ljudi skušalo ovirati in celo spravii v nevarnost velesejem, ki je bil orna niziran v interesu Ljub1'-"0 samo do.
tega i ebival njega zaključ
^oLnira |i’atana v gotovini ILUSTRIRANI LIST ZA MESTO IN DEŽELO	Cena	I	lita
DRUŽINSKI TEDNIK
s Leto XIII. V Ljubljani, 13. novembra 1941-XX. štev. 46 (630)
»DRUŽINSKI TEDNIK«	|	NAROČNINA
‘/»leta 10 lir, «(, leta 20 lir.
Male grehe grizemo, velike cele *
požiramo.	s	|r,baja ob četrtkih O r e d n It t T o In	......................
» uprava* Ljubljani. MlkloSičeva 14/111. I '*	~
Slovenski rek s	PoStnl predal it 846 Telefon St 83 32.	vse let0 40 lir- v tui'nl
•	— Račun poštne hranilnic* * Ljubljani	04	lir na leto.	—	Naročnino
S	8t 15.303. - Rokopisov ne vračamo,	j8	trctlk	vnaprej.
S	nefrankiranih dop aov ne •prejemamo. Za
t	S	odgovor le treba priložiti 2 liri v znamkah.
CENE OGLASOV
Danes:
Italijanščina za Slovence
V tekstnem delu: enostoipčna pet it na vrsta
ali njen prostor (viSma 3 min m Urina	________________________________
65 mm) 2.70 Ure; ? oglasnem delu I 70 lire.	■
V dvobarvnem tisku rti.e pr dogovoru —	•
Notice be«eda 0 80 lire. Mah ogla	;	(Gl	8tt.	9.)
§1: beseda 0 40 lire Ogltasn* davek povsod	•
fie posebej. Pri večkratnem naročilu popust.	■
Govor Eksc. Vis. Komisarja na seji Pokrajinskega sveta
Resno opozorilo zastopnika Fašistovske vlade — Socialni in gospodarski problemi
72. ROJSTNI ESU VEL KRALJA IN CESAR??!
#
V četrtek zjutraj ob 10. se je na poziv Visokega Komisarja sestal Ijub-janski pokrajinski svet. Na sejo so Piisli vsi pokrajinski svetniki, pa tu-1 številni strokovnjaki Visokega Komisariata.
Ekscelenca Oraziolj je ob otvoritvi . Je opozoril, da je to prvi sestanek Veta v ‘20. letu fašistovske dobe, ter Je posvetil v imenu vseh prisotnih be-pe vdanosti in zahvale Kralju in ..farju tor Duc -ju. Nato je bil pre-1 ®n zapisnik prejšnje seje.
I iso]‘i komisar o položaju v Ljubljanski pokrajini
Visoki Komisar je nato podal nekaj z-j*v o političnem in gospoda! keni Položaju v pokrajini. Naglasil je. da d politimi položaj v prim. rjavi »
. .anjein, kakršno so je pokazalo o pri-?.«! Zfdnjo seje sveia, ni izboljšalo, celo poslabšalo spričo delova-ih* i, ij:>nill komunistov, na, ki se je or 'aiiii.<.ila po ičiicni načinu, je zasnovala in n '!;a,i atentatov na vojane, pa ■ Ma Slovence, ki so sodelovali z ’pijanskimi oblastmi, ^o resnejših {j;'janj je piišlo v nekaterih naseljih, .'Jer so napai’” vojake, celo •' te vojake, lij go sj nekaj dni prej tvegajoč svoje življenje, močno prizadevali pri n' ‘nju velikih požarov, ki b! bili ;aliko uničili prn tisti kraj, ki si ga Is tolpa pozneje izbrala za prizorišče svojega zločinskega podviga. Neka Plast prebivalstva podpira te skupine ‘H sodeluje z raznimi sredtvi z njimi, ^bodisi proštov jno, bodisi pod pritiskom terorja.
Visoki Komisar je nato izjavil, da j® bilo od ti. oktobra do včeraj ubitih takih razbojnikov, 10 jih je bilo 'anjenih in so v rokah oblasti, 58 pa Je bilo prijetih. Smo pa šele ob začetku ukrepov, je dejal Visoki Komisar, "j se bodo zmerom bolj poostrili, do-Kler komunisti in teroristi ne bodo •ničeni in dokler ne bodo za njimi mučeni tudi njihovi pomagači. Visoki Komisar ie opozoril, kako je Italijanka vlada pravična i*. velikodušna, a Vendar absolutno trdna. Prav zato bodo “krepi proti razbojništvu postopno poostreni. Gotovo prenagli bolj ali manj piljenj pristanek na govoiice, okrožje0, odredbe teh štirih capinskih zlo-inčev, kakor se je pokazal pri Ijub-lanskem prebivalstvu, n' v čast inteli-8enci tega prebivalstva, kajti če štiii 1 ?n'.mna pisma i” štirje atentati zadostujejo, da dežela podleže peščici komunistov, tedaj je treba pač prizna-'• da je taka dažela vredna tako uso-J*e- To je treba tudi reči, pa čeprav llas je volja priznati, da dober del prebivalstva ni enakih misli z zlo tinci.
Jasno je, je dejal Visoki Komisar, ail zasledujem vedenje <tva in da izvajam iz
ke, kako si namreč prebivalstvo s svojim postopanjem ustvarja svojo lastno sedanjost in svojo lastno bodočnost. Zaradi blagra prebivalstva si želim, da bi se predvsem v njegovem lastnem interesu obnovilo ono sodelo vanje, kakršno je bilo v prvih mesecih, a se je v teh poslednjih delno poslabšalo. Ko se izdajajo izredni ukrepi, je naravno, da zadevajo tudi tiste, ki z drugimi niso enakih misli, toda dokler bo kaj ljudi, ki bodo še verjeli, da Rusija zmaguje, ali da ie izbruhnila revolucija v Milanu, v Trstu, v Bologni, zaslužijo, da jih ti. ukrepi zadenejo, v živo.
Le smeha je vredno, da zadostujejo štirje letaki, da se ljudje ne prik;-žejo iz hiš. Policijska ura je bila prestavljena naprej, ob prvi prihodu|i taki manifestaciji bo prestavljena ~e na zgodnejšo uro, tako da bo ljudem ugodeno, če bodo že pokazali, da grudo radi zgodaj počivat.
Okuženi center takega položaja je Ljubljana Od tod izba ajo podpore, odredbe in tako dalje. Elementi, ki so prosili in nas rolili, da jih tu sprejmemo. so se znašli v vrslnh oboroženih t'ilp Zato lahko pride v poštev možnost, da se ti elementi in njihova družine, ki se očitno slabo počuti'0 med nami. pošljejo nazaj tja, od koder so prišli.
Vseučilišče
Kar se tiče podeljevanja italijanskega državljanstva, je Visoki Koini-sijr opozoril pokrajinski svet na strogost, s katero se bo državljanstvo podeljevalo. tako da ne bo priznano tistemu, ki si ga ne zasluži.
Ekscelenca Grazioli je omenil tudi vseučilišče Opozoril sem, je dejal, novega rektorja in dekane fakultet na neznanstveno delovanje, ki se razvija na univerzi. Priznati morate, da Italija ni le ostala pri prevzetih obvez nostih, marveč je univerzo še povn-čala. Treba si je biti na jasnem, da bi se nikoli več ne odprla, če bi jo bilo treba zapreti iz razlogov, ki niso odvisni od naše volje. Preden je Visoki Komisar zaključil ta del svojega govora, je izrazil željo, da bi ta njegov opomin pripomogel, da bi se ti^ti, ki so zašli, vrnili ua pravo pot.
Uspeh velesejma
Govoreč o gospodarskem položaju, je Visoki Komisar naglasil, da je imel velesejem uspeh, ki se lahko označi za sijajnega. Velesejem se je priredil, kakor vsi vedo. v izključnem interesu Ljubljanske pokrajine, kajti če je bil doslej njena tradicija, je tudi bistven element za gospodarsko obnovo njenega tržišča. Okoliščina, da je nekaj
kazuje, kakšno je pravo mišljenje teh temnih elementov nasproti prebival stvu. Toda kljub tem poskusom je bilo. kakor znano, na velesejmu 120.000 obiskovalcev in se je na njem ustvarilo mnogo trgovinskih vezi in vse to le v interesu prebivaj-' i. Gospodarski položaj Ljubljane ni zelo ugoden, to je znano, in brez pomoči fašistovske Italije Ljubljana ne bi mogla ži-ve‘i. Treba bi bilo le dopustiti, da gre svoio pot navzdol in v malo letih bi se izčrpala do kraja. Treba je torej priznati napore Italije v njeno oporo in ustvariti nove faktorje, da bo njena bodoč sost zn^otovliena. Delo za ureditev in uravnavo go? v lorstva ,;e v teku in stori se vse, da bi se ohranile pri življenju vse možnosti pokrajine.
Socialni in gospodarski problemi
Ekscelenca Grazioli je obeležil tudi položaj odnosov med delavci in delodajalci in vprašanje ravnovesja med plačami in cenami. Ugotovil je, kako bo razširjenje družinskih doklad na Ljubljansko pokrajino prispevalo k nadaljnjemu zboljšanju delavskih razmer. Postopno, je dejal, se bo krajevno gospodarstvo postavilo na isto višino, kakor v ostali Kraljevini. Da bi se pa preprečilo sleherno neravnovesje e treba pri tem ravnati postopno. Obeležil je tudi položaj državnih uradnikov in nekaterih kategorij upokojencev ter dejal, da bo poskrbel za potrebne popravke. v tej zvezi je Visoki Kon-.isar omenil višino prispevka italijanske države k pokrajinskemu proračunu. Zatem je govoril o nezaposlenosti in o podpornem delovn nju. Napovedal je ustanovitev pod porne ustanove, ki bo vsem zagotovila potrebno prehrano in ki bo koordinirala ter normali ' rala dosedanje delovanje na tem področju. Zgodilo se bo to tako v mestu kakor na deželi. Ekscelenca Grazioli je svet obvestil, da se pripravlja podporna akcija za otroke v okviru brezplačne prehrane otrok v šoli, ki se bo organizirala po možnosti na vseh šolah, pa tudi božično obdarovanje otrok.
V okviru dnevnega reda je Visoki Komisar informiral pokrajinski svet o pripravah za ustanovitev pokrajinske zveze delodajalcev, tako da bo pričela delovati že kmalu po zvezi delavcev. Obrazložil je tudi zedinje-valna načela teh pobud. Postopno bosta tem ukrepom sledili reforma trgovinske 5n industrijske zbornice ter njena sprememba v pokrajinski gospodarski svet, Nato bodo prišle na vrsto reforme občinskih svetov v smislu korporacijskega sistema, ki omogoča vsem kategorijam delavcev sodelovanje pri javnem mestnem in pokrajinskem skrbstvu na vseh njegovih tako da interese pos?’oez
Vsa Italija Je v torek 11. t iri. slo vesno proslavita 72. rojstni dan Kralja in Cesarja Viklorja Emanuela III. Ta dan so sc n egovi podaniki ie pos. bno zavedali zaslug, ki jih ima Vladar za dobrobit in napredek Itailje. Pod njegovim modrim vodstvom se je italijanski narod uvrctil med prve narode na svetn. Italija je pod n egovJm vla danjem do cg]* kar največji razmah in si pridobila mednarodni ugled. Italijansko orožje si je pa priborilo nekatero zmago.
Z" to je bil italijanski narod na ta
'dan v mM;h še posebno te no'rove-zan s svojim Vladarjem m niu v dahu žele! še mno;ro srečnih let.
72. roj-tni dan Kral a in Cesarja so svečano proslavili tudi voj ki v v cii vo a nicah našega me^ta.
Ljubljanski župan je pa v imenu Ljubi ane poslu pribočniku Vel. Kralja in Cesarja tole brzojavko: Prosimo, da naprosite Nj. Veličan stvo Kralja in Cesarja, na b'agohotno sprejme izraze spoštljivih in vdanih voščil prebivalstva Ljubljane. Zupan dr. Adlešič.
nih kategorij ne bodo ščitili neizvedeni ljudje, marveč neposredni zastopniki obrnikov, trgovcev in ostalih stanov.
Visoki Komisar je še enkrat opozoril na načelo absolutno svobodnega včlanjevanja v organizacije, ki so podrejene Stranki ter je obrazložil navodila, ki jih je dal za postopno razporeditev teh organizacij.
Pri naslednji točki dnevnega reda, ki se je nanašala na dobave in oskrbo z živili, je Visoki Komisar kratko označil sedanji položaj. O nekaterih podrobnih vprašanjih, posebno glede krompirja, mleka, ovsa. govedi, premoga in lesa pa je poročal dr. Mo seri.
Visoki Komisar je nazadnje sporočil. da se je pričel proučevati t idi načrt za bonifikacijo pokrajine. Ukre pi zn izvedbo štirih takih javnih del se že izvajajo in ni izključeno, da se bodo dela na terenu lahko pričela prihodnjo pomlad
O vprašanjih, ki so se obravnavala na seji, so govorili svetniki Smrkolj,
Kavka, inž. Pirkmajer, Heinrihar, dr. Slokar, Krušeč, Lavrenčič, Sitar iu dr. Basaj.
•
Gornje resno opozorilo Eksc. Vis. Komisarja Emilija Graziolija. kot uaj-višjega zastopnika Fašistovske vlade v naši pokrajini, so narekovali nekateri dogodki zadnjega časa.
Naše ljudstvo, ki zna ceniti prizadevanje italijanskih oblasti, bo še nadalje kazalo dobro voljo za mirno sožitje in lojalnost na vseh področjih, kjer gre za blaginjo in napredek naroda Tako nam narekuje naša osebna korist, hkrati smo pa to dolžni Visokemu Komisarju in njegovim sodelavcem. ki se trudijo za naš napredek
Po drugi strani moramo opozoriti na nevšečnosti, ki bi se utegnile pripetiti, če ne bi upoštevali tega opozorila. Oblastva izjavljajo, da imajo dovolj moči in sredstev, da bodo zatrla in kaznovala vse tiste elemente, ki zlorabljajo plemenitost velikega Italijanskega naroda in Dureja.
Nemška državnika o ciljih sedsnie v^lne
Govor kanclerja Hitlerja v Monakovsm in članek dr. Gobbelsa v berlinskem tedniku ,Das Reich,
V za-inji številki berlinskega tednika »l)ss Reicht je izšel članek izpod jieiesa nemškega propagandnega-muiMra dr. Gobbeka. v katerem govori o ciljih sedanje vojne.
Minister Or Gobbels v članku opozarja, da m za nikogar nobene možnosti več za umik, da se ničesar ne more več opustiti in ničesar odložiti, kajti vsak pohod te vojne predstavlja zgodovinsko vojno zase. ki bi jo morali izvojevati v bodočnosti, bržkone v mno^o boij neugodnih okoliščinah, če je ne izvojujemo danes.
Res je. da nr,s usoda hudo in neizprosno preizkuša, pravi ' :d>els, vendar nam je n uklonjena. Evropa se mora odločiti, ali nat živi ali shira v kaosu Nemčiji. 1 la liji in zavezniškim silam se nudi edinstvena prilike za obstoj z. vodilnimi vlogami v novem evropskem redu. Na vseh celinah smo pred zgodovinskimi možnostmi. kakršnih še ni bilo. Gre torej za več kakor za običajno urejevan’" t ; h naspi , gre za vse Temu primerna je tudi raz-i 9ežno»t t« vojne, ki je skupnost voj*
poprav-
n ili dejanj, ki hi jih morali opraviti v nekaj Letih, če se jih ne bi sedaj lotili.
Važnejše kakor vprašanje, kdaj se ho ta vojna končala, je vprašanje, kako se bo končala. Z zmago v tej 'vojni bo vse dobljeno, svoboda surovin in prehrane, življenjski prostor, oporišče za novo socialno udejstvovanje naše države'in možnost za nacionalno življenje zavezniških sil. Če jo izgubimo, tedaj bo vse izgubljeno. So več: izgubljeno bi bilo v celoti naše narodno življenje. Čim manj upa v uspeh dobiva vojaški položaj sovražnikov, tem bolj krvava postaja njih fantazija za maščevanje. Za človečanskimi in hinavskimi frazami sovražnika preži njegova odločna volja uničevanja. Sile osi se resnično bore za svoj obstoj in omejitve, ki jih moramo vzdržati v vojnem času, niso nič v primeri s peklom, ki bi nas čakal, če izgubimo vojno. Kakor bi dobljena ^ojna bila v prid nas vseh, tako bi nas izgubljena vojna vse upro-pastila.
Nacionalni smotri sil osi no visoki, voditi moramo in biti vzor drugim narodom, da preneha splošen evropski nered. Ali moremo zameriti usodi, da nas podvrže še enkrat zadnji težk; preizkušnji pred poslednjim velikim triumfom? Ali je kdo mislil, da je mogoče hitro in lahko spraviti v red ves kontinent? Zgodovina ničesar ne podari, nudi pa vse. Kdor ne stoji trdno, izgubi vse. Sedaj, ko nam je bila vojna vsiljena in ko smo premagali njen najtežji del, mora prešiniti ves narod do poslednjega moža in poslednje žene trdna in neomajna odločitev, vztrajati do konca, da se taka vojna nikoli več ne ponovi.
Dolžniki smo sami sebi in naši bodočnosti. V tem duhu pojdimo na delo in se borimo in delajmo, dokler
bo zmaga naša. Storimo vse, kar služi zmagi in kar nas zmagi približa in opustimo vse, kar zmagi škodi in jo od nas oddaljuje. Ne vprašajmo, kdaj bo prišla zmaga, temveč ukrenimo vse, da pride. Pod takim geslom bo prišla ura, ko se bo usoda priklonila pred nami in pred tistimi, ki se borijo z nami in našimi zavezniki. Okrasila bo z venci zmage naša čela in na trdih in trpkih potezah obraza našega naroda bo zasijala luč blaženosti trenutka, ki ga stoletje pričakuje.
Hitlerjev govor v Monakovem
Na večer pred 18, obletnico tragičnega, a vendar slavnega 9. novembra 1823., ko fo padle prve žrtve narod-n<k30eialistiine revolucije, ]e Hitler zbral okrog sebe tovariše, ki so bili takrat z njim. Drugič po pričetku vojne je bila možem iz prvih časov
narodnega socializma izkazana čast, da bo se zbrali okrog voditelja v zgodovinski dvorani Meščanske pivnice sredi vihrajočih zastav in prepevanju patriotskih pesmi. Poleg prvih narodnih socialistov so se prireditve udeležili pripadniki zaščitnih oddelkov, zastopniki nemških oboroženih sil, civilnih oblasti in prvaki naroda.
Adolf Hitler je prispel na proslavo iz glavnega stana na vzhodni fronti in je bil sprejet s silnimi manifestacijami in navdušenjem. Ko so se manifestacije množice polegle, je okrožni vodja Adolf Wagner toplo pozdravil Hitlerja in se spomnil tovarišev, ki so pred 18 leti padli pred dvorano vojskovodij, pa tudi ostalih l)Oicev, ki so padli v zadnji in sedanji vojni. Mi le želimo,, je dejal okrožni vodja Wagner, da bi nas Churchill. Roosevelt in Stalin ta trenutek videli.
Med ponovnimi ovacijami je naio spregovoril kancler Hitler, ki je predvsem opozoril na ponovne napore, da se doseže sporazum s silami, ki so si postavile cilj, da uničijo nemško državo. Opozoril je na veličastne, zmage, ki so jih dosegle Nemčija ih njene zaveznice, ter na veliko nevarnost, ki se je pojavila za ves svet in proti kateri se je ustvarila skupna fronta evropskih naro-doT Ožigosal je anglosaške stratege in postavil nasproti njihovim ošabnim zatrjevanjem stvarne zmage, ki so jih dosegli nemški vojaki in njihovi zavezniki. Kakor v prejšnjih govorih je Hitler poveličeval junaštvo svojih vojakov in poasbno pehote, ki si je v knjigo svoje zgodovine tudi v tej vojni zapisala nesmrtna junaštva.
Hitler je nato z rezkimi izrazi obeležil ošabne in jalove poskuse sovražnika, da bi omajal nemški odpor v državi in zasedenih deželah, in je znova poudaril svoj neomajni namen, da čim bolj ojači odporni duh ne samo v Nemčiji, marveč v vsej Evropi. Tudi sovražniki bi morali že vedeti, da je enostavno smešno domnevati in se nadejati kakršnega koli rezultata s takimi poskusi.
Nato je Hitler ironično in sarkastično govoril o grožnjah z orjaškim oboroževanjem, e katerim menijo nekateri Američani, da bodo v nemškem narodu zbudili strah. Od pričetka vojne se je nemški vojni potencial pomnožil. Kot vrhovni poveljnik nemških oboroženih sil je kategorično poudaril, da ima vsaka nemška vojna ladja pravico, da se brani, če jo kdo napade. Hitler je zaključil svoj govor, ki je bil ponovno prekinjen z neskončnim odobravanjem, s poveličevanjem žrtev, ki so padle
9.	novembra in vseh onih, ki so dali v zadnjih 25 letih svoje življenje za Nemčijo. -
Naredbe Visokega Komisarja
Na j višje cene za marmelado
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino
glede na svojo naredbo z dne 9. maja 1941-XJX št. 17, glede na uredbo z dne 12. marca 1941, M. s. št. 358, na podstavi kr. ukaza z dne 3. maja 194l-XIX, št. 291 in
smatrajoč za potrebno določiti najvišje prodajne cene za marmelado,
odreja:
Člen 1, Prodajne cene za marmelado na debelo st? določajo takole (prva štev. je kakovost I, druga pa kakovost 11);
a) v kozarcih >Uni« po po! kg, zaboj s 300 kozarci lir 662, 566. b) v
čebričkih od 6—25 kg za 100 kg lir 1022, 842. c) strjena marmelada: v kosih po 50 g za 100 kg 1160, po 100 g za .100 kg 1094, po 250 g za 100 kg 1118, po 500 g za 100 kg i05S, po 1000 g za 100 kg 1007, po 5000 g za 100 kg 926 lir. d) strjena manu£-lada v kartonih po 400 g, zaboj po 100 kartonov 656 lir.
Strjena marmelada, izdelana iz kutin, se prodaja s pribitkom po 50 lir na slot vrh določenih cen. Vse te cene se računajo brez mestne užit-nine.
člen 2. Prodajna cena marmelade na drobno v Ljubljani se določa takole (prva štev. je kakovost 1, druga kakovost 11, vse v lirah):
a)	v kozarcih s-OtSNc po pol kg 7.80, 6.70; b) v čebričkih za kg 12.10, 10.10; e) strjene marmelade: v kosih:
po 50 g za kos 0.70, po 100 g za kos 1.30, po 250 g za kos 3.30, po 500 g za kos 6.25, po 1000 g za kos 11.90, po 5000 g za kos 55; d) strjena marmelada v kartonih po 400 g, za karton 7.60 lir. — Te cene se računajo franko prodajalnica, vštevši mestno užitnino.
Člen 3. Z marmelado I. kategorije (enovita) se razume marmelada, izdelana z uporabo ene same vrste naslednjega sadja: češnje, višnje, marelice, jagode, breskve, borovnice, maline, rdeče grozdičje in drugo grmičasto sadje.
Z marmelado II. kategorije (mešana) se razume marmelada, izdelana z mešanico gornjih sadnih vrst ali samo s slivami, češpljami, jabolki, kutinami, grozdjem itd.
Člen 4. Porabniki smejo vrniti kozarce »Uni«, pri čemer se jim povrne ix> L. 0.50.
Člen 5. Okrajna načelstva lahko določijo cene iz prednjih členov 1. in 2. sorazmerno niže; vse morebitne spremembe navzgor pa se smejo odrediti le po odobritvi Visokega komisarja.
Člen 6. Kršitelji te naredbe se kaznujejo po uredbi o cenah z dne 12. marca 1941. M. s. št. 358.
Člen 7. Ta naredba stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino.
Ljubljana, dne 29. oktobra 1941-X1X.
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: EJIILIO GRAZIOLI
Nove cene tobaka, cigar in cigaret
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je na osnovi Kraljevega zakonskega dekreta z dne 19. maja 1941-XIX št. 415, ki je bil spremenjen v zakon z dnem 8, avgusta 1941-XIX, št. 904, in se je nanašal na ustanovitev monopola v Ljubljanski pokrajini, in na osnovi 3. člena ministrskega dekreta z dne 1. junija 1941-X1X ter Kraljevega zakonskega dekreta z dne
3.	maja 1941-X1X, št. 291, spričo dognanja, da je treba cene tobaku, ki ga izdeluje nacionalni monopol in ga pro daja v Ljubljanski pokrajini, prilagoditi novim cenam v Kraljevini, pa zaradi potrebe, da se izpopolni prodajna tarifa blaga, ki ga izdeluje ljubljanska tobačna tovarna, odredil:
Od 5. novembr 1941-XIX dalje se cena nacionalnih tobačnih izdelkov kakor tudi izdelkov krajevne tovarne v javni prodaji poviša, kakor sledi:
Nacionalni izdelki:
Tobak za njuhanje: rezan Macubino od 30 na 40 lir za kilogram, v prahu Sun di Spagna od 60 na 80 lir;
rezan tobak: Dalinazia od 160 na 200 lir za kg, la močan, debelo in tanko rezan, od 90 na 100 lir;
cigare: Cavour od 2.60 na 3 lire za komad, Begalia od 2.60 na 3, boljši Toscani od 80 na 90 cent., boljši polovični Toscani od 40 na 45, Virginia od 80 cent na 1 liro, Roma od 30 na 35 cent, za komad;
cigarete: Savoia od 50 na 65 cent. za komad, Eneo od 40 na 50, Serra-glio od 36 na 45, Macedonia Extra od 34 na 42, Tre Stelle od 25 na 30, filtrirane Tre Stelle od 25 na 35, izvozne Macedonia od 27 na 32 Stadio od 22 na 26, AOI od 22.5 na 28, Na-zionali od 18 na 22 cent. za komad.
Izdelki ljubljanske tovarne:
Tobak za žvečenje: od 58 na 60 lir za kilogram;
rezan tobak: Savski od 75 na 110 lir za kg, Ekstra duvan od 114 na 150, duvan 1. vrste od 57 na 75, duvan II. vrste od 40 na 55 lir za kg;
cigare: Virginia od 50 na 80 cent. za komad, Portoriko od 35 na 60, kratke od 25 na 40 cent. za komad;
Cigarete: Neretva od 170 na 240 lir za 1000 komadov ali 24 cent. za komad, Morava od 155 na 200 lir za 1000 komadov ali 20 cent. za komad, Zeta od 123.50 na 180 lir za 1000 komadov ali 18 cent. za komad, Ibar od 115 na 160 lir za 100") ali 16 cent. za komad in Drava od 95 na 130 lir za 1000 ali 13 cent. za komad.
Ljubljana, 3. novembra 1941-XIX.
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: EMILIO GR.VZIOLI
Obvezno cepljenje proti tifusu
na podstavi zakona z dne 10. januarja 1930. in pravilnika ministrstva za soeilno politiko in ljudsko zdravje bivše kraljevine Jugoslavije z dne 28. marca 1930. o zatiranju nalezljivih bolezni in cepljenju zoper nje,
na podstavi kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX št. 291,
smatrajoč za potrebno, da se v Ljubljanski pokrajini odredi obveznost cepljenja zoper tifus glede določenih kategorij oseb, in
po zaslišanju pokrajinskega šefa za zdravstvo in ravnatelja Higienskega zavoda v Ljubljani,
odreja:
člen 1. Preprečevalno cepljenje proti tifusu je obvezno za tele kategorije oseb:
a) strežno in kuhinjsko osebje, osebje, zaposleno pri razkuževanju in snaženju bolnišnic in zdravilišč;
b) osebe, zaposlene pri oskrbovalni službi za vodo, zbiranje in razpečevanje mleka;
c) osebe, zaposlene v javnih pralnicah, pri prevozu bomikov in pri iaz-kuževanju, tudi če so nameščenci zasebnih naprav.
Člen 2. Cepljenje je brezplačno in ga morajo opraviti občinski zdravniki, ki morajo imeti vse cepljence v točnem razvidu.
Cepivo dobavlja na zahtevo občin Visoki komisariat po Higienskem zavodu.
Člen 3. Izvedba te naredbe se po-verja okrajnim načelnikom, mestnim poglavarstvom in Higienskemu zavodu.
Kršitelji določb te naredbe se kaznujejo v denarju.do 1000 lir.
/Člen 4. Ta naredba stopi takoj v veljavo.
V Ljubljani dne 3. novembra 1911-XX.	/
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: EilILlO GRAZIOLI
Pravila za ureditev potrošnje jedil in določitev cen
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino
glede na svojo naredbo z dne 7. oktobra 1941-X!X št. 124, na podstavi kr. ukaza z dne 3. maja 191!-XIX št. 291 in smatrajoč za potrebno, da se omeji število priredb tako juhe kakor jedil, ki jih je treba sprejeti v »jedilni listi in da se iloločijo cene za obede v posameznih kategorijah gostinskih obratov na ozemlju Ljubljanske pokrajine,
odreja:
Člen 1. Posebna kategorija in I. kategorija gostinskih obratov smeta pripraviti-največ 6 različnih juh in 8 az-ličnih jedi, 11. kategorija največ 5 juh in 6 jedi, 111. kategorija 4 juhe iti 5 jedi, IV. kategorija 4 juhe in 4 jedi.
Člen 2. Za obed s stalno ceno se določajo za posamezne kategorije gostinskih obratov tele najvišje cene:
1. posebna kategorija 18 L, in sicer namizje 8 L, juha 1.50 L, jed s prilogo 6.50 L, sadje 2 L;
2. I. kategorija 16 L, in sicer: namizje 6 L, juha 1.50 L, jed s prilogo
6.50	L, sadje 2 L;
3. II. kategorija 14 L, in sicer: namizje 4.50 L, juha 1.50 L, jed s prilogo 6 L, sadje 2 L;
4. III. kategorija 11 L, in sicer: namizje 3 L, juha 1.50 L, jed s prilogo 5 L, sadje 1.50 L;
5. IV. kategorija 6 L, in sicer: namizje 1 L, juha 1 L, jed s prilogo 3 L, sadje 1 L.
Člen 3. Popust na stalno ceno za abonente po členu 7. naredbe z dne
7.	oktobra 1941-XIX št. 124 se določa z najmanj 10%.
Člen 4. Pribitek za postrežbo v obratih posebne kategorije se določa na 12%, v obratih I. in II. kategorije) na 10 »/o in v obratih III. kategorije na 5 °/o. V obratih IV. kategorije se ne pobira noben pribitek za postrežbo.
člen 5. Kršitelji določb člena 1. *e naredbe se kaznujejo v denarju do 5000 L, v hujših primerih pa z zapo-rom do šestih mesecev, kršitelji <1°; ločb 2. in 4. pa se kaznujejo po uredbi o cenah z dne 12. marca 1941. M. s> št. 358.
Člen 6. Ta naredba stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino.
Ljubljana dne 29. oktobra 1941-XlX.
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajin01 EMILIO GRAZIOLI
Najvišje cene na živilskem trgu
Ljubljana, 8. oktobra.
Po dogovoru z zastopnicami in zastopniki konsumentov, prodajalcev in pridelovalcev je mestni tržni urad Visokemu Komisarju predložil najvišj® cene za tržno blago v Ljubljani tudi za prihodnji teden ter jih je ta odobril.
Z odlokom VIII/2 št. 1319/1 Visokega Komisariata za Ljubljansko pokrajino veljajo za Ljubljano določene najvišje cene od ponedeljka 10. novembra zjutraj do nedelje 16. novembra zvečer.
