izpeljali zdaj ali pa vsaj zgradili trdne temelje zanje. Prav lahko, da bodo ne- katere stvari morale počakati do jeseni, preden se jih boste lotili, a dolgčas vam ne bo. Prosti čas izkoristite za negovanje odno- sov, ki ste jih zaradi obveznosti zanemarjali, na romantiko pa že zaradi vpliva Marsa in Vene- re ne boste pozabili. Jupiter v vašem znamenju bo obogatil vaše življenje, čeprav ne vedno samo z denarjem, ampak tudi s stvarmi, ki se jih ne da materialno izmeriti. Tu so sim- patije, ljubezni in prijateljstva, ki bodo dosegala višjo raven, boljše sporazumevanje in večjo pretočnost, poleg tega boste brez težav osvajali nova znanja in se učili novih spretnosti, kar vam lahko odpre nov poslovni svet. Frfotavi kot metulj se boste le red- ko ozirali na to, kaj se pričakuje od vas. Zakaj pa ne? Polna luna preteklega tedna vas je opomnila, da je treba v odnose vseh vrst vnesti red in utrditi pravila, kaj se sme in česa ne. Morda je napočil trenu- tek, ko se boste bolj odločno za- čeli postavljati zase, predvsem pa si ne boste več dovolili, da vas priganjajo ali kako drugače časovno omejujejo, saj čutite, da potrebujete veliko počitka. Zdaj je čas, da malce uživate tudi v sadovih svojega truda in se več posvečate družini in prijateljem, predvsem pa prisluhnite sebi. Čeprav se je poletje uradno že začelo, še niste povsem pripra- vljeni nanj. Imeli boste veliko obveznosti, ki bodo v zadnjem trenutku terjale svoje, zato se ne morete po levje sprostiti. Po- leg tega na vas pritiskajo skrbi, povezane s čustvi ali preprosto z iskanjem smisla, ki vas lahko naredijo nekoliko nedostopne. Dobra plat je, da ne bodo trajale večno, sploh če jih boste hitro na- slavljali in reševali sproti, nikar pa ne bežite od njih. Potrebujete odgovore. Poslovno se bodo odpirale nove poti, ki vam ne bodo dale samo zaleta, ampak bodo povzročale tudi skrbi, saj boste zaradi pre- več izbire razdvojeni. A izbira je tu ravno zato, da vas nauči od- ločnosti in da si ne puščate več prostora za obžalovanje, kaj bi bilo, če bi bilo. Mars v biku, ki ne dvomi v svoja dejanja, vam bo v pomoč pri sprejemanju odločitev, naj gre za zasebno ali poslovno področje. Na pomoč vam bo pri- skočil tudi v najbolj romantičnih trenutkih. Horoskop je pripravila astrologinja Zarja (astrologijaintarot@usodavkartah.com) Novi TEDNIK št. 26 27. 6. 2024  COLOR CMYK stran 38 38 Št. 26, 27. junij 2024 RAZVEDRILO Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na mail tajnistvo@nt-rc.si in če se bo tudi nam zdela sme- šna, jo bomo objavili. Šoping On: »Draga, ali bi šla z mano ven?« Ona: »Danes pa res ne, slabo se počutim.« On: »Res škoda. Hotel sem te peljati v šoping.« Ona: »Veš, samo šalila sem se.« On: »Veš, jaz tudi.« Bolečine Pacient potoži zdravniku: - Gospod zdravnik, moja umetna noga mi povzroča bole- čine. Zdravnik začudeno: - Kako to? - Moja žena me tepe z njo. Policijska kontrola Policist ustavi avto in pristopi k vozniku. »Kak problem?« vpraša voznik. Policaj odgovori: »Prehitro ste vozili, mi lahko date vaše vozniško dovoljenje?« Voznik: »Ja, saj bi vam ga dal, a ga nimam.« Policaj: »Nimate?« »Ja, nimam. Štirikrat so mi ga že vzeli zaradi vožnje pod vplivom alkohola.« Policist je malo šokiran in zahteva prometno dovoljenje. »Se opravičujem, ne morem vam ga dati.