\0. 21 — ŠTEV. 21
CLEVELAND, OHIO, If. JUNIJA (JUNE), 1945
VOLUME XXXI — LETO XXXI
Tretji poziv na Kaloliiki dan v Jolietu
Poleg teh pozivov v časopisju, je pripravljalni odbor razposlal tudi posebna vabila raznim katoliškim organiziranim skupinam oziroma društvom. Pripravljalni odbor želi, da bi se za ta Katoliški dan zanimali katoliški Slovenci po vseh naselbinah, čt ravno se ne bodo mogli osebno udeležiti. Joliet-ika naselbina je prevzela samo izvedbo Katoliškega dneva za t.'koče leto, nikakor ga pa ne prireja le zase.
Kakor že objavljeno, je program naslednji:
1.	Ob desetih dopoldne 24. juniji. 1915 bo slovesna sv. maša v cerkvi sv. Jožefa. Med sv. mašo bo nastopil posebej povabljen cerkveni govornik, ki bo da! vsemu dnevu potrebno duhovno podlago.
2.	Popoldne ob dveh bo ljudsko zborovanje v župnijskem parku, kjer bosta neistopila vsaj dva glavna govornika. Po vsakem govoru bodo predložene pomenljive resolucije, ki bodo pozneje objavljene kot zaključki Katoliškega dneva.
3.	Nastopili bodo še drugi govorniki s kiatkimi pozdravnimi nagovori. Vmes bo igrala godba šole sv. Jožefa in zapel bo cerkveni pevski zbor.
Cemu je potrebno, da prirejamo Katoliški dan?
Vedno iz nov a se v svetu pojavljajo nove težnje, novi do-goaki, nove smeri. Le prepogosto je v vsem tem vse preveč duha *'tega sveta." Duh "tega sveta" je nasproten duhu ka-toiiianstva, ioda je navadno zelo blazen. Katoliško mnenje, ki ne sme biti od "tega sveta" kaj lahko podleže šumni propagandi, ako katoličani nismo na straži.
Ker sodimo, da bo koristno vsako leto imeti tak Katoliški dan v kaki slovenski naselbini, se bo izvolil na Katoliškem dnevu v Jolietu tudi poseben stalni odbor, ki bo sprejel naše naloge, poverjene mu od zboro-valcev.
Torej na svidenje v Jolietu -dne 24. junija 1945. Rev. M. J. Butala Rev. Edward Gabrenja, OFM Rev. John J. Canon Oman Rev. Alexander Urankar, OFM, Rev. M. Jager
—--o-
ŠEST SO JIH NA HRVATSKEM SODILI KOT
IZDAJALCE
London. — Od bivše hrvaške Paveličeve vlade je bilo obsojenih in usmrčenih pet članov, kot poroča jugoslovanska brzojavna agentura.
Premier dr. Nikola Mandič, vojni minister Nikola Steinfel in državni tajnik dr. Pavao Canki, so bili ustreljeni.
Obešeni pa so bili: zunanji minister dr. Mila Budak, polkovnik Juco Rukavina in predsednik sodišča Ivan Vignjevich.
Vsi so bili spoznani krivim izdajstva domovine po prekem sodu.
-o-
Privatne, bratska in družabne organizacije morejo premoženje avoje er-gunizacije investirati v Obrambne bon-de in znamke (Defense Bonds Mam pa), serij« F in G.
Novi grobovi v Clevelandu
Rudolf Bozeglav
Dne 7. junija je umrl zadet od možganske Jtapi dobro poznani lastnik vinarne na 6010 St. Clair Ave. Rudolf Božeglav, star 57 let. Doma je bil iz Lokve pri Divači, odkoder je prišel v Cleveland pred 38 leti. Tukaj zapušča žalujočo ženo Amalijo, hčer Slavko in sina Rudolfa G. M. 3/C. V Indiana-polisu zapušča sestro Mary Ta-scano in teto Johano Sinkovič. John Močnik V West Parku je umrl John Močnik, star 77 let, stanujoč na 12605 Longmead Ave. Tukaj zapušča ženo Agnes in 5 otrok: Mary Struna, Ano Cirn-ski, Johna, Josepha in Vladimir j a, 12 vnukov in vnukinj ter 6 pravnukov. Rojen je bil Borštu, fara Cerklje na Dolenjskem, kjer zapušča enega brata in dve sestri. Tukaj je bival 35 let.
Mary Carlovic Dne 7. junija je umrla v Glenville bolnišnici Mary Carlovic, roj. Kapudjija, stara 47 let. Prebivala je na 984 E. 143. St. Doma je bila iz sela Sislo-ic na Hrvaškem. Tukaj zapušča soproga Josipa, 6 hčefa: Josephine, Margaret, Pauline Willday, Lillian, Helen in Joan očeta Josipa, ki ima farmo v Madison, Ohio, 3 sestre: Pauline Falkington, Theresa Lock-wood, v Mentor, O., pa Helen Peck. Dalje zapušča 7 bratov: Josipa, v San Diego, Calif., Johna, v Mentor, O. Emila, v Geneva, O. Rudolfa in Charle-sa, v Rome, O. Walterja in Sgt. Louisa, ki se nahaja v Nemči-Mati Terezija ji je umrla pred letom in pol v Madison, O.
Pauline Miller
Dne 7. junija je umrla v St. Alexis bolnišnici po dveh mesecih bolezni Pauline Miller roj. Stepic, stara 35 let in stanujoča na 8101 Mansfield Ave. Bila je članica društva Sv. Res. Telesa, podružnice 15 SŽZ in Kraljica Miru 24 SDZ. Bila je več let uslužbena pri gl. javni knjižnici.
Tukaj zapušča žalujočega soproga Rajpha, starše Anton in Josepha in več drugih sorodnikov.
John Smrke
Umrl je John Smerke, star 57 let, po domače Kobas, stanujoč na 1057 E. 68. St. Doma je bil iz Trbanskega vrha pri Čatežu pod Zaplazom, odkoder je prišel v Cleveland pred 38 leti. Delal je pri Lake Erie Steel & Blanking Co. na 131. cesti. Bil je član društva Clevelandski Slovenci 14 SDZ. Tukaj zapušča brata Rudolfa, bratranca Johna in Martina Smerke, v starem kraju pa mater, dve sestri in dva brata, če so še živi. Frank Paulin Umrl je Frank Paulin, star 65 let, stanujoč na 6622 Bliss Ave. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Štefanijo roj. Leban, sina Ludwiga in Fireman l/C Edwarda nekje na P,acifiku, hčeri Emma in Olivia ter več drugih sorodnikov. Rojen je bil v vasi Ravnica pri Gorici kjer zapušča brata Štefana in več sorodnikov. Tukaj je bival 33 let.
K 40 LETNICI DRUŠTVA SV. ANTONA PADOV. ŠT. 87, JOLIET, ILL.
PRVA VRSTA OD LEVE NA DESNO.—Se živeči ustanovnik?: Joseph Horvat, Frank Mahkovec, Matthew Kožuh in John šustersich.
DRUGA VRSTA OD LEVE NA DESNO.—Sedanji uradni-XI: Anton Bartoi, nadzornik; Leo Adamich, zapisnikar; Matt Krall, tajnik; George Papesh, podpredsednik in Paul J. Laurich. predsednik. Ostalim uradnikom ni bilo mogoče udeležiti se slikanja.
MALO ZGODOVINE TEGA DRUŠTVA
To društvo je bilo ustanovljeno dne 7. maja 1905 z dvajsetimi člani in članicami. Prvi odbor je bil sledeči: Ant. Sraj, predsednik; Frank Ahlin,fpod-predsednik; Frank Kocjan, tajnik; Joseph Kočevar, zapisnikar; Frank Okoren, reditelj. Zadnji teh še živi kakor tudi še sledeči soustanovniki: Jos. Horvat, sedanji prvi nadzornik, Frank Mahkovec, Matthew Kožuh in John Sustersich.
Tukaj v Jolietu, kjer je tekla zibelka naše Jednote, je sedem društev, spadajočih h KSKJ. Pristna ameriška demokracija se lahko tukaj jasno vidi. Čeprav je toliko društev, vendar je bilo vsako društvo ustanovljeno iz gotovega koristnega vzroka, ne v razdor, temveč v pomoč Jednoti. Zato je tudi gotovo, da nI skoro nobenega Slovenca tukaj, kateri bi ne pripadal k naši Jednoti. Vsako izmed teh društev ima neko svojelastno posebno malo razliko tako, da dotič-nik lahko izbere društvo po svoji volji in dosledno ima tudi izredno lojalnost do istega. Dasiravno je društvo sv. An-
vedno v prijeten spomin in ponos našemu društvu. Marsikateri vojak, ko pricte domov na dopust, se pride osebno zahvalit našemu tajniku z zatrdilom, da ne bo tega nikoli pozabil in da bo sodeloval in se splošno zanimal za društvo.
Društveno premoženje znaša $5135.15. V 40 letih se je izplačalo $19,200.50 boln. podpore. Umrlo je 81 članov(ic) v odraslem in eden v mladinskem oddelku.
Velik dan v zgodovini društva je bil srebrni jubilej. Pri tej slovesnosti je bila blagoslovljena nova zastava in vsa slavnost se je zaključila s sijajnim banketom, kateri je še sedaj mnogim v spominu. Z zlatimi črkami je v naših arhivih zapisana 35-letnica društva. Imeli smo pester program in fin banket. Za stoloravnatelja je bil gl. tajnik sobrat Zalar, kateri je zaprisegel 15 novih članov. Temu imenitnemu dogodku je prisostvovala nabito polna dvorana gostov. Glede drugih prireditev, kakor na primer piknikov, imamo pa menda poseben lokalni rekord š tem, da smo v 40 letih gotovo največ jancev spekli. Škoda,
tona 40 let staro, je vendar eno da nismo ohranili natančnega izmed primeroma "mlajših" j števila, to bi nam dalo v seda-društev tukaj v Jolietu. Društ- njih dneh prav občutne skomi-vo ima 222 članov(ic) v obeh ne.
oddelkih. Izmed tega članstva jih je dosedaj 59 v armadi, in nedavno smo izgubili prvega člana - vojaka, sobrata Edwarda Rozmana, *ki je daroval svoje mlado življenje za domovino. Pred letom dni je bil še tukaj in je kegljal v KSKJ tekmi.
Prav je, da tukaj omenim, da nismo pozabil isvojih članov - vojakov. Društvo je prvo leto vojne poslalo vsakemu $5 za božični dar, drugo leto vsakemu dva in pol, zadnji Božič pa vsakemu tri dolarje. Veliko število prejetih zahvalnih pisem od teh fantov je zadostno plačilo za ta trud in bo za
Vesti iz slovenskih naselbin
St. Marys, Pa.—Dne 25. apr. je po šestletni bolezni umrl Louis Bon, star 51 let in doma iz Zabrdja pri Mirni na Dolenjskem. Tukaj zapušča ženo, dva sinova (pri mornarici) hčer in dva brata, v Gowandi, N. Y., dva pastorka, v starem kraju pa štiri brate in dve sestri.
Aurora, Minn.— Dne 9. maja je umrl Frank Petek, doma od Ribnice. Tukaj je živel 35 let.
Chisholm, Minn. — Tukaj je umrl dobro znan rojak Joseph Verant, star 57 let.
La Sedle, lil.—Dne 7. maja je umrla v bolnišnici žena Rudy-ja Trdina, doma iz vasi Kander-še, fara Vače pri Litiji. Poleg moža zapušča brata.
Duluth, Minn.—V bolnišnici St. Mary se nahaja J. Debeljak, ki ima trgovino v New Duluthu. — Istotam se nahaja 72-letni ,Jakob Kump iz Kewatina.—Že dalj časa je v isti bolnišnici tudi rojak šušnik.
Barberton, O. — Nedavno je umrl po enotedenski bolezni pljučnici Frank Kramar, star 62 let in doma iz Iga pri Ljubljani. Zapušča dve poročeni hčeri. Spadal ni k nobenemu slovenskemu društvu.
Brooklyn, N. Y. — Dne 13. maja letos umrl znani rojak John Jeglič, star 69 let, stanujoč v Jackson Heights, N. Y. Pokojni je bil rojen v Št. Jerneju na Dolenjskem.