Najvišje cene, ki je po njih dovoljeno v Ljubljani prodajati v ceniku navedeno blago in ga plačevati, so naslednje:
Domači krompir na drobno 1.20 L; zelnate glave na drobno izpod 10
0.00 L; zelnate glave na debelo 0.501 kislo zelje na drobno 2 L; repa na drobno, izpod 10 kg 0.70 L; repa na debelo 0.50 L; kisla repa 2 L; rdeča zelje 1 L; ohrovt 0.80 L; cvetača 3.20* brstni ohrovt 5 L; koleraba 1 L; koleraba do 4 komade na kilogram 1.50-rumena koleraba 0.50 L; rdeča pe®'1
1.50 L; rdeči korenček braz zelenja
2.50 L; rumeno korenje 0.50 L; šope* zelenjave za juho s korenčkom 0.20; peteršilj 2.50‘L; por 3 L; zelena 2.50; črna redkev 1.20 L; osnaženi hren 3 L; domača čebula 2 L; šalota 2 L j česen, 25 glavic na kilogram, 4 L; otrebljena endivija 3 L; veliki olreb-Ijeni motovilec 6 L; mali otreblj0!l1 motovilec 8 L; mehka špinača 2.50 L’ trda špinača 1.50 L; litor suhih bezgO" vih jagod 3 L; liter šipka 2 L; gram letošnjega suhega lipovega cvetja 20 L. Domača žlahtno namizna if' bolka 3.40 L; domača jabolka I. vrste 3 L; domača jabolka II. vrste 2 L; nagnita, obtolčena in črviva jabolka vluibavanje 1.50 L; domče hruške 0tl 2 do 4 L; domače kutine 3 L; žlahtn° domače grozdje 4.50 L; domače grozdje samorodnic (iznbela, šmarnica) domači kostanj 3 L. Gobe: a) rumen1 in rjavi ježek, štorovke, liter 1 L: n! liter lisičk in večjih zimskih kolobar* nic (mraznic, sivk) 1.50 L; c) liter sl' rovk, možka (jelenjega jezika), ženi"
Listek »Družinskega tednika*1
Vltfassiin C
Okoliščine utegnejo včasih odločilno vplivati na usodo narodov. Ko je Francoz Jaques Cartier leta 1534. odplul proti zahodu, da bi zasedel Kanado, je moštvo zbolelo za skorbutom. Bolezen je vojake tako izčrpala, da bi bil Cartierjev načrt splaval po vodi, če ne bi bil dal poveljnik skuhati smrekovih igel in jih 7. njimi ozdravil. Podobno se je zgodilo po poročilih rimskega pisatelja Plinija (23. do 79. pr. Kr.) četam Neronovega brata Britanicusa severno od Rena.
Skorbut je bolezen, ki se kaže v nagnjenju h krvavitvi, krvavečih vnjtjih dlesni, izpadanju zob in čez-dalje večji onemoglosti. Ta bolezen je uničila že mnogo znanstvenih odprav. Do najnovejših časov je bila strah mornarjev. Sele madžarski raziskovalec Scent-Gyorgyi, ki je odkril vitamin C, je napravil konec tej kruti bolezni.
Na novo odkriti vitamin so zaradi njegovega vpliva na skorbut imenovali a-scorbinovo kislino. Njegovo
oC iitje je imelo za posledico popoln prevrat v prehranjevalni znanosti. Nauk o vitaminih je v kratkem času svojega obstoja dosegel neslutene uspehe. Vpliv znanstvenih pridobitev se ie kmalu pokazal tudi med širšimi ljudskimi sloji, kjer se je začela vitaminska propaganda, ki tudi še danes ni ponehala.
Izvedeli smo za mleko, ki vsebuje vitamine, špagete, sladkorčke in čokolado, vse obdano z neznansko hvalo, s čimer si pa preorost človek ni vedel pomagati. Zdaj vemo, da za prehrano potrebujemo toliko in toliko vitaminov, a vendar nam zaradi neštevilnih mnenj in publikacij še zmerom ni jasno, ali naj te snovi umetno uživamo ali nam jih pa vsakdanja hrana daje v zadostni količini. Marsikdo pri tem misli, da smo pač tudi poprej živeli, ko še vitaminov poznali nismo.
Ta negotove ‘ velja predvsem za vitamin C, o katerem gre glas, da nas utegne obvarovati neprijetnih zimskih prehlajenj ali pa bolezni same izboljšati. Ce pomislimo, koliko časa in denarja, koliko duševnih in telesnih moči gre v izgubo sleherno zimo zaradi neprestanih infekcijskih bolezni, pač sprevidimo, da je to vprašanje velikega pomena ne samo za posameznika temveč tudi za gospodarsko skupnost. Zato velja proučiti to, za nas vse važno vprašanje, v koliko je dodatna prehiana z vitaminom C na mestu in ie je sploh potrebna.
Če naše telo napadejo bolezenske klice in te klice pridejo v kri, potlej kri pošlje skupino svojih stražnikov — del belih krvnih telesc — ki začno boj z vsiljivci. Bela krvna telesca so takrat nasičena z vitaminom C; svoje naloge pa ne morejo izvršiti ali pa ne zadovoljivo, če vitamina v krvi ni dovolj. V tej smeri so si prizadevali z raziskovanji mnogi znanstveniki. Uspehi se z besedami takole glase:
1. Človeška odpornost je v neposredni zvezi z množino vitamina C v organizmu.
2. Odpornost svojega organizma p*oti infekciji lahko z dovajanjem vitamina C stopnjujemo do popolne neobčutljivosti nasproti infekcijskim klicam.
3. Zdravljenje z vitaminom C utegne imeti v nekaterih primerih življenjsko važne posledice in utegne marsikomu tudi življenje rešiti.
Omeniti moramo, da so te poskuse najprej dosegli na živalih, in sicer na zajcih. Pozneje so se prepričali, da bi človek prav tako reagiral. V resnici se niso razočarali. Omenimo samo dva poskusa, ki to dokazujeta:
Neki švedski zdravnik ie leta 1940. napravil poskus z 223 delavci (moškimi in ženskami) v neki tekstilni tovarni. Polovica delavcev je živela dalje kakor dotlej, druga polovica je pa vsak dan zaužila tableto vitamina C. Poskus je trajal od januarja do maja. Izkazalo se ie, da ie bilo v
skupini, ki je dobivala tableto vitamina C, dosti manj bolezenskih primerov kakor leto dni poprej, in da je imela manj bolezenskih primerov kakor skupina, ki ni dobivala vitamina C.
V Nemčiji so se tega poskusa takoj poslužili in so od 1. marca do 11. maja dajali 1,6 milijona šolskim otrokom vitamin C, Otroci so sleherni dan dobivali v šoli določeno količino vitamina v obliki sladkornih ploščic, ki so jih kajpak prav radi lizali. Spet so dosegli pričakovani uspeh. Otroci so bili dosti manj prehlajeni kakor prejšnje leto. če so se pa prehladili, so bolezen dosti hitreje prestali kakor poprej. Razen tega so bili otroci tudi bolj sveži, živahnejši, rajši so se učili in tudi običajna spomladanska utrujenost je bila komaj opazna.
Zaradi jpopolnosti moramo omeniti še nekatere druge lastnosti vitamina C. Po celi vrsti poskusov so tudi ugotovili, da ima vitamin C velik vpliv na celo vrsto bacilov. Zdi se, da je infekcija telesa, nasičenega z vitaminom C, s klicami da vice, odrevenelosti ožilja in drugil^ bolezni skoraj nemogoča, ali je pa bolezen kvečjemu lažjega značaja in kratkotrajna.
Podoben, torej uničevalni” vpliv, ima vitamin C tudi na strupena zdravila.
Nadalje so poskusi pokazali, da težaki, športniki in vojaki pri veli-
kem telesnem naporu ptorabijo dosti več vitamina C in narobe, da telo. ki vsebuje dovolj tega vitamin3' dosti dalje časa zdrži pri napornein delu. Tudi zdravi ljudje, okrevajoč’ in bolniki, ki so imeli zadostno *k°' ličino vitamina C v svojem teles1';
so se splošno bolje počutili in
bili
bolj odporni. Sicer je bil pa prv0HV vzrok neugodja in bolezni v mnog*“ primerih ravno pomanjkanje vita' mina C,
Omenili bomo še kozmetični ucl" nek. Vitamin C namreč utegne omil* 1 ali preprečiti odvisno odlaganje barvila v polti. Nekateri ga smatra)0 celo za zdravilo proti sončnim pegam-
Če vse to upoštevate, se vam b® skoraj zazdelo, da je vitamin C čudežno zdravilo in boste od njega terjali vse te koristi. Zato je treba P° udariti, da ne smemo biti preveč n ^ strpni in od zdravljenja ne sn??®e pričakovati čudeža. Zakaj okoliše’1^ niso pri slehernem človeku enake pri prehlajenjih igrajo vlogo še raz drugi činitelji. Na drugi strani uspehov tudi ne smemo kratko ^ malo prezreti. Najvažnejše, česar lahko iz tega naučimo, je tole:
Vitamin C je za človeka nepogr®*j ljiv, njegovo pomanjkanje povzr ^ v telesu različno škodo in kar J* e nas še posebno važno — telo P ,eZ-zato dosti manj odporno proti na.ra-ljivim klicam. Izračunali so. da 0
m v?’ ovcie8a vimena 2 L; d) liter malih sivk za vlaganje (mraznic) 2.50; *'‘°gram mladih Čebularjev ali ma-i.i , , k; kilogram jurčkov z zaprtim . ukom L; kilogram jurčkov z pitim klobukom (j L. Kunci žive teze lo L.
]■ ^ier ni posebej naveden liter, ve-J JO cene za kilogram. Opozarjamo pa, ,vse te cene veljajo samo za blago, n! Podelano v Ljubljanski pokraji-že’ ki za lz lug>h pokrajin uvo-
v n? olago v veljavi cenik za zelenja-
in sadje št. 4 na oranžnem papirju.
vi i 8 *e nižje cene morajo biti <ino označene pri v ceniku navede-
nem blagu.
Pueejeva knjiga o Brunu Mussoli-Jj* pod naslovom >Moji razgovori fi.,, ^nomt bo ik) poročilu >Popolo ‘tahac kmalu izšla. Knjiga bo izšla omejeni nakladi 50.000 izvodov. SnPB?e Be jc pretekli teden udeležil 1 nunske svečanosti garibaldincev na « cu Janikulu v Rimu. Z lafeto so
naSL-6 na ^aro 8 PePe^om ju-]J|.eSJ pesnika Mamelija in jo po-v i1..1 v kostnico, zgrajeno po Ducejevi ve 'L Svečanosti so se udeležile poleg li* .6 množice ljudstva tudi drugi od-: ni zastopniki oblasti. Po pozdravu Dn-8i.esnost' je spregovoril Duce. oa.il je,: Po 90 letih se vračajo na * ibaldingki grič tisti, ki so ga bra-v-t* ? skrajnim pogumom in obupno letn io°stjo v ®asu r‘,nsI{e republike Črn-!. '. Vra£ai<> se v dobi revolucije iem Srajc- Italijanski narod jih spre-ro^a z Mamijo. Med njimi so Mo-stn Manara, Daverio, Dandolo in v^r^ih, ki so prihiteli v Rim iz v T.l^ianskih pokrajin. Bilo je to niii pomladi domovine. Na čelu nik°Ve- sve*e skupine je korakal pes-, ~.? iste trde, a vendar rodovitne rti; 'Je,močnega rodu Josipa Garibal-Ja: Genovčan Golfredo Mameli. Bile , ■ rePublikanske puške, kar so jih Porabljaj; leta 1849., imperialne one, So ?° J'*1 uporabljali leta 1867. Storile čudesa ob prsih skoraj neoborože-wn Raribaldincev, ki so se borili na v!,!!fnskem griču z večno usodnim j' kom >Rini ali smrt!« Eni kakor n l'gl so prihajali z istih meja. Spričo trnh®8’ ^es^° dolgega, a včasih po-;“nega molka pa naj nihče ne izvaia 'ojevoljnih zaključkov! Mi ne pokljamo!
^ Praznik Zmage 4. novembra so v jmni slovesno praznovali. Na grob •’eznanega junaka v Rimu so položili /eiice Vel. Kralja in Cesarja, Duceja jn venec Oboroženih sil, ki ga je potožil osebno šef generalnega štaba ge-f*e!aJ Cavallero. V imenu Stranke je Položil venec tajnik Serena. Svečano-se je udeležila tudi velika množHa Judstva, ki je hvaležno proslavila sPomin na padle junake.
Zdravstvena sanitetna kolona pod °<lstvom dr. Duceja je prispela te .111 v Zalog. Izvršili so 826 pregledov ? ugotovili, da so otroci teh krajev lcer bolj slabo razviti, vendar še do-°'l zdravi.
h.,X>>oki Komisar sprejema ob delav-razen ob sredah, od 11. do 12. '■e oblasti in občinstvo, od 12. do 13. Pa hierarhe, vodje Stranke in režim-ke organizacije.
Novo akademsko leto so pretekli te-
otvorili na italijanskih vseučilišču. Svečanosti so se vršile v voja-ern duiui in so bile skromne in res-e, torej primerne za sedanje razmere, '•sostvovali so jim tudi zastopniki »lasti in režima. V Rimu so se svetosti udeležili državni podtajnik za itP°rCto Giudice, podtajnik stran-I® Gatto in nemški veleposlanik von 0 ?.?kensen. Rektor je prebral seznam ''okovanih in padlih profesorjev in 6eučiliščnikov. V sedanji vojni je J ?.c]|p 35 študentov z rimskega vse-~ClIišča. V Padovi je bila podobna Večanost. Tudi tu so se spominjali
človek potrebuje vsak dan poprečno 50 miligramov vitamina C; za-0rej mora paziti na to, da to količi-. o doseže. Pri zadostni prehrani z ze-enjavo, sadjem in sočivjem ste lahko isto pomirjeni, da zaužijete dovolj 'tamina in vam ni treba imeti nepotrebnih skrbi. Res je pa, da po-,'mi. ko ne uživamo dovolj presne rane, nastopi pri mnogih ljudeh po-anjkanje vitamina. Na srečo se pa eitlu lahko izognemo.
po večini že vemo. katero sadje j.Sebuje dosti vitamina C. To so: ‘<none, pomaranče, zelje vseh vrst, Pinača, hren, oreški, predvsem pa jagode. Z uživanjem teh sadežev lah-^ uravnamo svojo potrebo po vita-
.. Zdaleč najboljše sredstvo je pa ‘Pkov čaj. Zakaj šipek vsebuje toli-. s.° vitamina C, da po tem deset do okrat prekaša vse druge rastline. lc boljšega torej ni, če za zajtrk s. mesto kave ali pristnega čaja pijete S|Pkov čaj.
Ce komu še to ne zadostuje, je Pr>Poročljivo, da v času večje nevar-osti okuženja, na primer jeseni ln ’ 2lmi, uživa umetno pripravljeni p	v obliki tablet, najbolje
f OXon in Cebion, izdelka švicarske ‘fmacevtske industrije. Ta nadome-fc, . vitamina C igra v času pomanj-. nJa prehrane veliko vlogo v po-s edu narodnega zdravja.
padlih tovarišev, 28 po številu. Več je bilo odlikovanih z vojaškimi odlikovanji.
Eksc. Vis. Komisar Emilio Grazioli si je pretekli teden ogledal vlak nemškega preselitvenega urada v Kočevju, ki že nekaj dni opravlja svoje delo za preselitev kočevskih Nemcev v Nemčijo. Vlak je bil zgrajen že leta 1939. in je opravljal svoje delo pri preselitvi baltiških Nemcev in Nemcev v Besarabiji in Bukovini. Od 15 vagonov je določenih za pisarne 8 vagonov, 4 vagoni obsegajo tehnični oddelek, 1 vagon pa uporablja osebje. V štirih urah nemški državljan opravi vse potrebne poti skozi vagon in dob: nemško državljanstvo. Pri tem mu sestavijo osebno legitimacijo, ga fotografirajo in ga zdravniško pregledajo in preiščejo kri. Nato ga strokovno izpašajo in mu izdarjo listino.
Nov natečaj za glasbena dela je razpisala Glasbena Matica v Ljubljani za instrumentalne skladbe, za vokalno instrumentalno skladbo in za mešane zbore z izvirnim slovenskim besedilom. Določila je več nagrad, za katere pa morejo tekmovati samo slovenski skladatelji.
Bolgarsko uradno poročilo poroča, da je pet skupin sovjetskih padalcev pristalo na bolgarskih tleh južno od izliva reke Kamčija ob Črnem morju. Bolgarsko poročilo pravi, da je bilo nekaj padalcev ubitih, nekaj pa za jetih. Padalci so po večini bolgarski begunci, nekaj je pa tudi sovjetskih državljanov. Izjavili so, da so imeli nalogo organizirati sabotažna dejanja in pripravljati upore. S seboj so imeli velike vsote denarja.
Sestanek trgovcev g konfekcijo, manufakturo in trgovcev obutvijo je
bil pretekli teden v Zbornici za T01 v Ljubljani.. Sestanka se je udeležil tudi šef trgovinskega oddelka Vis. "n-misariata dr. Apolonio, ki je podal trgovcem navodila, kako bodo blago prodajali. Prodaja na oblačilne nakaznice se bo začela 10. novembra. Nakaznice veljajo od 1. novembra t. 1. do konca oktobra prihodnjega leta. Podrobne določbe veljajo za potrošnjo kuponov različnih vrst in število točk v posameznih četrtletjih.
Posebne določbe veljajo za novo-poročence, ki dobe od okrajnih načelstev posebne izkaznice za nakup potrebnega blaga, poleg osebne izkaznice, Tako si bo novoporočenec na to posebno .izkaznico lahko nabavil en površnik ali suknjo, eno obleko, dve srajci, dva para spodnjih hlač, šest parov nogavic, šest robcev in en par čevljev, novoporočena žena pa si bo lahko kupila en plašč, 2 obleki, en predpasnik, dve svaj:-i, dve kombineži ali. spodnji krili, dva para sr idnjih hlač, šest parov no"n .' J. st robcev in en par čevljev. Poleg tega bodo lahko novoporečenci kupili dvojno posteljno perilo, dva prta. šest prtičev, šest brisač in šest kuhinjskih brisač.
Posebne določbe so tudi za novo-porojenčke, za katere se dobi še pred porodom posebna izkaznica zn otroško posteljno perilo in brisače. Za nakup oblačil za delavce in obrtnike bo smela Zbornica za TOI izdajati posebne bone. in sicer na zahtevo delodajalcev.
Navodila vsebujejo tudi določbe o tem, koliko kuponov bo treba oddati za posamezne oblačilne predmete. Za moško obleko 75 točk (za dečke 40). za poletno obleko 50 (25), za zimsko suknjo 80 točk (48). za srajco 10 (6), za spodnje hlače 6 (3), za žepni robec 1 (1), za moški kožuh 110 (80). Za ženski kostum bo treba oddati 60 točk (za deklice 33 točk), za volneno obleko 40 točk (21), za poletno obleko 20 (11). za zimski plašč 65 (39), za poletni plašč 25 (15), za srajco 8 (5), za spodnje hlačke 3 (2). za žepni robec 1 (li Za moške in ženske usnjene čevlje velja 80 točk, za tipizirano obutev pa 65 točk.
Brezplačni tečaj za nego in prehrano dojenčkov so bo vršil v ljubljanskem Higiensskem zavodu, v oddelku za zdravstveno zaščito mater, dojenčkov in otrok od 17. novembra dalje. Prijavite se lahko vsak delavnik v Higienskem zavodu ali pa telefonično na številko 44-71. Tečaja bosta dva, in sicer: popoldanski ob torkih in sredah od pol 5. do 6., večerni pa ob torkih in sredah od pol 7. do 8. zvečer. Pričetek obeh tečajev bo 17. novembra ob pol 5. uri. Vsak tečaj bo trajal tri tedne, torej dvanajst ur in bo brezplačen.
781 pregledov so izvršili zdravniki zdravstvene avtokolone, ki je te dni prispela v Preserje. Prevsem so pregledali vse šoloobvezne otroke.
Ljubljanska univerzitetna knjižnica je odprta vsak delavnik od 9. do 12. ure in od 14. do 17., razen ob sobotah popoldne. Vhod v knjižnico je samo pri glavnih vratih, garderoba za občinstvo je pa v pritličju desno ob glavnem stopnišču.
Urndae ure na poštah v Ljubljanski pokrajini bodo odslej od 9. do 13. in od 15. do 18. v delavnikih, ob nedeljah pa od 8. do 20. ure.
Obiski v ljubljanski Splošni bolnišnici so odslej dovoljeni samo od 12. do pol 15. ure. Uprava naproša občinstvo, da zapusti zavod takoj ko zazvoni. Nove ure so uvedli zato, da bodo nameščenci lahko še pred popoldanskim zdravniški-m pregledom prezračili bolniške sobe in počistili tla.
Za zatemnitev oken itd. kličite telefon 46-90, tapetnik Ivan Habič, Ljubljana, Poljanska 17.
©
§
Italijanski strokovnjaki so preiskali
ležišče asfalta v bližini Vrh Gorca pri Splilu. Po mnenju strokovnjakov je pod tem asfaltom tudi petrolej.
Znatno več oliv in olivnega olja so pridelali letos v Italiji, Najboljše olivno olje stane letos 1650 L metrski stot, olje druge kakovosti pa 1500 L. Te cene so še, enkrat višje od umskih.
Na Gorenjskem so obdavčili menjavanje znamk, v kolikor ima filatelist od tega dobiček. Samo menjavanje znamk med filatelisti, ki delajo to iz športa in ne za dobiček, je neobdavčeno.
V Planici so poglobili iztek pod velijo skakalnico, prostor za gledalce so pa razširili, tako da bo uporaben tudi poleti. V areni pod skakalnico bodo urc,;li veliko nogometno igrišče, ki bo služilo pozimi za izteke skakalcev, poleti pa za lahkoatletske prireditve. Sodniški stolp bo visok 40 metrov, opremili ga bodo z vsem potrebnim za sodnike in športne poročevalce.
Eichendorf se po novi odredbi hrvatskega ministrstva imenuje prejšnja občina Hrastovae pri Daruvarju.
Italijanski institut so pred kratkim odprli v Karlovcu. V’ njem poučujejo italijanski profesorji italijanščino Vse avtomobilske gume morajo lastniki avtomobilov na Spodnjem Štajerskem, ki nimajo dovoljenja za vožnjo, oddati, na kar še posebno opozarja politični komisar v Mariboru. Prav tako morajo oddati gume tudi z voz na konjsko vprego, ki ne vozijo. Kdor koli ne bi gum oddal, mu bodo odvzete brez odškodnine, hkrati bo pa tudi kaznovan.
Na Spodnjem Štajerskem in Gorenjskem bodo ustanovili nove vaške šole. Namen teh šol bo kolikor mogoče splošna izobrazba mladine. Vsaka šola bo imela prostor za Hitlerjevo mladino, slavnostno dvorano in delavnico
rajevnega skupinskega vodje.
Velike težave s kurjavo imajo v Beogradu Drva namreč prihajajo samo s hrvatske strani, pa še odtod zelo malo Ker je tudi električen tok izredno slab, so morali meščani zmanjšati število žarnic in opustiti vso reklamno razsvetljavo. Tudi z električnimi pečmi ne smejo kuriti.
Obnovili so let?' *:i ivromet med Zagrebom in Berlinom. Promet Zagreb-1 Gradec-Dunaj-Berlin se vrši vsak dan
v obeh smereh. Samo ob nedeljah letala ne vozijo.
10.	novembra je v Beogradu prenehala zapora prod.re tekstilnih pre 1 metov. Beograjčani so dobili nakaznica za nakup vseh tekstilnih predmetov.
V Nemčiji so izdali nove predpise o nakupu pohištva. Nemški državni minister je odredil, da sinejo trgovci pohištvo prodajati samo na podlagi posebnega potrdila o nujnosti nakupa, ki ga bodo oblasti izdale samo proti dokazu, da stanovanja ni mogoče opremiti s starim pohištvom. Novoporo-čenci zaradi poroke same še nimajo pravice do nakupa pohištva, ker slednjega lahko dobe tudi od staršev.
Železniški promet med Beogradom in Nišem je delno obnovljen. Zdaj -ozi na tej progi vsak dan en vlak v Niš in eden v Beograd.
Poštni promet med balkanskimi državami in zasedeno Francijo je spet obnovljen. Tako so uvedli poštni pro-met med zasedeno Francijo in Madžarsko, Romunijo, Bolgarijo in Slovaško.
Trgovinsko pogodbo med Hrvatsko in Nemčijo so podpisali pretekli teden v Zagrebu. V teku pogajanj so obravnavali vsa vprašanja, tičoča se gospodarstva obeh držav, posebno pa vprašanje poljedelstva v Hrvatski.
Vodnikova pratika 1942, ki izide konec tega meseca, prinese poleg mnogih drugih zanimivih člankov tudi poslednji poljudno-znanstveni članek izpod peresa pred tedni umrlega univ. prof. dr. Metoda Dolenca, člana Akademije in znamenitega našega pravnega zgodovinarja. Obširni zanimivi Članek, ki bo zbudil splošno pozornost, nosi naslov >0 pravnih spominih ▼ slovenskih narodnih pesmih«.
Na ta spis uglednega avtorja posebno opozarjamo izobraženejši krog naročnikov Vodnikovih knjigi Poleg Pratike izda letos Vodnikova družba še izredno lepo povest pesnika Mirana Jarca >Jalov dom«, članarina znaša 8 lir, vezava v platnu pa 3.50 lir za knjigo. Prijave sprejemajo krajevni poverjeniki, ljubljanska knjigarna Tiskovne zadruge, Šelenburgova 3, in pisarna Vodnikove družbe, Ljubljana. Puccinijeva 5, poslopje Narodne tiskarne, I. nadstropje, na desno.
Hrvatsko športno odposlanstvo je
pretekli teden prispelo v Rim. Zastopstvo tvorijo voditelji različnih panog hrvatskega športa, vodi jih pa državni ravnatelj za telesno vzgojo in komisar športnih organizacij Miša Zebič. Odposlanstvo bo gost Italijanskega nacionalnega olimpijskega odbora in !»o obiskalo tudi Firence, Turin in Milan in si ogledalo vse športne naprave v teh mestih.
Strogo kazen za pljuvanje po cestah so uvedli v Beogradu, ker zaradi vojne nimajo dovolj pometačev in čistilcev cest na razpolago.
Nove bankovce po 500, 50 in 10 kun bodo v kratkem dobili na Hrvatskem. Doslej veljavne bankovce po 10 in 20 din bodo pa vzeli iz prometa.
Koruzo za pitanje prašiTev bodo dobili Zagrebčani od mestne občine. Koruzo bodo pa dajali le proti potrdilu mestnega magistrata.
Osebne vesti
Poročili so se:
V Ljubljani: g. Stanko Jesenovac, trgovski poslovodja, in gdč. Francka Koširjeva, trgovska pomočnica.
V Hotedršici: g. Franc Nagode in gdč. Poldka Turkova.
Bilo srečno!
Umrli so:
V Lrubljani: Slavko Delkin, višji poštni kontrolor v pok.; Ivan Samec, veletrgovec; dr. Janko Pikuš, ravnatelj Zavoda za socialno zavarovanje; Franc Kovič, uslužbenec drž. žel. v pok.; Josip Primic, ključavničar drž. zel. v pok.; Josip Katalan; Rozalija Seničarjeva; Franjo Bonča, policijski uradnik v pok.
V Beogradu: Avgust Štros, kapetan rečne plovbe.
V Zborn i Zadobrovi: Matko Zupanc, uradnik Združenih papirnic v pok.
V Trstu: 591etni Karel Stopar; 53-letna Valentina Pečarjeva; 561etni Josip Vižintin; 461etna Josipina Fakino-va; 741etna Josipina Pečenkova; 761et-ni Andrej Bratina; 471etna Frančiška štremarjeva; 721etni Anton Segačič; 711etna Karolina Rigoličeva: 701etni Mihael Terčon; CDIetni Ivan Hrevatin; 841etna Antonija Miloševa; 871etna Ivana Cotmanova; 631etna Marija Podo-rehova; 771etni Franc Šturm; GOletni Andrej Jamšek.
V Braslovčah: Ivan črn a. k; Stefani a čmakova: Ivan Bobek, vrtnar.
V Žužemberku: Mirko Ma cen, sodni uradnik.
V Celju: Fran Kranjčič, sodni svetnik v pok.
V Brjah pri Kihenberku: 461etna M’ril a Zerjalova.
V Novem mestu: Jožef Okorn.
V Ajdovščini: Mihael Malik, posestnik in trgovec.
V Valjevu: 571etni Ivan Potrato, občinski ta nik z Jesenic.
V Bači pri Sv. Luciji: 301etni Anton Sluga.
V Vižmarjih: Slavka Potočnikova.
V Mariboru: 651etna Julka Lepe jeva. kuharica; 851etna Marija Flucher-jeva, zasebnica; 45letna Stsfka Storo-va. kontoristinja; 511etna Marija Ribičeva.
v Mengšu: 80’etna Jerica Janežičeva.
V IforVu: 211etna Majda Lebnova.
Naše sožalje!
= ŠPORTNI TEDNIK
"J
■I
Športni tednik
Nadaljevcnije iz 5. stolpca
Fiumana je prinesla iz Pise svojo- točko in se sedaj nahaja par mest višje od poslednjega. Vodi Fanfulla s šestimi točkami iz treh tekem.
Tretji razred e razdeljen na osem skupin, v katerih tekmuje skupaj 59 parov moštev. Vse tekme so se odigrale tudi v tem razredu. Ce vzamemo, skromno ocenjeno, da je na vse tretjerazredne tekme prišlo samo okoli 35 tisoč gledalcev, vidimo, da je v nedel o gledalo v Italiji okoli 200.000 ljudi tekme iz nacionalne lige.
Tudi Švicarji so nadaljevali s svojim prvenstvenim tekmovanjem. Nedeljko kolo je dalo te rezultate: Can-tonaJ-Servette 3-1, Grasshoppers-Lu-zern 3-0, Grenchen - Chaux-de-Fonds
4-0, Lausanne-St. Gallen 0-1, Lugano-Ziirich 3-1, Young Boys-Biel 1-1, Young Fellows-Nordstem 2-1.
V Nemčiji so igrale reprezentance za nemški pokal. Rezultati: Badenska. Spodnje Porenje 3-1, Koln-Aachen-Bavarska 4-3, Wurtemberška-Osrednja Nemčija 4-6, Berlin-Vzhodna Pruska
0-0, Hessenska.Saksonska 4-2, Spodnja šlezija-Sever 0-3, Vestfalska-Sncdn a Saksonska 1-4.
O.	C.
Se ena nedelja brez sporeda. Iz italijanskega nogometnega športa. Nekaj zunanjih rezultatov.
V Slovenski nogometni zvezi so bili mnenja, da bo sneg, ki ga je nedavno toliko zapadlo, obležal, pa so odložili prvenstvene tekme. Medtem je sneg skopnel, odnosno ga je toplejše vreme vzelo, v nedeljo popoldne se pa nismo znali kam dati. Skoda termina, ker bi se bilo dalo prav lepo igrati.
Sicer pa nemara ne bomo v zadregi zastran terminov. Pri nas vzdrži suho vreme do pozne jeseni, včasih tja do božiča, in bo še več kot dovolj priložnosti za tistih par tekem, ki smo jih zamudili.
Kako bo prihodnjo nedeljo? Same vremenske nerodnosti ne bodo mogle zavreti nadaljevanja v prvenstvenem tekmovan.u. Vse kaže na to, da bomo mogli v nedeljo slediti kompletnemu sporedu.
In kaj bo na sporedu? Po ustaljeni praksi je treba zamujeno ali odloženo nadoknaditi na koncu sezone. Tedaj bi bile na sporedu tekme, ki so od vsega začetka bile določene za 16. november, in sicer: Mars-Svoboda, Her-mes.Elan, Grafika-L.ubljana; Slavijtu Mladika je po ugoditvi Slavijinemu protestu tudi določena za to nedeljo. Ne bi bilo narobe, če bi se hoteli odločiti za tako rešitev, že zato ne, ker bi se spet izognili igranju v Novem mestu in bi se do naslednje nedeljo dalo urediti vprašan e Elanovega igrišča, morda bi se ta čas dal tudi spraviti v sklad pozni povratek Iz Novega mesta s sedanjo policijsko uro.
Druga rešitev bi bila, da bi nadaljevali tam, kjer smo pred snegom nehali; taka možnost sicer ne bi bila v skladu z dosedanjimi šegami in običaji v nogometnem športu toda v sedanjih časih mora biti Človek pri-pravl.en na vse mogoče izredne ukrepe; vsepovsod ln tudi v športu. V tem primeru bi obwl soored n» I"'’"1« tekme: Svoboda-Grafika, Elan-Jadran, Hermes-Mars, Slavija-Koroum, V.č-Moste.