« Policaj vpraša: »Zakaj ne?« »Ukradel sem ta avto.« Pojasni voznik. »Avto je ukraden?« je presenečen organ. »Ja, da sem ga lahko ukradel sem moral še ubiti lastnika,« mirno pojasni voznik. »Kaj ste naredili?« ne more verjeti predstavnik zakona. »Ja, zadaj v prtljažniku je, ker ga nisem imel časa odvreči iz avta,« mirno priznava voznik. Policaj gleda tipa v avtu se počasi umakne do svojega avto- mobila in pokliče pomoč. Pri tem se previdno drži za pištolo. Čez nekaj minut je na prizorišču že pet policijskih avtomobi- lov. Komandir policijske postaje se med napenjanjem pištole, za vsak primer, previdno približa vozniku in ukaže: »Prosim, da stopite iz vozila!« Moški mirno izstopi in vpraša: »Gospod, je kak problem?« »Seveda je, kaj se pa greste, moj podrejeni mi je povedal, da ste ukradli vozilo in ubili lastnika!« zakriči komandant. »Ubil voznika?« mirno in nedolžno vpraša šofer. »Ja! Lahko prosim odprete prtljažnik?« zahteva odločno organ organa. Možakar odpre prtljažnik in v njem ničesar. Komandir vpraša: »Je to vaše vozilo?« »Seveda,« odgovori voznik in prijazno izroči prometno. Komandir se začudeno popraska po glavi: »Moj podrejeni pravi, da nimate vozniške!« Možakar mu izroči denarnico z vozniško. Komandir res začuden in šokiran: »Veste, moj podrejeni pravi, da ste trdili, da nimate vozniškega in prometnega dovo- ljenja, da ste ubili lastnika tega avtomobila in ga nato ukradli.« Možakar ogorčeno: »O ti baraba lažniva, stavim, da vam je rekel, da sem tudi vozil prehitro!« Statusni simbol med golobi Nasvet za poceni dopust -Pošlji mi fotografijo. -Kakšno? -Saj veš … Tako brez obleke. Babi, imaš Wi Fi? Ne si izmišljevati, jedel boš to, kar sem skuhala! Podaljšek za piknike Prve pol ure ti veslaš in jaz uživam, naslednje pol ure jaz uživam in ti veslaš. Zaradi vpliva Jupitra v dvojč- kih ste vsa zračna znamenja nekoliko bolj blagoslovljena kot običajno. Tehtnicam se bo življe- nje obarvalo družabno, pojavila se bo potreba, da razširite krog poznanstev in hkrati nadgradite znanje tam, kjer je treba. Delo boste opravljali bolj lahkotno in z več učinka, najbolj vam bo ustrezalo, da stvari tečejo neko- liko počasneje in lahko začnete uživati v poletju ter radostih, ki jih prinaša, tudi najbolj roman- tičnih. Ne bo jih malo. Zdaj vam je že postalo jasno, da bo pot do vaših ciljev bolj vi- jugasta, kot ste pričakovali, kar vam je najprej vzelo malo pogu- ma, ne pa tudi volje. Pripravili si boste nov načrt, nikamor več se vam ne bo mudilo, pripravljeni boste počakati na sadove vlože- nega truda. Najtežje bo ostati z nogami na tleh, saj bodo priča- kovanja visoka, razočaranj pa si ne želite. Kljub temu se pri- pravite, da se boste še posebej v ljubezni morali sprijazniti s tem, da ni vse v vaših rokah. Čas je pod vplivom Jupitra v dvojčkih nadvse primeren za izboljšanje odnosov, ki se lahko razvijejo v nekaj, kar vam bo spet dalo energijo in sveže ideje za nove projekte. Če razmišlja- te, da bi nekoliko spremenili ali osvežili svojo poslovno pot, so vam zvezde naklonjene, da lažje in hitreje razvijate svoje ide- je. Prav tako lahko z učinkovito komunikacijo uspešno popravi- te ali izboljšate odnose, ki vam veliko pomenijo, le v ljubezni pokažite, da ste lahko tudi zelo strpni. Vpliv planetov