Tukaj zapušča ženo Klaro in veliko prijateljev.
Detroit—Znana Lia Menton, žena Jožeta Mentona, katero je zadel mestni bus, ko je šla 28. maja preko ceste, bo morala ostati v bolnišnici 6-8 tednov, brez bergel pa ne bo mogla hoditi 6-8 mesecev. Poleg drugih težkih poškodb ima zlomljeno kost v kolku.
Sporazum glede Trsta dosežen
Washington. — Vladni uradniki so mnenja, da se je položaj v Trstu in okolici pomiril "vsaj do mirovne konference. To se je omogočilo s tem, da je bil dosežen sporazum med a-meriškimi in angleškimi vojaškimi na eni in med vodjem partizanov, Titom, na drugi strani.
Glasom tega sporazuma, so se jugoslovanske čete umaknile proti vzhodu iz Trsta ter tako prepustile ameriškim in angleškim četam ves teritorij ter železnice in ceste iz Trsta do Avstrije.
V tem sporazumu se nič ne omenja Koroške, katero Tito zahteva za Jugoslavijo, toda od tam je Tito že prej vzel vse svoje čete na pritisk zaveznikov.
Za vso Julijsko Benečijo s Trstom vred je bila postavljena zavezniška vojaška uprava. Na čelu te uprave je angleški feld-mrašal Aleksander. V njegovo področje bodo spadala sledeča mesta: Pulj, Trst, Gorica, Kobarid in Trbiž.
109. (lan KSKJ padel za domovino
V 40 DNEH SE BODO SESTALI VELIKI TRIJE Washington. — Predsednik Truman je povedal, da pričakuje sestanka velikih treh enkrat v prihodnjih 40 dneh. Sestal se bo s premier jem Churchillom in maršalom Stalinom.
Kje se bo vršil sestanek, ni omenil. Morda v Zed. državah, kar pa ni gotovo. London je že iz Liste, zato nekateri celo mislijo, da se bo vršil sestanek kje v Nemčiji ali Avstriji. Francoski general de Gaulle pričakuje povabila na ta sestanek.
Na naši januarski seji tega leta smo razmotrivali glede praznovanja 40-letnice. Zaradi vojnih razmer nismo prišli do gotovega zaključka; ko bo določen čas za to, bomo pravočasno to priobčili v Glasilu. — Najlepše bi bilo seveda, če bi bilo vojne .konec in bi prišli fantje domov, potem pa bi s toliko večjim veseljem obhajali 40-letnico.
V resnici se lahko reče, da društveni odbor deluje v slogi in agilnosti za društvo in Jednoto. Odnošaji med društvom in gl. uradniki so vedno bratski in prijateljski. Dal Bog, da bi naše diuštvosv. Antona še
Tri pare dvojčic je gradui-ralo iz Collinmood šole
V pondeljek je graduiralo iz Collinwood višje šole tri pare dvojčic in sicer: Betty in Molly Branisel, hčerki Mr. in Mrs. John Branisel, 16202 Grovewood Ave., vnukinji Mr. in Mrs. John Maizel iz Norwood Rd; Dolores in Doris Millavec, hčerki Mr. in Mrs. Gus Millavec, 19700 Mohican Ave. ter Eleanor in Elsie Petrovec iz 1035 E. 70. St. Gra-duacija bo v mestni glasbeni dvorani, čestitke!
nadaljnih 40 let delovalo tako lepo in mirno kot dosedaj v večjo korist članstvu in sploh celi Jednoti.
Za odbor:
Math Krall, tajnik.
NEMŠKA MLADINA NA DELU V BERLINU
Hitlerjeva mladina je še vedno na prostem v Berlinu in je že pomorila več oseb in povzročila več požarov v nemškem glavnemu mestu. Ruski odgovor na to pa je: od sedaj naprej bo za vsak političen umor ali požig obenem s storilci vstreljenih 50 bivših članov nacijske stranke.
-o-
PROCES K V1Z LING A ODLOŽEN DO 25. AVGUSTA New York.—Radio iz Norveške poroča, da se bo proces proti Vidkunu Quislingu, ki je služil nacijem tekom okupacije Norveške, vršil šele 25. avgusta. Iz Osla se tudi poroča, da je bil kot nacijski kolaborator aretiran norveški industrijalec Henry Johansen, ki je mož Kir-sten Flagstad, bivše pevke pri Metropolitan operni družbi v New Yorku.
-o-
EISENHOWER BO ČASTNO SPREJET V KONGRESU Washington. — General Eisenhower bo sprejet v skupnem zasedanju obeh zbornic kongresa. Za njegov sprejem dela kongres načrte. Pričakujejo ga v Washington na 18. junija.
Senator Barkley, vodja večine v senatu, je rekel, da se je posvetoval glede sprejema generala s predsednikom Trumanom. Eisenhower bo imel tudi nagovor na obe zbornici.
-o-
250jm VOJAKOV IMA NAD 85 TOČK, DA SO LAHKO
ODPUŠČENI Pariz. — Okrog 250,000 ameriških vojakov je v Evropi, katerih vsak ima 85 ali več točk v svoj kredit, radi česar so upravičeni do odpusta. Pa še dodatni bodo prišli v ta razred, ko bo armadno poveljstvo razdelilo razna odlikovanja za vojskovanje.
Armadno poveljstvo bo znižalo število aktivnega moštva na 7,000,000 mož, kakih 2,000,000 pa jih bo poslalo v civilno življenje.
Joseph Trenta Barberton, O. — Pred nekaj dnevi sta dobila Mr. in Mrs. Štefan Trenta brzojavno sporočilo, dne 4. junija pa uradno naznanilo, da je bil smrtno zadet njih sin Joseph Trenta. To je že tretji član našega društva sv. Jožefa št. 110, ki je dal svoje mlado življenje za domovino.
Padli Joseph se je nahajal pri Navy Construction bataljonu, in je bil vpoklican meseca julija 1943. Po nekaj mesecih vežbe je bil poslan na japonska bojišča, kjer se je potem nahajal ves čas, dokler ga ni zadel smrtni strel na otoku Okinawa, tam, kjer je že nešteto naših fantov in mož dalo svoje življenje za domovino.
Pokojni Joseph je bil blag mladenič, vedno si ga videl z odkritim pogledom in z dobrodušnim smehljajem na ustih; res, škoda, Joseph, ker si nas zapustil, pa kaj hočemo, tako ti je bilo usojeno.
Pokojni Joseph je bil član našega društva skozi 19 let; 15 let je bil član mladinskega oddelka, zadnja štiri leta pa član odrasljega oddeljka; sedaj je bil star 20 let.
Vsi čani društva sv. Jožefa ste naprošeni, da se ga spomnite v molitvi. Naj mu bo lahka zemlja na oddaljenem pokopališču in naj v miru počiva. Vi pa, starši, bratje in sestre, pa sprejmite na tem mestu moje globoko sožalje nad izgubo vašega nadvse dobrega sina in brata. Res, izguba je velika, pa imejmo zavest, da se zopet enkrat snidemo nad zvezdami.
Joseph Leksan, tajnik.
--o-
Starost avtov Po statistiki iz leta 1944 je bila povprečna starost avtomobila, ki je še v rabi 7.2 leta, v predvojnem času pa je bila 5.2 leta.
-o-
Kupujte vojne bonde|_
t? LiQ 3 Y;
GflQ0G3Wi
DRUSTYENA NAZNANILA
DRUŠTVO SV, ŠTEFANA ŠT. 1, CHICAGO, ILL.
Članom in članicam našega društva, ki se niso udeležili zad-ne seje, bo lahko žal. Po seji smo namreč imeli "Double feature." Brat tajnik John Prah nam je kazal zelo zanimive slike, ki so bile najlepše izmed vseh, kar nam jih je on do sedaj še pokazal. Plačal jih je , on sam, torej brez stroškov od • strani društva. Brat John Ko-. chevar nam je pa preskrbel > sodček Monarch piva. Predsednik Frank Banich se obema najlepše zahvaljuje.
Kot posebna nagrada za u-deležence v znesku $2.00 je bila naklonjena bratu Antonu Bahorju, ki je bil sicer nekaj časa navzoč na seji, toda je odšel pred zaključkom. Nagrada za prihodnjo sejo bo torej $3.00. Torej bratje in sestre, da ne boste zopet razočarani,
udeležujte se redno društvenih sej in ostanite na seji do Konca, kajti seje nikdar ne trajajo več kot eno uro, včasih samo nekako 30 minut.
Sedaj pa moram poročati žalostno novico, da je naše društvo do danes, ko to pišem, izgubilo dva člana v tej vojni. Prvi je bil brat Frances Wae-ver, ki je naj prvo bil poročan pogrešanim, toda pozneje pro-1 glašen mrtvim. Drugi je pa brat James. A. Zivalich, ki je bil ranjen v Nemčiji in umrl 30. aprila. Počivajta v miru, sorodnikom pa naše sožalje. O prvem je bilo že v zadnjem Gla-;silh poročano.
Posebno naznanilo
Članom in članicam društva sv. Štefana št. 1. V spomin gori imenovanih članov kakor tudi morebiti med tem časom padlih članov - vojakov našega društva, kot tudi za vse žive in mrtve člane in članice v armadi Združenih držav, bo peta sv. maša v cerkvi sv. Štefana v nedeljo 17. junija ob pol-dvanajstih dopoldne. Člani in članice našega društva se zberemo v dvorani pod cerkvijo ob 11. uri, potem pa skupno odkorakamo v cerkev ob 11:15. Pozivate se vsi, da se udeležite in da ste točni. Upamo, da bo udeležba polnoštevilna.
Bratski pozdrav, John Gottlieb, zapisnikar.
DRUŠTVO MARIJE POMAGAJ ŠT. 194, EVELETH, MINN.
Naznanjam članicam našega društva sklep zadnje (majske) seje, da nameravamo prirediti letos v septembru zabavo v korist društvene blagajne. V ta namen je bilo določeno, da naj vsaka članica prispeva 10c za nakup potrebnih stvari za to prireditev. Zato prosim vse one naše članice, ki tega "dajma" še niste plačale, da to izvršite ko boste plačale svoj asesment; saj to ni velika svota, torej jo lahko vsaka zmore.
Našo blagajno moramo imeti vedno v dobrem stanju za razne izredne prilike, na primer ko pride na društvo kakšna prošnja; tako je tudi večkrat treba založiti asesment za članice; prav hudo je za tajnico če ni denarja na razpolago.
Zopet vas prosim, da bodite v plačevanju asesmenta točne, kajti isti mora biti pravočasno v glavnem uradu Jednote; ne
delajte mi z zavlačevanjem istega skrbi; na tak način bo šlo potem vse v lepem redu. S pozdravom,
Gabrieia Masel, tajnica. -o-
DOPISI
DRUŠTVO MARIJE POMAGAJ, ŠT. 78, CHICAGO, ILL.
S tem naznanjam članstvu našega društva, da se bo naša prihodnja redna mesečna seja vršila v četrtek dne 21. junija ob osmih zvečer v cerkveni dvo rani. Pridite gotovo vse, kajti dvorana je dovolj prostorna, da bi se v njej lahko vse zbrale.
Zadnja seja je bila precej dobro obiskana, ampak odbor-nice bi rade videle še večjo udeležbo, saj veste, več glav, več idej, in tako se lahko več naredi za dobrobit Jednote in društva.
Hvala sledečim clanicam, ki so tako pridno prodajale knji žice, da je bilo mogoče nesti lepo denarno darilo oo. franči škanom v Lemont. Te sestre so sledeče: K. Pichman, J. Mladic, M. Markovich, M. Tomazin, A. Štefane in S. Petrovič. Hvala tudi članici za lepo nagrado, katero je dobila Mrs. Mladic.
Članice, ki ste zaostale z a-sesmentom, ste prošene, da to poravnate na seji in to brez posebnih opominov.
Kampanja za nove člane je sedaj v teku; pojdite odborni-cam na roke in jim pomagajte pridobiti kaj novih članov, s tem pomagate sebi in tudi svojemu društvu.