No, žogali so se tudi minulo nedeljo. Na travniku so odbili eno samo partijo, zato so jih nekn* več na -liži. Dvoboj v table-tenisu med Mladiko in Korotanom je dal Mladičanom uapeh v razmerju 5:3.
Tudt na travniku so bili Mladičani organizatorji prireditve. Povabili »o na prijateljski pomenek Poljance in jih odpravili v istem razmerju kot te-nisači Korotance; 5-3 Mladika se žs dolgo poteguje za prvorazrednost, pa je vedno prihajalo nekaj vmes, da ni mogla preko drugorazredne ograje. Igra pa v svojem razredu stalno prvo violino in je n eno prizadsvanie "a avanzman naravnost ganljivo. Ce ne gre v prvenstvu, zakaj sc ne bi- ogledali sem ter tja na prijateljski tekmi s prvorazrednim nasprotnikom? Marsovci s Poljan so bili primeren partner; da se tore; poskusimo, so si mislili oni s Kodeljevega.
Pa je tista jama na Kodeljevem. 1:1 so jo Mladičani priredili za nekrko nogometno igrišče, težsvna preizkušnja za marsikatero tudi močnejše moštvo, To so morali občutiti tudi vrli Poljanci, ko so se v nedel o po tekmi vračali s 3 5 v domače Poljane (a!i na novo torišče za Kolinsko tvor n‘cel S čimer ne maramo niti najmanj omalovaževati uspeha, ki so ga Mladičani zabeležili.
Italijansko nogometno prvenstvo re odvija po začrtanem sporedu. To nedeljo je bilo na vrsti tret e kolo. Igrali so v vseh treh razredih nacionalne lige in še drugih tekem je bilo na pretek.
V prvem razredu so bili rezultati: Liguria-Lazio 4 1, Torino-Ambrosiana
1-1, Triestina-Livorno 5-1. Venezia-Modena 3-1, Atalanta-Napoli 5-1, Mi-lano-Bologna 2-0. Roma-Juventus 2..0, Fiorentina-Genova 2-0.
Vsa moštva so dobro izkoristila prednost domačega terena in pospravila po dve točki razen Tcrina, ki mu mečna Ambrosiana ni dovolila polnega uspeha. Nekoliko preseneča par močno izraženih rezultatov, ki v italijanskem prvenstvu niso običajni Položai se počasi jasni: gladko v vodstvu e Rema, ki ni izgubila še nobene točke, z boljšim količnikom je Milano na drugem mestu pred Triestino m Atalanto, ki sta skupaj na tretjem in četrtem mestu in potem se vrstijo moštva do prvaka Bologne, ki se nahaja brez točke na posledn em mestu.
Gledalstva na tekmah nič koliko! Po trideset tisoč v Rimu in v Milanu (utržka 250.000 in 210.000 lir, skoraj pol milijona na dveh samih tekmah!), dalie po 18.000, 16.000 do naimanj 6000 ljudi; vsega v prvem razredu na osmih tekmah okoli 125 000 gledalcev.
V drugem razredu e bilo na devetih tekmah okoli 40.000 gledalcev.
Nadaljevanje v 4. stolpcu pod trto
Jz rok v roke..
ŽivIgengsSii romani diamantov
Pustolovske usode velikih in dragocenih draguljev
Ne samo ljudje, tudi dragulji, knjige in starine imajo svojo uscdo in svo.o zgodovino, ki je pogosto pestrejša in zamotanejša od človeške zgodovine. Človek umre, pokopljejo ga, po smrti mu postavi;o spomenik, in konec je. Dragulj pa živi stoletja in stoletja, bleščeč se v svoji lepoti, roma iz rok v roko in vsako leto je novo leto njegovega živi jen; a in njegove zgodovine. Kolikor lepšo zgodovino ima dragulj, toliko več je vreden. Ze od nekdaj se je bogastvo cenilo po najlepšem vseh draguljev, po diamantu. Zato se ni čuditi, da ima o prav lepi in veliki diamanti najbolj razgibano .življenje1 za seboj.
Zvest! služabnik svojega gospoda
Posebno zanimiva je zgodba diamanta ,Sancyja‘. Izkopali so ga v Indiji; je hruškaste oblike in kristalne, vodeno čiste barve, ter tehta 53 '/s karata. Njegov prvi lastnik v Evropi je bil Karel Drzni, vo.voda Burgundski. Dragulj mu pa očitno ni prinesel sreče, temveč nesrečo, kakor je to navada pri dragih kamnih. Dal ga je brusiti Louisu van Berguanu, znanemu brusilcu dragul;cv. Karel Drzni je r-csil ta dragulj kot talisman, in sicer v bitki pri Nancyju, kjer ;e pa tudi Izgubil življenje.
Kct drugi vojaki je vojveda neznan obležal na bojišču. Švicarski vojaki so pleneč grobove našli njegovo truplo in diamant; pozneje so ga za zlatnik predali nekemu duhovniku. V naslednjih desetih letih je diamant še enkrat menjal svojega lastnika; dokler ga ni
■ m pneumrtici: I pneuma-llci tli ugl.ero psrmctiono comoda-m-rde ai vcicoli dl trans it are anche ;;u terr. ni ondeggianti. — Novo nado. n : rilo za pnevmatike: plutovinasta .1 , . vmv.f ka‘, ki omogoča mehko in ud: boo vožnjo tudi na valovitih tleh.
*♦•»•***««»««« .>»«•««««»«« »«♦«•»*»»«*«
naposled kupil leta 1489. Ivan II. Portugalski. Kralj .e pa kmalu zabredel v denarne stiske in prodal dragulj za 100 000 frankov nekemu Francozu. Od tega ga je kupil giof Nikolaj de Sancy — po njem je dragulj pozne e debil svoje ime — in odpotoval z njim kot odposlanec v Sclothum.
Leta 1539. je dobil cd Henrika II. zapoved, naj mu posodi dragulj. Kralj je potreboval diamant kot zastavo za neko pcsojllo. De Sancy je poslal svojega najzvestejšega slugo v Pariz z drsgccenirp kamnom. Zvesti sluga pa nikoli ni prišel do Pariza. De Sancy e izvedel, da so ga na poti napadli roparji in umorili. Dal je iskati pogre-šanoa in res so našli v nekem obcestnem Jarku njegovo truplo. Dragulja pa ni bilo nikjer. Ze so vsi mislili, da so ga odne:li roparji, toda de Sancy e poznal svojega zvestega slugo. Velel je odpreti mu želcdec in je res tam našel c}-- mant. Sluga ga je bil pojedel, ko ni videl več druge možnosti, da bi ga skril.
Nato je dragulj romal na Angleško. 25. decembra 1688. ga je bežeči krc! Jakob n. spet odnesel na Francosko. Ludovik XIV. je naposled dobil ta diamant, za njim ga je podedoval Lu-devjk XV. Med revolucijo je ,Sancy1 izginil in dolgo ga ni bilo na izprcgled. Cele v Napoleonovih časih so ga spet našli. Naposled ga je kupil ruski car Nikolaj I. za vsoto pol milijona rubljev. Sest let pozneje ga je pa car v Parizu predrl za 650.000 frankov, ker je potreboval denar.
Napoleonov meč
Prav tako Je imel Karel Drzni diamant .flo.cntinca1, ki je bil večji od ,E.incy-‘, tehtal 133 i karata in bil ru c to fctio .ve k ar vi" o. N a el: ’?lava je bila izredno le a -- c a je tbrip.il prav tako van B:	m. V bitih pri C ramenu so Švi-
carji vzeli vojvodi vso opremo in za tisti čas ogromne zaklade, med katerimi je bil tudi ,florentinec‘. Tako je prišel ta dragulj v Švico. Od ondod se je preselil v Italijo in večkrat menjal svo.e lastnike, dokler ga ni naposled kupil papež Julij II. za 20.000 dukatov. Pozneje so ga dobili Habsburžani, ki so ga vključili v avstrijski cesarski zaklad.
Eden največjih diamantov je sloviti Orlov.. Najprej je bil v očesu nekega kipa Brame v Indiji. Od onded je prišel v Perzijo, kjer je z drugimi dragulji krasil prestol šaha Nadira. Ko so šaha umorili, je prišel kamen v roke nekega armenskega trgovca, ki ga je odnesel v Evropo, in sicer v Amsterdam. Dolgo ga ni mogel prodati, zakaj nihče ni hotel plačati izredno visoke cene. Naposled ga je kupila Katarina ruska za 450.000 srebrnih rubljev. Razen tega je dobil Armenec za dragulj plemstvo in doživljenjsko rento 400 rubljev na leto.
Prekrasne obdelave in čudovitega leska je tudi 186 V* karatni ,Pitt‘ ali .regent1, ki je nekdaj pripadal francoski kreni. Svo.e ime je dobil zato. ker ga je kot .regent1 znani vo.voda Filip Orleanski odkupil angleškemu guvernerju Viljemu Pittu starejšemu za Lu-dovika XV. za ceno dva in pol mili. jona frankov. Med revolucijo je priromal dragulj v Berlin. Tamkaj so ga zastavili pri trgovcu Treskovu, pozneje so ga pa spet odkupili. Po Burboncih ga je dobil Napoleon, ki ga je dal vdelati v ročaj svojega meča. V bitki pri VVaterlooju so njegov meč zavoj -ščili Prusi in tako je priromal diamant v pruski kronski zaklad.
»Južna zvezda«
Vsi ti diamanti so prišli v Evropo iz Indije, kjer so jih tudi izkopali. Toda tudi v južni Ameriki in v Afriki so izkopali že marsikateri dragocen in velik draguk; največji dosedanji diamant so našli v nekem južnoafriškem rudniku. Iz Brazilije je pa prišel dragulj, znan pod imenom .južna zvezda1. Na neki pariški razstavi draguljev je v osemdesetih letih zbudil občudovanje vseh po svoji čudoviti barvi in lepi obrusitvi. Tehta 247 V* karata in so ga izkopali v provinci Minas Go-raes. Potem ko so ga obrusili, je tehtal pa samo 120 karatov.
še mnogo je draguljev, svetovno znanih diamantov, ki ima vsak od njih svojo pestro zgodovino. Tako na primer Braganza, ki je dosegel 1860 karatov in je menda bil na. več ji med diamanti. Našli so ga 1741. leta v Braziliji in je še — neizbrušen. Doslej ga še nihče ni videl razen lastnikov rudnika, kjer so ga izkopali.
Velikan med diamanti je gotovo tudi Excelzior, ki so ga izkopali v južni Afriki in e tehtal neobrušen 3025C!) karatov. V brusilnici diamantov so ga pa razdelili na dva dela in obrusili, zakaj enega samega diamanta tako ne bi mogel nihče kupiti, ker je bil predragocen in predrag. Tako sta nastala Culiman št. 1 in njegov brat Culiman št. 2.
Dragulji imajo svoje usode, ki so skrivnostno povezane z usodami in življenjem kraljev, bogatašev in plemičev. Siromak ima pa pred bogataši pač edino prednost, da ne more tožiti, da mu dragulji prinašajo nesrečo...
Ljubosumnost ga je zapeljala
Bančni uradnik neke ameriške banke je bil na svejo lepo ženo bolestno ljubosumen. Bil .e že nekoliko siv in od svoje žene precej stare.ši, zato je bil o svoji domnevi popolnoma prepričan. Mislil je, da prihaja k njegovi ženi medtem, ko je on v službi, neki meški. Zato je sklenil, da jo bo kmalu postavil pred preizkušnjo.
Nekega dne ga je, kakor navadno žena spremila do urada, potem pa dejala, da gi e na ti’g. Uradnik si .c mislil, da e to samo njen izgovor, zato je takoj odšel skozi druga stranska vrata spet na ceeto in ubral pot proti domu. Komaj je pa dobro sedel v na-slan.ač in se potuhnil, že je zaslišal, kako nekdo tiho cdpira vhodna vrata stanovanja. Pri:luhnil je in ugotovil, da ni prišla njegova žena. Celo natančno je slišal moške stopinje. Moški se je tiho. kakor mačka plazil proti sobi, v kateri je čakal on.
Vrata so se odprla in v sobo je stopil mlad, izredno lep moški. Ob pogledu na uradnika se je zdrznil in hotel pobegniti, vendar za to ni imel več časa. »Kar ostanite, gospod,« je dejal uradnik, »vidim, da sem prestar za svojo ženo, prepričan sem, da Jo samo vi. lahko osrečite. Prosim, tu so cigarete, sedite in počakajte, da pride moja žena. Potem se pogovorite z n o. Jaz bo.n poskrbel za ločitev najinega zakona «
Mladi prišlec, mu je nekajkrat skušal uskočiti v besedo, pa se mu nikdar ni posrečijo Ko mu je naposled ravnatelj ponudil cigarete in ga povabil, naj ost: ne, ,e sedel in čakal...
Uro kasneje je bančni uradnik živčno dvignil slušalko telefona: »Pomisli, nekdo je vlomil v najino stanovanje,« je hitela razbur.eno pripovedovati njegova žena.«
»Glej no kakšen izgovor, si je izbrala,« si je mislil uradnik. Ko je pa žena dalje pripovedovala, da je vse stanovanje oplenjeno in razmetano, je naposled vendar vstal in drugič tisto dopoldne hitel proti domu. Seveda je našel stanovanje oplenjeno in oropano do zadnje vrednosti. Na mizi ;e pa ležalo vlcmilčevo pismo: »Tako udobno še nikdar v svojem življenju nisem kradel. Tako rekeč prisilili ste me, da sem se počutil kakor doma in sem si postregel po najboljših močeh.«
Baje je bil uradnik kljub velikanski škedi, ki mu jo je napravil vlomilec, srečen, kakor že dolgo ne. Izjavil je, da je zdaj naposled le ozdravi.en svoje velike bolezni — ljubosumnosti.
Električni grelci jopičev
Parižani imajo hude skrbi, in sicer zaradi kurjave. Zelo se boje, da bo letošnja zima zelo mrzla in da bodo imeli premalo drv in premoga, da bi se obvarovali pred mrazom.
Vse velike modne hiše prinašajo naj-nevejše zimske obleke, ki so zanimive predvsem zato, ker ima skoraj vsaka še brezrokavnik iz krzna ali iz debelega volnenega blaga. Sploh bodo v modi volnena blaga v več plasteh.
Tudi krzno je prišlo do svoje veljave, ne samo kot nezmiseln in dragocen okras, temveč kot grelec pozimi. Posebno nizkodlako krzno ima zato precejšen uspeh; največ.i uspeh so pa dosegli električni grelci za dame in gospode, nekakšne baterije, ki grejejo jopiče in ki jih vključimo kakor nočne svetilke ali radio, če prideš v obisk k prijatelju, ki nima zakurjene sobe, .ti torej še ni treba zmrzovati. Kratko in malo vkl.učiš svoj grelec in lepo ti postane foplo.
Parižani so se za novi izum zelo navdušili, najbrže zato, ker so pozabili na — račune za elektriko...
Leseni glasovi
Neki gospod Wolf si je omislil prav posebno pevsko družino. Dal je izdelati 200 lesenih kipov naj-.lavnc.ših pevk in pevcev, ki so‘njih glasovi posneti na gramofonskih ploščah.
Vsi člani te nenavadne pevske družine so torej leseni in pojejo po gramofonu. In tako prihaja kristalno čisti Carusov glas iz lesenega grla... Zanimivo je pa to, da ljudje vseeno radi poslušajo takšne .koncerte1 in da je gospod Wo!f s svojo pevsko družino zaslužil že lepe denarce.
IZPRAŠAJTE SI VEST
1. Ali se vam večkrat pripeti, da pozabite oddati zaupano vam pismo. Da (14), ne (7).
2. Ali imate pri odhodu iz stanovanja pogosto občutek, da ste nekaj pozabili? (Morda ključ, morda mblite, da ste pozabili zapreti plin.) Da (17), ne (3).
La priraa donna in Francia che funge da funzionaria delio stato civile. L® cosa non sembra affatto strana ai francesi i quali sono del parere che 1* donna non abbia da fare col inatrimonio meno deii uomo. — Neki francoski civilni urad je dobil prvo žensko, da poroča mlade pare. Francozom se ne zdi nič čudnega, meneč, da ima ženska z zakonom prav toliko opraviti
kakor moški.
3. Morda imate dni, ko se vam zdi, da se je ves svet zaklel proti vam? Da (12), ne (2).
4. Ali na popotovanju zmerom nehote pregledujete prtljago in jo preštevate, češ ali niste morda kaj izgubili? Da (16), ne (4).
5. a. Ali ste prepričani, da niste dovolj vestni? b. da ste samo enostransko vestni? c. popolnoma vestni: a. (10), b. (3), c. (15).
6. Ali morate sami mnego pretrpeti zaradi vestnosti drugih? Da (19), ne (7).
7. Ali vas večkrat preseneti kaj nenadejanega, zaradi česar peteni ne morete česa pravočasno napraviti? Da (15), ne (7).
8. Ali zmerom dvakrat preštevate denar, ali dvakrat preračunate isti račun, samo zato, ker se bojite, da bi se všteli? Da (20), ne (9).
9. Ali vam more slaba novica, ali malenkostna jeza pokvariti za ves dan dobro voljo? Da (12), ne (6).
10. Morda zmerom, kadar kaj izgu bite, ponavljate sami pri sebi: »Dobro vem, da sem ta predmet položil sem- j kaj, in vendar ga zda. ni tu, torej ga j
je moral nekdo odnesti? Da (2° ne (3).
11. Ali vas imajo znanci za muhasto, težko in spremenljivo kakor vreme? Da (20), ne (4).
12. Ali imate pogosto občutek, da£® človek sam na sebe lahko popolnem" zanese? Da (16), ne (6).
13. Ali se vam pogosto zgodi, da st
razočarani nad ljudmi, ki so vam spočetka simpatični? Da (19), ne
bih
(2)-
14. Ali pogosto navedete izgovor > kadar se hočete koga odkrižati; m1. ubežati neljubim očitkom. Da i13'’ ne (1).	■
15. Morda ljubite novosti v modi, tehniki, v književnosti? Da (20). ne (9)j
16. Ali si mislite: v tej stvari se ®j
ne more prav nič p.i;.:..ti, zavaroval sem si hrbet. Da (15), ne (8).
17. Ali se neradi v žete. obljublja1 Kakšne stvari? (15), ne (8).	.„
13 Ah radi začenjate novo delo, preden ste pre šnjega končali? Da (D'1 ne (7).	Jijg
19. Ali se vam večkrat zgodi, da rc-te stranska pota in izgovore, G3jr da se rešite kakšne dolžnoti? Da (12
ne <2K	«o
20. Ali radi preložite kakšno ^ -
delo, ali težko odgovornost na dru» dan. Da (17), ne (2).	^
21. Ali ste mnenja, da je na.t°j-stvar, ki ste se zan o težko odlofu-j pustiti, o preložiti ali počakati, da „s" sama po sebi uredi. Da (10), ne
22. Ali svoje delo do konca odlaš _ in se ga šele zadnji trenutek n65 oprimete? Da (16), ne (9).
23. Ali zaupano stvar lahko ohr»m -sami zase, ne da bi vam vet ne da miru? Da (1), ne (17).-
Odgovorite na v "h 23 vprašan’. V' tem pa po vrsti za vsako vpr8ta*j£ napišite ustrezajočo številko. Pct'= vseh 23 številk seš.: te tako da dos;'-ustrezajočo vsoto. Ko ste to poglejte v zadnji stolpec, in izvedo* boste, kakšni ste.
Če je vsota višja od 280 Prav gotovo sami ne verujete, d.
| pcsefcno vestni. Manjka vam daru, u : bi se počasi in z zanesljivostjo lc-vsakega dela. Morda se boste izgov®^, jali na živce, ali na bolezen. ven'_ neopravičeno. Glavni vzrok vase k man. ki ji ve vestnosti so namreč ra;-pomanjkanje volje, prevckko ravnost
L'avanzata tedesca sul fronte orientale: In seguito alle cnndizloni atmosfe-riche in Russia, il cavallo ha dovuto spesso sostituire il motore. I tedeschi avanzano verso loriente oltre la nevc ed il gliiaccio. — Nemško prodiranje na vzhodni fronti: vremenske razmere v Rusiji so takšne, da je moral konj pogosto nadomestiti motor; v snegu 1 n mrazu korakajo Nemci proti vzhodu.
tu,
čaka.
je in lenoba. Skušajte doreči srečo kjer ste in ne mislite, da vas nekje daleč, kamor ne morete.
če je vaša vsota med 190 in 280
Nihate med strego vestnim, že liko pedantnim človekom in slabotn
žem. Imate torej izredno srečo,
da 56
lahko pri vsaki priložnosti odločite tisto stvar, ki se vam zdi pametnejs^-Prav lahko se vzgojite k pametni vs-nesti, ker vam za to niti ne bo h‘eP trošiti preveč svojih moči.
če je vaša vsota nižja od 190 ^
Zanesljivo se že sami zavedate, ste vestni. Morda ste v te svoji la nost zelo srečni, morda pa tudi če niste, potem vam prav B°‘°z(ji manjka humorja. Življenje se vam g polno težav in nesreč, zato ste le lP # veseli. Skušajte torej gledati na L c in življenje okrog sebe z iv keliko strani, skušajte odkriti tudi £°n.;,ni stran pri vsaki strani, po.cm re bo vaša prirojena vestnost sto od*1"^ no obrestovala.
[•••••••o***w***«••]
>•«••»«••ab»«c••••••••• «».•••
■••••»•»»(■••••••••••••••••••••I
••a••••••••••••••••••••••••••••••!
SREČA brez DENARJA
■Ut:
• •••
m
NAPISAL andrč steylaeh
Skoraj vsi člani družine Debrette, 1 so zidali gradove v oblake, so bili mo razočarani, ko so izvedeli, da je rodnica Konstanca zapustila velik 61 svojega premoženja raznim ne-^anim in fantastičnim ustanovam. Ko ' .P® izvedeli,-da je sestrična samo Cecilij; napravila izjemo in ji za-P'istxla 50.000 frankov, se je razočarajo spremenilo v neke vrste osuplost. s p®	se pa spomnili, da Cecilija
niih n* preve® spodobno dekle, se je rA ®y.a osuplost spremenila v srd.
čilija Debrettova je štela komaj 23 [jV.adi in po mnenju svojih znancev jemala življenja preveč resno. So-rdef- 90. izvedeli, da si večkrat na-1 ustnice, nekega večera so jo pa videli, ko je sama sedela z nekim eničem v kinu. Marsikatero dekle g* v® zaradi kakšnega manjSega pre-
? Ska izffuhilrt v niihnvih nčph Hnhro
m!„ ,vic|eli, ko je sama sedela z bi 5eni®ein v kinu. Marsikatero dekle Bros? z?ra(*i kakšnega manjSega pre-imo iT ^ilo v njihovih očeh dobro 8 • Najhujše je bilo pa še to, da so ,j ^ayedali, da Cecilija sama sebi za-•UuSl * so namreč umrli njeni
je „• ’ odklonila varuštvo, prodala *oh 'P P°h'štvo in najela opremljeno s	k° iulro se Je potem peljala
He]f^Zeme^8k° železnico v pisarno kip?8 zastopnika inozemske tvrdke, J®.r je sedela bolj kot okrasni pred-> kakor kot delovna moč.
Val n^ene tovarišice so jo občudo-e> tako da se je počutila popolnoma srečno. Posebno odkar je umrla nstanca, so jo kar obsipali z lju-VSpniv°stmi. Tedaj so prišle k njej in ,.mog°če njej doslej neznane tete ii ),l,PonuJa'e svoje nasvete, strici so 8o .. JHhovali sijajne službe, bratranci ji ^ Pa navadno razlagali samo svoje ancielne težave. Za dobro meščan-v 0 družino je namreč 50.000 frankov £en?mer°m pomenilo majhno premo-
Naposled je Cecilija le dobila čen nrX° i-'' Njenih 50.000 frankov je sicer Koliko okrnila dohra pot od notarja v° odvetnika in skozi nešteto uradov.
. ndar je še zmerom dobila precej P° vsoto denarja.
, Nekega jura v avgustu je Cecilija oračila proti banki; kjer je bil nalo-~en njen denar. Denar so ji izplačali tistim posebnim dostojanstvom, ki . >ide uradnike vselej, kadar nekomu 'plačajo veliko denarja. Bankovce po 1000 frankov je brez posebne brige ?Pfavila v torbico in odšla. V pisarno 1® prišla sicer eno uro prepozno, ven-?ar z izredno zapetim obrazom. Ko jo n P°'5ara'- mu ie v nekaj besedah Povedala svoje mnenje, potem pa . repko stisnila roko blagajniku in ob-i? a svoje tovarišice, potem pa odšla.
a cesti je ustavila prvi taksi in ga Najela.
Cecilija je v treh urah obiskala sedemnajst trgovin. V prvi si je izbrala ■kanski popotni kovčeg in toaletne garniture v zelenem usnju. Naposled ^evšla še k frizerju. Zdaj ni nosila »®c stare obleke, temveč najmodernej-*Popotno obleko, medlozelene barve, kovčegu z mnogimi predali je pa no-^ a še druge vsakovrstne obleke za e mogoče priložnosti.
Ko je prišla na postajo je oddala fzojavko, potem pa ravno še dohitela ,,'zca. To ni bil navaden brzec, tem-■ ®c razkošen najmodernejši vlak. lci
* vozil z velikansko naglico in obisko-ai skoraj vsa največja evropska sre-isca. Tisti dan je Cecilija Debrettova
i6^ kovala v jedilnici tega vlaka, če
* Pogledala skozi okno se ji je zdela ™krajina, ki je drvela z veliko nagli-
mimo nje, veliko lepša ko kdaj
» Komaj je vlak privozil na postajo, g? le Cecilija oddala svoj kovčeg po-tpl ’ sama Pa odbrzela proti ho-> lu Sandu, kamor je poslala brzojav-0 >n najavila svoj prihod. i.Ko je Cecilija prestopila prag ho-.p1?, so jo sprejeli kakor kraljično. . f‘k vseh razkošnih hotelov je pač si-lna postrežba in mojstrska vljudnost i® gostov. Povedali so ji, da so njeno z°javko prejeli in ji že pripravili anovanje. Od vratarja, ki je meril o devetdeset centimetrov, pa do r.6žnika pri dvigalu, vsi so ji bili J* ipravljeni služiti in ubogati že na Lvj migljaj. Cecilijo je čakala krasna Palnica iz ebenovine in svetlomodri kopalnica se je pa lesketala v klju in zrcalih, j. to je čakalo sr^Jno Cecilijo, j °maj se je rešila sobarice, češ da bo c? sama pospravila obleke v red. Ce-. *')a tega ulitka namreč nikakor ni Drl prePu5čati drugim. Sama je od-bi u ^ovčeg 'n polagala iz njega klo-Diri-6’ ve®erne obleke, kopalne obleke, lo iams, P'a-^> čevlje, vse mogoče „.a*etne potrebščine in usnjene torbl-
V Rubensovi senci
Ob 300letaki smrti slavnega nizozemskega slikana
Življenjsko delo umetnika van Dycka
*
Anton van Dyck je imel veliko srečo, da se je rodil v isti državi, kakor Peter Pavel Rubens. Prav tako bi pa to lahko imenovali tudi nesrečo, če je namreč mogočni Peter Pavel veljal za absolutnega vladarja baročneg slikarstva, tedaj je bil 22 let mlajši Anton samo prestolonaslednik. Rubens je bil vladajoči kralj v slikarstvu, Anton van Dyck pa samo njegov miljenček. Rubensa bi mogli primerjati samo z neodvisno sončno svetlobo, Antona pa z lunino bledo, vendar sočno svetlobo, če posebno skrbno izberemo obema primere, potem lahko Rubensa primerjamo z Michelangelom, vam Dycka pa z Raffaelom. Dosegel je namreč samo senco velikega, od Boga obdarjenega umetnika.
Anton van Dyck je bil sin nizozemskega trgovca s svilo. Vendar se je otresel meščanskih vezi in postal prijatelj plemičev, knezov in celo kraljev. S svojo umetnostjo si je pridobil naklonjenost velikih osebnosti, s
svojo eleganco in šarmom pa ženski svet. S petnajstimi leti j© bil že popoln umetnik, z ena in dvajsetimi leti pa že Rubensov sodelavec. Nikdar namreč ni bil Rubensov učenec v pravem pomenu besede, čeprav je umetnost velikega Rubensa odločilno vplivala nanj. Z devet in dvajsetimi leti se je vrnil iz Italije, kjer so posebno Tizianova dela odločilno vplivala nanj. Tedaj je bil že svetovno znan mojster, čigar dela so vzporejali med dela največjih umetnikov vseh dob.
Takrat je vladal Angliji Karel I. Stuartovec, ki je izredno ljubil umetnost. Povabil je van Dycka v London, mu podaril hišo v Blackfriarsu in poletno vilo v Ethamu, imenoval ga je za »sira«, z letno gažo in zlato verižico. Tedaj je van Dyck začel slikati portrete visokih angleških osebnosti in kralja samega. Vsi ti portreti so dovršeni. Sira Antona so prav zaradi teh portretov imenovali čarovnika barv. Ustvaril je namreč portrete, ki so jih
občudovan sodobniki Is njegoH nasledniki. Van Dyck j* naslikal približno 300 slik. Anton ni Ml namreč samo od Boga obdarovan umetnik,;; temveč je bil tudi izredno marljiv. ;:
Leta 1639, se je van Dyck poročil Mary Ruthvenovo, visoko damo na:: angleškem dvoru, ki se ji je pretakala po žilah kraljevska kri Pozneje mu je bila model za sliko: »Virtuoednja na: I čelu«. Kralj sam ga je namreč s to poroko hotel rešiti nevarnega ljubimkanja z lepotico Margareto Lemanovo.
1. decembra 1641. mu je Mary podarila hčer, prvorojenko, ki so ji dali ime:: Justiniana Ana.
Anton van Dyck je bil ob rojstvu svoje prvorojenke že zelo bolehen in je nekaj tednov nato tudi umri Po-:: kopali so ga v londonski cerkvi svetega Pavla, ki je 1666 popolnoma zgorela, tako da je izginila vsaka sled za van Dyckovim spomenikom z lat in-; j skim napisom, ki mu ga je postavil kralj Karel I.
Človek lahko živi z dvema tretjinama možganov
Newyorški kirurg dr. Gulpin je pred nedavnim operiral nekega moškega, ki je tako nesrečno padel s konja, da si je prebil lobanjo. Zaradi poškodb na možganih, mu je kirurg odstranil eno tretjino možganov, drugi dve tretjini mu je pa pravilno uredil v lobanjo. čeprav ni dosti upal, da bo njegov pacient ozdravel, se je vendar z vsemi svojimi silami posvetil njegovemu zdravljenju.
Na splošno presenečenje vseh new-yorških zdravnikov je pa mož ozdravel in kar je še bolj čudno, živel, kakor vsak normalen človek. Umsko je lahko delal, govoril in opravljal vsa telesna dela brez težave, kakor da bi imel v glavi vse možgane.
Ključ do blagostanja
Kako pameten in premeten človek doseže blagostanje, vam bo pokazala sledeča humoristična, pa vendar poučna zgodbica.
Hesse, po poklicu urar, se je preselil med južnoameriške farmarje, da bi jim prodajal ure. S seboj je pripeljal veliko zalogo starinskih ur, ki se navijajo s ključi. Dolgo je premišljeval, kako bi čim pametnejše uredil svojo trgovino, naposled je pa prišel do zanimivega sklepa.
Farmarjem je prodal ure brez ključa in jim sveto obljubil, da Jim bo ure vsak dan sam navijal. Zan e ni zahteval denarja, temveč kmetiške pridelke.
Takoj drugi teden je urar prodal toliko ur, da je vsako jutro stala cela vrsta ljudi pred n.egovo prodajalno. Vsi so mu prinesli najrazličnejše pridelke, samo da jim je uro navil. Tako je urar nekaj tednov zastonj živel, čeprav so se seveda tudi farmarji kmalu naveličali njegovega »navijanja ur«.
36 metrov dolgi nohti
Nohti izredno hitro raste o. Baje zrasejo vsakih deset dni točno za en milimeter. Potemtakem bi nam v petdesetih letih nohti, če jih ne bi strigli, zrasli za nič manj ko 36 metrov.