v znamenju raka vas mehča in vas dela ču- stveno odprte ter ranljive. Ne ustrašite se svojih čustev, kakr- šnakoli so, ampak jim pogumno poglejte v oči. Če je nekaj nepri- jetnega, ne bo izginilo samo od sebe, ampak boste morali to iz- ruvati, dokler ne boste pomirje- ni. Tako boste tudi počistili staro in naredili prostor za novo. Sicer pa počasi prihaja obdobje, ko se boste več ukvarjali s seboj in si ob sebi zaželeli samo še ljudi, ki jih imate brez truda najraje. Zdaj je pravi čas, da se pre- pustite toku in začnete uživati v tem, kar vam življenje ponuja. Saj ne, da ne bo izzivov, a boste zaradi vpliva Jupitra lažje krma- rili med njimi. Lahkotno, kot se le da, ustvarite v svojem ritmu vrvež, ki vam ustreza. Imate do- volj moči, da koledar dogodkov zavrtite po svojih željah. Pri tem ne pozabite, da so tu vedno lju- dje, na katere se lahko zanesete v najtežjih trenutkih. Imate jih pred nosom, ločite jih od mno- žice in negujte odnose. Vaša pozornost bo namenjena domu, po svojih najboljših mo- čeh se boste trudili za harmonijo, a vedno ne boste tako uspešni, kot si želite. Kot ponavadi boste ustregli vsem drugim, sami pa ostali nekoliko nerazumljeni in nepotešeni. Stvari niso kritične, lahko pa si jih olajšate in vsega ne jemljite tako resno, predvsem pa se kdaj brez slabe vesti posta- vite na prvo mesto. Poletje vas kliče, zabava in druženje bosta postala del vsakdana, naj vas veselje nikar ne zaobide. Poletni utrip boste začutili tudi na lastni koži, saj se bo doga- janje upočasnilo. Pri delu se ne boste lotevali velikih novih pod- vigov, ampak boste raje uživali v rutini, ki si jo boste občasno popestrili s premlevanjem novih poslovnih idej. Večina časa bo namenjenega uživanju v krogu najbližjih, najlažje se boste pove- zovali s pomočjo športa in druže- nja na prostem, s partnerjem bo- ste znali najti čas tudi za strast. Naučite se uživati v kratkih, a sladkih skupnih trenutkih. Medtem ko večina ljudi pre- mišljuje, kako bi pobegnili na pašo z možgani, se vam ne mudi k počitku, ker imate še nekaj pomembnih projektov, ki bi jih radi izpeljali zdaj ali pa vsaj zgradili trdne temelje zanje. Prav lahko, da bodo ne- katere stvari morale počakati do jeseni, preden se jih boste lotili, a dolgčas vam ne bo. Prosti čas izkoristite za negovanje odno- sov, ki ste jih zaradi obveznosti zanemarjali, na romantiko pa že zaradi vpliva Marsa in Vene- re ne boste pozabili. Jupiter v vašem znamenju bo obogatil vaše življenje, čeprav ne vedno samo z denarjem, ampak tudi s stvarmi, ki se jih ne da materialno izmeriti. Tu so sim- patije, ljubezni in prijateljstva, ki bodo dosegala višjo raven, boljše sporazumevanje in večjo pretočnost, poleg tega boste brez težav osvajali nova znanja in se učili novih spretnosti, kar vam lahko odpre nov poslovni svet. Frfotavi kot metulj se boste le red- ko ozirali na to, kaj se pričakuje od vas. Zakaj pa ne? Polna luna preteklega tedna vas je opomnila, da je treba v odnose vseh vrst vnesti red in utrditi pravila, kaj se sme in česa ne. Morda je napočil trenu- tek, ko se boste bolj odločno za- čeli postavljati zase, predvsem pa si ne boste več dovolili, da vas priganjajo ali kako drugače časovno omejujejo, saj čutite, da potrebujete veliko počitka. Zdaj je čas, da malce uživate