Ne pozabite seje, 21. junija. Pozdrav!
P. Kobal, tajnica.
Bodite ponooni, da imate tako nliko itevilo Jednotinih •obratov m soaester.
ZVEZIN DAN V LEMON-TU, 22. JULIJA
Tem potom se naznanja vsem članicam S. Ž. Z. in njih družinam, prijateljem in znancem, da se bo letos vršil Zvezin, dan dne 22. julija ali na četrto nedeljo isti mesec v Lemontu, 111.
Cerkveni obredi na Zvezin dan bodo prav tako lepi kot pretekla leta. Procesija se bo pričela ob pol enajstih izpred semenišča do votline Matere božje, kjer se bo darovala sv. maša ob enajstih. Po sv. maši bo pridiga in blagoslov.
Takoj po sv. maši bo vežba-nje vseh navzočih krožkov, nato sledi prigrizek za vse romarje. Ob dveh se prične mičen program, pri katerem bodo sodelovale mladinske in odrasle članice podružnic 2, 16 in 20, nakar bo sledila prosta zabava.
Romanje k Mariji na Ameriških Brezjah zbudi vsako leto med našimi članicami in prijatelji mnogo zanimanja. Vsi cerkveni obredi so tako veličastni, da nam pokličejo v spomin vsa tista srečna leta, ki smo jih preživeli v stari domovini ob takem romanju na Brezje. Tudi tukaj, kdor je le enkrat pohitel na naš Zvezin dan na romanje, se je istega udeležil še naslednje leto. Tu se srečavajo znanci leto za letom, ki se morda niso videli še izza mladih let. Tu se tudi snidejo prijatelji, kateri se celo leto ne vidijo, čeprav žive v enem in istem mestu. To je res kraj veselega snidenja v molitvi in petju.
Torej že danes vabim vse či-tatelje, prijatelje in znance, da se odločite, da letos za gotovo obiščete dne 22. julija naš Zvezin dan.
Ce je kje v Ameriki kaka naselbina, ki bi želela imeti podružnico Slovenske ženske zveze in se pridružiti tej veliki ženski organizaciji, kjer smo kakor sestre, pomagamo druga drugi, ljubimo druga drugo, zato naj mi takoj piše za pojasnila. Nobene slovenske naselbine bi ne smelo biti brez podružnice Slovenske ženske zveze.
Za vse nadaljne informacije se obrnite na podpisano. Mrs. Josephine Erjavec, gl. tajnica SŽZ, ., 527 N. Chicago St., Joliet, 111.
-o-
rodnih problemov s katerimi se žogajo . velesile potom svojih diplomatov. Največji glavobol za te diplomate bo nedvomno začrtanje novih državnih mej bodoče Evrope in Azije. Tu se križajo gospodarski interesi mednarodnih kartelov, ki še vedno vladajo pretežni del sveta. \Pred njimi stoji pereče vprašanje narodnih manjšin, ki je v preteklosti igralo va^no vlogo v mednarodnih sporih.
Za nas Slovence pride v po-štev Primorsko in Koroško o-zemlje, ki spada z narodnost nega in gospodarskega stališča k novi federativni Jugoslaviji. Proti koncu vojne z Nemčijo je to ozemlje zasedla jugoslovanska armada. Pa je prišla mnogo močnejša angleška armada in pričela roži jati s sabljo. Da se Jugoslovani izognejo konfliktu, so se začasno u-maknili s Koroške, dočim imajo na Primorskem še vedno civilno administracijo v svojih rokah. Sporna točka je; važno in moderno pristanišče Trst katerega usoda je zavita v diplomatsko tajnost. Propagandni aparat je v tej zadevi vse preje kot naklonjen Jugoslaviji. Oči-vidno se gotovi interesi bojijo močne Jugoslavije. Tej propagandi je nasedlo tudi ameriško časopisje in radio-komentator-ji.
V svrho boljših informaciji tržaškega vprašanja ameriškemu časopisju in javnosti sploh,
so sklenili elevelandski Jugoslovani sklicati velik javen ljudski shod, v nedeljo dne 17. junija ob 3. popoldne v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Ta shod se bo vršil pod imenom "Združeni odbor elevelandskih Jugoslovanov." V odboru so zastopani: Slovenci, Hrvatje, Srbi in Macedonci brez razlike strank in vere. Sodelovali bodo tudi ostali Slovani potom "Ameriškega slovanskega kongresa."
Na sporedu bodo prominent-ni jugoslovanski in ameriški govorniki. Glavni govornik pa bo neki član jugoslovanske delegacije iz San Francisca. V program bodo vključene tudi glasbene oin muzikalične točke vseh štirih narodnosti. V zvezi s tem bomo na tem shodu pro-avlili udi tad nzmage nad nemškim in italijanskim fašizmom.
Odbor apelira na vso slovensko javnost v Clevelandu iij o-kolici, da rezervira nedeljo dne 17. junija izključno za ta shod in s tem pokaže solidarnost za pravične zahteve našega Pri-morja in Korotana. Cim več nas bo, tem več j i vtis bomo napravili na navzoče poročevalce in ostale Američane. Poleg tega bo pa ta skupna sijajna manifestacija tudi v veliko moralno oporo hrabri jugoslovanski vojski in novi,- prerojeni in demokratični Jugoslaviji.
Za publicijski odbor,
Frank Česen.
O DOBRODELNI PRIREDITVI SKUPNIH SLOVENSKIH DRUŠTEV V CHICAGU, ILL.
SHOD V PRID PRIMOR- Krapenc SKE IN PROSLAVA ZMAGE
Chicaog, lil— Prireditev, ki so jo imela skupna slovenska društva v nedeljo 29. aprila, je tako v moralnem kakor finančnem oziru prav dobro izpadla. Cisti preostanek je bil čez dva tisoč dolarjev, kar je lep dokaz, da kjer je dobra volja, je vedno lep uspeh. " Da je bil tako dober uspeh, gre v prvi vrsti priznanje podružnicam SANS in podružnici JPO, in vsem slovenskim društvom, katera so sodelovala. Prav iskrena hvala Mr. Antonu Končanu, predsedniku Badger Tool & Mfg. Co., za lep dar $500.00, in tajniku Louis Zorkotu, ki se je zelo trudil. Dalje Helen Ku-šar, Katy Triler, Joseph Kristan, sestram Mrs. Cerkowny in Mrs. Simon, katere so podarile lep namizni prt, bratu Etbinu Kristanu za lepe in vzpodbudne besede. Mr. in Mrs. Tomazin, kjer imamo večino naših sej in dobimo dvorano brezplačno. Enako gre tudi priznanje in zahvala vsem ostalim odbornikom in zastopnikom, ki so tako pridno sodelovali pri tej prireditvi. Uspeh je bil dober, toda veliko več bi se še lahko naredilo, ako bi bilo sodelovanje res stoprocentno. A žal, da imamo še organizacije, društva in posameznike, kateri še vedno čakajo in imajo denar za vse drugo, le košček kruha nočejo kupiti svojim lačnim bratom. Še vedno imamo tukaj veliko ljudi, kateri nesramno kupčujejo za življenje in k ni naroda, ki tam strada in umira.
Prihodnja seja vseh zastopnikov se bo vršila v ponedeljek 25. junija v Tomazinovi dvorani na 1902 W. Cermak Rd. Pričetek seje bo točno ob osmih zvečer. Udeležite še ve-prav gotovo, ker imamo še veliko zelo važnega dela pred nami.
Darovi
Po -500.00: Badger Tool & Mfg. Co.
Po $25.00: Društvo-Slavija, št. 1 SNPJ. Po $15.00: Anton in Anna
Louis Steblay, A.
Po $10.00: Louis Zorko, J. Jereb, F. Prebit, J. Marold, Mr. Cleveland, O. — Zmaga za- in Mrs. Klančnik, F. Zvokel in veznikov nad Nemčijo in Itali- družina, Andrew Spolar, Fr.
jo je pustila za seboj mnogo nerešenih in zamotanih medna-
in Minka Alesh, J. Darovich. Po $9.00: Helen Vicich.
Po -6.00 Grum.
Po $5.00: A. Garden, J. Erjavec, F. Raznoznik, A. Ber-nich, M. Kosel, T. Urbane, C. Pichman, F. Udovich, R. Sedlar, R. Skrinar, A. Baslovich, H. Jereb, F. Ovijach, L. Pra-protnik, Brezoviec, M. Kerzan, Mr. Sochrman, J. Knapic, A. Brankovich, T. Kerkovc, V. Leveč, M. Kuhel, F. Zajec, J. Tha-lar, Mr. Dosh, A. Krosel, T. Tamask, Mrs. Blazun, M. Le-dej, M. Spolar, M. Novak, F. Demšar, F. Bucik, J. Kranjc, F. Zupancich, K. Hrvatin, F. Carr, L. Kuhel, A. Jordan, A. Miško, Mr. in Mrs. Skavich, J. Decman, J. Klančnik, J. Poto-kar, K. Triler, Neimenovana.
Po $4.00: F. Bencina, društvo Nada št. 102, SNPJ, $3.60 in potice.
Po $3.00: A. Asich, F. Oma-hen, L. Kosel, S. Vrhovnik, F. Mrgole, M. Benedikt.
Po $2.00: J. Dremelj, J. Mi-helich, L. Verbek, Kristan, T. Mosetich, W. Mersol, K. Du-bey, J. Gregorich, J. Kochevar, M. Milosich, L. Raben, J. Pre-zen, P. Bergar, J. Jurecich, F. Fisar, J. Jasbec, A. Perne, A. Bezlaj, A. Renar, F.'Prosen, L. Vessel, F. Ceglar, A. Slabe, M. Aucin, Mr. Podbevsek, H. Rode, J. Fabian, C. Pogorelec, M. Ra-cic, F. Robass, F. Stark, J. A-lich, J. Krek, S. Mozina.
Po $1.00: A. Stern, F. Ker-zich, J. Marinich Jr., A. Udovich, J. Kerzich, J. Stajer, A-Jordan, A. Narobe, A. Furar, J. Pucel, A. Svigel, A. Movrin, S. Veselevsky, M. Skerjanc, M. Pogačnik, J. Ribich, A. Volk M. Arnesh, J. Murnik, M. Pa-vec, P. Ruppe, J. Omerza, P. Cemazar, A. U. Cicero, M. O-koren, J. Globokar, M. Movrin, J. Ovnik, L. Gradisar, F. Pec-nik, V. Jurman, T. Svegel, T. Gardan, J. Koporch, F. Stark, M. Krošelj, M. Cukale, H. Volk J. Hushar, F. Zlokar, F. Bohar, M. Mardach.
F. Mauc, C. Marcel, P. Kovacic, J. Squok, A. Zokelj, F. Sobar, L. Marcel, L. Katz, A. Smagaj, A. Luzar, A. Makovic, M. Andress, M. Pokoren, E. Lotrich, A. Andres, T. Luka-nich, F. Gradisek, M. Grum, A. Pogorelec, M. Vilson, A. Fab-
shar, F. Volk, T. Miketich M. Hajndrihar, F. Roblak, R. Pav. car, M. Church, J. Vramcar, M. Smit, M. Sutovich, J. Bilish, M. Kerzich, S. Hessupen, J. Laki^er, N. Kobal.
Po 75c: M. Mihelnik.
Po 50c: F. Habian, M. Pri-stavec, M. Peternel.
Po 25c: J. Podbevsek, M. Krosel, K. Vrbich, M. Persa, M. Porenich, Hvalica, M. Spajs.
V kuvertah brez imen je bilo $13.75. Skupaj vseh darov $1,076.35, skupni dohodki prireditve $3,083.36. Izdatki $792-35, čisti preostanek $2,291.01.
Knjige tajnika in blagajnika pregledali in jih našli v soglasju s predloženimi računi: Anton Krapenc, Frank Volk, Frank Smit.