Zal si navadni zemljani kaj takšnega že zaradi dela ne moremo privoščiti. Pravijo p«, da je rekord v dol-
žini nohtov dosegel neki kitajski mandarin. Na Kitajskem je namreč sploh moda dolgih nohtov, seveda samo med premožnimi ljudmi. Tako si je eden izmed mandarinov pustil leta in leta rasti nohte in dosegel, da so mu zrasli v neznansko dolžino. Seveda je imel toliko služabnikov, da mu pri nobeni stvari niti s prstom ni bilo treba migniti.
Petnajst kil težka goba
Neki italijanski vojvoda je poklonil švedski kraljici Kristini dokaj nenavaden dar, in sicer petnajst kil težko gobo.
O tej gobi, ki ji učenjaki niso vedeli imena, so napisali takratni botaniki dolgovezne razprave.
Prijazno priporočilo
Reno, ameriški raj za* ločitve, pošilja navadno ameriškim novoporočen-:: cem sledeče pismo:
Spoštovana zakonca!
Občudujem vaju in vama čestitam, da sta tako srečno pristala v zakonskem pristanu, če pa morda vajin zakon le ne bo takšen, kakršnega sta si predstavljala, se vama toplo priporoča Reno.
Reno, največje ločitveno mesto na svetu
Zupan.
9mare, miza in tla, vse je bilo KPkrito sanjo z njenimi dragocenostmi Ce j® naPOsled vse pospravila, se je J “.'»ja, strojepiska, ki je morala vse 8r^le življenje trdo delati, ustavila j/jdi sobe in ogledovala okrog sebe.
J® videla, da živi kakor princesa, Vo, .1° vsi občudujejo, da ima vsega do-Jt tedaj se je morala nasmehniti in
Kako se lame branijo pred napadom
Lame, tovorne živaJi v Andih, imajo prav poreben način, da se ubranijo pred napadom divjih živali ali pred nevarnostjo. Pojavi, o se tako, da tišče zadke skupaj, s prednjimi nogami pa bijejo in hkrati pljujejo predse.
Koliko preletijo metulji?
človek ne bi nikdar verjel, da komaj nekaj centimetrov veliki metulji preletijo daljave, ki jih ne zmore o leteti niti navečje ptice. Neki ameriški žužkoslovec je dognal, da lete metulji iz družine »monarhov« naravnost iz Kalifornije pa do Hudsonovega naliva. Torej prelete nič mani ko 3.500 kilometrov!
Neka druga vrsta metuljev, ki so v najboljšem primeru dolgi deset centimetrov, pa leti od Kanarskih otokov v zahodni Afriki, čez Atlantsko morje pa do Amerike, kjer pristanejo in se naselijo.
Pozabljivost
Neka tovarna koles v Newtonu Je dobila tole naročilo:
»Spoštovani gospodje! Pošiljam vam ček za 30 dolarjev in vas prosim, da mi pošljete zanj eno kolo. Z odličnim spoštovanjem...
P. S. Po pomoti čeka nisem priložil, vendar pa upam, da mi bo tvrdka s takšnim obratom kolo vseeno poslala.«
Dobil je tale odgovor: »Zelo spoštovani gospod! Pošiljam vam kofb, ki ste ga naročili in plačali. Z odličnim spoštovanjem...
P. S. Pozabili smo kolo odposlati, upamo pa, da se boste, ker ste tako iznajdljivi, znali voziti tudi brez kolesa.«
Z vseh vetrov
Diamant je izredno trd. Ce bi ga hoteli obrusiti samo za tri milimetre, bi za to potrebovali kar 24 ur.
V stari beneški republiki so imeli precej stroge zakone. Tako so na primer obsodili zaradi izdajstva vsakega; Benečana, ki je šel v tujino, da bi; se naučil umetnosti steklarstva ali; vezenja.	;
Na Japonskem so pravkar dovršili; najdaljši podvodni predor na svetu.; Dolg je osem kilometrov, železnica, ki; teče po njem, pa veže dva japonska; otoka.	;
V Rimu je vsega skupaj šestnajst; mostov. Samo letos se jih dovršili: sedem.	:
če hoče kadilec sam zviti cigareto,: potrebuje zato najmanj eno minuto: časa. Najmodernejši stroji v tobačnih: tovarnah pa danes zvijejo nič manj: ko 3000 cigaret na minuto. Eno samo : cigareto zvijejo v petdesetinki sekunde.:
naiiA dni
Za vsak prispevek v tej rubriki plačam# S Ur
Obiskovalcem gledališčav za uho!
Nedavno, ko sem bila v operi, sem st spet lahko zgražala nad netaktnostjo obiskovalcev. Čeprav uprava gledaliSča točno naznani pričetek vsake predstave, so bili sedeži pri začetku že skoraj nezasedeni. Sele med prvim dejanjem so začeli ljudje vreti v dvorano in slišali nismo nič drugega, kakor topotanje in prerekan)• gledalcev. Tudi meni je bilo zelo mučno, ko sem morala neprenehoma vstajati in nisem niti videla niti slišala, kaj se na odru godi.
Mislim, da bi bilo zelo dobro, č» bi se takšni zamudniki navadili reda, da ne bi več motili splošnega reda.
K. M.
Vzor mladine
Skoraj vsak dan se ljudje pritožu> jejo nad vedenjem mladine. Spodaj opisani dogodek pa vendar priča, da je kljub vsemu ravno mladina še najbolj tenkočutna in dobra.
Zjutraj se je na ljubljanskem trgu kar trlo ljudi, ki so čakali na kmetice. Ko so naposled pripeljale svoje vozičke in jih razpostavile v redu, sem opazila med njimi tudi drobno komaj kakšnih dvanajst let staro deklico. Pripeljala je vrečo krompirja in zelenjave. Gospodinje so jo obkrožile, še preden je mogla razpostaviti svoje blago. Trudila se je, da bi položila vrečo krompirja tako, da bi mogla prodajati, pa je bila prešibka. Nobeni gospodinji se ni zdelo, da bi ji pomagala, čeprav so prav dobro videle njeno zadrego. Tedaj se je prerila skozi gnečo mlada dijakinja, položila svojo torbico na tla, zgrabila z obema rokama vrečo krompirja, tn jo prestavila na pravo mesto. Kmečka deklica se ji je vneto zahvaljevala, dijakinja se je pa samo prijazno nasmehnila, pogledala osramočene gospodinje in odšla dalje v šolo.
priznati, da je denar res nekaj smešnega.
Filozofi in gospodarstveniki o njem pišejo cele knjige, vendar gotovo sami nikdar nimajo občutka, ki ga je imela tisti trenutek Cecilija.
Ob petih popoldne je odšla Cecilija k morju. Najlepši del obale je bil namenjen tistim, ki so imeli v hotelu Sandu stanovanja in so kakor ona podedovali, ali si pa drugače pridobili veliko denarja.
Cecilijo so takoj vsi opazili. Ženskam je ugajala njena svetlozelena pidžama, gospodom pa njena vitka postava in rdečkastozlati lasje. — Zvečer je večerjala v veliki jedilnici, stregel ji je pa sam plačilni natakar.
Vse naslednje dni se je Cecilija kazala ob vsaki priložnosti v drugi obleki. Obiskovala je najboljše slaščičarne in kavarne v mestu in hodila na sprehajališče. Povsod je srečavala mlade bogate ženske s psički, drugo elegant-nejšo od druge. Vendar se z nobeno izmed njih ni seznanila.
Vsak večer je Cecilija bolj razočarano preštevala denar. Vsak večer je morala ugotoviti, da še ni srečala svojega »princa«. Dnevi so bežali in vsak večer je imela Cecilija manj truda, da je preštela svoj denar.
*
Georga je Cecilija spoznala v kopališču. Plaval je sijajno in je tudi njej pokazal crawl. Šele pozneje, ko sta
stih zvečer je Cecilija že vedela vse o Georgu Tessardu. Star je bil sedem in dvajset let, samski, uslužbenec neke ioozemske tvrdke v Parizu.
Georg je ni prav nič vprašal, kje stanuje. Rekel je kratko in malo: »Stanujem v hotelu ,Zvezda', ali hočete videti mojo sobo?« Tisti večer jo je povabil na večerjo. Odšla je z njim, daleč od velikih hotelov, v majhen hotel, bolje rečeno, restavracijo. Kljub skromni jedilnici in siromašnej-šim gostom, je Cecilija priznala sama sebi, da je bil to njen najlepši večer izmed vseh. kar jih je preživela v tem kraju. Po večerji jo je Georg vprašal, kje stanuje, toda ona se je izmaknila in dejala, da se ne spodobi, da bi mu kazala svojo sobo. Potem je sama odhitela domov v svoje razkošne sobane.
Nalednji dan sta se spet sešla in potem dan za dnem. Cecilija ni več mislila na svoje obleke, neprestano so bile vse njene misli samo pri Georgu. Vendar se je skrbno Čuvala, odkriti kaj o svoji preteklosti. Znala se je spretno zagrniti v skrivnostno ten-čico, tako da Georg tudi čez teden dni še ni vedel kje stanuje. Vsak večer je kakor tatica prišla v hotel Sands.
Toda naslednje jutro je na nesrečo srečala Georga takoj, ko je stopila iz svojega hotela. Georg jo je samo začudeno pogledal, potem sta odšla na
  sprehod. Vendar je Cecilija opazila,
zapustila kopališče, ji je Georg pove- da je zamišljen in njegov smeh pridal zgodbo svojega življenja. Ob še-1 siljeno zveni.
Prišla sta zelo utrujena domov in sta se ustavila ob morski obali. Morje se je kopalo v poslednjih sončnih žarkih, bilo je ko iz bakra. Tedaj se je Georg obrnil k Ceciliji in.d jjal:
»Gospodična se šali, gospodična stanuje v hotelu Sandu, ima toalete, jaz sem pa ubogi uslužbenec.«
Ne da bi končal, se je obrnil in odšel.
Cecilija je stopila za njim in ga zadržala:
»Ostanite, Georg,« je dejala, »poslu šajte me.<
Georg se je ustavil, tedaj mu je Cecilija na dolgo in široko povedala vse o svoji službi in dediščini pa do danes. Ko je naposled Georg vse izvedel, je vprašal: »Zakaj pa potem ta ekstravaganca?«
»Mislila sem, upala sem,« je jecljala Cecilija, »da bom tako laže dobila nekoga, ki... Georg, saj me razumete, nisem hotela vse življenje ostati tipkarica, ko sem pa srečala vas, se je zgodilo drugače.«
»Moja mala Cecilija,« je dejal Georg, »nisem princ, ki ste ga pričakovali, nisem bogat, vendar če hočete... 1«
Cecilija je hotela! Georg ji je bil dovolj in ji ugajal, kakršen je bil. Georg, tisti veseli Georg, ki je na svojem štirinajstdnevnem dopustu dobil bronastorjavo barvo, sicer res ni bil princ, zato je bil pa izvrsten dečko.
Opazovalki
Nepozabno
S tovarišem sva morala nepredvidno ostati ves dan v Ljubljani. Ker pa nisva na to računala, nisva vzela s seboj krušnih kart
Okrog poldneva je najin želodec kratko in malo zahteval hrane. Odšla sva v prvo gostilno, seveda pa nisva mogla dobiti brez krušnih nakaznic kiuha. Kosilo brez kruha je pa sila čudna stvar. Žalostno sva pogledovala drug drugega in kose kruha na drugih mizah. Tedaj je vstala pri sosednji mizi mlada dama, stopila je k nama in dejala: »Ce hočeta vama pa jaz posodim odrezek krušne nakaznice. Prosim izvolita.« To rekši je položila na mizo dva odrezka.
Bila sva veselo iznenadena nad velikodušnostjo najine sosede, lepo sva se ji zahvalila in hvaležno nozo-bala kruh.	Dijaka.
Še so dobri ljudje
Šla sem po cesti, zatopljena v svoje misli, kar zaslišim neki glas v bližini.
Prisluhnem.
Lepo oblečena gospa — najbrž je sama prihajala s trga ali trgovine, ker je bila obložena s polno košaro — je stopila k revno oblečeni ženski, ki jo je njeno breme tako težilo k tlom, da ga je komaj nosila.
»Gospa, počakajte malo, vam bom pomagala nesti!«
»Kaj boste pomagali, ko ste sami tako obloženi in težko nesetel Pa obleke je tudi škoda «
Ker sem pospešila korak, sem. ju kmalu zagledala, kako sta se obe spet naložili.
Hitro sem pristopila, voljna tudi jaz pomagati. Toda obe ženski sta me odklonili, ker sta bili namenjeni v drugo smer. Nadaljevala sem svojo pot in premišljevala. Prišla sera do spoznanja, da so še dobri ljudje, ki drug drugemu radi pomagajo.
Vsem dragim bralcem in bralkam pa priporočam, d=i posnemajo to go-’ spo!	K.	S.
Po trudapolnem delu — zabava in razvedrilo v » Družinskem tedniku «!
' ..V
» Praženec:	Dandanes gospodinje
prav rade postrežejo svojim tudi s kakšno dobro motna to jedjo, čeprav je vseh stvari le malo na izbiro, le še nekaj takšnih jedi lahko naredimo. Praženec pripravimo iz enotne moke. Na trgu kupimo 5 dek smetane v prahu in jo zmešamo v pol litra mlačne vo-
ačinov je, kako olep-iivljenje, kolikor je Toda ena sama misel rom spremljati, mora iti nad vašim iitjem: jaz se ljubiva. Dobro
bitno prašek kakšnega ja;< mestka. Vse skupaj dobro v toliko enotne moke, da sto zmes. Praženec lahko
Zelo elegantna mala večerna In popoldanska obleka Is volnenih črnih čipk, zanimivega, nalašč enostavnega kroja. Posebno lep je prepet Uvotck ■ koničastim izrezom, ki ga krasi dekora-
NAG NAGRADNI NATEČAJ
KOTIČEK ZA PRAKTIČNE GOSPODINJE
Vsak prispevek, objavljen v tej rubriki, honoriramo z 10 lirami.
Po številu dopisov, ki vsak dan prihajajo na »Družinski tednik« (Kotiček za praktične gospodinje), lahko ugotovimo, da je ta novi nagradni natečaj Družinskega tednika naletel na velik odziv med našimi naročnicami, da, celo med našimi naročniki. Dokaz, da je to vprašanje dandanes zelo pereče.
Na tem mestu bi radi še enkrat ponovili nekaj misli, ki smo jih napisali ob otvoritvi te naše nove rubrike. Prispevki naj bi po možnosti obravnavali sodobne recepte, takšne torej, ki jih danes lahko v vsaki' kuhinji uporabljajo glede na današnje prilike. Redilni in okusni morajo biti in, kar je zelo važno, s kar najmanj izdatki moramo skuhati ali speči kar največjo količino, ker je to nagradno tekmovanje imelo za cilj recepte za mnogoštevilne družine. Nič manj zanimivo je vprašanje, kako varčevati v gospodinjstvu. Kako naj gospodinja varčuje pri kurjavi, pri plinu, elektriki in pri vseh drugih izdatkih. Kako naj torej gospodinja s kar najmanjšimi izdatki doseže v gospodinjstvu kar največji in najboljši uspeh. To je dandanes prava umetnost in zato so vse gospodinje, v katerih tiči nekaj te umetniške žilice, vabljene, da se odzovejo temu pozivu in tako pomagajo drugim, mlajšim ali manj ekonomičnim gospodinjam iz marsikatere zadrege.
Iz dopisov vidimo, da je več gospodinj obravnavalo isto vprašanje. Več istih stvari ne moremo priobčiti. Če torej vidite, da je članek, ki je podoben vašemu, že objavljen, morate vedeti, da vašega ne moremo več objaviti. Zato sedite in napišite kaj novega!
Vsak objavljen prispevek bomo honorirali z 10 lirami. Ta znesek lahko dvignete v naši upravi takoj po objavi vašega prispevka. Po pošti pošiljamo šele čez nekaj časa, ko se nabere več takih nakazil.
Vse prispevke je treba nasloviti na Ure4ništvo .Družinskega tednika' (Kotiček za praktične gospodinje), Ljubljana, Poštni predal 345.
Rožično pecivo
Vzemi K kile roiičeve moke, Y-t kile krušne moke, 10 dek sladkorja, dva pecilna praška in mleka po po-tr^bL ,približno Vi litra. Vse skupaj zmešaj tako, da je zmes bolj tekoča. In daj v pekačo, potreseno z moko. Ko je spečeno, prereži dva do trikrat In namaži z marmelado. Tako dobiš za malo denarja dobro in poceni močnato jed. Kozina Silva, Ljubljana.
Kako varčujemo s kurivom?
Tu pa tam sem slišala, kako se gospodinje pritožujejo, češ saj kurim ie dve uri, a >silo še zmerom ne vre. Temu se ji pa ni prav nič čuditi če nalaga na ogenj polenček za po-lenčkom in po kepico premoga. Ogenj tako nima nobene moči in tudi ne morete od njega zahtevati, da bo kosilo ob 12. uri kuhano.
Zaposlena sem pri možu v delavnici. Domov pridem ob 10. ali 11. Ker sj zjutraj, preden odidem, .pripravim vse potrebno za kuho in v štedilniku tudi pripravim trske, ko pridem domov, samo podkurim In dobro naložim. V JO minutah vsa voda zavre; nato še enkrat dobro naložim na ogenj. Marsikatera gospa se bo nasmehnila, ko bo brala ta moj članek, češ saj to že davno vemI Pomisliti mora pa, da je mnogo takšnih gospodinj, ki ne znajo biti praktične, kajti človek se temu priuči Sele takrat, ko je toliko zaposlen, da z delom ne ve, ne kod ne kam.
Na ta način si lahko gospodinja prihrani kurivo, pa tudi čas, kar je dandanašnji tudi zelo koristno.
Ida Štrukelj, Ljubljana.
LJUBI	ME
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ „Itali|anska žena"
Rimska založba »Societš, editrice di novissima« je pretekli mesec izdala v slovenskem jeziku knjigo Marije Ca-stellani »Italijanska žena*. Pisateljica t njej podaja na 132 straneh položaj italijanske žene v družbi od starega veka pa do današnjih dni, ko oblikuje vse življenje v Italiji fašizem. Vsi, ki se zanimajo za ženska vprašanja, najdejo v njej Studijo o novi ženi, ki se oblikuje v delovni jasnosti modemih naukov.
Marija Castellani nam v svoji knjigi dokazuje, da se je v preteklih stoletjih marsikatera italijanska žena s svojo bistroumnostjo in sposobnostjo povzpela do vodstva in uživala velik ugled in spoštovan.e. Prav tako jasno p-ikaže pisateljica današnjo, mflderr Italijansko ženo v faštstovskt organizaciji. Pokaže nam vse veliko žensko delo, pravni položaj žensk v zakonu, žensko liktorsko mladino in odnos žene do vojske.
Knjigo krave slike, ki kaže o najrazličnejše 'prizore iz modernega delovanja italijanskih žensk od najmlajše do oajstare, še.
Ta članek naj bo odgovor na nešteta pisma naših naročnic, ki se kupičijo na moji pisalni mizi in v katerih se v vseh mogočih tožbah, pritožbah in kritikah zrcali želja, da bi jih njihovi življenjski tovariši — možje ali zaročenci — ljubili drugače, popolnejše, bolje ...
Gotovo jemljem resno vsa tista izmučena srca, ki se polna zaupanja obračajo name. Rada bi poskusila jih potolažiti, jim pomagati in jim na široko odpreti svoje sočutno srce. Zelo sem srečna, če se zavedam, da bi jim utegnil moj odgovor vliti poguma in vse, vse izpremeniti, izboljšati. Toda rada bi potegnila debelo črto med pismi, ki poročajo o bridkosti zapuščenosti in razočaranju in med tistimi, ki iz njih diha samo nezadovoljstvo.
V naravi ženske je — pa ne samo ženske, temveč človeka sploh— da hrepeni po izpremembi. To hrepenenje utegne biti dobro in potrebno, saj nas vendar žene naprej in potrjuje pregovor ,Bolje naprej kakor nazaj!' Toda previdnost! Nezadovoljstvo je razprostrlo svoje peroti nad našim stoletjem. Ali je sploh še kdo lahko zadovoljen z življenjem, ki ga živi, če opazujemo vse, prav vse s stališča nezadovoljnosti? Ali ne hlastamo vse iznc^va po novem, nepoznanem? Izboljšanje za vsako ceno je pogosto nevarno, in razodeva- nagnjenost k nestalnosti, ki je sicer za nekaj časa mikavna in spodbujajoča, če se pa ne umiri, pa izpodkoplje še tako popolno in trajno srečo.
Pokličimo priče. Vsak dan prihajajo pisma s tej podobno vsebino:
»Moj mož — ali moj zaročenec, ali moj prijatelj — me ne ljubi tako, kakor bi hotela. Kako naj mu to dopovem? Potrebujem več...« In zdaj nam naštevajo izčrpen seznam vseh mogočih želja. Ena si želi več nežnosti, druga več pozornosti, tretja več svobode, četrta več razumevanja, spet druga si želi pogostejših sestankov, ali pa sanja o prijetnem dopustu, ki naj prežene pusto vsakdanjost. Nekatere ne morejo živeti brez razvedrila, drobnih daril, ki naj bi bile svetle lučice v vsakdanjosti. Kratko in malo, vsaka zase je nezadovoljna. Vendar vse pozabljajo, da vsako ljubi moški na svoj način in da utegne uničiti svojo in njegovo srečo, če bo zahtevala, naj jo ljubi na njen način.
Mislite, da pretiravamo? Ne, nikakor! Preberite na primer pismo neke Milene, ene izmed mnogih nezadovoljnih:
»Moj mož se pogosto zaskrbljen in utrujen vrne iz službe. Zato sem ga hotela ne dolgo tega razveseliti in ga razvedriti. Zelo sem se že veselila tega domisleka. Pripravila sem mizo prav posebno skrbno, jo pogrnila s prtom, ki ga sicer uporabljam samo za svečane priložnosti, postavila cvetlice na mizo in se sama skrbno oblekla, kakor da bi večerjala v eni iz-m najelegantnejših restavracij. Zdaj vendar mora čutiti, kako zelo ga zmerom pričakujem, kako razumem njegovo utrujenost in kako mu skušam omiliti skrbi. Vse je bilo pripravljeno, sedla sem in ga čakala. Ob sedmih 'e prisopihal domov in mi neprijazno in v naglici dejal: »Hitro, Milena, obleci se, večerjala bova s Tonet . in njegovo ženo v mestu.«
Drugi dan, prav ko sem bila sredi pospravljanja, vsa razmršena in utrujena od dolgega delovnega dne, je prišel še pred šesto domov. »Milena, n., sle’ imava večer zase! Pripravi večerjo za naju dva, saj jo imaš še od včeraj, ali ne?« Kajpak ni bilo več sledu od včerajšnje večerje, ln .prijetni večer' nama je potekel tako, da sva sedela vsak v svojem kotu s knjigo v roki. Mislim, da bi res lahko zahtevala od svojega moža več razumevanja...«
Ne, stokrat ne, Milena, v i se morate učiti In se izpremeniti. V1 se morate priučiti, bolje se prilagoditi in morate prenehati biti suženj svojega programa, ln sploh ali ni to grd izraz, kadar gre za ljubezen? Samo po sebi se razume, da morajo biti večerje in obedi točni, toda predvsem glede na delovni čas vašega moža. Kadar gre pa za drobna veselja, ki naj razvesele vsakdanjost, ne dajte možu slutiti, da ste to storili ,po načrtu'. Naučite se improvizirati in v vsakdanje življenje mimogrede vplesti izpremembo, ki olepša, ogreje in osvetli enoličnost.
Nikakor nam ni do ,receptov' za srečo Toliko načinov šati zakonsko oblik ljubezni, vas mora zmerom zmerom trepetati
Moj mož in jaz se veva, da je najino medsebojno stvo iskreno. On samo ne misli na to, da bi bilo potrebno, da bi mi svojo ljubezen vsak dan dokazoval z drobnimi pozornostmi. Bilo bi mi pač d o, toda namesto drobnih pozornosti, mi vsak dan poklanja veliko žrtev: zvestobo, poštenost. Občutljivost, to je moja stvar. Moram poslušati razum, ki mi pravi, da ne
smem staviti malenkostne zahteve. Tako malenkostne, da jih je komaj moči razumeti, ko jih razodenemo, tako malenkostne, da jih drugi odpravijo s .čenčami'.
Milena, Marjanca, Mira ali Anica — moški, vaš mož, zaročenec ali prijatelj, vas ljubi. Svoje življenje deli med svoje delo in svojo ljubezen. Podaril vam je svoje srce, daruje vam tudi svoje proste ure. Zato tudi ni prav nič važno, ali vas obsipa z darovi, ali vas jemlje na potovanja vabi v restavracije in kino, se navdušuje za večerjo v dvoje ali vas obišče samo, kadar utegne. Važno je le, da vas ljubi, da vi ljubite njega in da vlada med vama popolno zaupanje. Vemo, da so moški sebičneži, ženske pa snop živcev... stara pesem! Pustimo vendar te poceni izgovore! Ti namreč ne dokazujejo drugega kakor pomanjkanje dobre volje in resnične iskrene povezanosti. Vse važne/še je, če si vedno iznova dopovedujemo: me resnično ljubi. Vzeti moram njegovo ljubezen takšno kakršna je in kakršno daje. To naj pomeni: ustrezujočo njegovi naravi, bodisi da je trmasta, impulzivna ali zaprta sama vase. Vse to je nevažno, da me le ljubi!
To edino je pa važno: morata se ljubiti, resnično, iskreno.
Ne skušajte torej nikoli izpremeniti na,čina njegove ljubezni. Eden glavnih vzrokov, zakaj si ženska to tako želi, tiči gotovo v njeni zmožnosti, da se prilagodi, nakar zahteva isto tudi od moža. Možno, da so nekateri moški tega zmožni, drugi pa, trdnejši, lahko to kvečjemu poskusijo, ne da bi se jim posrečilo. Tako pa ravnajo proti svoji naravi in zato reakcija nikoli ne izostane. Prične se z nedolžnimi puščicami. S časom pa postanejo takšne puščice vse bolj strupene in privedejo naposled do resnih očitkov:
»Ne ljubiš me več!«
»Pač. Prisegam ti!«
»Potem me moraš bolje ljubiti!«
»Saj ti dajem vse, kar je v mojih močeh!«
Bog varuj, da bi tedaj odgovorili: »To mi ni dovolj,« ali »To ni tisto, kar hočem!«
Razočaran bo in užaljen v svojem samoljubju in počasi se mu bo vsililo prepričanje, da njegova ljubezen ni zmožna osrečiti ljubljeno žensko. In tako se začne razkroj ljubezni. Za tem pridejo prizori, solze, očitki, nezaupanje. Zlo se je vgnezdilo v lepem sožitju, naglodalo ga je in ga hoče razkrojiti. Zaigrana je nežna sreča.
In tako malo je potrebno, da se vsemu temu izognemo: nekaj ženske modrosti, razum-vanja, smehljaj, roka, izprožena v pomoč... Toda ne, ve ste trmaste, razburjate se, če mož pozabi na vaš rojstni dan, pride prepozno na sestanek, ali odpove vjee-kend, ki ste se nanj tako že veselili, ker vas ,zanemarja' ker so njegove misli mude bogve kje drugje Kajpak se mude kje drugje, toliko bolje za vas. Ali ne morete razumeti, da potrebuje moški svoje delo, svoje probleme prav tako kakor vi svoje? Potrebuje jih. zakaj srečen je le, če živi v ravnovesju med svojim delom in svojo ljubeznijo. To harmonijo med delom in ljubeznijo pa porušijo prepiri, družinski prizori; pri tem pa ne trpi njegovo delo, pač pa trpita —
AH ni simpatičen gornji zimski plašč, ki ima krzno prišito tako, da tvori se ljubek muf, ki ga ni moči izgubiti ali pozabiti, ker je prišit k piašcu! huda zima mine, muf odparamo in plašč nosimo tako do spomladi.
zanimivega,
Posebno lep it častim izrezom,
tivna zaponka.
vajina ljubezen, vajino skupno življenje.
Nikar ne pozabimo stare, obrabljene resnice: »Več sreče je v dajanju kakor v jemanju.« In t’ di tukaj naj vlada merilo: »Sami moramo znati pravilno ljubiti,« to je spet, kakor pravi tudi pesnik .najtežje na svetu'.
A.
(Op. uredništva: Ta članek je izšel v švicarskem ženskem listu .Anabelli'. Ker bo gotovo po problemu samem in obdelavi zanimal naše bralke, ga tudi mi v celoti prinašamo.)
Naša kodirna
Kaj bo ta teden na mizi?
Četrtek: Krompirjeva juha, zelnate krpice, solata. Zvečer Mlečna kaša.
Petek: Fižolova juha, zabeljeni ma-Zvečer: Praženec.*
Sobota: Goveja juha, pražen krompir, zelnata solata. Zvečer: Vampi s krompirjem.
Nedelja: Guljaževa juha, vodni cmoki, kostanjev zavitek.* Zvečer: Kislo »elje, svinjina.
Ponedeljek: Obara, kruhovi cmoki.3 Zvečer: Cvetača v solati, kava.
Torek; Ričet. Zvečer:	Krompir.
Jev riž.
Sreda; Cvetačna Juha, sladko zelje, krompirjev pire. Zvečer: Krompir s safalado v solati,* kava.
Pojasnila:
jedjo, čeprav malo na izbiro, le še
de. Vodi pridenemo vanilijev prašek, nekaj limonove lupinice, poldrugo žli-sladkorja in 1 jajce, če nimamo lahko z istim uspehom upara-jajčnega nado-premešamo *ke, da dobimo go-lahko ocvremo na masti, maslu ali olju. Da bo pa praženec rahlejši, mu dodamo tudi za noževo konico pecilnega praška. K pražencu damo na mizo kompot ali pa marmelado.
* Kostanjev zvitek: Iz moke, vode, žlice olja in ščepca soli naredimo vlečeno testo. Nadev pa pripravimo takole: 5 dek masla vmešamo
10 dek sladkorja, 1 rumenjak, sne.
1 beljaka, malo vanilije in pol kk-olupl enega in pretlačenega košnja, prav dobro zmešamo in nama' žemo testo. Testo zvijemo, polijemo mlekom in pečemo v neprevroči pečici-Pečeni zvitek zrežemo na rezine in potresemo po okusu s sladkor.em.
3 Kruhovi cmoki:	Kruh, ki nan‘
včasih, kljub še tako pičli meri, ne, zrežemo na kocke in ga polijdP s polovico vode in mleka. Pridenem mu 1 jajce, sesekljane čebule in zele' nega peteršilja, soli m za okus PrR malo popra. Iz vse re zmesi naredim^ neprevelike cmoke in ih skuhamo vreli slani vodi. Tako pripravljen cmoki ne bodo prav nič zaostajali 28 onimi, ki smo jih delali iz zlatorume' nih žemljic.
* Krompir s safalado v solati: hamo 5 krompirjev, jih olupimo 1 zrežemo na kolesca, poli emo z oljem in potresemo s poprom. Potem pimo safalado in jo prav tako 22 ' žemo. Dodamo jo h krompirju, P°v 0 potresemo zrezane čebule in okivam ■ Jed ni predraga in je zelo okusn ^ Posebno dobrodošla nam je za kak. izpremembo.
Porabni nasveti
Ščetke za ščetkanje las kdaj pa držite nad paro, da si ščetine
opomorejo.
če imate roke zamazane od C1, n ja zelenjave, si jih nikar ne umivaj" te z milom, ker boste dobili S1 g rjavkaste madeže. S plovcem in škrobom, prepojenim z limonovim s
kom ali glicerinom, roke dobro z .L nite. Prav za prav je pa najboljše, pri takšnem delu oblečete rokavice si	prihranite umivanje rok.	.
Zima je pred durmi in prvi rr“-že trka na vrata. Veliko bolje. tri jopice, oblečene druga vrh dr,ugT je to, da naredite nekaj te lov a vaj. Naredite deset globokih P0®01^, in se desetkrat z obema rokama h1 no objemite okrog hrbta. .