tudi v sadovih svojega truda in se več posvečate družini in prijateljem, predvsem pa prisluhnite sebi. Čeprav se je poletje uradno že začelo, še niste povsem pripra- vljeni nanj. Imeli boste veliko obveznosti, ki bodo v zadnjem trenutku terjale svoje, zato se ne morete po levje sprostiti. Po- leg tega na vas pritiskajo skrbi, povezane s čustvi ali preprosto z iskanjem smisla, ki vas lahko naredijo nekoliko nedostopne. Dobra plat je, da ne bodo trajale večno, sploh če jih boste hitro na- slavljali in reševali sproti, nikar pa ne bežite od njih. Potrebujete odgovore. Poslovno se bodo odpirale nove poti, ki vam ne bodo dale samo zaleta, ampak bodo povzročale tudi skrbi, saj boste zaradi pre- več izbire razdvojeni. A izbira je tu ravno zato, da vas nauči od- ločnosti in da si ne puščate več prostora za obžalovanje, kaj bi bilo, če bi bilo. Mars v biku, ki ne dvomi v svoja dejanja, vam bo v pomoč pri sprejemanju odločitev, naj gre za zasebno ali poslovno področje. Na pomoč vam bo pri- skočil tudi v najbolj romantičnih trenutkih. Horoskop je pripravila astrologinja Zarja (astrologijaintarot@usodavkartah.com) Novi TEDNIK št. 26 27. 6. 2024   COLOR CMYK stran 39 39 Št. 26, 27. junij 2024 RAZVEDRILO REŠITEV SUDOKU 627 SUDOKU 628 SUDOKU 319 REŠITEV SUDOKU 318                  �   �   �   ­  ­  ­   €­­  €­­  €­­        POSTANITE NAROČNIK NOVEGA TEDNIKA OSTANITE NAROČNIK NOVEGA TEDNIKA OSTANITE NAROČNIK NOVEGA TEDNIKA OSTANITE NAROČNIK NOVEGA TEDNIKA IN PRIDOBITE IN PRIDOBITE UGODNOSTI Več informacij: Več informacij: narocnine@nt-rc.si narocnine@nt-rc.si Telefon: 03 422 51 71 Telefon: 03 422 51 71 www.novitednik.si www.novitednik.si 1 naročnik = 20 eur 2 naročnika = 40 eur 3 naročniki = 60 eur 4 naročniki = 80 eur 5 novih naročnikov = 100 eur ... Več na: www.novitednik.si/po- stanite-narocnik e-mail: narocnine@nt-rc.si telefon: 03-42-25-171 Priloga slovenskih pokrajinskih časopisov november 2019 Več kot jih boste pripeljali, več boste pobrali! ZA VSAKEGA NOVEGA NAROČNIKA PREJMETE DARILNI BON PLANETA TUŠ CELJE V VREDNOSTI 20 EVROV. Akcija traja od 16. 3. do 31. 5. 2023 oz. do podelitve bonov v skupni vrednosti 1000 eur. Bon v vrednosti 20 eur prejmeta predlagatelj in naročnik po plačilu trimesečne naročnine naročnika. Število novih naročnikov na posameznika ni omejeno. ZA VAS JE PRIPRAVLJENIH Več na: www.novitednik.si/po- stanite-narocnik Darilnibon n n več boste pobrali! Več kot jih boste pripeljali, več boste pobrali! NAROČNIKA PREJMETE DARILNI BON PLANETA TUŠ CELJE V VREDNOSTI 20 EVROV. Več kot jih boste pripeljali, Več kot jih boste pripeljali, Darilnibon n n Akcija traja od 16. 3. do 31. 5. 2023 oz. do podelitve bonov v skupni vrednosti 1000 eur. www.novitednik.si več boste pobrali! več boste pobrali! Novi TEDNIK št. 9 COLOR CMYK stran 1 NAŠA TEMA Str. 12-13 SPODNJA SAVINJSKA DOLINA Str. 9 Str. 2 Tednik za Savinjsko regijo / št. 9 / Leto 78 / 2. marec 2023 / Cena 2,99 EUR / www.novitednik.si AKTUALNO GOSPODARSTVO Str. 5 Str. 3 SPORED ŠT. 9 2. MAREC 2023 PET. 3. 3. SOB. 4. 3. NED. 5. 3. PON. 6. 3. TOR. 7. 3. SRE. 8. 3. ČET: 9. 