Vsem darovalcem, igralcem, pevcem, delavcem in vsem, ki so na kateri koli način pripomogli do uspeha te prireditve, se v imenu lačnih ljudi v sta rem kraju prav prisrčno zahvaljujem, v imenu teh ljudi vas pa "tudi prosim, da še naprej pomagate, ker ljudje v Jugoslaviji bodo še dolgo let občutili vojne grozote in trpeli pomanjkanje. Skupna slovenska društva v Chicagu se tega dobro zavedajo, zato je bilo na zadnji seji sklenjeno, da priredimo na jesen zopet prireditev, katere čisti dobiček bo šel v pomoč SANSu, enkrat prihodnjo pomlad bo pa zopet velika prireditev za pomoč ljudem v starem kraju. Med prireditvami pa ne pozabite, da vse podružnice SANSa, pomožne akcije in posamezni odbori vedno pobirajo darove in obleko, katero ste pripravljeni darovati. Ne pustimo, da se daj, ko so ljudje dobili svobodo, da bodo morali umreti od gladu!
Za skupna društva: Anton Krapenc, predsednik. -o-
njenih bratov, zakaj ako v tem kritičnem trenutku ne spregovorimo odločne besede za pravice naših bratov in zaveznikov, tedaj bodo oni, ki gledajo po jugoslovanski zemlji in po lepem tržaškem pristanu, imeli še več poguma, da trosijo v svet 'laži, da Jugoslovani grabijo "italijansko" zemljo. . . .
Na shodu bodo različni govorniki, med temi naš poznani pisatelj Adamič ter polkovnik Zore, ki je prišel iz Slovenije ter je namestnik jugoslovanskega poslanika v Washingtonu. Povabljeni so tudi nekateri odlični ameriški go-, vorniki. Pevska skupina L. Go-ranina, katere članica je tudi naša Ana Kepic ter Olga Tur-kovič, bo podala nekaj krasnih pevskih točk.
Ne pozabite priti v Manhattan Center 17. junija!
Slovenski odsek pripravljalnega odbora.
--o-
VELIK SHOD V PROSLAVO ZMAGE V NEW YORKU
Združena jugoslovanska društva v New Yorku prirejajo velik shod v Manhattan Centru, v New Yorku, dne 17. junija 1945P Shod se bo pričel ob štirih popoldne in pričakuje se da bo obilno obiskan, kajti s tem shodom bomo newyorški Jugoslovani proslavili zmago v Evropi, osvobojen je naših bra tov in sester v Jugoslaviji ter povratek naših lastnih ameri ških fantov in mož z evropskih bojišč. . .
Danes pa je pred zavezniš kim svetom tudi važno vprašanje Trsta in Istre ter slovenskega Primorja, ki je bilo osvobojeno po borcih iz teh krajev samih, a angleška in ameriška vojska, ki je prišla v Julijsko Krajino iz Italije že po osvoboditvi teh krajev, sedaj, za hteva, da se domači jugoslovanski borci umaknejo s svoje lastne zemlje in prepuste okupacijo njim. . . Tako zahteva tudi naš državni oddelek. . tako zahteva angleška vlada, tako zahtevajo interesi,, ki jim ni mar, kaj vse je pretrpel v zadnji vojni prodani jugoslovanski narod, katerega je trpinčil in žulil italijanski imperialistični in fašistični jarem celo četrtstoletje . . . Ne, tem interesom ni mar, če tretjina slovenskega naroda, ki je bil odtrgan od narodovega telesa v zadnji vojni v Primorju in v Korotanu, izgine. . . ni jim mar usoda hrvaškega življa v Istri in v hrvaškem Primorju. . . . njih briga zgolj to, da dosežejo svoje cilje tako ali tako. . .
Ali mi smo v-tej vojni delali in doprinašali k vojnemu naporu zato, da bi se po tej zaključeni moriji izvajalo principe Atlantske izjave, ki jamči malim narodom in manjšinam tu-!
APEL (NA PUERLČANE
Pueblo, Colo. — Na seji JPO št. 20 in SANSa je bilo dne 27. maja sklenjeno, da se izvoli posebne odbore in da ti odbori gredo po tukajšnji naselbini od hiše do hiše in nabirajo darove v denarju, da se pomaga slo. venskemu narodu v domovini. Ti odbori so bili izvoljeni in razdeljeni po raznih distriktih ali okrajih kot tudi po farmah. Določeno je bilo tudi, da se vsa slovenska društva pridružijo tej važni kampanji in darujejo kar največ mogoče v ta namen. Res'je hudo prositi, ker naš slovenski narod ni bil vajen prosjačiti, ali ker ga je neusmiljeni sovražnik pripravil do te nesreče, ni drugega izhoda.
Pred par dnevi sem govoril, s tukajšnjim rojakom Frank Kraševcem, ki se je pravkar vrnil iz San Francisca, Cal., kamor je šel obiskat svojega nečaka Stanley Kraševca, ki se nahaja kot delegat Jugoslavije na konferenci Združenih narodov. Ce mogoče, se bo Stane Krašovec oglasil nazaj grede v domovino tu pri nas v Pueblo. Tukajšnji Slovenci ga prav vljudno vabimo, da bi se oglasil in nam kaj zanimivega povedal kako naš narod obstoji. Torej Vas željno pričakujemo. On je povedal, v kakšnem položaju je tam naš narod; pri nekaterih družinah imajo samo| en par čevljev, pri nekaterih pa še enega ne. Torej, dragi rojaki, kot je radvidno, so Slovenci res v veliki potrebi, zato darujmo kar največ mogoče v ta namen.
Joe Krall, tajnik.
po zahvalimo vsem za lepo in složno sodelovanje.
Obenem pozdravljam vse prijatelje v Barbertonu in okolici. John Zdravje, Rt 3, Box 954 -Fontana, California.
ZAHVALA Willard, Wis. — Naj prvo se zahvaljujem ljubemu Bog in Mariji Pomagaj za zopet dobljeno zdravje po težko prestani operaciji. Tako tudi lepa hvala KS K Jednoti in našemu društvo št. 174 za hitro izplačano podporo.
Nadalje se lepo zahvalim vsem onim, ki so me obiskali v bolnišnici in mi prinesli ali poslali dobrega sadja ter lepih rož; ti so: č. g. župnik Rev. R. Stražišar, Rosaline in Albina Janezich iz Waukegana, 111., Mr. in Mrs. Hinchman iz Philadelphia, Pa., Mr. Albin Kaltin-ger, Mr. in Mrs. Gosar, Mrs. Artach in sin, Mrs. Rakovec in sin, Mrs. Bukovec in sin, Mrs. Janezich in sin, Mrs. Hribar in Mrs. Volk.
Tako tudi lepa hvala vsem tistim, ki so me obiskali na domu in mi prinesli okusno sadje. Hvala tudi mojim otrokom iz Waukegana, 111., ker so me peljali k zdravniku in mojemu sinu ter njegovi ženi za večkratni obisk v bolnišnici. Dalje hvala vsem za poslane mi karte in pisma v bolnišnico.	,
Drage moje sosede in društ-/ venice! Nikdar Vas ne pozabim kar ste mi dobrega storile v moji bolezni; ljubi Bog naj Vam vsem povrne, ker jaz Vam ne morem. Mr. in Mrs. Matko-vich pa povabim enkrat na večerjo, ker prinešena mi piščeta so že precej velika, tako tudi lepa hvala za ono-dobro pijačo. S pozdravom Vam hvaležna Mrs. John Morgal, R1 Box 63
JUGOSLAV 7th WAR LOAN DRIVE RALLY
Fontana, Calif. — Tukaj smo se združili Slovenci, Hrvatje In Srbi, da smo to prireditev imeli 27. maja. Zadnji mesec so me izvolili za chairmana in smo napravili zabavo s plesom — (ples brez vsake vstopnine).
Na tej prireditvi smo imeli svinjsko in koštrunovo pečenko in krvavih klobas nam ni manjkalo, kakor tudi ne vse vrste pijače. Vsak je bil zadovoljen, da je prišel kupit vojne bonde v Slovenski dom.
Ker so nam jugoslovanska dekleta pomagala prodajati bonde, je bilo sklenjeno, da ka-| tera mladenka bo največ bondov prodala, bo kronana "Fontana Bond kraljica", in ta čast je doletela naše slovensko dekle, Miss Margaret Marinko-vich; nagrada je bila 25 dolarski bond in broška ter uhani.
RAZNE ZANIMIVOSTI
Znana slovenska reka "Biti slovenske krvi, bodi Slovencu ponos!" in "Kdor ponižuje se sam, podlaga je tujčevi peti," je sestavil pesnik Jovan Vesel-Koseski; oba sta bila prvič pri-občena v "Novicah" leta 1845, katere je izdajal dr. Janez Bleiweis. Navedena krasna in še danes vsem nam primerna reka sta torej letos stara ravno 100 let. "
* * •
Znani Karolov most v Pragi na Češkem čez reko Moldavo so gradili 143 let; ime nosi po kralju Karolu. Noben drug most na svetu ni tako umetno zgrajen in okrašen, kot ta, kajti na vsaki strani istega se nahajajo kipi raznih slovanskih svetnikov, sredi istega ob strani se pa nahaja kip s posnetkom Kalvarije. Zanimivo je tudi pri tem dejstvo, da se je pri gradbi tega mostu rabilo za malto ogromno množino ja-
jec.	v
♦ * ♦
Pri bombardiranju P e a nI liarborja so Japonci zadeli neš-ki havajski aeroplan (DC-3), vsled česar je začel goreti, toda eno minuto kasneje je neki strelec.s strojno puško zadel zaklopko ali ventil ognjegas-nega aparata na letalu, ki je
ogenj docela pogasil.
* * *
V Notranji Mongoliji je pri plemenu Taiutov navada, da govorijo moški in ženske vsak svoj jezik, in je pod kaznijo prepovedano ženski nagovoriti moškega v njegovem jeziku. Da se medsebojno razumejo, daje-
Kar je bilo čistega preostan-|j0 moški ženskam ukaze z zna-
ka, bo šel za jugoslovanski re-lifni fond.
Mesto Fontana nam je določilo kvoto za $25,000 in smo pokazali, kaj jugoslovanski na-
men j i rok.
» ♦ •
Na otočku Man v Irskem morju je .bil običaj posebnega obreda prisege. Tako položi sodnik ujetega slanika na mizo
rod lahko napravi ter smo jih di manjšinam pravico ni svo- prodali za $51,603, tako da smo j in ga razpolovil s prisego: — bodo. . .	1 prav dobro naredili.
V smislu teh principov bomo' S pomočjo vseh drugih u-
jan, L. Dolmovic, Mrs. Gradi-; v Manhattan Centru tudi go- radnikov je kampanja prav do-
"Prisegam, da bom ravn&l pravično med obema strankama, kakor renično ta kost deli ribo
sar, R. Bakar, J. Kosak, V. Go- vorili v prid naših dolgo zasuž- bro izpadla, za kar se prav le- na dva dela."
J
Slovenski častnik v taborišču strahot
Nick Triller v Library, Pa. član SNPJ, je v "Prosveti" št. 107 objavil nastopno zanimivo pismo svojega prijatelja, a-meriškega poročnika Arturja Peternela, ki se nahaja v Nemčiji "Dragi Collie!
Včeraj sem prisostvoval najstrašnejšim prizorom, ki si jih more človek predstavljati. Bili so tako strašni, da bi kaj takega ne mogel nikoli verjeti, če jim ne bi bil sam priča. Celo sedaj se še vedno čudim in sprašujem, jeli mogoče kaj tako groznega v današnjem civiliziranem svetu. Obiskal sem nemško koncentracijsko taborišče Dachau, o katerem si naj-brže čital v časopisih. Želim opisati, kar sem videl, da boš vedel, fla kar je pisalo časopisje, je živa resnica in ne propaganda.
Ko sem se bližal mestu Da-chauu, si nisem predstavljal, da bom videl tako strašne grozote. Bil je mrzel spomladanski dan: dež, sneg, sodra, vmes pa so se prikazovali sončni žarki. Sadno drevje je bilo v cvetju, katero je bilo videti tresoče se od mraza. Ko sem prišel na konec mesta, je vodila p<>t spored no z železniškim tirom. Na tiru je stal vlak, in ko sem pogledal v voz, sem videl človeška trupla. Železniški vozovi polni trupel! Žrtve so očitno pomrle od lakote, kajti bile so sama kost in koža. Od-raščenih mož bedra niso bila debelejša kakor moje roke.