2l!||||||||ll|||||||imillllllllll!lHIIII«:2
|	O	K	V I R 11	i
S	za	^
E SLIKE. FOTOGRAFIJE. GOBELINE. 5
I	KLEIN	I
= Ljubljana. woitova * |
Mat v dveh potezah
Lidiji.
sovražniki življenjaIHov originalen pleten vzorček
▼si ljudje si žele, da bi zdravi dose-| »Družinskega tednika««
W visoko starost. Zavedajo se, da bo-$
“•ni krajšajo življenje, ne zavedajo set Po nekaj tednih odmora vam to pot P*, da so teh bolezni po večini sami X prinašamo spet nov originalen vzor-krivi. Prva zapoved za dolgo življenje t ček »Družinskega tednika«. Vzorček to zdravje je pravilna prehrana in| je lep, na pogled težak, a ko ga prič-»fiemost v jedi in pijači. Vse zdravni-| nete plesti, boste videli, da ni niti °ke znanstvene razprave navajajo, datzdaleka težak. V tem vzorčku sple-K preobilica v jedi in pijači, posebno ttite lahko možu brezrokavnik, sinku P*- nepravilna izbira jedi, kriva mar-t ali hčerki ljubko čepico, rokavičke, ^katerih bolezni, črevesje je namreč* pa tudi nogavičke. Sebi pa lahko središče in zbirališče vseh sovražnikov* spletete lepo popoldansko jopico. Tak-zdravja. Razen tega, da se vt šna jopica bo zelo lepa, če boste csevesju nabirajo vsi mogoči strupi in J sprednji del pletli v našem novem najmanjši organizmi, se v njem tvo-f vzorčku, zadnji del pa same desne. *ijo tudi različne kisline in plini, ki »Rokave pa spletete po vašem okusu . *astrupljajo kri in po njej ves orga-tv samih desnih petljah ali pa v IUZetn-	♦	vzorčku.
Posebno važna za zdravje je tudi iz-} Vzemite v roke pletilke in niti in j*Jra posameznih jedi. Na tem mestu J poskusite plesti takole:
govorili	o tako imenovanih %	^	-vrsta:	pletite	same	desne	petlje.
»wezmh civilizirancev. Današnji ljudje!	2	ws<a:	pletite	same leve	petlje.
*> namreč tudi v	jedi vse preveč da-J	$	wsta;	iz ene	petlje	naredite eno
odšli od narave. Posledica tega|d ell0 lev0 eno desn0) eno levo, ^ma.b0lezen’ gniloba kosti in*eno desn0j eno lcvo petlj0. Potem na-bolezni.	?	pletite pet desnih petelj in nato spet
Najbolj zdrava hrana je tista, “t iz ene petlje napletite eno desno, eno «am j0 narava sama daje, ki je še * ieYOj eno desno, eno levo, eno desno, JjfPokvarjena od raznih umetnih pri-J eno levo petljo.
P°močkov in torej brez strupov. Takž-♦ ^ vrsta: jz petelj, ki smo jih do-nrana je sadje, zelenjave, stroč-j	gcst ;z ene) naredimo eno levo
®:ce' riž. krompir in kruh. Zato so*petlj0j potem pletemo pet levih pe-vsi ljudje, ki so doživeli visoko	j	jn gpej.	jz gestili eno levo	petljo.
£*rost, več ali manj držali pravil na-j	5_	vrsta:	pietemo	same desne pet-
v ‘	tlje.
'razno je tudi kako jeste. Samo kdor*	vrsta:	pletemo	same leve	petlje.
P°easi in mirno je, ima lahko pravilno!	7_	vrsta.	pletemo	tri desne	petlje,
Prebavo. Od jedi, ki jo hitro pojemo,*
*namo veliko manj koristi, kakor bi J6 imeli, če bi isto jed počasi in z užitkom jedli. Da boste pa lahko tako jetiji morate poskrbeti za zunanje okončine pri jedi. V sobi, kjer jeste, mo.
med jedjo vladati mir, tudi radio W kosilu nima najboljšega učinka na želodec.
Kolikokrat na dan človek lahko jč, da bi škodoval zdravju, je pa od-TLSno od vsakega posameznika in njegovega zdravja. Zdravju bolj koristijo Večkratni majhni obroki Jedi, kakor ^n^ratna preobilica. Gotovo je pa za nekatere bolezni sploh potrebno, da Takrat na dan, toda po malem jemo.
*^° je na primer za živčne in sbu botr'- MUdi eno izmed najboljših zdra-večkratni majhni obroki hrane, mir jedjo in mir pred njo. Ljudje ne « "^h nikdar sesti k obedu jemi,
^rujeni ali žalostni.
Na tem mestu moramo omeniti Se Jtto najboljših zdravil: dobro voljo.
Kdor je pri jedi zmerom umirjen ln Šobre volje, se lahko zanese, da mu Prebava ne bo delala težkoč. Tudi spa-11 je po kosilu je samo slaba navada,
Prt kateri se želodec nič kaj dobro ne Počuti, če bi ta opoldanski počitek res trajal samo četrt ure, kakor po večini Uudje obljubljajo sami sebi, bi te «o nekako, tako se pa počitek zavleče včasih na uro ali še več, delovanje *«=ga organizma se poleni. Bolj pripo. ročljivo je gibanje po kosilu, želodec ®e tako hitreje izprazni, prebavnih te-ni. Samo živčni ljudje si smejo Privoščiti po kosilu počitek.
Gibanje na svežem zraku je tudi ^en izmed najboljših pripomočkov za kravje in dolgo življenje. Ljudje, ki stalno žive v naravi, imajo dober tek, želodec in sploh prebavni organi jim prirejajo motenj. Zato ravno kmetje Po navadi dosežejo visoko starost, teprav za svoje zdravje prav za prav JUč ali pa zelo malo skrbe. Svež zrak m gibanje zadoščata.
Tudi pravilno dihanje je za dolgo ln ■dravo življenje izredne važnosti. Di-•JfcnJe na svežem zraku samo je te “T&na naših pljuč in po prehodu v kri *U<U vsega telesa. Cim bolj globoko bo-*o dihali, tem bolj zdravi bomo.
"dravniki zmerom znova potrjujejo, da * pravilno dihanje skaro bolj potre lipo zdravju kakor hrana. Posebno glo. jjoko dihanje s pomočjo katerega se ®viga in spet poveša prsni koš, je iz-*6dno velike važnosti, ker igra vlogo aekakšne masaže notranjih organov.
Najboljša ki najcenejša praška proti Y*em mogočim boleznim sta pa brez «v>o«na te zmerom dobra volja tn lju-he«en, ki Ju zdravniki priporočajo ▼
Vsakem primeru. Zal se ju pa danes Precej tetko dobi.
SAH
sgss
Urejuje A. Preintr
žlice kisa. Lasje se bodo veliko lepše svetili kakor bi se sicer.
6. Iz gumijastih dežnih plaščev odstranite blatne in druge madeže, če jih očistite z vodo, ki ste jo pripra-vili takole: 'It litra vode skuhajte, shla-dite in dodajte 3 jedilne žlice kisa.
7. če hočete osvežiti razne barve: Jedilno žlico kisa dajte na liter tople vode za rožnato in zeleno barvo. Za rdečo barvo pa jedilno žlico ldsa v liter mrzle vode.
8. Sadne madeže odstranite z rok z nekoliko kisa.
9. če ima Jajce majhno razpoko, pa bi ga vseeno radi v mehko skuhali, dodajte vodi nekoliko kapljic kisa ta jajce bo ostalo celo.
10. Srebro se bo čudovito lepo svetilo, (e boste dodali kisovi raztopini 10°/« salmijakove soli.
11. če hočete, da bodo videti obnošene svilene nogavice spet sveže, jih izplaknite v mlačni vodi, ki ste ji dodali na liter dve jedilni žlici kisa.
12. če Je jajce v vodi počilo ta beljak uhaja, dodajte hitro nekaj kisa ta ne soli. V kisovi vodi se beljak zgosti ta nabere okrog jajca.
Zdaj vidite, da je še mnogo možnosti za uporabo kisa, tega poceni in dobrega pripomočka v vsakem gospodinjstvu. Vseh teh nasvetov pa ne smete samo prebrati ta jih spet pozabiti, temveč si jih po možnosti zapomnite ta kar je še bolj važno — ob priložnosti jih preizkusite. Sele potem boste res nekaj imeli od njih!
nato iz ene petlje šest petelj kakor v 3. vrsti, potem spet pet desnih in iz ene šest petelj.
8. vrsta: tri leve petlje, nato pletemo iz šestih petelj eno levo petljo, nato spet pet levih in iz šestih spet eno levo petljo.
9. vrsta: vzorček pletemo spet od začetka.
Za naš novi vzorček potrebujemo ne predebelo volno. Zelo primerna je
Gumijasti predmeti — pozor!
česa vsega danes nimamo iz gumija? Dežne plašče, snežke, galoše, gumijaste podplate, gobe, kopalne torbice in še veliko drugih reči. Toda vse gumijaste reči zahtevajo od nas skrbne nege, če hočemo, da jih bomo lahko tudi dolgo uporabljali.
Za vse gumijaste predmete velja načelo, da jih ne smemo po nobeni ceni čistiti s tekčinami, ki gumij topijo. To sta na primer bencin in aceton. Gumi tudi ne prenese preveč alkalnih lugov. Prav tako ne prenese prevelike vročine, ker postane krhek. To moramo še prav posebno paziti pri dežnih plaščih, snežkah ta galošah, da jih ne sušimo na vročem prostoru, posebno ne pri štedilniku ali peči.
Gumi najlepše očistimo s svežo čisto vodo. Gumijaste plašče, predpasnike in druge podobne predmete pa lepo očistimo, če jih zdrgnemo z vlažno mehko krpo ali gobo.
Pazite tudi na gumijaste grelce (ter-moforje) Hraniti in sušiti jih morate zmerom viseče. Sicer se vam bo zgodilo tako — kakor moji znanki, da ji je namreč termofor, čez poletje shranjen med perilom, popolnoma razpadel. Ko ga za dalje časa shranite, ga namažite z vazelinom ali glicerinom. To velja tudi za gumijasto obutev.
Z. B.
volna, ki jo dobimo, če poderemo kak-! šno staro jopico in postane volna za-: radi tega tanjša.
Če ta naš vzorček shranite za pri-; hosjnje leto, boste pa lahko napletle-ljubko pomladansko ali poletno bluzo iz tenkega bombaža.
Poskusite tudi vi naplesti nekaj v; tem našem vzorčku, če že ne iz nove; volne pa iz stare in videli boste, da; boste z njim prav zadovoljni.
Pomladitev v pravem pomenu besede je nemogoča. Star človek, kate-!! rega organi so njegovi starosti pri- ■ merno ostareli, ne more postati mlaj-” ši. Razni modemi hormonski prepa-j rati sicer nekoliko vplivajo, vendar v j večini primerov samo za moške. Pri; ženskah takšna pomlajevanja le redko j dosežejo uspeh.	;
Najboljše varstvo pred staranjem je; še zmerom pametno, zmerno življenje.; Kljub opravljanju poklica Je namreč; mogoče ohraniti telesno zdravje, seve-: da če znamo prav živeti ta prav issra-; biti svoj prosti čas. Mir, sveži - '&k, zdrava telovadba ta sreča v družini, delajo včasih čudeže. Naše telo zmerom potrebuje ravnotežja. Kdor torej duševno dela, mora poskrbeti, da bo telo našlo ravnotežje v fizičnem delu, kdor dela fizično, potrebuje duševne hrane. Samo človek, ki skrbi za ravnotežje svojega telesa ostane zdrav ta srečen do pozne starosti, če je zdrav in srečen, je tudi mladosten. Največji sovražnik dolge mladosti je pač pretiravanje. Preveč tobaka, alkohola ali preveč umetnih pripomočkov za spanje, teik ali podobno, vse to vam krajša mladost.
Najvažnejše je, da vsak skuša staranje zatreti že v prvem začetku. Vsak je sebi pa tudi svojim bližnjim dolžan, da čim dalj ostane svež in dela zmožen.
Zakaj vse uporabljamo kis?
čudno vprašanje, mar ne, saj vendar J^Bika gospodinja ve, da kis uporabimo za kisanje raznih jedi ta za be-^fcnje solate. In vendar kis v vs&kda-^Jetn življenju uporabljamo še za VBe-Jhogoče stvari, ne da U gospodinje za *° vedele. Na primer:
X. če vas ujč komar, ah strupena 'miha, namažite dotično mesto s kl-®°*n in neprijetno srbenje bo kmalu Ponehajo.
2.	če se vam je jela črna obleka ob t'abovih in zadaj svetiti, jo ščetkajte * Ščetko, ki ste jo pomočili v kis.
S. če kdo omedli, mu dajte vonjati kte.
4 Zelena ostane lepo bela, če Jo Pred kuhanjem 3 ure namakate v vo-ki ste ji pridali kisa.
5-	Ko ste si umili lase, Jih splahnl-^ z vodo, ki ste ji dodali tri jedilne
Kako neguješ moževo obleko?
Moževi obleki ta plašču moramo posvečati posebno pažnjo. ker sta mu namenjena za daljšo dobo, kakor so nam namenjena poletna ah pomladanska, pa tudi zimska oblačila. Mož nosi eno obleko dosti dalje, zato jo moramo skrbno negovati.
Obleko, kakor tudi plašč, najprej dobro tatepemo ta oščetkamo. Potem obesimo obleko na sveži zrak, da se prezrači ta izgubi ves vanj po cigaretah. Ko smo jo pustili že dovolj dolgo na zraku, Jo vso pregledamo, prišijemo vse gumbe, obšijemo raztrgana rokava, prav skrbno pa pregledamo hlačne robove ta jtti skrbno obšijemo.
Zamazana mesta oščetkamo * vlažno ščetko, vse madeže pa odstranimo z raznimi pripomočki, ki smo vam jih že veliko svetovali t našem časopisu. Ko vse to uredimo, obleke zlikamo. Kajpak, pri Ukan ju ne smemo pozabiti na vlažno krpo, da se obleka ne prične svetiti, hkrati pa preprečimo možnost, da jo zasmodimo. Rokava ta hrbtni del Je najtežje likati. Pomagamo sl tako, da nabašemo v rokava brisačo, podpremo z roko in dobro po-likamo seveda, če nimamo priprave, določene nalašč zato.
Vse svetlikajoče se dele obleke, ki postanejo takšne od sedenja ta pa na komolcih od opiranja na mizo, odstranimo z raztopino salmijaka ali kisa. Potem kos za kosom oščetkamo * to raztopino ta obleko dobro zlikamo.
Tako skrbno očiščena obleka bo kakor nova, prav tako bodo tudi barve postale sveže ta lepše.
Te vrstice nismo napisali zato, ker bi mislili, da ne znate čistiti obleko. Vemo. da Jo znate, a P&£ po svoje. Napisali smo te vrstice prej zato, da bi se ob n. ih branju spomnili moževe zamazane obleke in — ne nazadnje — da bi sc prikupili vašemu možičku.
Problem starania
Današnji čas je mejo staranja precej nazaj potisnil. Pred sto leti se je na primer štiridesetletna ženska počutila že čisto staro, danes ji je pa dovoljeno z umetnimi pripomočki in modnimi triki ostati še mladostna. Lahko trdimo, da so zdaj ljudje za dvajset let pozneje stari, kakor pred sto leti. Fosehno poklicni ljudje se v tem pogledu dobro drže in še v poznih letih ostanejo duševno ta telesno prožni. Življenje s časom in enakomerno naprezanje duševnosti namreč bolje vpliva, kakor vsi pomlajevalni pripomočki.
K problemu št. 13 *.
V problemu št. 134. sta dve strani povzročili nekaj nepopolnosti, izmed katerih nas je “ na eno opozoril tudi neki natančen reševalec.
V stremljenju, da bi bili vsebina in oblika v čim večjem soglasju, je sledilo premočno skrčenje iz prvotno mnogo bolj obširnega problema. Kakor „e prevažna zahteva, da vlada v napadu (beli) in obrambi (čmii kar največja ekonomija sredstev, to je gospodarnost prostora, sil in časa = katerimi se izraža neka strateška, Kombinacijska ah geometrična ideja, ki tvori vsebino in nalogo ali, kakor pravimo, temo problema, potrebuje na drugi strani tudi zamisel primernega razmaha., čim bolj izvirna je zamisel in v čim večji harmoniji je s sredstvi, tem boljši in popolnejši Je problem. . Čistost matov in težavnost rešitve nista najvažnejša zakona.
V našem popravljenem problemu je seveda ostala ista tema, to je znani indijski motiv v posebni sestavi ene trdnjave z dvema lovcema v zrcalni sliki. Zdaj je zamisel jasneje .zražena in odpravljeni so moteči duali ali dvojne rešitve in varljante.
Problem št. 134 ima tako novo obliko ln rešitev:
.Kadar Uje* te imenuje ta dežni plašč, ki Ca je razkazovala nek« ženevska modna hiša. Plašč Je sešit In prirejen tako, da ga lahko oblečemo tudi brez dežnika, ne da bi se zmočili — kajpak če Je iz nepremočljivega blaga.
pAcafati
Pri pogostem umivanju rok med go. spodtajenjem mora gospodinja zdaj posebno varovati brisače. Zato si pripravite na štedilniku ah umivalniku kovinast kotliček z otrobi ali žaganjem. Vanj vtaknite mokre roke, jih zdrgnite ta presenečali boste, ko boste videli, kako hitro in dobro se vam bodo posušile.
Oh, ta že spet zdehate! Nikar si zaradi tega ne belite glave. Res je da, če se vam v družbi to zgodi, to ni najlepte, vendar si lahko kaj hitro pomagate. Denite hrbtno stran roke na grodnico med želodcem in zadnjim rebrom ta zdehanje bo po.enjalo.
če nekoga napade močan kašelj, ga nikar ne tolčlte po hrbtu. To Je lahko nevarno. Poskusi naj rajši globoko dihati skozi nos, kar ni nevarno ta skoraj zmerom pomaga.
Okna čistite s pepelom. Nabirajte v posodo lesni pepel in ga takole uporabite. Kozarec pepela ta jedilno žlico vode zmešajte; to zadostuje za eno okno. Pepel ta vodo z vilicami dobro premešajte. S krpo okno dobro namažite ta s čisto suho krpo potem okna dobro zdrgnite. Poskusite tudi vi ta videli boste, da se bodo okna lepo svetila. Posebno primerno je takšno umivanje oken pozimi, ko je m-az, ta jih z vodo zelo težko umivamo.
Dober sirup proti ka£lju, ki ga imajo otroci prav posebno radi pripravimo takole: 10 gr rozin, 10 gr prsnih jagod, 1 jabolko kuhamo počasi eno uro v dveh litrih vode. Ko je vse do-, bro skuhano, dodamo strupu še 2 do; 3 žlice medu.	:
Če vas je strah pred mrzlo vodo ta < pred mrzlo prho po Kopanju, posku < site telo zdrgniti takole- v pest zaje-; mite mrzle vode ta se z njo poli-,te; ta zdrgnite, prav tako kakor če se; zdrgnete s kol insko vodo. če ste zivč- • ni, se ne umivajte z mrzlo vodo!
Proti nečisti koži poznamo prav ceneno sredstvo. Vsak drug ali tretji dan zdrgnimo kožo z boraksom. Boraks natresimo na umivalno vrečko ali pa kar v pest ta z njim dobro zdrgnimo obraz.
1. LXd6I A h3 (poskusna VftMjU-. ki naj odkrije bele grožnje). 51"
2. Lf31 Sg6. 3. Sa3 + , Kd4. 4; Bb5 Kc4. 5. Se3 mat ali tudi 3. Se3 + , Kd4. 4. Tdl+, K*e3. 5. Lc5 mat.
B. 1. ..ab4. 2.Lf3!,Sg6 (e5>.3.Se3 + , Kd4, 4. Tdl + .
C. 1. ..Sb7. 2. Lxb7. Sg6. 3. Sa3 + , Kd4. 4. Sb5 +
D. 1... gfl D. 2. Lhl 1 a) Df5-Ol> f5, gf5 (e5). 4. Tdl — 3. .. Kd4 'ali 3... Sg6. 4. Tg4+ — b) 2... Sg6 ali Sc6 ali Kd4. 3. Tg4+ ta 4. Txf4+ — c) 2... Df3. 3. LXf3, e5. 4. Sa3+ — 3.. . Sc6 ali Sg6 ali Kd4. 4. Tdl — d) 2.'..Dg2.
3.	LXg2 itd. podobno Kot c).
E. l...gfis. 2. Lf3! Sg3. 31. Sa3 + ,
; Kd4. 4. Tdl+ — 2... Sd2. 3. Tf4 + ,
; Se4, 4. Tdl.
Turnir v Varšavi končan
Zmagovalca dr. Aljehin in Schmidt
Po turnirju v Mtinchenu se je del ;; šahistov preselil daleč na vzhod v molčečo Varšavo. Svetovnemu prvaku ;; dr. Aljehinu je šlo v toliko bolje, da je delu z letoan im nemškim prvakom Schmidtom prvo nagrado, pri tem 'a spet oddal kar 2■/« točke od 11 možnih. Schmidt se je razvil v mojstra prvega reda in ni čuda, da Je bil pred leti Keresu tako nevaren tekmec na Estonskem. Bogoljubov Je kolikor toliko rešdl svoj ugled. Edini neporažen je ostal mladi Junge, ki Je s tem spet potrdil svojo veliko nadarjenost. Ostali nemški mojstri, zlasti Kientager, so slabše uspeh.
:i Prvo nagrado za najlepšo partijo ::so podelili Aljehinu, drugo Schmidtu in tretjo Jun geju.
Številčni rezultat:	dr. Aljehin la
Schmidt po 8*/«, Bogoljubov T/., Junge 7, Lokvenc 6‘/t, Reger 5, BlUmich, Hahn ta Kientager po 4*/«, Carlo, Mross ta Novarra po 31/« točke.
Problem št. 145.
Sestavil C. Andrade
Rešitev problem št. 144.
1.	Se6! (grozi Sc5mat). e2 -. 2. L.d4! Kd3. 2. Sf4+
K e5. 2 Sc5+-d4. 2. 3ci*
15. nadaljevanj«
Če je Miro spočetka tolažila lahna negotovost, da se ji Marko ne približa zaradi vljudnosti do gostitelja ali zaradi prirojene muhavosti, so ji dogodki, ki jih je tisti večer videla, razodeli njen že sluteni poraz v jarki luči. Vzeli so ji tisto malo upanja, ki ga je še prihranila za ta večer, upanja, da bo naposled le še pridobila zase Marka Brezarja, edinega, ki si ga je želela.
Ko je kmalu nato zaigrala godba, sta se prva spustila po parketu prav Marko in Alenka. Mira ni niti odgovorila svojemu spremljevalcu, ko jo je prosil za ples. Živčno je tolkla z visoko peto po parketu in opazovala plesalca.
Na dlani je, da se ta dva že dalj časa poznata, je ugotovila. Od kod vendar? In zakaj ji Martina, ki ji je vendar dobra znanka, tega ni omenila? Prav zdaj je priplesala tudi mimo Martina, zatopljena z Jurijem v bogve kakšen važen razgovor. In preden se je utegnila polteno razjeziti nanjo, je zagledala hišnega gospodarja, ki se ji je priklonil, proseč jo za prvi ples.
Njega pač ni mogla odkloniti, čeprav ji na lepem ni bilo nič več do plesa. Nekaj časa sta plesala molče, oba zatopljena v svoje misli, ne sluteč, kako podobne so si.
»Slabe volje, gospodična?«
»Oh, zakaj neki? Vse je vendar v najlepšem redu!« je — kakor to zahteva družabnost — odgovorila Mira.
»Mislim, da je bila ta prireditev dobra ideja naše Martine,« je ori-trdil Skalar, čeprav sam ni več tega verjel. Zanj je prav ta prireditev menda pripravljala grenko izkušnjo.
»Izvrstno! Tale vaša tajnica je pa prava lepotica!« se ni mogla več premagovati Mira. Kakor vse ljubosumne ženske bi rada kar največ izvedela o svoji tekmici.
»Da, vražje čedna je! In izvrstna delovna moč!« je strokovno pristavil Skalar.
»Ali je premožna?«
»Kje neki? Revna ko cerkvena miš!«
»Potem mora imeti pač lepo plačo, da si lahko omisli takšno obleko,« je kakor sama zase dejala Mira, toda na tihem napeto pričakovala odgovora.
Skalar je bil v zadregi, čutil je, da je bil ta stavek izgovorjen z določnim namenom. Zaslutil je tudi, da ta namen ni bil prav čist. Ker je pa sovražil slepomišenje, je odWl<8 Sejal:
»To obleko sva podarila gospodični Alenki midva z Martino, ker sva ji marsikaj dolžna in ker jo bo tako pozneje potrebovala, ko me bo spremljala na konference.«
»6hs« to je bilo vse, kar je odgovorila, toda ta ,oh‘ je imel toliko odtenkov, od presenečenja skoraj do ogorčenja, da je Skalarju neprijetno zagomazelo po hrbtu.
»Kakor vidim sta z gospodom Brezarjem dobra znanca,« je za-žgolela, upajoč, da bo od Skalarja kaj več izvedela.
»Kolikor vem, sta se danes spoznala,« je odvrnil Skalar, ki mu je postalo prikrito zasliševanje zoprno, čeprav je tudi njega zanimalo.
Kar je pa zagledal zdaj, ga je potrdilo v domnevi, da se je bil motil. Ko sta Alenka in arhitekt Brezar priplesala do vrat, sta sredi plesa nehala in meni nič tebi nič odšla na vrt.
Skalar bi tisti treutek rad žrtvoval svoj zaslužek nekaj mesecev, če bi mogel prisluškovati, kaj se onadva — tako ju je na tihem srdito imenoval — razgovarjata. Ker je bil pa danes samo gostitelj in ne Alenkin šef, je tudi ni mogel poklicati na odgovor; danes zvečer je bila sama gospodarica svojega časa in nikomur odgovorna za svoje odločitve.
Na videz nebrižno je vodil dalje svojo plesalko, ki je za čudo — obmolknila. Ko jo je bolje pogledal, se mu je zdela bolj bleda kakor po navadi, sicer živahne oči je trudno pobešala, kakor da ne bi hotela videti, kaj se godi okrog nje.
»Ali želite, da nehava?« jo je mehansko vprašal.
»Prosim! Rada bi popila kaj hladnega.«
Odpeljal jo je k buffetu, toda skrbno je pazil, da je obdržal vrtna vrata v očeh, čeprav samo v zrcalu na steni nasproti. Dolgo ju ni bilo nazaj. Godba je že jenjala igrati, Mira je popila limonado in si že živčno napudrala obraz, videl je Martino in Jurija, ki sta zaverovana drug v drugega čebljala v nekem kotu, toda ni se zmenil zanju. Sele ko je godba vnovič zaigrala, in je nekdo izmed mlajših prišel po njegovo plesalko, je videl onadva, kako sta se smehljajoča in srečna vrnila v dvorano.
Skalar si je prižgal cigareto, kakor zmerom kadar je bil nervozen in si natočil malinovca. Godrnjaje ga je izpil, želeč si, da bi bil malinovec vino in da bi bil sam daleč od tod, ali da bi mogel zdaj,
Pola mladosti
M M 1 M M
I
i i i i i i i i i l l l l i i l l 1
takoj zdaj, govoriti z Alenko, jo izprašati, kakor jo je izpraševal ▼ svojih mislih. To kajpak ni bilo mogoče. Z Alenko je že plesal nekdo drugi; pravkar sta priplesala mimo njega, ona zardela in razigrana, kakršne je še ni videl. Hkrati je zagledal Brezarja, ki se je nameril proti buffetu. Nejevoljen, da ga kdo moti — in še celo ta! — si je nalil nov kozarec, kakor da bi se hotel s to nedolžno pijačo podkrepiti za razgovor, ki ga je čakal.
»Ali si zadovoljna z organizacijo, mala moja?« je vprašal Jurij Martino, ko sta se, oddihujoč se od plesa, prijetno utrujena spustila v mehke naslonjače, stoječe ob steni.
»Pričakujem tvoje sodbe!«
»Odlično, izvrstno, da ne bi moglo biti bolje.«
»Laskač!«
»Seveda! Ženskam moraš laskati, ali lagati, če jim hočeš ustreči.«
Martina ga je užaljena ošvrknila. Vse ji je bilo všeč na Juriju, samo njegovo dovtipno zaničevanje nežnega spola ne. Saj je vendar tudi ona pripadala spolu, ki ga je Jurij označeval za razvajenega, plitkega in površne*«..
»Nočem biti ena tistih žensk, ki si jih prej poznal!«
»Oj, tl lisička! Zelo lepe so bile vmes in tudi zelo bistre!«
»Sovražim jih!«
»čemu neki! Najbolj m«smiselno je biti ljubosumen aa preteklost. Ta ljubosumnost je n®*sdravljiva in kakor huda boleaea. Saj vendar nočeš, da bi v tebi ljubil bolno žensko?«
»os tako govoriš, me sploh ne ljubiš!«
»Ali nimaš nič smisla sa humor? To dokazuje, da si nekoliko domišljava. Takšnih deklet pa res ne maram, če imajo še tak* tepe oči!«
»Jurij, ne igraj se z menoj!« V njenem vzkliku je zatrepetalo globlje, resnično čustvo, ki se je zrcalilo tu^i v njenih očeh, ki so na lepem postale sumljivo vlaene. Te oči so ganile Jurija, da jo je prijel za roko in mehlc* dejal;
»Vidiš, Hicuved sem, ia takšnega me imej rada, če ti je baj do mene. Nisem potrpežljiv, nisem izvrsten dečko, če me hoč«š takšnega kakor sem, bo dobro za oba. Rad te pa imam, res. Ali ni to glavno?«
»Toda to ni dovolj,« je ugovarjala Martina, čeprav so jo Jurijeve poslednje besede razveselile in ji pregnale ihto, ki se je bila nabirala. »Hočem, da .ii to tudi pokažeš !«
»In kako, lepa moja kraljica?«
»Dejansko!«
»To se pravi? Govori ri^ločno!«
»Prvič: ne draži me! Drugič: ne draži me! Tretjič: diplomiraj že vendar, saj sam praviš, da ne boš nikoli končal, če ne boš letos!«
»Kdo ti je pa to natvezel? Gotovo Marko! Kje pa je ta nesreča?« oba sta se ozrla po Marku, toda ni ga bilo več v sobi.
»Glej, Alenke tudi ni tu,« se je namuznila Martina. »To je pa sumljivo!«
»Ali ti ni nič žal Mire?« jo je '■ vprašal Jurij, ki je bil opazil Miro, s kako je potrta in razočarana stala z gospodarjem pri buffetu in srka-
I I I i l i l I I 1 l I t I I I I I I I I I I I I I
la limonado. Jurij se je nekoliko razumel na reakcije, ki jih na plesu povzroči nenadno razočaranje ali nenadno veselje. Vedel je, da je ena takšnih reakcij buffet...
»Mira je dovolj bogata, da bo lahko še dobila izvrstnega ženina,« je nekoliko zamišljeno odgovorila Martina. »Sicer pa ljubezni ni mogoče zapovedovati! Sam si dejal, da tvoj prijatelj ni imel z njo resnih namenov!«
»Kakšni so pa ,resni nameni', Martina?«
»Vidiš, že spet me dražiš!«
»Seveda. ,Resni nameni1, kakšna lepa meščanska fraza! ,Resni nameni", jojmene, ali sem že tudi jaz tako daleč?«
»Neokusen si!«
»Ali bi rada, da bi te čisto majceno razveselil?«
»No?«
»Resen namen imam, Martina, krvavo resen namen, da — letos diplomiram!«
»Čisto zares?«
»Odgovor dobiš samo, če zaplešeš zdajle z menoj tale svving. Oh, glej Amorjeva ljubljenca, zdaj sta se vrnila z vrta?«
»Misiiš, da jo je že poljubil?« »Beži no! Najbrže sta se pogovarjala o relativnostni teoriji ali o
LJUBEZENSKI ROMAN IZ DANAŠNJIH DNI
V 24 IM&H
barva, ptisiia in kemično čisti obleke, klobuke itd ?!krobi in s*etlolika srajce, ovratnike zapestnice itd Pere auši. monga in lika domače perilo Parno čisti posteljno perie in pub
tovarna IOS. HiiCH IIUBLJAMA
nastanku sveta. Pri takšnih ljudeh pride poljub šele pa petem sestanku...«
»In ne tako hitro kakor pri naju!«
»Pst, pazi na korake!«
In srečna, razigrana kakor otroka, oba prepričana, da sta najsrečnejša med vsemi temi dolgočasnimi ljudmi, sta odplesala dalje...
XIV.