3. MASTERCHEF SLOVENIJA Predstavljamo vam nove tekmovalce! Spet so tu prekaljeni sodniki, vrhunski chefi in dobri prijatelji! Luka Jezeršek, Bine Volčič in Karim Merdjadi Boštjan Romih Prihaja že 15. sezona oddaje Ambienti PRILOGA Str. 21-35 Foto: SHERPA Celjski poklicni gasilci so v torek pripravili slovesnost in presenečenje za svojega dosedanjega direktorja Janka Požežnika, ki je 1. marca odšel v pokoj. Požežnik je poklicno gasilsko enoto vodil zadnjih 17 let, odslej pa bo na čelu celjskih gasilcev Boris Žnidarko, ki je bil do zdaj poveljnik gasilske operative. Celjska gasilska enota je ena najsodobnejših enot v Sloveniji in širše. »Ponosen sem na to, kar smo storili skupaj. Ta enota je pripravljena v vsakem trenutku posredovati v kateremkoli primeru,« je dejal Požežnik. NAŠA TEMA Str. 12-13 Celjski poklicni gasilci so v torek pripravili slovesnost in presenečenje za svojega dosedanjega direktorja Janka Požežnika, ki je 1. marca odšel v pokoj. Požežnik je poklicno gasilsko enoto vodil zadnjih 17 let, odslej pa bo na čelu celjskih gasilcev Boris Žnidarko, ki je bil do zdaj poveljnik gasilske operative. Celjska gasilska enota je ena najsodobnejših enot v Sloveniji in širše. »Ponosen sem na to, kar smo storili skupaj. Ta enota je pripravljena v vsakem trenutku posredovati v kateremkoli primeru,« SPORED Str. 12-13 ŠT. 9 2. MAREC 2023 PET. 3. 3. SOB. 4. 3. NED. 5. 3. PON. 6. 3. TOR. 7. 3. SRE. 8. 3. ČET: 9. 3. MASTERCHEF SLOVENIJA Predstavljamo vam nove tekmovalce! Spet so tu prekaljeni sodniki, vrhunski chefi in dobri prijatelji! Luka Jezeršek, Bine Volčič in Karim Merdjadi Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Spet so tu prekaljeni Volčič in Karim Merdjadi Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Volčič in Karim Merdjadi Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Volčič in Karim Merdjadi Spet so tu prekaljeni Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Boštjan Romih Prihaja že 15. sezona oddaje Ambienti SPORED 1000 EVROV BONE V VREDNOSTI 20 EVROV PREJME TUDI NOVI NAROČNIK! NT&RC, d.o.o., Prešernova 19, 3000 Celje SREČKO KOSOVEL: … SMRTI NEGATIVNA ELEKTRODA TRAVIATA, OTELLO IN AIDA ZNAMKA JAPONSKIH FOTO- APARATOV ZLOG V NAOLJENJU EMENTALEC JE TRDI … ZNAMKA MOTORNIH OLJ KAKRŠNA SETEV, … ŽETEV ODDELEK, KI SKRBI ZA INVENTAR NAJTANJŠA KRVNA ŽILA SPLET, SOVPAD RIBIŠKA MREŽA ŽABEC IZ RISANKE POD OZNAKA SERIJSKIH PUBLIKACIJ SESTAVINA DNK ANTON JANŠA NEKDANJI FRANCOSKI TENISAČ (RENE) ŽIVI V ATENAH GLAVNO MESTO LOM- BARDIJE NIMA NE BRATA NE SESTRE … JE POROKA DEDEK V IZOLI SLOVENSKI ODBOJKAR PAJENK OBDOBJE RAZVOJA GRŠKA ČRKA ρ TAJNO DELO POLICISTA MOČ KOCKA (LAT.) HIŠA ZA CERKOVNIKA VOLSKWAG- NOV AVTO LEPA VIDA IN POVODNI MOŽ IDEJNI UTEMELJI- TELJ PREGOVOR USTANOVE ZA ZDRAV- LJENJE TEKMUJE V KASU ŠVEDSKI NARAVO- SLOVEC (CARL) OBOKANO STEBRIŠČE AMERIŠKI IGRALEC PERLMAN NASPROTJE KATIONA NEKDANJA SREDNJA ŠOLA DEL TRUPA OZKA POT ZA VOZOVE SILVA ČUŠIN METATI POLENA POD NOGE MREŽA (ANG.) KEMIJSKI ELEMENT At DEJAN ZAVEC POKOPA- LIŠČE (STAR.) NADMORSKA VIŠINA PACIFIK JE NAJVEČJI IZMED … SLOVENSKI TELEVIZIJEC OMEROVIĆ OVČJI SAMEC AM. IGRALEC HARRIS Povsod z vami JANEŽ (LAT.) … ŠOLA NE- KAJ STANE POLOVICA ŠTUDIJSKE- GA LETA GLASBILI V OBLIKI PLOŠČE VOKI-… PREVEČ DIVJI NAFTA (ANG.) NAJMOČ- NEJŠA IGRALNA KARTA ŽIVAHEN AM. PLES … BOŠ POS- TLAL, TAKO BOŠ SPAL LYON … FRANCIJI … TUJEM HLEPI, SVOJE IZGUBI PIRE … VSAKA ŠOLA … STANE SLOVENSKI BALETNIK VIDMAR PIVOVARNA ... PIVO AM. SERIJA: BEVERLY …, 90210 POSEDUJETE AM. PLOŠ- ČIN SKA MERA PRIPADNICA ČRNE RASE VEČJI GOSTINSKI OBRAT ŠVEDSKA KRONA PREDELI, OBMOČJA DOMAČE BRANJE GRŠKA POKRAJINA REZULTAT DEKAGRAM (POG.) ŠVEDSKI AVTO GRAD PRI ČR NEM KALU RIBJA KOŠČICA MEDNAROD- NA OZNAKA NIZOZEMSKE RIMSKA 1550 ANG. SERIJA: ALO … KO IMA HUDIČ MLADE, … IMA VELIKO IZVRŠNI SVET AGENC. ZA REG. RAZVOJ INŠTALACIJA NA STROPU VILI …: NAJ BOGOVI SLIŠIJO ČUDODELNI, ZDRAVILNI PIJAČI TROVESLAČA PRI STARIH GRKIH SLOVENSKA SLIKARKA PLESTENJAK VIŠJA VZPETINA 15 17 1 11 19 16 10 6 12 14 2 3 8 5 13 18 9 4 7 Novi TEDNIK št. 26 27. 6. 2024  COLOR CMYK stran 40 40 Št. 26, 27. junij 2024 PISANI SVET Mimoidoči jih občudujejo Katera so naj piva? Med najboljšimi serviserji na svetu Spretnosti na tisoč in en način Zahvala za ohranjanje narave Zelenico pred blokom nasproti I. gimnazije v Ce- lju že tri leta krasijo majh- ne lesene hiše. Postavil jih je Ivan Volf, ki živi v bli- žnjem bloku, kjer jih tudi izdeluje. A ne v stanova- nju, temveč v delavnici v pritličju. Prvo hiško je postavil pred tremi leti. »Takrat sem hotel kupiti majhno leseno hišo, zato sem si naredil maketo, da bi stala pred njo. A si je lastnik premislil in mi je ni prodal, sam pa sem maketo postavil pred blok,« pravi so- govornik. Zelenico je začel urejati že pred več kot tremi desetletji, takrat je namreč zasadil dre- vesa. Ta so sedaj zrasla do te mere, da so začela ogrožati bližnji blok. »Preden nadalju- jem urejanje, moram najprej odstraniti vse iglavce. Borovci so se posušili in se nagnili ter so nevarni,« pravi. Načrtov mu ne manjka. Ko bodo drevesa odstranjena, bo nasadil lipe, v kotu trate bo naredil ribnik, ki bo okrašen z račkami. Poleg že omenjenega rib- nika Volf načrtuje majhno vas z gasilskim domom in s cerkvijo, ki bo imela trimetr- ski zvonik. Delo v delavnici se lahko zavleče čez cel dan. »Včasih sem od osmih zjutraj do osmih zvečer v delavnici. Kar cel dan preživim v njej, ne da bi kam šel. Delo me kar potegne, ko si kaj zamislim, moram narediti.« JF, foto: Andraž Purg Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec je v sode- lovanju s tamkajšnjo občino razglasil naj piva Slovenije. Zbrane obiskovalce so na- govorili žalski župan Janko Kos, hmeljska princesa Špe- la Razboršek in starešina Ciril Terglav. Poudarili so, da je priredi- tev v prvi vrsti namenjena predvsem podpori mikropi- vovarjev in tako promociji kakovosti slovenskega piva. Posameznim pivom so s pomočjo spletne platforme dodeljevali glasove sloven- ski pivoljubci. Prvo mesto na družbenem omrežju Face- book je prejela pivovarna in domačija Haler iz Olimja za zeleno pivo s konopljo, ki je obenem tudi ambasadorjevo pivo žalske fontane piva. Na drugem in tretjem mestu je domača mikropivovarna Gre- en Gold Brewing z ležakom Franci in s pivom Sunset. V strokovnem medijskem ocenjevanju je sodelovalo približno sto posameznikov iz različnih medijskih hiš. Po nji- hovem mnenju si prvo mesto zasluži savinjska pivovarna Clef iz Arje vasi za pivo Va- nilla chocolate stout. Drugo mesto pivovarna Majster iz Kamnika za pivo Linhart in tretje mesto prav tako Haler za zeleno pivo s konopljo. ŠO Serviser Andrej Zavšek iz poslovne enote Carglass Celje je na svetovnem pr- venstvu koncerna Best of Belron 