Potem smo dospeli do ograjenega prostora, ki je zavzemal več akrov .površine, in stopili smo n'otri. Notri so bili zaprti ujetniki vseh narodov, približno 45 tisoč oseb. Stanovali so v umazanih lesenih barakah, o-koli katerih je bila napeta žica z električnim tokom, da ni mogel nihče pobegniti. Oblečeni so bili v jetniške, črtaste u-niforme. Stražili so jih tudi velikanski psi, kateri so bili trenirani tako, da so takoj napadli ujetnika v črtasti uniformi, ako bi se predrznil pobegniti. Povedali so mi, da je vsak dan pomrlo od 30 do 40 ujetnikov vsled pomanjkanja hrane in ran, ki so jih prizadeli kruti sovražniki. Mrliče so enostav-• no zmetali na kupe, pozneje so jih odpeljali stran. Najbolj strašna stvar pa je bil krema-torij. Nemci so izvajali sistematični program masnega mor-jenja, ki so ga mogli zasnovati le hudičevi možgani.
Ujetnike so pripeljali v kre-matorij, kjer so se morali sleči in nato je prišla na vrsto vroča pršna kopel j. Po kopel ji so jih porinili v posebno stani-
so bili sestradani in oslabljeni, da bi se mogli upreti krvnikom. V krematoriju so bila vsa trupla moškega spola, v vlaku pa sta bili samo dve ženski. Sodeč po truplih teh žensk, se jim ni nič bolje godilo kot moškim. Žrtve so bile najbrže po večini Judje, kajti blizu železniškega tira je našel moj saržent judovsko biblijo.
V bližini krematorija so bila vešala, na katerih so bili obešeni nekateri ujetniki, za ve-šaii pa je bila močna cementi-rana stena, ob kateri so bili mnogi ustreljeni.
To taborišče je vršilo svoje krvavo delo zadnjih dvanajst let. Vse gnusno delo so morali vršiti jetniki sami. Nekega francoskega ujetnika sem vprašal, kako so mogli vzdržati in izvrševati to strašno delo, on pa je odgovoril, da je sestradan človek pripravljen izvršiti vse, samo da dobi hrane. Po vsem prostoru je neznosno smrdelo, tako smrdelo, da bi se mi nekajkrat skoraj želodec obrnil. Večkrat poprej sem bil priča smrti, toda v tem taborišču je bila smrt drugačna. Ni bila samo smrt, temveč u-mor, pobijanje ljudi na debelo. Sedaj se dobro zavedam, da vse trpljenje in druge neugodnosti, skozi katere sem moral iti v tej vojni, ne bodo xaman, akojbomo uničili in iz-ločili nacizem iz človeške družbe.	, .
Eden izmed naših vojakov je bil pred časom zaprt v tem taborišču. Danes je obiskal taborišče in našel svoj rekord. Našel je tudi svojega bratranca, ki je star 27* let, zgleda pa kakor 60 let. Mož ni spoznal svojega bratranca, kajti ne more se nobene stvari spomniti.
Pozneje smo se ustavili v nekem mestecu, ki je oddaljeno več milj od taborišča strahot. Imel sem priliko pogovarjati se z nemškimi civilisti, med njimi tudi z dekletom, ki je bila stara približno 20 let. Govorila je izborno angleščino. Povedala mi je, da ji je bilo znano, kje se ie nahajalo ujetniško taborišče, vedela pa ni, kaj se je dogajalo v njem. Rekla je, da je zelo vesela, ker smo prišli in s tem zadali konec nacizmu. Res, čudno, da vsi Nemci sedaj trdijo, da niso bili nacisti, temveč so bili prisiljeni u-bogati naciste in jim služiti.
Opazil sem, da je dotično dekle nosilo prstan, zato sem jo vprašal, kje je njen mož. Odgovorila mi je, da ni omožena, a bi rada dobila moža. Nato sem jo vprašal, s kom bi se rada omožila, nakar je dejala: "S kakšnim ameriškim vojakom, da M me odpeljal v Ameriko." Odgovoril sem ji, da bi se ameriški vojak ne hotel niti
co, kjer so jih zadušili. Trup-1 pogovarjati z njo v družbi, kaj
la so pozneje sežgali, pepel pa spravili v posebne lonce in jih
šele, da bi jor-oženil. Nikakor ni mogla razumeti, zakaj ne,
Slovenci med nemškimi ujetniki v Ameriki
Večkrat je bilo že poročano, da se med nemškimi vojnimi ujetniki v Ameriki nahajajo tudi slovenski fantje iz Štajerske in Gorenjske, katere so Nemci — po priklopitvi teh dveh delov slovenske zemlje v tretji rajh — mobilizirali v nemško vojsko. Položaj teh u-jetnikov se razlikuje od položaja Slovencev med italijanskimi ujetniki v tem, da so ti "nemški" ujetniki uradno še vedno jugoslovanski državljani, kajti zavezniški svet ne priznava Hitlerjevega "Anschlus-sa."
Naš urad je pred par dnevi prejel anonimno pismo iz nekega takega taborišča v Ameriki in tukaj ga v celoti priobčamo.
POW Camp.......
28. maja 1945. Spoštovani gospod tajnik!
Z velikimi zanimanjem in zadovoljstvom zasleduje 27 slovenskih vojnih ujetnikov v tu-kajšnem POW Campu, ki so po priključitvi Spodnje Štajerske in Gorenjske k "tisočletnem Reichu" leta 1941 bili prisiljeni v nemško vojsko in se potem pri prvi priliki brez boja predali zaveznikom, Vaše in SANS-ovo požrtvovalno delo za slovenski narod, ki so ga hitlerjan-ske tolpe hotele spraviti s površine zemlje.
Medtem ko so Nemci po zlomu Jugoslavije aprila 1941 začeli z Nemcem priznano "preciznostjo" streljati naše slovensko izobraženstvo; začeli z isto "preciznostjo" preseljevati na tisočo družin samo zaradi tega, ker je bilo pri nas toliko in toliko Slovencev preveč za njihov "Lebensraum" (življen-ski prostor), in ko so pričeli z okrutnim zatiranjem . slovenskega jezika, so po neuspehih na ruskem bojišču pričeli leta 1942 iz skrbi za "Kanonenfut-ter" s silo in terorjem vtikati nas 17-20 letne slovenske fante v toliko osovraženo nemško vojaško suknjo.
Dočim je Ljubljana z Dolenjsko pod Italijani bila vsaj za spoznanje na boljšem, so mariborski, ptujski in celjski okraji bili izročeni na milots in nemilost zloglasni nemški organizaciji poklicnih morilcev, znami vsemu svetu pod imenom "Gestapo." Brez najmanjšega olepšanja so nam namignili, da bodo naše družine, v slučaju da se mi ne pokorimo, takoj z na-slednim transportom deportirane na Poljsko, odkoder so potem navadno prihajala kratka poročila, kot na primer: "Herr
..... ist infolge einer plotzli-
chen Erkrankung hier gestor-ben. Falls Sie die Asche des verstorbenem wunschen wen-den Sie sicn an-!" (Gospod ...... je zaradi nenadne
baje prodajali sorodnikom žr- češ, da ona ni odgovorna za de. tev.	i an j a, ki so jih izvršili nacisti.
Naše čete so očividno zavzele to taborišče, ko so bili krvniki
Da, ljudje, kot zgoraj omenjeno dekle, so prav tako krivi
prav na delu. V eni izmed sta- kot nacisti, ker sO dopustili, da nic so našli sto in sto golih tru-j so Hitler in njegovi gangster-pel. Nametana so bila drugo vrh drugega kakor oskubljene
kokoši, ki jih mesar razstavi v izložbenem oknu. Ta trupla so bila najbrže malo prej pre-nešena iz plinske stanice in so bila pripravljena, da jih sežge-jo v krematoriju. V nekem drugem prostoru pa je bilo na kup zmetanih vse križem več sto trupel. Ta trupla so bila najbrže žrtve, ki so pomrle v taborišču, in so sedaj imela priti na vrsto, da jih krvniki eežgo.	,
Neki ujetnik mi je povedal, da so trupla, ki sem jih videl na tiru v vlaku, trupla ujetnikov, ki so jih peljali iz nekega drugega taborišča, ko pa so krvniki zvedeli, da se bližajo naše čete. so ustavili vlak in pobili vse tiste ujetnike, ki so bili še živi, nato pa pobegnili. Po-
ji zasužnjili nemški narod.
To pismo sem napisal z namenom, da boste doma spoznali, kakšne strahote so počenjali nacisti. Ljudje, ki so krivi teh groznih zločinov in strahot, niso ljudje, ampak hujše kot zverine. Stresem se ob misli, kaj bi bilo, če bi nacisti zavladali svetu. Hitler je mrtev, Mussolini j a so obesili. Krvava drama se bliža koncu. Vojne bo morda že konec, ko boš prejel to pismo. Upajmo tako. — Pozdravlja te tvoj Art."
Tako je pisal poročnik Pe-ternel.
Cena južnoameriške opice z zaokroženim repom je $125.00, tudi mehiška opica, ki ima pajku podobno glavo, velja toliko. Navedene živali se kaj rade
gled na trupla je razodeval, privadijo ljudi, vsled česar jih da je bilo nekaj še živih, toda I drže v svojih hišah.
bolezni tukaj umrl. Ce želite dobiti pokojnikov pepel, se obrnite na .......)
Kljub vsem poiskusom nadutih in osornih pruskih oficirjev, ki so nas sprva zlepa nato zgr-da skušali pridobiti za njihov opevani "tisočletni Reich," nam niso mogli nikoli iztrgati naše narodne zavednosti iz naših src. Vsakdo izmed nas je kljub mladosti in neizkušenosti dobro vedel, kdo so naciji in kaj je naša dolžnost.
Čim smo bili poslani na italijanska bojišča leta 1943 (na rusko fronto nas radi slabih skušenj niso upali več dati), smo so pri prvi dani priliki prebili do zavezniških bojnih linij. Takoj smo povedali kdo smo in kako smo prišli pod nemško knuto.
Zavezniški oficirji na italijanskem bojišču so nas in naše poljske tovariše, ki jih je tepla ista usoda, znali ceniti, ker smo po naših najboljših močeh pomagali marsikateri ameriški in angleški materi ohraniti življenje njihovih sinov. Bilo nam je tudi takoj obljubljeno, da nam bo omogočeno
priti v stik Zf drugimi Jugoslovani in nadaljevati boj proti kletemu sovragu. Toda čim smo prišli dalje od fronte proti zaledju, so nas iz nam neznanega in nerazumljivega vzroka zopet vtaknili v ujetniška taborišča — skupaj z istimi Nemci, ki so nas že preje gnjavili in psovali z že staro psovko: "Windische Hunde" (Slovenski psi).
Kljub našim protestom so nas skupaj z Nemci odpeljali v Združene države, češ, da bo naša zadeva v kratkem rešena. Tako čakamo nato že od jeseni 1943! Da nas Nemci v teh taboriščih zaradi njihove slabe vesti iz dna duše sovražijo in da je radi tega že bilo nekaj smrtnih slučajev, si lahko vsakdo sam misli!
Res je, da so medtem že pri-čtli ločiti Poljake in Cehe od Nacijev, toda le za nas Jugoslovane se očividno nihče ne pobriga. Naš položaj" je tem težji, ker st z nami dosti strožje postopa kot pa z italijanskimi ujetniki, med katerimi so naši Primorski Slovenci. Nam so prepovedane vse poštne zveze z zunanjim svetom. Pisati moremo le najožjim sorodnikom, ki jih pa večina izmed nas nima!
Razumljivo je, da ameriška vlada smatra Primorske Slovence za "podanike Italije" in ua bo njihovo vprašanje razrešeno šele tedaj, ko bo rešeno vprašanje jugoslovansko-itali-janske meje. Toda od mojih 27 sotrpinov smo vsi iz mariborskega, ptujskega in celjskega okraja, torej iz krajev, ki so bili od leta 1918 naprej uradno priznani kot sestavni del Jugoslavije, priznani tudi od ameriške vlade!