Makarska, eden izmed najlepših biserov dalmatinske obale, se je budila. Nad visokim, krševitim Bio-kovom so še plavale gorske megle, ki so bile v čudnem nasprotju s sinjo morsko gladino, že oblito s prvimi toplimi sončnimi žarki. Borov gozdič ob peščini in smrekov gozd ob vznožju Biokovega sta se zdela vlažna od svežosti. Zrak je bil miren in čist, tako da so se zdele daljave kratke in neznansko lahko dosegljive. V zraku je bilo nekaj veselega, kar se je videlo v rumenih, živahnih fasadah hiš, v spočitih obrazih ljudi, v živahnem ritmu prebujajočega se mesta.
Milka je zgodaj vstala. Z gospo sta stanovali v obrežni vili na peščini, z okni na morje in s pogledom na nizke ciprese in svetlo-zelena pritlikava figova drevesa, posajena po vrtu
Jedli sta v bližnjem hotelu, večerjali sta pa navadno kar doma: sočne, mastne olive, slastni pršut in ovčji sir
Milka se je, kakor vsi skromni ljudje, ki se lahko prilagode, hitro navadila na novo življenje. Bilo ji je, kakor da je šele zdaj svobodno in sproščeno zadihala, ko je ni morila več nobena neposredna skrb.
Daleč za njo je bila zdaj Ljubljana, še dalje njen dom in njena mati. Nekaj dni po svojem prihodu sem dol je bila pisala materi razglednico, Tonetu pa podrobno pismo o svojem življenju. Tudi Alenki je poslala pozdrave, toda na vse to pisanje ni dobila še nobenega odgovora. Bila je kar zadovoljna, da ni dosti slišala o kraju, kjer je bila še pred nekaj meseci preživela toliko bridkih ur.
Gospa Skalarjeva je bila prav takšna, kakršno si je predstavljala, ko jo je prvič videla. Mirna, tiha in zelo dobrodušna. V teh desetih dneh sta se zbližali bolj, kakor je Milka pričakovala.
Imeli sta vsaka svojo soho, toda zvezani med seboj. V prvi je spala Milka, v drugi, s teraso in dvema oknoma, gospa. Večkrat je gospa zvečer pustila vrata odprta in razgovarjali sta se pozno v noč.
Gospe Skalarjevi se je poznalo, da je preživela mladost v skromnih razmerah. Znala se je zanimati še za tako neznatne Milkine skrbi, nič se ni čudila, ko ji je Milka omenila, da še nima niti pohištva, niti stanovanja, zakaj sama je doživljala v mladosti skoraj isto. Tudi sama je imela prvo leto zakona samo enosobno stanovanje, toda celo z nekakšno otožno nežnostjo se je spominjala tistega daljnjega življenja.
Njuno sedanje življenje v Ma-karski je bilo mirno, toda ne enolično. Dopoldne sta navadno zavili na trg, kjer so se zbirale meščanke, nato pa na sprehod ob obali, kjer je bilo polnih že dosti klopic. Makarska je zelo zgodaj dobila prve goste, največ Čehov. Bilo je dovolj toplo, da si se sončil; posebno ob zgodnjih popoldanskih urah je bila peščina že kar živa. Odpirale so se škatle raznih krem in stekleničice olj, ki naj bi vsem dale zaželeno ogorelo barvo. Po-gumnejšl so si tudi že drznili v vodo, ki je bila za zgodnji leten-ski čas že lepo topla.
Gospa iarjeva je po navadi razgrnila svoj veliki kopalni plašč na toplo mivko, odprla senčnik, če je sonce preveč žgalo, in povabila Milko, naj prisede. Opazovali sta kopalce, ki so že čofotali po kristalno čisti vodi, ali pa jadrali z belimi, ličnimi jadrnicami. Pogosto si slišal z njih petje, harmoniko in smeh. Letoviško življenje se e pričenjalo. Kruljavi Pero je ponujal po peščini sveže ocvrte krofe in ledenomrzlo limonado. Sonce je vsak dan bolj pripekalo in vabilo v vodo.
Milke je imela samo eno željo, da bi se to neskrbno življenje nikoli več ne nehalo. Prav rada bi vse življenje stregla tej mirni, dobri ženski, se pogovarjala z njo in ji delala družbo. Vendar je bilo v njej nekaj silnejšega, kar jo je opominjalo, da bo kmalu konec neskrbnosti in da bo kmalu spet potrkala trpka vsakdanjo1*, na njena vrata.
HUMOR
Micktna logika
»Micka, ti si menda v službi pri bogatih ljudeh, ali ne?«
»Kaj še! Na stenah imajo slike brez stekel.«
Stava
Ančka in Peter stojita ne bregu.
»Staviva, da jaz hitreje preplavam reko.«
Peter prikima: »Dobro, za en poljub.«
»Prav,« odgovori Ančka in plane v vodo. Ko se po nekaj zamahih ozre, vidi, da stoji Peter še zmerom na bregu: »Zakaj pa ne plavaš?« ga vpraša presenečeno.
»čakam na poljub.«
Naivno
On divja v kopalnici.
Ona: »Kaj vendar in" *, ljubi?«
On: ?’Coja britev sploh ne reže večI«
Ona: »Nemogoče, dragi! Tvoja brada vendar ne bo močnejša od linoleja
v predsobi?«
Nemogoče
»Slišal sem, da si zidate novo hišo.«
»AH ste že kdaj slišali, da je kdo zidal staro?«
Otroška pravljica
Devetletni Ivamček pripoveduje svoji mlajši sestrici pravljico, ki si jo je sam izmislil. »Veš,« pravi »hudobnega vt-teza so zaprli v temen stolp; vsak dan je prišel k njemu krvnik in ga muin.
vsak dan mu je izpulil eno nogo ali roko. Tako je moral hudobni vitez za svoje hudobije trpeti dolgih sedem let.«
Iz otroških ustk
Metka: »Očka mi je obljubil živega bratca, če bom mesec dni pridna! Toda bojim se, da ne bom mogla biti tako dolgo pridna.«
TJrška: »Beži, beži! Meni je očka prav tako rekel, naj bom pridna, toda jaz sem tisti mesec ubila okno, pojedla marmelado in pretepla sosedovega Pepčka, pa je otrok vsee-*e* prišel.«
»Mama, ali postane štorklja, ki nosi otroke na dvor, dvorni dobavitelj?«
Tinček in Ančka se Igrata na pesku.
Tinček: »Veš kaj, poročiva se!«
Ančka: »Beži no, saj še otrok nimava!«
Prvi znak
»No Janezek, ali je tvoj oče že zdrav?« vpraša teta malega Janezka.
»Ze, teta,« odgovori malček.
»Kako pa to veš,« ga nejeverno vpraša teta.
»Včeraj me je že našeškal,« se odreže Janezek.
Pozorišče boja
Bolniška sestra vpraša bolnico: »Kako Je pa to, gospa, da vas mož nič ne nhdšfie?«
»Saj sam tudi leži v bolnici,« odgovori bolnica.
»To je pa hudo,« sočutno dč bolničarka.
»Naj se vam nič ne smili,« pravi bolnica, »saj je om začel.«
Pri zdravniku
Zdravnik pravi pacientu: »Veste kaj, gospod Blatar, umili bi se pa res lahko, kadar pridete k meni.«
»2e, že,« se izgovarja Blatar, »pa saj imam notranjo bolezen.«
Dobro priporočilo
Igralec je prinesel ravnatelju gledališča svo;e priporočilno pismo. V njem piše: »Igra Hamleta, Dona Carlosa, Tella in biljard. Biljard igra najbolje.«
Čudna primera
Govorila sta o zakonu. Boris je dejal: »Zakon je kakor pristanišče, kjer se srečata dve ladji.«
Emica po dolgem premisleku: »Potem sem jaz srečala bojno ladjo.«
Ni čudno
Profesor matematike se je poročil. 2e čez nekaj mesecev je pa spoznal, da ne bo srečen v zakonu. Svojo nesrečo je potožil prijateljem.
»Saj ni čudno,« mu je pojasnil eden izmed njih, »ti si matematik, tvoja žena pa nikdar ni bila kaj prida preračunljiva.«
Da denar ne prinaša sreče, govore samo tisti, ki ga imajo. Milka se je sicer zavedala, da denar še ne da vsega, toda kot praktično dekle, ki je zraslo v revščini, spoznala njegovo relativno vrednost. Spoznala je, da z denarjem marsikaj omiliš in da ti daje prav denar tisto trdnost, ki jo ona sama pri sebi tako pogreša.
Kako čudovita bi bila zdaj misel na otroka, če bi hkrati vedela, da mu bo mogla tudi kaj dati. Tako pa ni imela pripravljenih še niti pleničk in misel na ta pomembni dogodek njenega življenja jo j® bolj vznemirjala kakor veselila. Hkrati se je pa zavedala, da se je morala vse življenje za prav vse dobrine boriti. Borila se je za službe, borila se za svojo navidezno samostojnost ob čudaški materi, z® svojo ljubezen do Toneta. In spet jo čaka borba, hujša in težja od vseh dosedanjih. Boriti se bo morala za življenje in srečo svojega otroka.
Ana Skalarjeva, ki je bila, kakor so po navadi trpeči ljudje, dobra poznavalka človeške duše, je pogosto s sočutjem opazovala svojo mlado družabnico. Kako naivno se je veselila vsega lepega, kako žejna je bila življenja in kako hvaležna za še tako malenkostno dobroto! Pogosto ji je pa vseeno senca zastrla mlado čelo, ki se je nagubalo ob napetem premišljevanju ali ob bežni težki misli.
Ana Skalarjeva je znala trpeti in molčati, zato je cenila ljudi, ki ne obešajo svojih čustev na veliki zvon. Ena takšnih je bila Milka. Sama ni nikoli potožila o svojih razmerah, pa tudi pritoževala sfl ni. S svojo vdanostjo in trdno ver« v boljše življenje je pa blagodejn« vplivala nanjo in ji vračala upanje, da se bo tudi zanjo še kdaj obrnilo.
Zdravljenje v tem lepem, prijetnem kraju ji je nenavadno dobr« delo, še bolje kakor toplice, kamor je ob tem času vsako leto zahajala. Tamkaj je srečavala sam« bolehne ljudi, še bolj bolne in trpeče kakor je bila sama. Tukaj jo-j« pa obdajala mladost sama, življenje se je zdelo lahko in svetlo, sama se je počutila pomlajeno v tena toplem, božajočem soncu.
Z vsakim dnem je čutila, kake se ji zdravje boljša, kako se ji čvr-stijo razrvani živci. Negotovost, Id jo je mučila vselej, kadar je premišljevala na svoj odnos do moža, se je umaknila tihi vdanosti. Zavedela se je, da se bo mož naposled, po toliko stranpoteh, le vrnil k njej in da ni v njeni moči, da bi ustavila tok dogodkov. Misel na Alenko je ni več vznemirjala, zakaj v pogovoru z Milko je spoznala, da je Alenka pošteno, dobra dekle, ki zna paziti nase in na svojo čast.
če je bila kdaj prej v dvomih, ali svojega moža zaradi njegove nejevere sovraži ali pomiluje, se je zdaj instinktivno odločila za poslednje. Priznala si je, da bi bilo življenje njenega moža ob bolni in zagrenjeni ženski strašno, upoštevajoč njegov živahni, nikoli mirujoči temperament, če si ne bi poiskal izhoda iz te enoličnosti. Zdaj je samo še s sočutjem mislila nanj in se odločila, da bo lirno počakala na tisti odločilni poraz, ki ga Usoda za vsakogar skrbno pripravlja, da se naposled sprijazni s svojimi leti. In tedaj bo nien mož najbrže naposled le našel pot k njej, ki jo je nekoč ljubil in jo ima še zmerom rad.
Od doma je bila dobila dve, ne posebno pomembni pismi. V enem ji je sporočal Skalar, da bodo letošnje uradne počitnii lija in ne avgusta, kakor vsako leto, to pa zato, ker bodo glavne konference na Bledu meseca avgusta in tedaj ne bo moči nobenega uslužbenca pogrešati. Ker bo prokurist Kovačič junija imel dopur1, bo imel sam več dela kakor sicer in bi bil zelo ‘zadovoljen, če se bo dotlej vrnila v Ljubljano. Nato še, nekaj nepomembnih vprašanj o zdravju, počutju in dobri volji, pa pozdravi in poljubi, formalni zakonski poljubi. ki so zmerom zaključevali njegova pisma...
Drugo pismo je bilo od Martine in nekoliko zanimivejše. Pisala je dan nato, ko je bila priredila svoj družabni večer in je bila očitno še pod vtisom uspeha. Pismo je zvenelo vedro in za Martinino hladno nrav še dokaj prisrčno. Posebno so jo presenetile poslednje vrstice:
»Ko se vrneš, Te čaka presenečenje! Upam, da veselo. Poljub od Martine.«
Kakšno naj bi bilo to presenečenje? Ali se je z Martino, tem otrokom, ki ni bil nik -i čisto njen, kaj posebnega zgodilo? Skoraj d3 se je ustrašila, če jo pomislila, da bi že tudi v njenem mladem, tako neskrbnem in skoraj da površnem življenju utegnil dobiti važno vlogo moški.
Dalje piihodnlli
	 		
mipeššine za Slovence
v beseda in sEiki
»Mati in dete naj bosta skupaj 1<
CECCOGRULLO - “g	Vedlim0 In.
NaPisal Margherini-Graziani (1886.) che punto? Quando vi e capitato?} Vprito tt ,	«	j-	,•	—	Stamane, quando sono uscito,*
co tu	nan.8eo-	8	«Cec-	non avevo	nulla; ma ora...	guarda-j
d?tastarspi	l,.l1laso>>	era	caPace	te anche voi; m’hanno detto...	mij
t>eio	suDito.	pare clie	il capo mi sia	un	po ♦
ten i	v'olte	8'liene davano	ad in-	enfiato.
. . ClGig cer te nrnnrin SPH7Jl hfl.hhft Tl vcicfn fiornvafovolr* Ho trni	♦
♦ :
Eno uro v Dežjem domu
Ustanovo, kjer dobi mati nasvete in dejansko pomoč za nego svojega dojenca
--e certe, proprio senza babbo onv,?lamma- sPesso a qualcuno di ontidenza domandava: «Ma non ___ P?re. ch’io abbia cattiva cera?» rr ® siccome lo ripeteva spesso, i a boni, che non mancano mai, gli
"CeCC0’ ma Che Vl Sen' verna ,
II resto figuratevelo da voi.
Razlaga besed
Cecco — Fiancesco Franc.	J
grullo bedast.	!
veri ta di Vangelo resničen kakor!
,	-	Allora	Cecco faceva il viso
janc°, s irnpauriva e andr.va suho in camera, a guardarsi la lin-Sua allo	!
a dirgli če si mu rekel. capace sposoben, zmožen. tastare (o) tip a (va) ti; tastarselo (= <
di mPnJBeCCh\°lr p0i era capa?,e tastare si Jo) potipati si ga. 1 mettersi a letto e magari di	r	e e	s
cato otto giorni chiuso in eosa. vnfentite quel che gli fecero una elornale pr°pri° da m8ttersi nel nalagat? ko~ga’
alle volte včasih, večkrat. dare ad intendere qc. (= qualche-< cosa kaj) a qu (= gualcuno komu);
certe (namreč cose) neke stvari, J1
i ic
b	tanto	andava a farsi la določene stvari.
Diiv da 1111 i3ari)iel'e clre Stava in senza babbo ne mamma neverjeten bnviia‘	8i°rn°)	che aveva la (dobesedno; brez očeta in matere).
di'ba lunga, entra in bottega e st
Jhetie a sedere sulla panca ad •“Pei-taie li, zitto, senza fare una
Parola.
, -7 Cecco, tocca a voi, gli disse il bsrbiere.
..Eisogna sapere che questo bar- Vec fot12 -eva un caP° a me n o che, per 'ar ridere, le avrebbe scavate di s°tt0 terta.
coniidenza t zaupanje, oh' io abbia da imam.	5
cera f vosek; videz; avere	cattivaJ
cera videti se. zdeti se slab,	bolan.	5
siccome kakor; ker.	5
ji-f
birbone m lopov, zlikovec; nagaji
, Quando lebbe insaponato ben oene, e che ebbe principiato a a-Bii la barba, disse ad un tratto: Jsiuesto non e rasoio per la vostra aarua.» — Va nella retrostanza, fi-buiando di andar a prendere un *as°io, e, invece, nel passare dice s“a moglie: «Nel tempo che fo
ma che morda, nemara. stamane (nastalo iz sta [skrajšano4 iz questal mattina) davi.	«
fare il viso bianco prebledeti. » impaurirsi preplašiti se.	Z
magari celo.	♦
lecero so storoli (/are, nepr. glag.)* mettere nel giornale v časopis dati.* ogni tanto zdaj pa zdaj, semtertja. ♦ iare la barba (o)briti.	♦
bottega f prodajalna, trgovina, de-*
Ljubljana, novembra.
Za cerkvijo sv. Petra, v Lipičevi ulici, stoji precej veliko, sivoobarva-no poslopje, ki ga matere dobro poznajo: oddelek higienskega zavoda za zaščito ^nater in otrok. Ni mi bilo treba iskati poti, pokazale so mi jo mlade žene, ki so v dopoldanskih urah z vozički hitele v to veliko, zanimivo hišo, dom matere in otroka.
Neko posebno ozračje vlada v tem domu, ki se od ozračja v bolnišnicah in klinikah razlikuje po tistem vedrem, živahnem vzdušju, ki ga začutiš v hišah z otroki. Vse je prav tako snažno in praktično urejeno kakor v bolnišnici, čeprav ta dom služi predvsem zdravemu in šele v drugi vrsti bolnemu otroku. Takoj v veži te sprejme vrsta vseh mogočih vozičkov, izza vrat čakalnice pa se že oglašajo krepki, prodirni glasovi do-encev.
Tuka; se zbirajo matere dvakrat na teden po dve uri s svojimi miljenčki. Tukaj ima vsak otrok svojo kartoteko, kjer je natanko zapisano vse, kar hočejo vedeti v dečjem domu o malem zemljanu: ime, starost, stanovanje, poklic očeta, morebitne bolezni v družini, velikost, teža, itd.
Blizu posvetovalnice je ambulanca, kjer uradujejo vsak delavnik od 9 do 11. ure. Tu dobi oboleli dojenček zdravniško pomoč in nasvet. Poleg ambulance je tudi majhna izolirnica, kamor pošljejo otroka, ki zanj sumijo, da je obolel za kakšno nalezljivo boleznijo.
porodu brez sredstev in strehe. Vse je polno. Se više so pa sobice deklet, ki hodijo v šolo za otroške negovalke, v šolo, ki se tudi nahaja v poslopju. Ta šola se zdržuje iz svojega in ima nizko šolnino. Dostop vanjo imajo dekleta z dovršeno meščansko šolo in z veseljem do tega poklica. Nekatere stanujejo kar v internatu, druge pa prihajajo od zunaj.
Zunaj poslopja, na vrtu, stoji še ena hiša; v njej je moderno urejena kuhinja, kjer kuhajo za odraslo osebje v hiši in za matere, ki iz kakršnega koli vzroka stanujejo v dečjem domu. Vse kuhinje za dojence so ločene in nalašč zanje pripravljene.
V zavodu delata dva zdravnika, pet sester negovalk in pet zaščitnih sester, vodi ga pa šef zdravnica, dr. Tavčarjeva. Naklonila mi je pol urice svojega dragocenega časa, mi razkazala dom in odgovorila na nekaj vprašanj.
Kakor povsod, tako tudi tej ustanovi manjka denarja. Če bi bilo več denarja, bi se dalo vse še popolneje in bolje urediti. Povečal bi se prostor za vozičke, prav tako posvetovalnica, ki je pogosto premajhna, kar se pozna posebno pri previjanju, pokreniie bi se še marsikatere akcije v prid matere in otroka. Tako na primer je bila v načrtu oprema koškov, kr je morala prav zaradi pomanjkanja sredstev izostati. Zavod bi rad opremil nekaj desetin košaric za dojence; vsaka košarica naj bi imela pet in dvajset plenic, šest srajčk in platno.
a oarba a Cecco, prendigli il cap- lavnica.
Pciioj h sulla banca,. e restiringigli panca f klop. nastro un paio di dita.»
Ca megue lo guardo in viso: po~~ Bevo restringere il nastro? ,ia vrsti.	.
£r che fare?	ameno	ljubek, prijeten, šegav; capoZ
, Uta zitta:	Restringilo, ti ho ameno	šaljivec,
“e-£o, ii perche	te lo diro poi. Fa	=	>»	h,tri.
b-s.co, e rimettilo li.
C, tornato in	botcega, principio,
uči tempo che	afiilava il rasoio
L-.a saiscia, a guardar fisso Cec-00 e a dirgli:
. — A-oceu, uitemi la verita, ma che vi semite male stamane?
— Ferche? gli rispose Cecco, me-tovigliato di quella domanda e č-atua-...jld in viso con quella sua Uiia grulia.
— nno domandato cosi, tanto Ssr air qualeosa. — E seguitd a »-rtsciargii s ul viso il rasoio, ma fi-■■--ava sciamente di fargli la bar--a, perche striserava quasi sempre “n meaesimo pošto.
—- Ma come? Ncn vi sentite pro-»i-iO maie? Pare imposibile!
, — No, ma perche mi fate questa
do.manda?
, — ivu pareva che aveste il viso ■•uanco.
— rl viso bianco?
— he volete alzarvi, alzatevi pu-ie: non fate complimenti.
E seguitd a fargli un altro po’ di * V1* J-'oi si fermo di nuovo e ser-il rasoio.
— Gli e che non lo volete dire, jha voi vi dovete sentir male... ave-
fatto un certo viso...
— Ma che ho?
— 1’orse parra a me... cioe senza l01'se... Vi gonfia il capo.
Cecco lo guardo stupito.
— E un fatto, vi cresce sempre '-1 piu. bi gonfia a tutto andare.
1--I, guardate se vi dico bugie: 0	■
Siiardatevi da voi.
' E gU dette quello specchio tondo,
Cne hanno i barbieri, dove si vede pande. Un ccchio di un cristiano Jo fa grosso come quello cii un bue.
Cecco non si riconobbe: —auo io, a vedersi una faccia grande come bn’aia! Allora si che lo fece il viso bianco dalla paura.
E quellaltro seguitava, sempre Senza ridere:
zitto tih
tocca a voi na vas je vrsta, vi stej
le = le burle šale, burke. scavare izkopati. insaponare namiliti. ben bene prav dobro. principiare začeti; principid je začel.
ad un tratto (dobesedno: na eno potezo, t. j.) na lepem, zdajci. rasoio m britev. retrostanza f zadnja soba. ligurare delati (se), kakor da (bi). nel passare ko je šel mimo. nel tempo che medtem ko. restringere (nepr. glag.) zožiti. nastro m trak.
paio m par; un paio di nekaj. dila = množina samostalnika dito m prst (na roki, nogi).	_ t
rimettilo položi ga spet irimetlere.i nepr. glag.).	♦
aiiilare (po)ostriti, (na)brusiti. striscia f trak; jermen. sentire čutiti; slišati.	♦
meravigliaio začuden (mcravigliarsi» čuditi se).	♦
seguitare nadaljevati. strisciare vlačiti, potegniti.	j
alzatevi pure kar vstanite.	♦
complimento m poklon; non late•
m
Posvetovalnica v dečjem domu
complimenti ne pomišljajte se
iermarsi ustavili se.	*
serrare (serro) zapreti, zakleniti. ♦ gli e che resnica je [takšna], da. j parrd se bo zdelo (parere, nepr *
glag-)-	Z
iorse morda; senza lorse nedvom-* no.	j
goniiare (gčnlio) napihniti; gonliarsi♦
stupito začuden.	1
a tutto andare neprestano; obilno| (v gornjem primeru: kar vidno). bugia (budž.ia) f laž. tondo okrogel.
cristiano m kristjan; človek. bue m vol.
siidare izzvati, pozvali; siido io! Seveda!
aia f skedenj.
allora si che lo iece tedaj je zares
Date retta a me. Andate a ,naredil, cercare il medico: tante volte non retta posluh, pažnja; dar retta pa-pub sapere... E poi, ane cose, žiti, ubogati; date retta a me poslu-sompre bene plgliarci rimedio in šajte mej nasvet.
tante volte pogosto. pigliarci rimedio oprezen biti. metlerselo (= mettere si lo) posa-
tempo. Dove avete il cappello?...
Ah! e qui!
Gli da il cappello. Cecco prova ________________
a mettei^elo in capo, e non gli 'dih si ga
edtra... Slido io, gn avevano ri-“tretto il nastro due buone dita. hupaurito va in piazza... c cl birbone di barbiere gli aveva fato la barba solamente da una parte, e totti lo guardavano ridendo. Cecco oonfuso si persuade sempre piu di avere la testa enfiata per davvero.-— Aopunto, voi, disse il bartoere ( al dottore che passava. C’era^p . Ibesfuomo che vi cercava. ' e avi-
restrin
ristreito zožil (ristringere gere zožiti).
p.rsuaderc (pepr. glag.) prepričati; persuadersi prepričati se, verjeti. eniiare oteči. per d vero zares. anminto točno, n ' rnko, ravno, baš passare mimo iti.
fc*<> edmed cbdržite klobuk na g'avi.
Cecco aveva il c'"-n State comoto, Che mi volete di‘-e? **- y'~~'\ro da vci.
sentite male? *— f-^nrntre.
C’-e VJ egr ' 'LaO
- in mano. g^-„atuonfo.
galantuomo poštenjak, vrl mož sissianore — si signore da, gospod. caprtare zgoditi se (v gor',; m primeru: cjuando e capitato? kdaj se je začelo).
.atevelo (= figurate vi lo) predstavljajte si, misHte si.
Ce se nekdaj matere niso zavedale, kakšne dejanske koristi imajo od etečjega doma, so danes že v veliki večini poučene. Zato je obisk mater zadovoljivo visok. V posvetovalnico prihaja na mesec 600 do 700 mater, v ambulanco pa 1200 do 1400 mater.
V tej .republiki dojenčkov' je združeno tako rekoč vse, kar je v zvezi z dojencem in materjo. V spodnjih prostorih so še: predavalnica, kjer se vrše tečaji za mlade matere in pouk za otroške negovalke, jedilnica za osebje dečjega doma, hladilnica, majhen laboratorij, pisarna, mlečna in čajna kuhinja. V gornjem nadstropju so sobe za bolne in zdrave dojenčke, in pa sobe za matere, ki takoj po porodu nimajo sredstev in strehe, da bi živele drugje.
Preden sem stopila v oddelek, kjer piše na vratih: »Dojenčki, vhod prepoveden«, sem morala obleči haljo, kakršno nosijo vse negovalke in zaščitne sestre v tem domu in kakršno mora obleči tudi vsaka mati. ki prihaja v zavod dojit svoje dete. Sele nato sem smela med več ali mani nežne rastlinice, ki uspevajo v teh človeških rastlinjakih. Soba za manj krepke in bolhe dojenčke je predeljena s posebnimi steklenimi stenami, kakor so predeljeni rastlinjaki; v vsakem izmed takšnih .predalov stoji posteljica z dojenčkom. Nekateri so še zelo šibki, grejejo jih umetno" ?. električno toploto, to so d.ojenčki. ki so	bili	prezgodaj	roieni. Druoj so	si
na	že	opomogli, dob;|i na teži in	se
bodo kma*u lahko presoMli v sobo zdravih, ali šli domov. Tu leže dojenčki, ki iz kakršnega koli vzroka ne morejo bili doma. Eden izmed njih je imel — siromaček tako majhen — opera-'!o na,'ielodml. drugi njma nra-vepa doma in je še zelo šibak, tretji ie dolgo bruhal, četrti je prešibak itd.,
V sosednji sobi so pa že sami čvrsti, lepi in zdravi dojenci, otroci nezakonskih mater, ki žive prvi čas kar v domu, pozneje pa prihajajo dojit dojence od zunaj. Te matere so tudi mlečne matere onih otrok, ki njih matere nimajo mleka, pa ne bi rade otrok hranile umetno. Tako marsikatera mati hrani več otrok in stori s tem	dobro delo.	V prvem nadstropju	so	same večje	in manjše sobe	za
doience in matere, ki so taVoi no
Posojali bi jih revnejšim materam za šest mesecev brez odškodnine. Tako bi pripomogli dojencem do lastnih posteljic, ki so otroku v tej dobi prav tako potrebne kakor pozneje, ko odraste. Lepo bi bilo, če bi se dalo revnim materam in njih otrokom tudi gmotno pomagati, toda vse to je odvisno od denarja, denarja...
V zavodu se vrše vsako leto tudi brezplačni tečaji za bodoče matere. Ti tečaji so tisto, kar daje zavod bodočim materam, medtem ko se mati lahko zateče pozneje s 'svojim dojencem v posvetovalnico, kjer dobi nasvet o negi in prehrani otroka, zdravnik jo pa opozori na morebitne napake ali bolezen in jo napoti v ambuladso. V ambulanci se brezplačno zdravi deca do 14 leta.
O potrebi strokovne izobrazbe bodoče matere in o tečajih za nego in prehrano dojenčkov meni šefzdrav-nica gospa dr. Tavčarjeva.
.»Tečaji o negi in prehrani dojenčka se vrše iz potrebe, da ,se naše žene dobro pripravijo na najsvetejši poklic materinstva in da jim damo na tem področju prepotrebni pouk. Na vseh področjih obrti, industrije, v vseh poklicih se ljudje trudijo, da poklicne moči di bro izvežbajo. Zato se zahtevaj j razne študije in praktične vaje. saj je znano, da je toliko več vredno delo. koliko temeljitejša je izobrazba tistega, ki dela. Le za najodgovornejši poklic, negovati in vzgajati otroke v polnovredne ljudi, na težki poklic materinstva, kličemo mlade žene čisto nepripravljene, popolnsma nepoučene in jim položimo malo, nebogljeno bitje v naročje.
Mogoče bi ostali glede tega vprašanje še nadalje nebrižni, če ne bi postali pri pregledu statistike o umrljivosti dojencev pozorni na strahovito visoko številko v rubriki olroške umrljivosti. V našem maloštevilnem narodu pomeni visoko postavko, če izkopljemo vsako leto 4000 novih grobčkov samo za dojenčke v 1. letu starosti. To umiranje je drago razsipanje človeškega materiala. Umrljivost dojenčkov niha v Evropi med 70/o do 20%. Kolikor višja je kulturna raven naroda, toliko nižja je umrljivost. in narobe.
Da je življenje dojenčka v veliki nevarnosti, sklepamo lahko iz nave-
denih številk. Odstotki umrljivosti nam pa ne povedo število bolnih dojenčkov, ki jih je seveda še dosti več. Otroci, pri katerih je okrnjeno zdravje že v nežni mladosti, ostanejo kot dorasli manjvredni telesno, večkrat tudi duševno. Poglejmo vzroke, ki ogrožajo zdravje in življenje dojencev. Marsikdo — večina nepouče-nih — misli, da je visoka umrljivost dojenčkov naravna selekcija, češ narava sama odstrani slabiče, ki niso sposobni življenja. Ali je to res?
Nikakor ne! Le poglejmo v porodnišnice! V majhnih, belih zibelkah leže trdno speči novorojenčki, okroglih telesc, rdečih, polnih ličk, ustrezajoče dolžine in teže. Pričajo nam o zdravju in lepem razvoju. Toda oglejmo si jih po hišah po treh ili šestih tednih, obiščimo jih ponovno! Toliko njih se je spremenilo, shujšalo, obledelo in obolelo, da, koliko jih je že pomrlol Kar se rodi življenjsko nezmožnih, jih pomre že v prvem tednu. Statistika nam pa pove, da je umrljivost največja po prvem mesecu življenja, torej ne takoj po porodu, ko umirajo življenjsko šibki, nedonošeni dojenci. To veliko umiranje po prvem mesecu je izraz slabih, neprimernih življenjskih razmer, v katere pride novorojenec po porodu. Oglejmo si na kratko glavne nevarnosti, ki jrretijo dojencem in jih življenjsko ogrožajo.
Največja skupina ogroženih dojencev se rekrutira iz vrst umetno nevešče hranjenih dojencev. Druga nevarnost, ki hudo ogroža zdravje dojencev, so slaba stanovanja, temna, vlažna, kletna stanovanja, kamor ne posije nikoli sončni žarek. Tretja nevarnost dojencev sta tuberkuloza in alkoholizem staršev; nežna konstitucija dojenčkovega telesa je za vse bolezni silno sjrrejemljiva, kakor hitro se bolezen loti dojenca, mu vzame vsako možnost zdravega telesnega in duševnega razvoja in pa prej ali slej ugonobi.