2024 osvojil izjemno tretje mesto. Koncern deluje v 40 dr- žavah po svetu in združuje kar 16 tisoč serviserjev av- tomobilskih stekel. Na sve- tovno prvenstvo se uvrsti po 30 najboljših z nacionalnih tekmovanj. Tekmovanje vključuje več stopenj, v katerih se tehnič- ni strokovnjaki pomerijo v različnih nalogah in izzivih, ki preizkušajo njihove vešči- ne. Naloge vključujejo popra- vila, zamenjavo stranskih, za- dnjih in vetrobranskih stekel ter ponovno kalibracijo var- nostno asistenčnih sistemov ADAS, uporabo najnovejših orodij in tehnologij ter zago- tavljanje odlične storitve za stranke. ŠO V Regijskem študijskem središču v Celju so drugo leto zapored s partnerski- mi ustanovami pripravili Sejem spretnosti. Ta je bil v sklopu Tednov vseži- vljenjskega učenja, najve- čje promocije vseživljenj- skega učenja v Sloveniji. Na Sejmu spretnosti so obiskovalci vseh starosti lahko sodelovali v različnih interaktivnih delavnicah in pridobili nove praktične spre- tnosti. Delavnice so pripravi- li Fakulteta za zdravstvene vede v Celju, JZ Socio Celje, Visoka šola za proizvodno inženirstvo, Fakulteta za varstvo okolja, Društvo sve- tovalcev za laktacijo in do- jenje Slovenije, Inkubator savinjske regije, Splošna bolnišnica Celje, Mednaro- dna fakulteta za družbene in poslovne študije, Celjski mladinski center, Šolski center Šentjur, Pokrajinski muzej Celje, Zavod vozim, Osrednja knjižnica Celje in tamkajšnja univerza za tre- tje živl jen js k o obdob je. ŠO Odbor za podeljevanje nagrad Republike Slovenije na področju ohranjanja na- rave je Kozjanskemu parku podelil posebno zahvalo za oživljanje travniških sa- dovnjakov. Javni zavod Kozjanski park je zahvalo prejel za dejavnosti oživljanja travni- ških sadovnjakov na obmo- čju parka in za osveščanje o pomembnosti ohranjanja travniških sadovnjakov tudi na drugih zavarovanih ob- močjih v Sloveniji. Ta orga- nizacija je zahvalo prejela na podelitvi nagrade Rada Smer- duja 2024 za najvišje dosež- ke, ki pomembno prispevajo k razvoju stroke na področju ohranjanja narave. Kot kandi- datko za omenjeno nagrado jo je predlagala celjska območna enota Zavoda za varstvo kul- turne dediščine RS. Nagrada Rada Smerduja 2024 je sicer šla v roke Društva za opazo- vanje in proučevanje ptic Slo- venije Državna nagrada za največje dosežke na področju ohranja- nja narave je bila letos pode- ljena prvič – na rojstni dan Rada Smerduja, priznanega slovenskega biologa in nara- vovarstvenika, po katerem je nagrada dobila ime. Smerdu se je pred 40 leti smrtno pone- srečil ob raziskovanju soteske Predaselj v Kamniški Bistrici. TS Na drugem in tretjem mestu na družbenem omrežju Facebook je pristala domača mikropivovarna Green Gold Brewing z ležakom Franci in s pivom Sunset. Na fotografiji župan Janko Kos in prejemnica priznanju Marta Rojnik. (Foto: Bina Vista) Delavnico kaligrafije je pripravil Pokrajinski muzej Celje. (Foto: arhiv organizatorja) Andrej Zavšek med tekmovanjem na Portugalskem (Foto: arhiv podjetja) Izvirnosti mu ne manjka. Ivan Volf v svoji vasici. V vodnjaku v ospredju je tudi voda, da je vas čim bolj pristna. Sodelavka Kozjanskega parka Tatjana Kotnik (skrajno desno) v družbi ministra za naravne vire in prostor Jožeta Novaka in ostalih nagrajenk (Foto: Katja Kodba/STA)