Kolikor nam je znano, dose-daj zapadne velesile niso in najbrže tudi ne bodo tako kmalu priznale novih mej, kakor sta si jih izmislila in začrtala pro-slula morilca Hitler in Mussolini!? .
Ali nam torej Vi morete dati odgovor na ta za nas vitalna vprašanja? Ali nam more SANS v tej zadevi pomagati? Že eno leto naletijo naše prošnje za vstop v jugoslovansko armado na gftiha ušesa. Ali se Vam ne zdi, da mi sedaj že leto dni zapravljamo našo mladost in naše živce za bodečo žico med 100% naciji v USA, medtem ko bi gotovo lahko veliko pripomogli k rekonstrukciji naše trpeče domovine Jugoslavije?
V upanju na skorajšen odgovor se Vam že v naprej zahvaljujejo za Vašo prijaznost Vaši hvaležni Slov enci-u jetniki
P.S.: Prosimo, ne pišite direktno na naš naslov, ker bi to imelo za nas zopet neprijetnosti! Ali nam morete potrditi prejem teh vrstic s kratko notico v tukajšnjih časopisih kot: Prosveta, Amerikanski Slovenec, Enakopravnost, Glas Naroda itd.?
* * *
Slovenski fantje niso edini, ki so jih Nemci prisiljeno spravili v vojaško suknjo. Tako se je zgodilo z Poljaki, Rusi, Cehi, Danci, Holandci, Belgijci, Francozi, Avstrijci in drugimi podjarmljenimi narodi. Ločiti vse take "Nemce" od nacijev— in kdo hoče danes biti nadij ?— je težavni problem, s katerim se imajo baviti zavezniki. Mi smo že opozorili vojaške oblasti o čudni situaciji teh Slovencev in opozorili jih bomo ponovno. Vsekakor pa je dolžnost jugoslovanskega poslaništva v Washingtonu, da se požene za hitro rešitev tega mučnega položaja slovenskih ujetnikov. SANS -o-
PESEM UBOGEGA SLOVENCA
Vse razdalje od otoka Kuba so usmerjene od državnega poslopja (kapitola) v Havani, o-ziroma od točke, kjer je na tleh dvorane tega poslopja vdelan velik demant.
Doli navedeno skromno pesem nam je doposlal naš brat Cpl. Jerry Koprivšek, nahajajoč se nekje v okupirani Nemčiji, s sledečo opombo: — "Te kitice je zložil eden izmed naših slovenskih izgnancev, ki so se nahajali v Nemčiji še pod nacijsko vlado. Pesem pove njih misli, občutke, trpljenje in dobro katoliško vero."
Preljubi mi tovariši, dragi bratje, ljubi stariši! Slišite moj mili glas, ki je važen za vse vas.
Drage moje tovaršice, imele ste rudeče lice; zdaj bledi pa vaš obraz, bleda, slaba sem tudi jaz.
Kdo je tega kriv, preljubi H. T. da smo mi na taki zgubi? Morali smo se seliti, dom slovenski zapustiti.
Smo po svetu razkropljeni, in po "lagrih" naseljeni; tu nam pešajo moči, naš obraz že vsem bledi.
Tam je moja zibel tekla, ljuba mama kruh mi pekla; zdaj mi ga ne peče več, ko ni ljub'ga doma več.
Tako je zagospodaril tujec, ki mu bič je roka, z bičem tu nas ustrahuje tepe kot otroka.
Ljuba mama milo joče, za sinom in za hčerko stoče, ki so ločeni od nas morda še za večni čas,
Mati tu, za njimi žaluje, noč in dan tu premišljuje, kje otroci nje so zlati, več pri nji ne morejo spati.
Celo noč skrbi jo, muči, celo noč so vzdihi vroči: "Oh, preljubi, dobri Bog, reši nas že teh nadlog!"
Ce bi imeli perutnice, kakršne imajo ptice, vsi zleteli bi nazaj, v mili naš slovenski kraj.
Tam bi šli v prvi zarji k Mariji na sv. Gori, ki v tronu usmiljena sedi, Jezusa v rokah drži.
K Tebi spet želimo priti in srce si odpočiti, v Tvojem varstvu biti le, pa prešlo nam bo gorje.
Torej v duhu se združimo, Mater božjo tu prosimo, da bi prišelf tisti čas, da bi Jezus rešil nas.
Ce se Bog nas ne usmili, v težki naši strašni sili, bomo legli vsi tako, v tujo, mrzlo žemljico.
Kje slovenska si vasica, ti oropana sirotica, tje oropal tuji rod, tu, čez nas ki je gospod?
Časi bodo še drugačni, več ne bom okruha lačni, prišel bode naš pastir in naredil ljubi mir.
Ta Pastir je ljubi Bog, ki bo rešil nas nadlog, združil nas bo zopet skup še na svetu naš je up.
Ce pa Bog drugače sklene, da nas tukaj smrt zadene; blagoslovi nas, Gospod, nam življenja zadnjo pot!
Potem pri miru nas pustili, nič več ne bodo nas selili, ker Bog naredil nam bo kraj,, in nas vzel tja v večni raj.
Našim dragim semkaj priti in na grob naš poklekniti težko, nemogoče bo, vzeti še od nas slovo.
Tiste vroče njih solzice, ki rosi j o na njih lice, nikdar več ne videl bom ker bom gledal božji dom.
Sveta vera nas ohrani, to Te prosimo udani; varuj selitve Ti, Gospod,^ ves slovenski, mili rodi
Zgotovljena je pesem ta, do Jezusa sporočena. % Usliši Jezus prošnjo to: Pripelji k sebi nas v nebo!
JUTRANJA MOLITEV l RUDARJEVEGA OTROKA
O Bog, ki ljubiš nedolžne o-troke, poslušaj in usliši me, kar Te sedaj prosim: .
Moj ata gre vsak dan v črne jamo, kjer nam s trdim delom služi vsakdanji kruh. Vsak dan je v smrtni nevarnosti. Bojimo se, ko odhaja in veseli smo, ko se zopet vrača med nas. Ljubi Jezus in Marija, obvaruj ta ga danes vsake nesreče. — Cuvajta pa tudi mojo mamo. Ohranita nam jo še dolgo zdravo in srečno, saj vesta, kakšne sirotice so otročiči brez matere. — Pa za svoje bratce in sestrice Te prosim, o Bog. Naj žive tako, da bodo Tebi všeč.
Pa še drugo veliko prošnjo imam, o Bog. Mi živimo v tujini. Še bolj kakor naše očetje, so tu v nevarnosti naše duše. Kako me boli in peče, ko slišim, da brezverci okrog mene preklinjajo vero, Boga in Marijo, pa ne morem pomagati, ker sem še prešibek in premajhen. Oni, ki bi lahko pone upajo, ker jih je sram. magali, ki imajo še vero, fta si
Jaz takole mislim in vem: — Sonce in zvezde in te lepe cvetlice, ki jih tako rad nabiram, je moral nekdo ustvariti, ker iz nič je nič. To si storil Ti, ljubi Bog, ki si tu<ii sam prišel na zemljo in nam govoril o veri. Vem, da ne živim samo za-
in ne bom nikomer več!" Nato je divje odvihral.
Govekarjevi smo imeli nato obiteljsko posvetovanje pod vodstvom matere. Sklep je bil storjen: Cankar mora vendar poskusiti, da napravi maturo! Jaz sem torej odšel k profesorju Francu Levcu. Vedel sem, da ceni Cankarjev pripo-vedovalni in pesniški talent, saj mu je bil na realki najboljši dijak v slovenščini, a sam pa sem bil z Levcem v dopisni zvezi kakor avtor novele za Knezovo knjižico.
"Recite mu, naj le pride pred komisijo, moja skrb bo, da maturo naredi, pa če kaj zna ali nič. Takega talenta ne smemo pustiti, da prepade!" Tako nekako mi je odgovoril Leveč na mojo prošnjo.
Slučaj je hotel — čisto- tako kakor v slabem romanu — da je Cankar begal tistega dne popoldne po okolici Kolezije in tam srečal gdč. Heleno P.
"Ali ste napravili maturo?" ga je vprašala.
"Ne! Je sploh nisem šel delat!"
"Sram vas bodi! Ženska sem, pa sem jo napravila; vi ste moški, a se niste upali. . . Bodite vendar pametni, saj jo boste-naredili I"
Ko je prišel Cankar zvečer zopet na Martinovo cesto, sem mu povedal Levčevo sporočilo.
Tedaj se je odločil, da gre pred komisijo. Učil se je potem sko^o vso noč in menda še nekaj dni. '
Neko jutro smo Cankarja spremili na realko moj brat Karel, Hinko Rebolj, takrat že pomožni železniški uradnik, in jaz. Spominjam se, kako smo hodili nekaj ur po realčnem hodniku gor in dol in nervozno čakali, kako se obnese Cankar. Naposled je prišel s krikom: "Maturo im^m — zdaj gremo
.to, da se tu mučim in trpim, na Dunaj!" j ampak da bo mživel tudi po j Radost je v
-----T«	nKoni mAln Vfljt 1 .. 7 * „ - ----* L.'J
ladala tisti dan smrti. To mi pravi moja vest,! v Kržanovi hiši, Cankar pa je katero si skušajo nekateri iz-j neprestano pripovedoval: "He-brisati z zasramovanjem do- j lena me je pognala! Brez nje brega. Ker to dobro vem, bom Li nikoli ne iaiel mature!" skušal vedno živeti kakor vera j t0 Cankarjevo prepričanje uči. ;	i je po Cankarjevi smrti potrdi-
Ljubi Jezus in Marija, po-jla moji ženi tudi gospa Helena magajta mi, da nikdar ne oma- p. z besedami: "Cankar mi je
gam! — "D.'
Ce je Bog tako odločil, dušo tu da mu izročil, bo tolažba moja le: V raju vidimo da se!
Kako je Ivan Cankar gra-' duiral ali maturiral
V št. 3 Ljubljanskega Zvona 1. 1934 je znani pisatelj in bivši intendant deželnega gledišča v Ljubljani Fran Govekar priobčil 2. pismo, katero mu je 1. 1897 pisal pokojni Ivan Cankar. V dotičnem spisu je tudi dodatno po Govekar ju sledeče pojasnjeno, kako je pisatelj I-van Cankar maturiral.
"Cankar je prvič padel pri maturi poleti 1895 v fiziki, a jeseni zopet. Poleti 1896 se je priglasil za maturo še tretjič, ker je bil sklenil, da gre na dunajsko tehniko. Ko pa bi moral na realki stopiti pred izpitno komisijo, ga je obšel strah in pritekel je k nam na Martinovo cesto.
Jaz sem se bil že vrnil z Dunaja na počitnice in dobro se spominjam, kako je privihral v sobo, vrgel svoj klobuk ves togoten na klavir ter kričal: "Ne grem k maturi! Ne dam se mrcvariti po teh tepcih!"
Brat, sestra in jaz smo planili ter m uprigovarjali, a posebno mati je tiščala vanj, ga prosila in rotila, češ, kaj bo brez mature, nikoli nikjer ne najde pošteno plačane službe. Prav trdno ga je prijemala moja mati in očividno so bili njeni argumenti, da mora vsekakor še tretjič poskusiti z maturo, tako močni, da jim Cankar ni mogel ugovarjati s trezno razsodnostjo. Prav to pa je načelnega oponenta ujezilo. Nervozno je odrinil mojo mater ter jo pri tem — pač nehote — udaril po nadlehti, kričeč: — "Ne, ne! Pustite me na miru! Ne grem! Za norca nisem bil
večkrat zagotavljal, da se ima zahvaliti le mojim besedam v Koleziji, da je napravil maturo."
V jeseni sva šla skupaj na Dunaj. Dasi se je bil vpisal na tehniko in stanoval v drugem okraju, je prihajal vsak dan v osmi okraj k nam, ki smo imeli svojo stalno literarno družbo. V tej družbi smo bili Fran Goestl, Frair Vidic, Ferdo Jančar, Anton Majaron, Fran El-ler, Ivan Škrjanc in Ivan Cankar; včasih pa smo imeli v svoji sredi tudi Otona Župančiča."
-o-
CALIFORNIJSKE LASTOVKE POZNAJO CAS
San Juan Capistrano, Calif.