Poslednja, nikakor ne najmanj važna, vsekako pa zelo pogosta in zlasti s prej naštetimi vzroki velika nevarnost proti dojencem od ndvednosti in nepoučenih mater na poliu nege in prehrane dojenčkov.
Kolikokrat vidimo, kako nevedna mati iz strahu, da ne bo imela dovolj hrane pri prsih za dojenca, ali misleč, da je njeno mleko slabo, preide svojevoljno na umetno hrano, nakar dete oboli. Koliko ie nevednih mater, ki varujejo iz prevelike bojazni svoje dete pred vsakim sončnim žarkom in slehdVno rahlo . apico! Iz strahu, d i bi se njih ljubljenček ne preh1 -’:1 ga odevajo z neprimerno del' ni pernicami, zastirajo .okna z nepredušnimi debelimi zavesami in varčujejo z zračenjem.
Če gredo na sprehod, hermetično zapirajo streho vo k a, da'ne morejo svež zrak, svetloba in sr 3 do dojenčkovega telesca — činiteiji, ki so za pravilen razvoj otrokovega okostja, mišičevja, kože in krvi neobhod-no potrebni. In še se čudijo, kakor da je njih'malček kljub tako pretirani skrbi, kljub obilni prehrani bled, bolehen, neodporen p.oti boleznim, nagnjen k prehlajenju in angleški bolezni,
Kaj pomaga svetlo, higiensko stanovanje, če pa prebije dojenček večji del svojega dneva v kuhinji, polni sopare in dima, kjer stoji, njegova košarica po največkrat prav blizu štedilnika, češ da revčka ne bo zeblo. Doječku pripada naša najboljša in najbolj svetla in sončna soba! Pogosto mati ogroža z raznimi takšnimi nepravilnimi ukrepi zdravje in življenje svojega otroka
Iz teh, na kratko navedenih primerov ste lahko spoznali, kako veliko vlogo igra materina nevednost in neizkušenost pri zdravstvenem ogrožanju dojenca. Naravno nagnjenje, nadarjenost in veselje do materinega poklica ne zadoščajo; to veselje in nagnjenje moramo pravilno izobraziti. Iz tega namena se vrši vsako loto šest do osem tečajev za bodoče matere v higienskem zavodu za zaščito mater in dece, V teh tečajih dobijo dekleta in bodoče matere vse osnovne pojme o negi in prehrani dojenčka, da jim bo pot materinstva še zlož-nejša in da bodo mlado bitje sprejele dobro pripravljeno za ta sveti poklic.«
»Ali se naša dekleta zavedajo važnosti tega pouka?«
»Pač. Tečaji se vrše že deset let sem, in iz njih so izšle že mnoge izvrstne matere, ki tudi pozneje posedajo dečji dom in negujejo svoje otroke, kakor je treba.«
»Ali stojimo v tem pogledu na isti ravni kakor v drugih državah?«
»Se celo na višji, kakor maisikje drugje« Ta odgovor me je na%rdal z velikim zadovoljstvom.
Ko sem odhajala iz doma mater in otrok, sem čutila, da ljudje v tem domu res delajo, ustvarjalo in izbolj-šavajo. Vsi streme k najvišiemu 'ilju-dati narodu rdrav nov rod! K J.
m&zzzzvzz.
H.CANDERSEN
PO70/ H /VAŠ/ HftAli HOROA r/ OMA PO.
rOOA SE J£ A/EMADOMA RAZORU/LA /A/ AN/CA JE STALA PPSO Ct/OH/M/ V P AT!
KRIŽANKA
Vodoravno: 1. Obrtnik. 2. Cvetni prah.; slovenski jezikoslovec, literarnozgodovinski in pravni pisec (1846. do 1916.). 3. Končnica svojilnih zaimkov; očesu prijetna; italijansko mesto na Tirolskem. 4. Z njim razveseljujemo ljudi; središče nemške optike; sto kvadratnih metrov. 5. Prodaja in izdeluje dragocenosti; živali, ki kuhane zardijo. 6. Predlog ali ke-
mični znak; začetnici francoskega slikarja, soustanovitelja impresionizma (1832.—1883.; tudi naše ime črke).
7. Lunina mena; slavni norveški dramatik (1828.—1906.; 2. sklon). 8. Te skupine soglasnikov ne smemo deliti; slaba je solata brez njega; blazen.j 9. Pripadnik vse dobe preganjanega} naroda; izvablja živali v smrt; ke-1 mični znak za kositer. 10. Mnogo; z glavno mesto Nove Kaledonije, otoka } kaznjencev. 11. Pripadnik bojevitega indijanskega rodu v Čilu.
Navpično: 1. Tam je človekovo zadnje bivališče. 2. Glavno mesto Estonske; draga. 3. Slovanska pijača; poškodba; dirjanje. 4. Veliko ubojev se izvrši s tem orodjem; špansko-portugalska reka; romanski spolnik. 5. Posebno pozimi je potrebna; poljska trdnjava. 6. Starodavna prednjeazij-ska država. 7. Delo je vse bolj uspešno, če nas to navdaja; beraška.
8. Romanski spolnik; ta bog ima zdaj na žalost glavno besedo; desni pritok Save (zadnja črka gre na čelo). 9. Prva je dala slab zgled, če je bila res sploh toliko in edina kriva; tako bodil; osebni zaimek. 10. žrebec; tisti, ki prenaša. 11. Državi nabira važen dohod0’-
*
ZLOGOVNICA
1. zmešnjava
2. vrsta solate
3. finsko jezero
4. slovanski bog pastirjev
5. zelo vpliva na človeka
6. zdravilna rastlina
7. znanost
8. ujeda
9. Slovani
10. varuje oko
11. slovenska reka
12. bog ljubezni
13. zadnji Celjan
14. stran neba
15. uraden razglas
16. krajši spis, razprava
17. Slovenci ga radi pijejo
18. opravnik, zastopnik, potnik
19. zelo rad imeti
20. hlapljiva narkotična tekočina
21. velik slovanski izumitelj
22. eden največjih izumiteljev
23. kiparjevo orodje
24. pristanišče, ki daje ime delu črnega morja
Iz zlogov: a, a, bi, bol, brv, da, daj, i va, ve, ve, ver, vi, ziv, zor — sestavi di, di, dič. dle, dra, e, e, e, e, e, ga, 24 besed. Prve in zadnje črke, od gant, ko, les, lje, lju, na, no, o, o, o, i zgoraj navzdol prebrane, povedo mo-po, ra, re, rel, ren, ri, rik, ros, se, I dre besede, soj, sla, slez, son, te, ter, ti, to, ul, I
TRIKOTNIK
1.	a				
2.	a	a			
3.	a	e	e		
4.	I	1	I	1	
5.	1	1	1	1	n
5.	1	1	1	1	n
6.	n	n	n	n	0
7.	o	0	0	0	0
8.	0	0	P	P	P
1. Enota časa, .. . .ne; 2. Slovanov starih je pijača; 3. ulomek srednje količine; 4. v namene razne lesenjača; 5. ta mera prava je, zadosti; 6. je bog umetnosti, modrosti; 7. vseli Apolonij naslovftelj; 8. Evrope slavni osvojitelj.
Rešitev ugank iz prejšnje številki
Križanka: vodoravno po vrsti 1. stremljenje. 2. temperament. 3. ara k, vi, oa. 4. nantski, ukl. 5. on, i, ljube 6. v, moka e, in. 7. animaličen. 8. N s, n, alod. 9. y, t, s, atomi. 10. Etelka Ig, k. 11. ar, Ida, ena.
Križanka (manjša): vodoravni po vrsti: 1. k, s., napori. 2. Olt demon. 3. Rila, tek. 4. Inomost, a. 5 ta, Eda, up 6. o, sramota. 7. omi, oder 8. Aloks, aha. 9. strahu, at.
Podobnost: krava, trava, prava.
Izpolnilnica: Svoboda In slabost ne gresta skup.
Preobrazba: prestava, predstava.
Spreminjevalka: ar, or, Po, Ra, ro, par, por, rop, zor, Parz, pora, poza, Roza, zora, poraz, proza.
Pravilno sajenje: Vsaka površina se da čisto izpolniti samo z enakostraničnimi trikotniki, četverokotniki ali
šesterokotmm, pri čemer posadimo rastline na njihove ogle. šesterokot- * n'ki bi ne izkoristili popolnoma tal.} ker bi tudi v njegovo sredino lab ko} prišla ena rastlina, kar- bi se pa skla-dalo s trikotniško porazdelitvijo. Odločiti moramo torej samo med trikotno in kvadratno razvrstitvijo.
Ploščina enakostraničnega trikotni-
a2 vT	,
ka je	——, kvadrata	pa a-’, število!
trikotnikov na vsem polju (s pogo.em, < da je dovolj veliko in da robovi nič j A 4
ne vplivajo) bi znašalo	—r	.	——
a" V 3
število	kvadratov pa	•—. Kakor ie j
a-	"	i
jasno,	da je število	kvadratov pri;
kvadratni razporeditvi enako številu ; kvadratov pri trikotni razpodelitvi (trikotnikov e tu še enkrat več), je ven-; dar trikotna razvrstitev ugodnejša, ker je proti kvadre.tični v razmerju J 2
proti 1. Pri trikotnem razporeja-j
.iju moremo tedaj posaditi približno • 15.5 °/o več rastlin.
Spet delitev dediščine: Predvsem se; azvidi, da mora prejeti vsak sin po; ,0 živinčet v vrednosti 80 dukatov, če; aznamu.emo vole z x, svinje z y inl reze z z, dobimo dve formuli: x t y + Z“
20 in 16 x + 2 y -r z = 80, iz tega:: y 60 — 15 x. Ker mora biti y manjši 1 od 20. more biti x samo 3, dalje y - 151 in z 2. Vsak sin je tako prejel pol 3 vole, 15 svinj in 2 kozi.	1
Zakaj? Veter odvrača dežne kaplje; od n ihove navpične poti. če veter ni j sunkovit, marveč ima enakomerno hi-J trost, tedaj mora postati tudi pad l.ap-J Ijic zaradi zaviranja zračnega trenja; enakomeren, ne pa več pospeševan, ker; bi bile sicer poti kapljic krive, to je; parabolaste.
PREBRISANI PEPČEK
»To je pa res velika gospoda,-nekaj podariti.«
je dejal prebrisani Pepček. »Posebno mestnemu starešini moram
Tedaj je obrnil svoj žep in vrgel ves preostanek blata starešini naravnost v obraz. »Dobro si to napravil,« ga je pohvalila kraljičina. »Sama si tega zanesljivo ne bi upala. Prav gotovo se bom še naučila.«
Tako je postal prebrisani Pepček kralj, dobil je ženo in krono in je sedel na prestolu. Vse to smo izvedeli iz časopisov, ki se jim pa seveda tudi ne more vse verjeti.
KONEC
NAŠA PRAVLJICA
Mačji grad
IZVIRNA ISTRSKA PRAVLJICA
Besedilo je napisal in risbe narisal stric Miško
. /A/ ko je so /v ce
ZAHAJAL O SO PR/ČL/ : PPVAP/ MAČEHA /a/ A/7S/VA HO
Dragi otroci!
V našem listu ste brali že mnogo lepih, nepozabno lepih pravljic o mali vodni vili, o prebrisanem Pepčku, ki si je naposled priboril lepo kraljičino, o deklici z rdečim čeveljčkom, ki je morala vse življenje plesati, in še dosti, dosti drugih pravljic. Kakor hitro je ene pravljice konec, že pobrska dobri stric po svoji omari in potegne iz nje drugo, še zanimivejšo.
V prihodnji številki našega lista boste — dragi prijatelji — zagledali naj tej strani pravljico, nekoliko dru-
gačno od dosedanjih. Posebno naj vas razveseli zato, ker je domača. Napisal i ' al jo je stric Miško po motivih stare istrske pravljice o deklici, ki jo je hudobna mačeha hotela spraviti s sveta, pa so ji muce pomagale, da je postala bogata kraljičina.
»Mačji grad«
bo ena najlepših, najbolj napetih in zanimivih pravljic, ki ste jih kdaj brali v našem tedniku. Berite jo od začetka torej že od prihodnje številke, ko bo pričela izhajati.
»Mačji grad«
vas bo popeljal v skrivnostno dežel0 pridnih muck, kjer ima vsaka niuC? svoje delo, pa tudi svoje dolžnost': kjer muce žive prav tako, kakor ® ljudje na svetu.
Ker bo naša nova pravljica zanj' mala tudi vaše male znance in PrlJ jateljčke. jim hitro povejte, naj ta ^ prično kupovati naš lfst, zakaj ž®.,a prihodnji številki vas bo razveseli in pričakala naša nova pravljica »Mačji grad«
(Uredništvo »Družinskega tednika«l
13. XI. 1941-XX.
DRUŽINSKI TEDNIK
11
Pod takšnimi pogoji niti misliti mogel na to, da bi vzel s h!, J samokres, ki mi ga je “ vsilil Bencolin. Moj prijatelj V*6 po nobeni ceni ni pustil oditi isto brez varstva in mi je zagrozil, r) ..®2 rajši za vso noč pridrži na I onciji, pod pretvezo, da sem izdal “lipane mi uspehe v morilski afe-. ^ato sem moral naposled pri-tl pa to, da so mi vtaknili v no-J~\-iscjno obeh rokavov fraka dve kat-1* cev^i’ ki nista zbujali ni-w5sPe Pozornosti in bi ju v po-1 e?i lahko hitro uporabil. Izkazalo riv»e’ da koničasti stvarci nista nič cpr ega kakor majhni bombici, si-r ne nabiti z ekrazitom, pač pa „ ®0l2ilnim plinom. Po zatrjevanju * spodov s policije, bi mi bili uteg-ui prav dobro služiti, če bi zašel v težave.
t ?a. trenutek sem nameraval dati rm,fl • daviti pred Augustinovim pi^fejem in kreniti po poti tistih viriDi°v’ nočejo, da bi jih kdo si™ Vendar sem se premislil. Se ttip +Pa nisem vedel, ali zato, ker *e strah, ki sem ga doživel prejš-J?,,n°Cvspričo vseh grozot v pan-PitKu, še ni bil minil, ali pa zato, *, nisem zaupal izjavi Marije nove’ nima s klubom ni-tvp rS?ega °Pravka in nisem hotel da bi javila moj prihod ni™ . Galantu in njegovim dič-Pajdašem. Vsekako sem taksi ^Uovil v Hue Apolline in odšel v veliko presenečenje šoferja — 'Proti tisti hiši, v katero je bil VprPi ’ da me bo vldel izginiti, vh ^ Sem namreč, da se njenega *°Qa poslužujejo samo nameščen-ali druga podobna bitja, nikoli ra ne člani, saj bi bili sicer pri-Jjeni, natakniti si krinko na cesti Li ?a stopiti v klub nezakrinkani. vr,U-re t°rei, ki jih je šofer semkaj °z!l, so morali biti očitno Galan-ip? telesna straža; kar sram me i .“°, da ni med menoj in temi aPasi videl nobene razlike.
Obhodil sem skupino hiš, kakor ca storili obe dekleti prejšnjo noč, j? Prišel v nekaj minutah do pre-caa, ki je bil danes zaprt. Vzel ki?1 .svoj ključek in ga vtaknil v ^jucavnico. Vrata so se neslišno “aPrla. Tipal sem po stikalu in Prežgal. V naslednjem trenutku se zaslišal oglušujoč krik. Presene-■pn ssm odskočil. Sredi prehoda stala neka ženska in strmela yame s široko razprtimi očmi. Bila Je Claudinina mati. '
»Madame...« sem zajecljal, »kaj ~~ za bcžjo voljo iščete tukaj...?«
Upria je vame pogled, poln stu-fva- Ta pogled je izdajal, da me “tia zaradi mojega nenadnega prigoda ob tej uri na mesto, kjer je ■5?®pa hči noč poprej postala žrtev ‘ločina, za morilca. Na lepem se Pa njen obraz sprostil, rahel, *ttieden smehljal je spreletel njen °oraz. Spoznala me je bila.
. »Ne povejte mu tega,« mi je za-»vlera*a s prestrašenim glasom. y-oj mož tega ne sme vedeti... "•cr&la sem priti sem... morala t? videti, kie je umrla...«
^ele zdaj sem opazil, da so vra-'a v muzej odprta. Svetloba zelene f.arniee je medlela na 'kamnitih ueh. Uganil sem. da si je bila obu-Pana_žena zapomnila sleherno besedo iz chaumontovega Dripovedo-Jfnla in na skrivaj pri-rla sem, da « Pomolila na tleh, kjer je bila «aibnila njena hči. rou Slr*ete tu ostati...« sem ji eitsi in jo prijel za roko. Čeprav j,° tile ruoje besede dosti-pretiha :*a bi jih razumela, se je poslušno Pustila odvesti. Odprl sem spet »rata v prehod in jo spremil do jaksija. Preden je vstopila, me je Proseče pogledala:
»Ali mu boste... ali mu boste do-Vedali?«
Odkimal sem in morala je pač °Pazitil da se od mene nima ni-
P
R
O M
IV
česar bati, zakaj ko se je pogreznila v sedež, je olajšano vzdihnila.
Ko sem se vrnil v prehod, so bila vrata v panoptik zaprta. Nekdo je moral med tem časom odondod iti v klub. Poiskal sem rdečo krinko in si jo nataknil na obraz. Vesel sem pomislil, da se pomen krinke popolnoma ujenfe z dejstvi: res sem prihajal zaradi ene same osebe v klub — samo da to ni bila lepa, zapeljiva dama, temveč človek, ki sem ga skušal spraviti na vešala. Vse, kar sem ga bil slišal pripovedovati v knjižnici, se mi je zdelo dokaz, da ni mogel biti sokriv Claudinine smrti — ali je bil pa to res dokaz? Ali ni morda samo poskušal ugotoviti, ali ga je bila Gina spoznala? Nagib se mi je zdel jasen: če je Odetta, kakor so dokazovali rdeči stekleni drobci, v klubu prišla ob življenje in je bil morilec Galant, kar se mi je zdelo zelo očitno — ali ni potem nujno, da je hotel spraviti Clau-dino s poti, ker je preveč vedela?
V teh mislih sem stopil v klubsko vežo.
»Vaš ključek, prosim!« je rekel neki glas poleg mene. Neki mož z belo krinko je stopil k meni. Izza krinke me je ošinil nezaupen pogled.
Trudil sem se, da bi posnemal sunkovite Robiquetove gibe, in sem mu pokazal ključ. Belozakrinkani moški je primerjal številko ključa s seznamom, ki ga je držal v roki.
Nato me je peljal h garderobi, kjer mi je pomagal sleči plašč, čutil sem, kako me je ošinil s pogledom od nog do glave.
»Ali smem prositi, da mi pokažete, kaj imate v hrbtnem žepu svojega fraka?...« je na lepem rekel. Sicer sem natanko vedel, kaj je bilo tam, vendar se mi je zdelo bolj diplomatsko, narediti se, kakor da ne vem.
»V hrbtnem žepu?...« sem ponovil, »nimam pojma... morda bi sami. pogledali.«
Belozakrinkani mož je segel v žep in izvlekel žepno svetilko.
»Oprostite...« je zamrmral in jo spustil nazaj v žep. Da je bila samo na zunaj žepna svetiljka, na znotraj pa cela zbirka svedrov in pil, ki mi jih je dal-Bencolin s seboj, kajpak ni mogel uganiti.
Klubska dvorana se je zdela na pogled kakor krematorij, v katerem se vrši velik ples. Stene so bile od stropa do tal prevlečene s črnim baršunom, ves prostor je pa preplavljala šibka rdeča svetloba, kakršno prižgo v plesnih dvoranah, kadar godci zaigrajo tango — in res so pravkar igrali tango. Orkestra sicer nisem videl, a očitno je bilo, da godba prihaja iz nekakšnega pogreznjenega odra za velikimi listnatimi rastlinami. Na vseh mizah so stale cvetlice, ki so preplavljale prostor z omamnim vonjem. Nehote sem se spomnil sobe, v kateri je mlado dekle ležalo na mrtvaškem odru...
Najprej sem imel v načrtu, da bom takoj poiskal sobo številka 19, potlej se mi je zdelo pa bolje, najprej nekoliko posedeti v dvorani, kakor da bi nameraval tu počakati svojo damo. Kar moči vnemamo sem s pogledom ošinil deset ali dvanajst črnozakrinkanih parov, ki so tesno prižeti plesali. Nato sem malomarno opazoval damo, sedečo v nekem kotu, ki je prav-
kar zvrnila svoj kozarec šampanjca in se tako vneto spogledovala s svojim spremljevalcem, da sem podvomil, ali bo ostala zvesta pomenu svoje zelene krinke. Moj pogled je romal dalje. Po stopnicah, držečih v dvorano, je stopal rdeče-zakrinkan moški. Takoj sem ga spoznal po njegovem ptičjem profilu. Za njim sta šla dva ofrakana orjaka; telesna straža gospoda z Avenue Montaigne.
Tisti trenutek se je zgodilo nekaj vznemirljivega. Belozakrinkani moški, ki me je bil sprejel pri vhodu, je stopil v dvorano in stopil naravnost h Galantu. Videl sem ju šepetati med seboj, čeprav sta bila dosti preveč oddaljena, da bi bil mogel razumeti le eno samo besedo, bi bil prisegel, da govorita o meni. Strah mi je zlezel v kosti.
Belozakrinkani se je obrnil in stopil proti meni. Niti za trenutek nisem podvomil, da so me nekako spoznali, in sem na tihem blagoslavljal Bencolina, ki me je bil prisilil, da sem za primer nevarnosti vzel s seboj nekaj, kar bi mi zdaj utegnilo še dobro služiti. Majhne plinske bombice, pripravljene v mojih rokavih, so pomirjevalno božale mojo kožo.
»Oprostite, gospod...« je rekel belozakrinkani, »vaša soba je pripravljena... a žal je okno... silno neprijetno nam je... pri čiščenju ga je neka snažilka razbila... novo steklo je že naročeno, a steklar ga še ni vložil... iskreno obžalujem...-s Za stot težko breme se mi je odvalilo s srca, hitro sem si nadel strog izraz, ne da bi pomislil, da mojega obraza sploh ne vidi.
»Zelo neprijetno...« sem zagodel, »ko bi vsaj drugo sobo lahko dobil, a to bržčas ni mogoče... ali •..?«
»žal ne...« je zaskrbljeno odvrnil belozakrinkani.
»Potem grem pa gor pogledat, ali ima sploh kakšen smisel tu ostati...« Vstal sem in stopil proti stopnicam. Galant je stal še zmerom na istem mestu, šel sem tako blizu mimo njega, da je lahko po mojih stisnjenih ustnicah spoznal, kako razsrjen je gospod s številke 19, ker so njegovi nocojšnji načrti splavali po vodi. Držal sem se kakor človek, ki se je odločil, drugi dan menjati hotel, ker je odkril mrčes.
Stopnice, po katerih sem stopal navzgor, so držale na dolg hodnik, deleč se na obe strani. Krenil sem proti desni, čeprav nikakor nisem bil prepričan, da Robiquetova soba ne leži v drugi smeri. A zdelo se mi je bolje, da v primeru potrebe zaigram raztresenega mladega moža, ki je bil v merečih svoje odsotnosti iz Pariza pozabil to podrobnost, kakor pa da bi iskal od vrat do vrat in morebitnim vohunom izdal, da se »gospod Robiquet« tu sploh ne spozna.
Po nekaj korakih je hodnik zavil; zagledal sem druge stopnice in njim nasproti ozek prečen hodnik, na čigar vogalu je pritrjena puščica z napisom »Klubsko vodstvo« kazala proti desni. Imel sem srečo. Tudi Robiquet ne bi bil mogel ubrati krajše poti. Iti moram mimo teh drugih stopnic, ki so se — kakor sem bil razvidel iz načrta — končale nedaleč od upravnih pisarn, potem bo številka 19 četrta soba na levi.
Nekaj je iznenada šinilo vame, da sem obstal že pred tretjimi vrati na levi in skušal vstopiti. Nisem bil računal s tem, da bom našel sobo, v kateri sta se nameravala sestati Galant in Gina, odprto. Zato nisem bil preveč razočaran, da se vrata niso vdala; a zaradi previdnosti sem igral dalje vlogo človeka, ki se je bil zmotil v številki sobe, ropotal sem s kljuko, obupan zmajeval z glavo, čez nekaj trenutkov pogledal kvišku, se naredil, kakor da bi šele zdaj zagledal številko 18, osupnil, naposled razumel, odšel dalje in izginil za vrati štev. 19.
Val mrzlega zraka mi je zavel nasproti. Prižgal sem luč in zagledal pred seboj prostor, opremljen z običajno eleganco hotelskih sob. Da smo v Odettinih ranah na obrazu našli rdeče steklene drobce in da je ena izmed rdečih steklenih šip v oknu te sobe manjkala, je moralo biti nedvomno v nekakšni zvezi.
Iskaje sem se ozrl okrog sebe, čeprav pač nisem utegnil pričakovati, da bom našel še kakšne sledove boja, ki se je bil moral odigrati v tej sobi. Kljub temu sem se odločil preiskati sleherni kvadratni meter, kakor sem pogosto videl pri Bencolinu.
Neka cerkvena ura je pravkar odbila enajst. Tisti trenutek se je začela predstava v »Mounn-rougeu«. Ugotovili smo bili, da Gina Pre-vostova prva nastopi in da odpoje svoje tri popevke v devetih minutah. če sem računal za aplavz in pot do garderobe tri minute, za preoblačenje in umivanje dvajset minut in za vožnjo do Rue Apolline deset minut, bi morala biti v klubu najpozneje tri četrt na dvanajst, tako da sem imel približno štirideset minut časa.
Takoj sem se torej lotil dela, nisem pa mogel ugotoviti ničesar, kar bi nam bilo utegnilo kaj pomagati. Naposled sem našel v plin-rkem kaminu, skoraj čisto pod umetnimi poleni, za katerimi je bila vzidana grelna naprava, majhen košček zmečkanega papirja. Vtak_. i sem ga v žep, da bi lahko Bencolinu dokazal, da sem se res ravnal po njegovih navodilih. Zakaj po mojem najdba ni imela nikakršnega pomena: bila je vstopnica Augustinovega muzeja, ki jo je bil pri vstopu v robo nekdo zmečkal in vrgel v kamin. Ker je že tako in tako ugotovljeno, da je Odetta prišla skozi muzej voščenih lutk, je prav. lahko mogoče, da je sama vrgla vstopnico v kamin. A kaj naj nam to pomaga?
V cerkvenem zvoniku je spet bilo. četrt na dvanajst. Samo še pet in dvajset . rinut imam časa, da ukrenem nekaj, kar mi bo pripomoglo, da bom lahko prisluškoval razgovoru med Galantom in Gina. Zdelo se mi je, da ne bo preveč težko rešiti to nalogo, zakaj v sobi je stala velika vzidana omara, katere druga polovica je bila v sobi številka 18.
Obe omsi sta bili ločeni samo z leseno steno, ki se mi ni zdela preveč debela. Zdaj sem lahko uporabil orodje, ki mi ga je bil dal s seboj Bencolin. In res ni trajalo dolgo, da sem izrezljal v leseni steni odprtino, ravno pravšno, da sem lahko nanjo pritisnil uho. Zal sem pa spoznal, da s tem nisem nič ali pa vsaj zelo malo do-
segel, —aj čeprav je bila hrbtna stena omare precej tanka, so bila vrata precej debela. V sobi številka 19 so bila vrata omare iz težkega mahagonija, po čemer sem sklepal, da je Galantova soba podobno opremljena. Masivni les pa glas tako uduši, da nisem mogel upati, da bom slišal več kakor samo nerazločno mrmranje. Moralo se mi bo nekako posrečiti odpreti vrata omare, vsaj za špranjo, ne tako, da bi utegnilo zbuditi pozornost, a ravno toliko, da bi zvoki glasov lahko prodrli do mene. Vprašanje je bilo samo — kako? V mislih sem pač imel eno pot, a ta pot je držala skozi zrak. Pred oknom, segajočim skoraj do tal, je bila pritrjena varovalna rešetka. To bi z lahkoto preplezal — nevarno je bilo le, skočiti k okenski rešetki sosednje sobe.
Stopil sem k oknu in pogledal navzdol. Moja domneva, da imam streho prehoda pod seboj, ni držala. Bila je očitno na drugi strani poslopja, medtem ko je bil odtod razgled na neko- tesno dvorišče. Globino sem ocenil na kakšnih dvanajst metrov. Domislil sem se, da je tudi obdukcijsko poročilo govorilo o padcu Odettinega oru-pla iz iste višine. Ob misli na dekle, ki so jo bili pred dvema dnevoma očitno s tega mesta pahnili v globino, mi je bilo zelo tesno pri srcu, da bi se zavihtel na drugo stran zidu.
Na lepem sem se nečesa domislil. Spomnil sem se, da sem v nekem alpskem filmu :el, kako si je neki plezalec zavezal en konec svoje vrvi okrog života, drug konec pa pritrdil za skalo in močno zadrgnil. Prav tako sem tudi jaz storil; sicer nisem imel pri roki vrvi, a ugotovil sem, da je vrvca za za-grinjanje in odgrinjanje zavese ne samo precej debela, temveč tudi dovolj dolga, da bi je imel polovico dovolj. Ovil sem torej en del kolikor mogoče trdno okrog drugega, in čeprav bi mi bil strokovnjak utegnil pri tem marsikaj očitati, sem bil z uspehom prav zadovoljen. Vedel sem namreč, da moji »plezalni vrvi« ne bo treba dokazovati svoje vzdržnosti. Po-reboval sem samo va-~valno vrv ki bi mi zagotovila, da si ne bom zlomil vratu, če bi se moj skok ponesrečil. Sicer se pa sploh ni ponesrečil... Z drznim skokom sem bil tam in sem se oklenil nasd-ka... tisti trenutek sem se pa tvdš že oprl na nese. TeSav s tem vsekakor še ni bilo konec, zakaj okno na številki 18 je bilo trdno zaprte in moral sem — nihajoč nad pie-padom — najprej s pomočjo briljanta v svojem prstanu izrezati del stekla, da sem lahko o.-.-o odprl... Nato sem vendar že stal v Galantovi sobi. Zdaj je bi’. treba samo še hitro pripreti vrata omare, rato se pa z drugim skokom vrniti nar.aj po isti poti. Ker dolžina vrvi, ki sem si jo bil trdno zadrgnil' okrog prsi, ni bila dovolj dolga, da bi mogel doseči omaro sem jo odvezal. Zaprl sem okno in tudi zaveso zagrnil, zakaj moral sem prižgati luč in nisem hotel tvegati, da bi zbudil pozornost koga, ki je morda stal na dvorišču.
Svetilka pod stropom je razsvetlila sobo. Isti trenutek sem zaslišal zunaj na hodniku moški glas. S strahom sem spoznal, da je Galant. Zdelo se mi je. da je samo še nekaj korakov oddaljen od vrat svoje sobe. Komaj sem še utegnil utrniti luč. Z eninuskokom sem bil pri omari, ja. odprl, smuknil varajo in pritegnil vrata od znotraj k sebi.
V sobo sta stopila Galant in Gina.
(Dalje prihodnjič)
S.	Kobarid. Vaše križe in težave °P,r;u’cta sicer zelo zamotano in za. •srbljero, vendar zanesljivo niso tega v tolikšni meri. vredne. Težite, da vam Posebno v času perila posebno šumi v “Serih in da vam peša sluh. Ornsn ate da rte imeli, že ket dekle težave *Ut53i, ki ropa po operaciji mandljev Ponehale. Zanimivo je pa. da ne na-•ajate niti enega znaka, ki bi bil važen 7* bolezni slušnega organa samega 'bolečina v ušesih, iztok iz ušesa itd.). ■ človeku šumi po ušesih pri akutnem r&kor tudi pri kroničnem vnetju sred-J"-’e3a ušesa, prve dni akutnega gnoj-fjr.Sa vnet a srednjega ušesa, pri oto-"KJerozi, pri arterijasklerozi, pri živčno.
pri zastrupitvi živea (n. pr. s kini-' pjr>, p.,-j zamašku v zunanjem sluho-'°Ou itd. Bolečinam v ušesu pa niso Ifrek le bolezenske izpremembe v sa-'nom ušesu, ampak tudi one izven nje-na primer v grlu. Kronično vneti r*?ftdelim nabrekajo pri vsakem, še 1**0 majhnem prehladu in s tem pri-wskajo na živec, ki vodi tik n ih v uho tako čutimo bolečine v ušesu. Tudi rj^tja pljučnih konic, otečene žleze na »■atu povzročalo bolečine v ušesih. jTorej so bile one bolečine v ušesih, * ste jih še kot dekle imeli, zanesljivo jZvC2i s ironično vnetimi mandeljni. ifMvo, da se vam je že ponovno po-ft-ar<al sluh, ki se pa pozneje popravi, V?. udi govori, da ne more teti temu jjjOk bolezen v notranjem ali sred-ušesu! Obe stvari torej, nagluš-in šumenje ki sta vas zadnji čas r“Pet začeli mučiti, sta torej zanesi ji. 0 v zvezi z n.im. Okoliščina pa, da
vam šumi, posebno močno ob času perila, je pa tudi razumljiva, če ne pozabimo na tako imenovane dizmeno-roične težave, ki nastopajo pri mnogih ženah v času menstruacije. Poleg bolečin v trebuhu in v križu je povečana živčna razdraženost in razburjenost ena glavnih teh težav.
Pojdite k zdravniku, da vam izpere zunan i sluhovcd^in predpiše kakšno pomirjevalno sredstvo za omenjeni čas, pa bo težavam, ki vas toliko skrbe in morijo — konec.
B. F., Ljubljana. Ker je oko največje bogastvo, ki ga ima človek in se ne da nadomestiti kakor zobje, je potrebno, da je človek z vsem, kar je v zvezi z očmi in njihovo pievažno nalogo vesten, pazljiv in previden.
Z močnim udarcem na glavo ste začutili zamolkle bolečine v ozadju očesa, ki se je povečalo in se je veka spustila nanj nižje kakor po navadi. Specialist vam je ugotovil pretres mrežnice. Priporočil vam je varovanje očesa pred soncem in naporom. Stanje se pa že tri mesece ni popravilo in vprašu ete, če bi šli ponovno k Specialistu, ali da pustite vso stvar v miru.
Iz zgoraj navedenih vzrokov morate ponovno iti k zdravniku. Pretres mrežnice ima tudi važne bolezenske znake s strani vida. O tem nič ne govorite
v svojem dopisu. Ponovna določitev vidne zmožnosti in pregled očesnega ozadja bi morda pokazala spremembe, ki jih drugi dan po nesreči še ni bilo videti. Pretres mrežnice navadno predstavlja le prehodno zmanjšanje vidne zmožnosti oziroma njene ostrine. Verjetno gre pa tudi za proces izven očesnega jabolka, za kakšno krvavitev v očesni duplini ali prelom koeti, kar bi ugotovil rontgen. škoda, da mi niste povedali, kako ste varovali oko pred soncem in naporom. Ali ste nosili črna očala ali neprozorna očala z malo luknjico v sredini? Na ta način bi prisilili oko, da gleda le v eno smer in v isto točko, in tako bi dosegli, da bi oko popolnoma mirovalo. Zdi se mi, da se niste točno ravnali po zdravnikovih predpisih. Očesa torej ne puščajte vnemar in le ponovno stopite k Specialistu, v katerega pa morate imeti zaupanje in točno izoolnjujte njegove predpise in priporočila.
V. H., Moste. Noge vam zaspijo in dva »rsta na nogi vas večkrat bolita, posebno, če nosite čevlje z visokimi petami.
V čevljih z visokimi petami in pa v takih, v katerih mora teti noga v popolnoma nenaravnem položaju, da naj bi čevelj sploh ostal še na njej, zelo trpi krvni obtok Človeškega tele-
sa. Zaradi slabega obtoka so tkiva slabo hranjena in seveda med njimi niso izvzeti tudi nožni živci. Posledica tega so različne motnje v oživčevanju perifernih delov okončin. Taka motnja ;e pri vas na primer dejstvo, da vam večkrat zaspi noga. čudno, da vas to tako zelo moti? Veliko bolje bi bilo, če bi vas motila popolnoma nenormalna in utrudljiva hoja po prstih. Požvižgajte se na modo in nosite udobno obutev, z natančnejšimi vzorci vam bo postregel — čevljar.
Kar. M, Ljubljana. Pripovedujete, da ste letos v marcu vsi razgreti pojedli veliko kepo snega (torej ga niste preje v ustih raztopili). Odtle čutite v prsih pri požiranju neko tiščanje. To vas je zelo zbegalo, bili ste že pri štirih zdravnikih, na rontgenu, na specialnem pregledu itd. Vse preiskave so bile popolnoma negativne. Ugotovili so vam le, da imate preveč želodčne kisline, peče vas večkrat zgaga.
Po vsem tem vam lahko za trdno povem, da ne gre pri vas za kakšno porebno nevarnost. Rontgenska preiskava ni pokazala posebnosti na požiralniku. Po moem mnenju bi v vaši zadevi upravičeno pomislili na sledečo možnost: Takrat ste po vaši neprevidnosti iztaknili vnetje požiralnika, kar je sicer redka bolezen. To vnetje
se še doslej ni pozdravilo kljub vestnemu zdravljen a v tej smeri (čaji, gretje itd.). Ozdravilo se še ni. zarrdi tega, ker odvisna želodčna kislina dia-ži vneto mesto in pomlaja njegovo vnetno bistvo.
Poleg zdravljenja, ki ga že go.itc uporabite še sredstva za uničevanje odvišne želodčne kisline, da s tem onemogočite njeno nezaželeno in razdiral no delo. Izboljšal se vam bo tek. V ta namen uporabljajte alkalne spojine, na primer sodo bikarbono ali podobno. če boste ravnali tako. sem prepričan, da bo čas počasi zabrisal tudi te težave, ki vas že tako dolgo mučijo. Bodite veseli in zadovoljni, da si niste z neprevidnostjo nakopali še kaj hujšega!
O. K., Vič. že dah časa vas muči nadloga na rokah. Koža med prsti in na dlaneh je suha, pusta, na njej se naredi ,o mehurčki, ki se takoj razpočijo. Roke se vam olupi o, kar var peče in srbi. Koža je pokrita z nekimi luskinicami.
Te luskinice so stene prejšnjih me. hurčkov. Bolezen je glivično obolenje kože, povzroča ga glivica epidermof ton in ,-i pravimo epidermofitija. R< i je to zoprna nadloga, vendar ni ne varna in se da ozdraviti. Včasih prc ide tudi sama. Uporabljajte 2"V reso' cin alkohol, če ne bo pomagal ta. m vam zdravnik zapiše kakšno žveplor ali katransko mast. Tako boste • kratkem Iznebili nadloge. Zdravila pa spravite, ker se pri ljudeh, ki so nagnjeni k tel bolezni, rada povrne.
»r. M. S.
FO P
■1*
NAPISAL ALFBED FLOCKIGER
Nekega večera, ko se nihče ni nadejal, je prišel Fop. Naš sos^d ga je kratko in malo pripeljal domov. Fop je bil nevaren štirinožec, mišjesive barve z vranječrnim repom. Bil je videti ko majhna kepa a krepkimi šapah.i, s kratkim štrleči ,i repom in ko lešniki rjavimi očmi. Skratka: bil je neoporečen pes.
Nič na svetu ne more bolj iz tira spraviti majhne meščanske družine, ko mlad čistokrven j,es z rodovnikom. Ivanček je rjovel, ko se je Fop s prednjima nogama oprl vanj in ga v znak večnega prijateljstva polizal po licu. StraLopetna Gretica je pa jokajoč zlezla na mizo, toda že jo je i op dosegel in ji odtrgal s svojimi ostrimi zobmi kos praznične obleke. Mati je nabrala čelo v nič dobrega ne obetajoče gube, oče p_ je obupano nasmehnil, otroci so vpili. V radiu so divje igrali marš, pes je cvilil, lestenci in steklo na okn'\ je žvenketalo. — Tako se je Fop predstavil. Vsa soseščina je bila na nogah.
Fop je kaj kmalu postal edini gospodar hiše. Otroci so kaj kmalu spoznali, da je izvrsten tovariš v igri. ker ne poz*,., nobenih ovir. Sopiha! je za njimi po stopnCah navzgor, teni pa spet kakor strela h;tro teka po stopnicah navzdol Fon je . i “el. videl in zmagal. Vendar, kar je naj važnejše, na vsej Prti. " 'kje je imel nasprotnika, ki ni bil kar si bo f
Na tleh so imeli d ka!!”e zase in za Kopa, golt i , 'e^obrc. Fop je uničil že nešteto žog, otroci iz vse soseščine so pa zmeiiiin nrii^vali nov e Pralnica je, odkar je Fop pii hiši, postala izključno nj :ov. k^inlnica. V začetku je Fon •• i»homa tulil k- koi sirena, ali zavijal kakor	Pra
s-kal iti lajal j, zmerom, če je •> n zamudnik :	1
Blazine, copati, čevlji, vse se je i 1 Fopovim vpil-,cm spremo- ilo v -Preproge so bile od učiir."	Vo-
povesi« petama zvil« v !<■». < i. tov koš za papir se je pa sp:vni'‘;iii ▼ veveričje gnezdo. Papirji so ji . po sobi kakor sn •». Ivančk vi ,-t. sulica je ležala pod divanom. ?. ’ ške tirnice so se zvile ko ka?-\ svet loiini stolpi ob železnici na tleh, so sipa obrnili. Vse povsod ‘.»rej sam nered in nesreča. Fon je pogrizel au-čkovemu zajčku iz cunj rep in levo uho, najljubšemu medvedku je pa kratko in malo z zo^mi eparal t: buh, da se jc ž. c vsipalo ne sobi Lesenega možička ie > l izel do ko sli, gobica za šivanje je dobila modre brazgotine, nunčko v povojih j>- na ve selo nosil v gobčku no -obi.
Toda tudi mati je bila deležna tega blagoslova Nogo velike mize v jedilnici je pes kratko in malo zamenjal za svetilnik na cesti, pri katerem -e je zmerom ustavljal. Okroirk) peč v pred«obi je uporabljal približno tako. kakor mejne kamne, mamin zimski vrt se mu je pa zdel kakor južni vrl s palmami. Tu je stala luža. tam spet druga in tako dalje O ctroza. svet se je obrnil na glavo. Fdino kakteje so imele mir jired Fopom. »Kraljica no či« s svojimi dolgimi bodKimi ie mirno in dostojanstveno cvetela nemoteno d"lje. Oče jo menil: >Psa moramo vzgojiti. S tem. da mu dajemo kosti in mu vse dovolimo, bo zmerom slab še. Fop je pač prav takšen kakor nevzgojen otrok.«
Tndaj je biio pa tudi materi dovol;:
»Kaj potrebujemo psa pri hiši,« ie dejala, Mio volj mi je njegove vzgoje. Povsod mi dela samo škodo! Z vso družino imam samo neskončno veli'-o dela. Kakšni so vrt, stopnice, tla o moj Bost!« Solze so ji stopile v cči. Stvar je postajala od • resna. Fo-pova znd<-va so l>o morala prej ali slej urediti.
-Pes mora stran.f je dejala mati. >ali grem pa jaz!« Že večkrat je mati kaj tako resnetra povedala in vselei se je svojega sklepa tudi držala Tudi tokrat ni pustila, da bi ji kdo ugovarjal, temveč je vstala in izginila skozi vrata. s-Nu,< si je mislil oče. >zdaj Ih> žena spet nekaj dni skregana z menoj. Spet bom moral kupiti zavitek sladkorčkov, potem bo stvar že stekla po maslu.t Prižgal si je cifiaro in puhal modrikast dim ,o 80bi. ;Straši\o vreme,« jo dejal, »strašno pasje vreme. -
Fop je tako] naslednji dan moral v neko pasje vzgajališče. Medteni' ko ga ni bilo doma, je v družino spet posijalo sonce sreče in se smehljalo skozi bele oblačke. Zdelo se ja. da je stvar rešena.
Onižinska sreča je pa trajala samo dotlej,_ dokler se Fop ni vrnil domov. Komaj je piistopical na vrt, že je pred b\>0 splašil krotko srnico, ki se .i ‘ vsako jutro pasla na vrtu. Ko se je noitil za njo jo i.enadejano padel v blato, potem se je skesano vrnil k očetu in se zleknil kolikor ji; bil dolg in širok, na svežo počiščena tla. Ivanček, ki j- že ležal v posteljici, ga je, vesel, da se je Fop vrnil, poklical k sebi. Fop si ni dal dvakrat reč>, veselo je poskočil in z blatnimi
Izprehod med naše dvonoge in štiiinoge prijatelje
TUDI ŽIVALI IMAJO RAZUMI
Do tega spoznanja je prišel po 40 letnem proučevanju živalske inteligence
H. Souplei,
ravnatelj pariškega Zavoda za živalsko psihologijo *
Skrivnost živalskega razuma je že od nekdaj podžigala človeškega duha, Ali je pcgled dragih nam živali, ki — kakor pravimo — samo govoriti ne znajo, odraz resničnega dojemanja ali pa samo zrcalo dobro delujo čega avtomatizma? Ali pameten pes ukaze razume ali se jim pa le slepo pokori?
Na takšna vprašanja redkokdaj od govorimo drugače kakor čustve n o. In vendar je problem tolikanj zapleten, da kar kriči po razum s k e m proučevanju.
Prav ta težavnost, ziaven pa priro jen smisel za opazovanje živali ste', kriva, da sem se pred nekako štiridesetimi leti vrgel na študij skrivnostne živalske psihologije. In kljub temu, da sem le počasi napredova: in da je bilo treba na tisoče in tisoča poskusov, so bili uspehi tf-ko ugod-i in moje veselje z njimi toli1 'no, cio se nikoli ne kesam, da sem žrtvova'
toliko let mo" i Ijivih živaVkih r ' '>ko postrcž.m sti z nekaj te tehtnimi, da bi b ku v veselje ;.-! : Ko sem se lo.i brjal s si dišča, zdelo revotuciue celo r t rj -i'1 - o, ( ):: c‘a boni ?a s\ o j o
za '.. s c i r
o ri-iiin-
a i dan e -
re
ta-’
‘.o, d
takrat izselil iz njega kipar, r .: >re Nekoliko pozneje sem se preselil » pravcat cirkus.
Da bi si priskrbel že nekoliko d:e sirane žival:, s “»n dal v časopis (.glas da brezplačno sprejmem na hran-, in stanovanje* živali potujočih dre serjev. Zap.eli so prihajati obiski vseh . strani, in , vseh vrst,. Celo ne kateri slavni dreserji so bili med nji mi: klovn BŽIly Hayden, ki mi je. po dal nekaj osnovnih načel o dresuri psov in opic s veliki konjcrejec Gabe re!, ki mi je dajal'na ra-”»olago svo;* konje: Emile Pianet, p;i katerem sem izvede! vse. kar je v zvezi z dresuK divjih zveri.
Ti dreserji in krotilci se niso m:.'1 račudiH, ko so se ustavili pri meni. Izprva so bili vsi zelo zapeti; vide’: so namreč v meni tekmeca. Vendai so se hitro potolažili in mi zaupali vse skrivnosti in znanje, ki so si g-: bili njihovi predhodniki in predniki pridobili po drobtinah v teku stoletij. To znanje je biio zame pravcat kapi tal, zato sem se potrudil, da ga čim bolje obrnem.
Nagon je jrrvo
Če gledate dieserjj, ki uri katero koli žival, se boste začudili, videč, da se v začetku vselej zateče k e mu. kar navadno imenujemo nagon: k nagonu po hrani, po samoobrambi razmnoževanju, po izogibanju prod bole-činami in iskanju ugodja. V teh pri-
merih je namreč reakcija na določene okoliščine tako rekoč vselej ista Vrhu tega reagirajo na tem področju tudi živali, ki se dado sicer le s težavo dresirati. Prvo dreserjevo deio je, da najprej sploh povzroči pri živali neko prirodno gesto; potem šele skuša z dolgotrajno vajo to gesto ^dresirati.
Te prirodne geste niso same po sebi nič posebnega. Prava dresura se začne takrat, ko mora žival to gesto večkrat po vrst. izvršiti, ali jo pa zvajati po nekem določenem ritmu v uekakšr.em plesu) ali pa združiti azlične gibe v do’očene oblike. In iete tod se izkaže dreserjeva spret-n ost.
Na primer: kako pripravim psa, da bo rial na zadnjih nogah? Vsi to vemo: pokMoš mu kos mesa in ga skaj č. -a držiš nad njim, hkrati pa vlečeš z,a vrvco, na kateri je pes pri-• e .an, in jo natezaš v navpični smeri, 'te ta poslopek nekajkrat ponoviš, 'i s zna! hoditi po -zadnjih nogah ja naučiš plesa tako, da mu do-'Ov.č, da se bo izognil udarca z biče bo ti v v‘il noge, brž ko za-g'-ea pa’i '; o. Počasi se konj navadi, a se tako izogne tudi navideznega
e i ul pes izvede nevaren skok, je bn r ’	-':i več nagonskih gibov.
. I ' nora skočiM z zleknjenim živo r°''-ra jo pa — ko plava skozi - ie	o e ' •'iš po ledjih, da
'	r.v.\."-';f''ž'c. Po-eč se, da ne bo
a n -,-o. bo oes že po nekaj revami skok. Ko je nje-o ' o tei veji ■/.}	-;os’ je
j; ' : ”'užit' 'e še določen Vr1; fl>i znak z roko — in r, jn aetr-va.
" ! či!tl so ••no«»o ostrejši kakor
h vajah, izvršenih zgolj po i in	navadi, torej brez sleher
>	%- i a	rajema, sem utegnil spo-
'o	r 1'-‘ko	os^ii ro čuti nekaterih
-j — a	čuti so ve-dar g!avnc
'	• i ra dojemenie zunanjih do
Krdsir sem na primer pri kater' •>i do dobrega .dresiral določene
to. sem jel izp: -minjati jakost ir iši”o g’esu. Tako sem postopno če-' ’:e bolj zni ”';Š3val jakost danega -■'i in prišel do te-’’-e, kjer člo-id'0 znaka ni več zaznalo -“•pdtBm ko ie pes še zmerom nar eaeira! Tiike m momj ugotoviti '--ikš-_n je pasi sluh: orlbMž^o trikra' 'oko oster kakor človeški. Naše uho ■ ,a " ’ ni reč šele zvoke od dva ir tridesotib tresljajev v sekundi navzgor, .n:d m ko mnogo psov reagira še na •’eset tresljaje v sekundi.
pl«. P. Z«J*C
ZPUA AN OPit UiŽAtt b UBLjANA,sedai SitrM«r:tvrt ui< ti
ori ran‘'ižkatiskem mostu
d fvrs na uta.a. a. non eoi, on cmer. .aruii.tir fprom.rr, »Id. Velika ur sin’ e r m-urninf. '•'cmo . v i?e‘r.a CDtiVa	feni*	ere	"laCn*'
Podobne poskuse sem napravil zastran vonjalnih sposobnosti. Najprej sem uril psa, da je reagiral na kafrov duh. Dajal sem mu v določenih presledkih duhati stenj, namočen v čedalje redkejši katrni laztopini. Neki nemški ovčjak je reagiral še na pol tisočinke miliorama kafre v enem litru zraka! Njegov vonj je torej dosti boljši kakor človeški... To sicer že davno vemo. Vendar so te ugotovitve važne v praksi za primerjanje lovske sposobnosti raznih vrst psov.
Toda drugi način pojmovanja dresure mi je prinašal že od leta 1895. še vse rinejša dognanja: šlo mi je namreč za posredni refleks, osnovo sleherne dresure, in za pojem prenosa ali transferta.
Pomen simbolnega predmeta
Če dresiraš žival, boš kmalu opazil, da predmet, ki ga ji pokažeš neposredno pred razdelitvijo hrane, piav tako dražilno vpliva nanjo kakor hrana sama. Dražljaj, ki ga ima hrana na žival, torej lahko »prenesemo« ali »transferiramo« na kateri drug predmet. Neki golob je na primer zamenjal s hrano dresurno pripravo, na kateri so mu dajali pico. Čeprav so mu že nehali natresati piče, je še in še priletel na dresurno pripravo: le-ta je v njegovem razumu dobila simbolen pomen.
Simbolni predmet igra zato veliko vlogo pri dresiranju živali in za njihovo psihoanalizo. Če golob ve, da mora priti po pičo tja in tja, bo prišel, tudi če sicer ni udomačen in tudi če mu ne bomo piče takoj dali, in bo čakal ter se ne bo preplašil, tudi če se mu bomo približali. Če je predmet, ki smo ga nanj navadili, krogla, ki se pod njegovo težo zakotali, se bo venomer na novo vzpenjal nanjo, da ne izgubi ravnotežja. Če Smo pa na primer žival navadili, da odrine s kljunom kroglo, da dobi v žiebičku pod njo zrnje, bo to počela tudi še tedaj, kc zrnja ne bo več. Če je krogla svobodno gibljiva, ne pa nekakšno mlinsko kolesce, jo bo tako navajena aval venomer porivala predse. Posredni predmet — simbo! — primarni .rso pozornost živali: to pot žival ne eagira več zaradi občutka bolečine ali ugodja, temveč se pokori nekakšni solariji komo'eksnih predstav.
Ta dresurni postopek je precej so-oden pojavu slinjenja pri psu, ki ga e leta 1899. tako dobro analiziral slavni ruski fiziolog Pavlov, ko je napisal: »Razodelo se nam je pre-s 'tijivo dejstvo. Pojavi, ki smo jih ugotovili pod vplivom direktnega draž-'iaia, so se na živali nadalievali tudi pri posrednih predmetih.« Pes se je slinil ne samo takrat, kadar so mu ookazali jed, temveč tudi takrat, ko "o mu tik pred iedio pokazali kakšen drug predmet. Odtod pa do tega, da so pojav slinjenja uporabili pri dresuri, je samo korak, ki so ga moderni • «iho?ogi kmalu tvegali.
Ze štiri leta pred Pavlovim sem isto ugotovil že jaz in izvajal iz tega spoznanja zelo zanimive zaključke.
Razumska metoda
Če ne bi bil v teku svojih poskusov v kraljestvu živali doživel ničesar drugega kakor te vrste »dogodke«, mislim, da bi smel odrekati živalim to čudovito razodetje, to spoznavanje
tacami skočil naravnost v Ivančkovo posteljo. O strah in groza!
Tedaj je bilo maierir.eg potrpljenja konec. Skočila je k ! anfikovi postelji, zgrabila Fona za tilnik, "a nesla k vratom in ga kakor mal-ko wela na hodnik. Zunaj je Ji to ko iz škafa. Miška, ki je stanovala na hodnik«, je zacvilila in misleč; da je maček, odbrzela pred, MOkrtm Kopij, ni. |’. s je zalajal, takoj nnto ras! x-il za miško, ki je kakor Idi,-k hitro izginila v luknji. Tedaj je Kup pozabil na vse drugo. Divje je začel ! ati, tam kjer je miš i/ : . il«i, da je zemlja letela na vse strani, njo ra tudi materine rože jn ljubka zelena travica. Črna zemlja je izginjala pod pijevim trebuhom, tam ob Popi je veni repu na pesku, se je pa iz nje delal velik kup,
TeB j„ prešel oče v defenzivo. Do : ro se je zavedaj, da je stvar težka in problematična. Na obzorju je že videi družinsko tragedijo. Otroci niso vedeli, na katero stran bi se postavili, Fop na eni stiani, na drugi pa materino strogo oko. Naposled s« Fopa odpeljali iV klet in ga privezali.
Jaz, sem hotel pomagati svojemu sosedu in Foi ij-i, imel sem pa nasprotnika v svoji ženi, ki je potegnila s sosedo. Zv' -r sva bila z ženo pri so-
1 *e<)o,Ih na ve . Hotel sem Kopije* j vo zadevo razčistili, kom j sem pa za-; č-.-I p »govor o njem. mi je sosedino ! strogo oko sapo zapilo. Tedaj sem v [ duhu ■ t n lap Solni pakt. Opu-: ^iil - -ui mi-H na ' »ijevo rešitev. ! ker mi naposled vsa stvar ni bila nič | mar. Da bi se pa zaradi psa sprl s
I sosedo, mi še na misel ni prišlo. Tudi zaradi dobre večerje mi je šlo. Skril ;n veliko kost, ki sem jo obral, v žep in jo pozneje odnesej^v klet. Podaril sem jo Fepiju, ga tolažil in mu gindil svileno dlako
Meja ženb in jaz sva še dolgo premišljevala, krito bi se stvar najlaže razčistila. Žena je bila popolnoma prepričana, da bo sosed svoji ženi na ljubo popustil in psa predal. Jaz sem pa na tihem upal, da bo popustila soseda, sai pes tudi ni samo pes.
Se.cčetka je šlo še nekam po sreči. Moj sosed je nehal kediti, samo da bi pri ženi izposloval Fopovo prostost. Kupil ni je knjige, govoril je ob vsaki priložnosti o izletih v naravo z ženo. otroki in Fopijem. Kakšna idila! Otroci so skakali od veselega pričakovanja, m:.ti je dobila za zimo novo lisico, otroci pa snežke. Tedaj je spet posijab sonce v družino. .Vse je pa pokvarila mati, ki je dejala: »Ze prav, brez psa bi pa $<. dar bilo še lepše.-t
Vse ni nič zaleglo. Mati je vztrajala pri svojem. Naposled so se odločili, da psa ne bodo prodali, ker ga nikom.ir ne. privoščijo, temveč ga o-do dali ustreliti. Zdaj se je spet vnel prepir. Otroci so kričali, da ga bo vze! konjederec, mati je dejala, da ga bodo dali na neko kmetijo, oče je j»a iz previdnosti povedal, da ga bo vzela babica, tako bo vsaj ostal v rodbini. Pri !'i i.,:i '1’isti so celo sosedje slišali, da bodo Fopija dali njim, vendar se niso teTa nič preveč veselili. Tudi sicer je bilo bolje, da je pes odšel iz hiše. j. ec je bil ta, da je Fop prišel v dnevni časopis, f ti sama je napisala oglas: >Prodamo čistokrvnega jazbečarja z rodovnikom, zvestega čuvaja, čistega, 'ubogljivega in dresiranega.'- Prav gotovo psa ,.i bilo mogoče bolje priporočiti. Še isti večer je prišel kupec in mati je brez očetove vedposti Fooija prodala. Prav tako kakor je prišel, ie Fop t di odšel Mati je kupcu podarila še vrvco, na katero je bil Fop privezan.
Sosed ni mo-»el prav nič zato. Bila sva poražena. Žrtvoval je Fo a splošni družinski sreči in miru. V nedeljo sva pa odJ-ta s sosedom v mesto, kadila sva težke cigare in pila dobro staro vino. Potem sva se potolažena vračala domov.
stvari, ki ga bom zaradi pomanjkanja primernejšega izraza imenoval razum. Asociacija spada namreč kljub vsemu na področje mehanskega d°‘ gajanja, zato se mi v takšnih pf)" merih ne bi zdelo upravičeno govoriti o razumu. Če kljub temu rabim pri živalih izraz »psihologija«, storim zato, ker sem našel pri njih — čeprav bolj redko — tudi še druge izraze notranjega življenja.
Razum sem srečal zlasti pri nekaterih sesalcih, posebno pri velikih op>*
I cah.
Če hočemo naučiti opico kolesarjenja, ni dovolj, da sami sedemo na kolo in ga začnemo goniti vpric° nje. Treba je opico privesti h kolesu in ji vtepati v glavo, kako se kolo vrti: sama mora dojeti zvezo in P°J trebo. Po prvih lekcijah se bo živ®1 previdno približala kolesu, dvigni13 ga bo in vrgla nazaj ter zbežala-Vendar se bo kmalu sprijaznila s neznansko pripravo, ki zbuja njen0 radovednost. Sele ko je čisto ponii1" jena, se lahko začne pouk.	j
Učitelj mora opico voditi. Vendai mora biti žival popolnoma pri stvar'; zanesti se mora na svoj ravnotežnj čut, opaziti mora, da ne sme neha' vrteti pedalov, sicer bo padla, ■*"' Žival se z vsem tem precej hitro se znani — in tako se opica začne saffl^ j voziti na kolesu. Enakomerno vrtl pedala, drži se za krmilo — skratka* zna se voziti na kolesu.	>s
Čudež pri vsem tem je. da od trenutka, ko opica razume, kako se ravna s kolesom, lahko anelirate na nien dar opazovanja in odločitve. Na Pr!' mer s temle poskusom:
Razpostavite vse vprek razne ovire-kakor steklenice in sl., po poti, kjer opica kolesari. Žival bo kmalu ra' z u m e 1 a. Vodila bo kolo med zaprekami, opazila jih bo že vnaprej.111 se že od daleč pripravljala, da se ji"’ izogne. Te zapreke in ti ovinki njenega kolesa nimajo ničesar skupnega ' osmicami, ki jih naprav.ijo konji »O" vplivom dreserjevega biča in drug1 znamenj.
Naredil sem tudi tale poskus: Docela nezdresiranega leva seItl pripeljal pred pokrit zeboj, v katerega sem del nekaj kosov mesa. Kaj )~ lev storil? Nekaj časa je vohal, tip3.1, poskušal odstraniti oviro. Nazadnj0 je opazi!, da pokrov ni del zaboja da se da dvigniti. Od tega spoznanj* pa do dejanja je bil en sam korak^ lev je razumel, kaj ima štorih dvignil je pokrov z gobcem in prise^ do mesa. Ko se je nažri, je vesel kakor otrok, ki je rešil težko nalog0, skušal z gobcem spraviti pokrov n*' zaj, kjer je bil prej.
Ali to ni dokaz,	da	ima žival	ra‘
zum?
Bodočnost živalskega razuma
Vprašal sem se torej, ali ne bi bil® mogoče živali odgojiti s ponavl)3’ njem vaj, in sicer	ne	samo	pri	el\
sami živali, ampak	pri	vsem	njene®
potomstvu. Dednost naj bi torej Pr dresuri igrala isto vlogo kakor PrI telesnih sposobnostih, Ali ne bi v teD| primeru našli otipljivega potrdila ra*' vojne teorije?
Pri potujočih cirkusih smo že P°' gosto naleteli na takšne primere A. Orillard, odvetnik iz PoitierS*1 eden izmed mojih tovarišev v ZaV®J du za živalsko psihologijo, je i®.®, lovsko psico, ki je znala napravi pirueto. Njen zarod je znal to umet' nijo brez dresure.
Takrat sem začel delati poskuse * vrabci. Naučil sem jih, da so si P^1' našali pičo z majcenim vedrcem. ” šestletnih vajah z vsemi rodovi so s izlegli vrabci, ki so bolj ali Dian) obvladovali to spretnost.	j
V pariškem muzeju sem opazova podgane, zaprte v takšnih kletk® ■ da niso mogle do hrane drugače k kor stoje. Zato so hodile čedalje P° gosteje po zadnjih dveh in ne zdi s-mi neverjetno, da bi se iz te navad mogla razviti fiziološka pretvorba, t- _ da bi dobili podgane, hodeče 83111 po zadnjih dveh nogah.
Štirideset let študija ži -.'i me £ prepričalo o tem, da živali* ima-o T zum. Treba se ie samo potru-hti, 0 i ga odkriješ in da ga sam... n ! iT,e’'
*****
ti
REALITETA“
/.avod za kupoprodajo n e Dr ie samo v Ljubl ais Prešeniova ul. 54/1. Te
CVEVUČNI MED Ja medu* ; ■•-iiFjf- v Meirarm i.juMla^a	<
FILATELISTI POZOR! «aj.P' kupite in vnovčite znamke \ ' tiner.tov do poslednjih okuv. znamk — v knjigarni Janez Ljubljana. Stritarjeva 6,
tii!
i t
dlieiff
iaižSŠp-
i#
NAJCENEJE IZDELUJEJO PR. AVL JAMO ZOFE, mo^tos: '. : V CJ Dolničar, Zaloška cesta 88, 5 p' 1 • končne tramvajske postaje V
Izda a K. Bratuža, novinar; odgovarja H. Kern, novinar; tiska tiskarna Merkur- d. d. v LjaU.aui; za tiskarno odgovarja O. Mihalek — vsi v Ljubljani'