—Na praznik sv. Jožefa, dne 19. marca so se tudi letos lastovke semkaj iz juga vrnile. V arhivu tukajšnje samostanske postaje, oziroma samostana beležijo že leta in leta vrnitev lastovk, toda dosedaj se še niso nikdar za en dan zmotile. Navada je, da jih pride pričakovat na tisoče ljudstva iz o-kolice; tako se lastovke tudi tukaj zbirajo v jeseni pred svojim poletom v južne kraje. -—o-
Ko se je v 17. stoletju začelo v Evropi zauživati kavo in čaj, je prevladovalo mnenje, da sta oba škodljiva zdravju. O tem se je pa hotel prepričati švedski kralj Gustav III. s tem, da je dvema morilcema spremenil smrtno kazen v dosmrtno ječo pod pogojem, da naj eden izmed njiju redno pije čaj, druga pa kavo. Drugi je umrl v visoki starosti 83 let. Zato je postala Švedska mnogo let do 1. 1930) največja konsumentinja kave, od tedaj naprej pa zavzemajo to mesto naše Združene države.
\
\
"QLASILO K. 1 K. JEDNOTE"
Kstailfte Jednote t zamšmtih drtavah amirUfctti
DBHMOČTVO lil UPRAVNlfiTVO ___
ttlT BT. OLAS ATMNUX	OILKVELAND B. OHIO.
Vši rokopisi trn oglasi morajo biti v našem uradu najpoznejše do sobote opoldne za priobčitev v številki nastopnega tedna.
Za Slane na leto..
Za nečlane m Amerika.
Za	in toneetrutro...
....$0.84
.....*M
....$3.00
OFFICIAL OBOAM OF AND PUBLISHED BT THE ORANE CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION of the U.S.A. In the Interest of the Order
iMued every Wednesday
OFFICE: 6111 ST. CLAIR AVENUE
Phone: HEnderson 8913
CLEVELAND 3. OHIO
Terms of eAscrtptton:
For members, yearly----
For dodmembers ln U. 8. A... Forelcn Countries.----------
..$0.84 ..$3.00 ..$3.00
81
K PRAZNIKU AMERIŠKE ZASTAVE 14. JUNIJA
NAŠI ZVEZDNATI ZASTAVI
(Po napevu "Our Starry Flag.")
Zapoj le pesem z nami vsak, zastavi zvezdnati, ker svobode ta nam je znak, v deželi ljubljeni! Naj pesem ta odmeva tja čez dole in čez plan, od sinjega Atlantika, na pacifiško stran!
Saj vedno semkaj na zapad ozira svet oči,
ker človek tukaj vsak se rad svobode veseli. Tiranstva tu ne vlada meč* sovrag je že pregnan; " edinost vsem je sveta reč; naš cilj je svetu znan.
Naj zvezde na zastavi tej nam vedno vsem žare, po domovini širni vsej ljubezen v nas plamte! Ohrani Bog to Unijo, še v miru, slavi naj! "Oj, živela Kolumbija!" zapojmo vsi sedaj. —
Iz angleščine prevedel Iv. Zupan, -o-
DAN OČETOV
Prihodnja nedelja, 17. t. m. je v priznanje in počast posvečena nam, očetom, kar moramo z veseljem in ponosom odobravati, dasiravno se v ta namen ne bodo vršile nobene posebne prireditve z deklamacijami in delitvijo šopkov med slavljence, torej bo vse bolj skromno in v domačem družinskem krogu.
Žal, da se tudi vsak slovenski oče ne bo mogel v resnici veseliti svojega častnega dneva; to velja v prvi vrsti za dotičnika, ki ima še svojega sina, ali sinove v vojni tamkaj daleč na Japonskem. Bolj žalostno bodo pa dan obhajali osobito oni očetje, katerih sin je padel v sedanji vojni, in takih slučajev je veliko. Bodi tem junakom ohranjen blag spomin.
Praznik, ali dan očetov se je začelo obhajati v Ameriki pred 35 leti; kako je nastal, posnemamo iz naslednje dogodbe:
Bilo je nekega mrzlega večera meseca marca 1. 1890 ko je neki farmer v naselbini Big Bend blizu mesta Spokane, Wash, ves otožen in žalosten sedel v sobi in premišljeval svojo usodo zroč na kopico malih otrok, ki so stali okrog njega. Bilo jih je šest, pet dečkov in ena deklica, najstarejši 10 let star, najmlajši pa še dojenček.
Isti dan je bil za omilovanja vrednega očeta res usoden, kajti pogrebci so odnesli njegovo ženo ter jo zagrebli na bližnjem farnem pokopališču. Otroci vsega tega niso umeli, kajti njim je bila smrt še povsem neznana. Mislili so, da so pogrebci spečo mater nekam odnesli in da se kmalu zopet k njim vrne; radi tega so vednozrli proti vratom in skozi okno, toda matere ni bilo nazaj . . .
Hčerka, ki je bila komaj pet leta stara, se je skrivoma izmuznila iz hiše in šla po sneženi stezi proti pokopališču klicat mater. Kmalu je skrben oče opazil, da deklice manjka; hitel je po sledi za njp in jo našel. Vso premrzlo in utrujeno je prinesel domov ter jo položil v postelj, drugim otrokom pripravil večerjo in jih tudi spravil k počitku. Od tistega dneva je bil ta vdoveli farmer oče in mati svoje družinice.
Leta 1910, ko je njegova edina hčerka dorasla, se je poročila z John Doddom. Tedaj je tudi že njen oče počival v grobu poleg prerano umrle svoje žene. Mrs. Dodd je šla na Materinski dan v cerkev ko je župnik v svoji pridigi povdarjal vrline mater. Pri tem se je spomnila svojega pokojnega očeta, kajti oče ji je bil ves čas mati, katere se sploh ne more spominjati. Čudno se ji je zdelo, zakaj duhovnik tako hvali samo matere, očete pa nič ne omenja. Čemu ni torej tudi Očetovskega dneva, saj tudi dobri in skrbni očetje zaslužijo enako čast in priznanje. Mrs. Dodd je svojo tozadevno misel sprožila v javnosti in določila tretjo nedeljo junija za Očetovski dan.
Zdaj pa še malo zgodovine iz življenja njenega očeta. Pisal se je William Jackson Stuart, rojen 1. 184T na neki farmi
v državi Arkansas; rekli so mu Billy Button, ker je kot mladenič vedno nosil rjavkast vojaški suknjič s svetlimi gumbi. Čez leta se je preseli] na farmo v Big Bend, Wash., kjer je kot skrbna mati odgojil in zredil vseh svojih šestero otrok. Hodil je rad v cerkfev; osobito se je ogibal dolgov in tako tudi svoje otroke svaril, naj ne delajo nikakih dolgov.
Ideja njegove hčere Mrs. Dodd je dobivala kmalu zatem vedno več zanimanja in odmeva; od raznih strank širom dežele in sveta je prejemala priznanje kot začetnica obhajanja Očetovskega dneva. Očetovski dan ne obhajamo samo v Ameriki, ampak se obhaja tudi v drugih krajih in državah, celo v Guatemala Siamu in Koreji; lo v Evropi je ta praznik do danes še bolj nepoznan, tako tudi v naši stari domovini, Sloveniji.
Čast in priznanje vsem našim vrlim ter dobrim slovenskim očetom! Živeli!
Anton Podlogsr:
OČETOVA HISA
Na holmu prijaznem vrh vinskih gora Kako naj bi tebe pozabil?
je hiša očetova stala. In kakor mogočna kraljica okolici se je smehljala.
Minila so leta od časov, že v grobu mi oče leži, a hiša, četudi brez njega, mi misli na njega budi.
Ne vem, kdo zdaj v tebi kraljuje, ne vem, kdo ti je gospodar, pa naj bo kdorkoli že hoče, pozabil ne bom te nikdar.
Življenja najlepšega dni, sem v tebi veselo sprovodil, o hiša očetova ti.
Zdaj loči me motno voddvje od vrhov teh vinskih goric; pa vendar čez širno valovje pošiljajo vedno mi klic:
O pridi mi sin rodne grude, spet vinska zdaj trta cvetic nastavila mnogo je cvetja, vsa gora opojno dehti.
Bom prišel, premagal zapreke, vsak dan je močnejši tvoj glas, tam lepa so b'la mlada leta, bo lep tudi moj zadnji čas.
-O--
Vida Brest:
OČETU V SPOMIN (Pesem slovenskih partizanov)
Oče, še veš tedaj? V gozdu za hišo smo steljo
grabili, rdečih, razžarjenih lic, listje šumeče na kup smo valili, s smehom motili smo pevanje ptic.
Maj je cvetel vsepovsod.
Ti si pa stal tam in gledal čez nas,
molčal si, v silno daljavo strmel,
kot bi te sonca svit vsega prevzel, ko je nenadoma šinil čez nas . . .
Tak si, ves tak, ko te v sanjah
zazrem, v daljavo strmiš nasmejan, oče, a smeh tvoj je kakor bolan
Kruha si dal jim, kadar so prišli,
še kot otroci vsi razcapani, kleli so kot postopači, cigani, pomiloval si jih, lačne ljudi, Zdaj so kot psički, gonjači prišli,
roke so, oče, trdo ti zvezali, pa so te kakor zločinca odgnali
z divjim grohotom čez sredo vasi . . .
Tak si bil, ko so te v gozdu našli,
s smehom si trpkim na ustnih strmel
nekam v daljavo—in mrtve oči zrle so kot bi nekomu hotele vso to brezmejno krivico razkriti . . .
Včasih še, kadar smo prišli domov,
sredi noči smo se priplazili, kakor tatovi pod rodni svoj krov,
pa smo o svobodnih dneh govorili,	• ki priborimo jih sredi gozdov, si nas poslušal, nato si dejal: "Trije ste fantje, a glejte, da vsi
dobro do konca se boste držali, fantje, pa bom za vas brez skrbi!
Glejte, da boste hudičem plačali
Oče, si čul, ko sredi gozdov vsem iz srca zakričala bolest? Tisoče borcev je dvignilo pest: "Drago bo plačana kri vseh grobov!"
KRŠČANSKA S0CIJALNA NAČELA
Plača bodi človeka vredna
Na tem mestu se dotaknemo stvari zelo velikega pomena, katero je treba prav razumeti, da se ne pregreši na eno ali na drugo stran. Način plačila se namreč določuje s svobodno pogodbo; tako se zdi, da je gospodar podjetja, ko je plačal pogojeno plačilo, poštenosti zadostil in da ni preko tega ničesar dolžan. Le tedaj bi se zgodila krivica, če bi se ali gospodar branil dati celotno plačilo, ali delavec ne bi hotel storiti v celoti dolžnega dela. V teh — i^ven teh v nikakih — slučajih, bi bilo pravično, da državna oblast poseže vmes, da vsakemu ostane njegovo pravo neokrnjeno.
Temu dokazovanju pravičen presoj evavec razmer ne more lahko in ne v celoti pritegniti, ker ni z vseh strani dovršeno; manjka mu namreč nek odločilen del utemeljevanja največje važnosti. Delati se namreč pravi, truditi se za pridobivanje stvari, ki so potrebne za raz-
be. "V potu svojega obraza boš jedel svoj kruh." (1 Mojz. 3, 19.) V človeku ima torej delo tako rekoč dve znamenji po naravi prirojeni, namreč, da je osebno, ker je delovna sila navezana na osebo in je povsem last nje, od katere se uporablja in v katere korist je zrasla; nadalje, da je potrebno iz tega vzroka, ker človek potrebuje sadov dela, da si vzdržuje življenje. Vzdrževanje življenja pa ukazuje narava bitij sama, kateri moramo biti prav posebno pokorni. Gotovo pa, če se oziramo na delo samo z one strani, v kolikor je osebno, ni dvoma, da je delavcu svobodno obseg pogojenega plačila nižje določiti. Kakor namreč z voljo vrši delo, tako more z voljo biti zadovoljen z nizkim ali sploh nobenim plačilom za delo. Toda zdaleka drugače je treba soditi, če se s pojmom osebnosti združi pojem potrebe, ki ga ne moremo sicer dejansko, pač pa miselno od onega ločiti. V resnici je skupna dolžnost posa-lične življenjske potrebe in zla- meznikov, vztrajati v življenju, sti za vzdrževanje samega se- in zločin, se tej dolžnosti odteg-
niti. Iz tega nujno izvira pravica do pridobivanja dobrin, s katerimi se življenje vzdržuje. Do zaloge teh dobrin pa vsakemu, tudi najnižjemu, more pomagati le z delom zaslužena plača. Bodi, da delavec in gospodar soglašata v mnenju in izrečno glede velikosti plačila, vendar ostane vedno tu nekaj od naravne pravičnosti, kar je več in bolj staro, kakor prosta volja pogodbenikov, namreč, da mora plačilo zadostovati, da hrani delavca, sicer varčnega in dobrega značaja. Če bi pa delavec, prisiljen po potrebi ali nagnjen radi strahu večjega zla, sprejel tršo pogodbo, ki bi jo moral sprejeti, čeprav bi ne hotel, ker bi bila naložena od gospodarja ali delodajalca, bi bilo to podvržen je sili, proti čemer pravičnost glasno ugovar-ja.
Vprašanje o pravični plači je tako obširno, da ga samo po sebi umevno tu ni mogoče izčrpno obravnavati. Dotakniti se hočemo tu le nekaterih poglavitnih točk, po katerih se mora ravnati delavska plača, ako hočemo, da je pravična in človeka vredna. Predvsem moramo tu zavrniti misel nekaterih, da so dandanes plače pravine, češ, saj se delavci sami prosto zavežejo, da hočejo za to plačo delati. Ta misel je pogrešena in tudi krivična, kakor dobro poudarja papež Leon XIII. Ako človek strada, je drage volje in z veseljem vsako hrano, pa naj bo še tako slaba. S tem pa še ni rečeno, da je ž njo zadovoljen, ali, da je to dosti za človeka, ako ima le košček kruha in malo vode. Ohraniti si pač more človek s to hrano življenje, ne more pa preprečiti, da ne bi telo hiralo in končno podleglo radi premale in nezadostne prehrane. Prav. taka je z delavskimi plačami. Brezposelni je stradal, dobil šlužbo, z vsako plačo je zadovoljen, zato, da nekoliko manj strada, ali .sploh more ohraniti svoje telesno življenje. Nihče pa ne more reči, da je taka plača res človeka vredna.
Pravtako se plača ne sme ravnati po razmerju med po^ nudbo in povpraševanjem. Ponudba in povpraševanje se lahko poljubno, umetno dvigata in znižujeta, zato sta to preveč negotovi točki. Če bi se pri odmeri plačila ravnali po načelu ponudbe in povpraševanja se lahko zgodi, da bodo plače tako nizke, da ne bi zadostovale niti za ohranitev golega življenja ...
Ako pravimo, da mora biti plača res človeka vredna, tedaj mislim tu na življenje delavca, bodisi ročnega ali umskega, kakor si ga pameten človek sme želeti. Ne mislim tu na kakega pijanca ali potrantneža sploh, ker takemu tudi največja plača ne bi zadostovala, a prav tako ne mislim na delavca, ki bi bil izredno skrben in varčen. Res se dobe tudi taki delavci in delavke, ki se jim človek mora čuditi, kako morejo s tako skromnimi sredstvi shajati, toda to so izjeme. Za merilo tu ne smemo jemati človeka izredne skromnosti in skrajnega samozatajevanja, ampak povprečnega človeka. Ako torej pravim, da mora biti plača človeka vredna, mislim tu na plačo, ki omogoča delavcu stanovanje, ne v kaki kleti ali baraki ampak pošteno, zračno in zdravo stanovanje, prav tako primerno hrano in pošteno razvedrilo, z eno besedo: vse, kar je potrebno za povprečnega človeka. Biti mora plača tolika, da si lahko prihrani nekaj za čas bolezni, starosti ali kake podobne nezgode.
Edino merilo za odmero pravične plače more biti pravičnost /in sicer ona naravna pravičnost, ki se ozira na vse podrobnosti, na vse razmere in posamezne okoliščine.
Ozirati se je treba na predi-doče izdatke in trud, ki so bili
potrebni za poklicno izobrazbo in izvežbanost.
Treba je vpoštevati količino in kakovost dela, ne samo obdelano tovarno snov ali delovni čas, ampak tudi pomen in važnost dela, potrebo in korist dela ter odgovornost in vplivno moč posameznega dela.
Zakon pravičnosti dalje zahteva, da se odmera plače ozira na obnovitev izrabljenih moči, na potrebni počitek, ki je vir nove delovne moči. Plača ne sme biti individualna (za posameznika preračunana) ampak družinska.
Pri plači se je treba ozirati tudi na posebne nevarnosti za zdravje in življenje, ki so s kakim delom združene; ozirati se mora končno tudi na dobo dela-nezmožnosti, bolezni brezposelnosti itd. Vse to zahteva že naravno pravo.
Kakor že večkrat, papež tudi tu povdarja, da delo ni blago, da delavcev svoje delavne moči ne more prodati, da je delo osebna lastnost človeka, dana mu za to, da si pridobi potrebno za življenje. Delavska pogodba torej ni kupna pogodba, tudi ne najemninska pogodba ampak družabna pogodba; to se pravi delavec in delodajalec tvorita družbo, da bi skupno prizvajala nove gospodarske vrednote, ki si jih primerno svojemu delu med seboj razdelita.
Iz več razlogov je ta delitev težka, vendar pa ni neizvedljiva. Težava je predvsem v tem, ker se proizvajane gospodarske vrednote ne dele v blagu, ampak v denarjij. Plača je torej odvisna od cene. Težavno je dalje natančno določiti v kakem razmerju stoji delo delavca in obratovodje. Ali je v resnici obratovodja prispeval pet-.ili desetkrat toliko k delu ka-
Domača fronta
Pet zahtev Strica Sama
Washington. — Vlada mora prositi svoje državljane ta teden naslednje: Prijavite svojega psa za službo s četami na Tihem oceanu. Armada potrebuje takoj 500 velikih psov in na-daljnih 1,600 do avgusta. Obr-ernite se na naslov: Quartermaster General, Washington, D. C.
Napravite si načrt za vkuha-vanje zgodnje zelenjave in sadja. Visoko število modrih odmerkov vam pove, kako velike važnosti bo vkuhano sadje in zelenjava prihodnjo zimo.
Ako si niste na jasnem glede svojih pravic in dolžnosti kot hišni gospodar ali najemnik, povprašajte v svojem domačem OP A uradu. V okrajih, v katerih so najemnine nadzorovane, morajo biti vse najemnine jav-Ijene. Izgoni pa so zakonsko omejeni.
Ostanite na delu, ki je važno za vojni napor, na primer v svinčenih rudnikih, ako ste odpuščeni iz drugega za vojno važnega dela. Pomanjkanje svinca utegne preprečiti izdelovanje vojnega materiala, ki je važen za vojno proti Japoncem.
Zamašite dobro vse luknje v svojem stanovanju, da bo hladno poleti, a pozimi pa vas bo manj tlačil mraz. Goriva bo primanjkovalo tudi prihodnjo zimo. (OWI).
Prepoved konvencij je prihranila 52,000,000 milj potovanj
Washington. — War Committee on Conventions je naznanil, da se ceni na najmanj 52,000,-000 milj prevoza, ki je bil prihranjen tekom treh mesecev radi- prepovedi konvencij. ' V februarju, marcu in aprilu je prejel komite 1,088 prošenj za kon-
vencije in shode. Od tega števi-kor delavec? To je seve različ- la jih je bilo odobrenih 69, pre-
no pri posameznih obratih. Težavno je končno določiti življenjske potrebe posameznih sodelavcev pri obratu, ki so prav tako različne z ozirom na različno njihovo delo. Vse to *e more upoštevati pri delu in tudi pri ceni dela, ki končno ni drugega kakor prisojen je pravic do drugih dobrin, ki si jih je s svojim delom zaslužil. V praktičnem življenju te na videz res težke probleme lahko mirno prepustimo strokovnim organizacijam, ki so v prvi vr-?ti zato poklicane.
To načelo pravičnosti pri odmeri plače — to bodi posebej poudarjeno nasproti tistim, ki trdijo, da krščanstvo nima smisla za pravično plačo, ampak človeka 1« tolaži z večnim plačilom — se povsem strinja načeli krščanske morale.
Zveličar sam je dal tozadevno navodilo, kratko sicer, toda vse obsegajoče načelo, v katerem ima vsaka beseda svoj velik pofien: "Delavec je vreden svojega plačila." (Lk. 10, 7.)
Delavec! Vsak delavec! Naj si že dela z glavo ali z rokami, izučen ali neizučen, tovarniški ali poljski, vsak delavec, če le. svoje delo pošteno in vestno vr_-ši.
Je vreden svojega plačila! To se pravi, vsak pošten delavec ima pravico do svoje plače. Plača torej ni stvar dobre volje, ni miloščina ali milostna naklonjenost. Plača je dolžnost na eni strani, in pravica na drugi strani. Plačilo in ^nilost, plačilo in miloščina so pojmi, ki se med seboj povsem izklju-jejo.
Vsak delavec je svojega plačila vreden! Trud pri delu in dobiček pri delu, velikost dela in velikost plačila morate biti sorazmerne.
To Kristusovo načelo je. katoliška Cerkev vedno spoštovala, zato prišteva vsako zadrževanje ali utrgovanje delavskega zaslužka med najhujše grehe — med vnebovpijoče grehe.
"D.U."
———o-
Pristopajte h K. S. K. Jednoti!
povedanih 684, a 335 slučajev je bilo, ki so bili izven delokroga tega komiteja. OWI).
Ponarejeni odmerki niso mogli na trg
Washington. — Ogromne količine ponarejenih in ukradenih odmerkov — tako veliko število, da bi bili utegnili pohabiti, ako ne onemogočiti r a c i o n i r a nje bencina, sladkorja in mes^ — niso mogli na trg, ker je to preprečila Currency Protection Branch urada OPA. šest tiska-ren je bilo zaplenjenih tekom preiskav, v dveh slučajih so bile v trenutku aretacije zaplenjene tudi plošče za tiskanje ponarejenih znamk. Te zaplembe tiska-ren, plošč in posebnega papirja, skupaj z aretacijo ponarejevalcev so v veliki meri zmanjšale obtok ponarejenih odmerkov posebno za bencin — dejstvo, ki se je izkazalo v verifikacijskih uradih OPA. (OWI). Stimson poživlja vojake, naj kupujejo fconde
Washington. — Vojni minister Henry L. Stimson je pozval vse osobje vojske, da doseže ali l>a celo prereže civilne kvote v svojih nakupih vojnih bon do v tekom 7. vojnega posojila. "Sistematično hraniti" priporoča vojni minister, "kajti tako b0 armada postala vzgled vsem javnim uradom in zasebnim organizacijam." Stimson je pozval tudi civilne nastavijence vojnega ministerstva, naj sami osebno sprejmejo odgovornost, da bodo dvignili svojo kvoto tekom 7. vojnega posojila najmanj 90 (OWI).
Ranjeni vojaki kupujejo bonde
Washington. — V zračni bazi New Castle blizu Wilming-tona, Delaware, kamor so bili transportirani ranjeni vojaki po zraku, je kupil vsak posamezni vojak vojne bonde, bodisi da jih je kupil v gotovini, bodisi po načrtu armade potom „ odtegljajev od plače. To poroča War Finance Division pri za-kladniškem oddelku. (OWI). -o-—
Pošiljajte vse važne norice in vesti iz vaše naselbine Jed-no t in emu Glasil«.
je člane, pazile na kakovost izdelkov in določale prodajno ceno blagu. Po stroki razlikujemo: usnjarski ceh, barvarski, pekovski, mizarski, mesarski, krojaški, tako da je imel vsak stan svojo zadrugo. Obseg srednjeveškega Maribora Leta 1243 se v listinah že o-menja mariborski sodnik, kar je dokaz, da je Maribor že tedaj dobil mestne pravice. S tem so imeli prebivalci pravico obdati svoje naselje z obzidjem, ki je bilo najvažnejši znak srednjeveškega mesta. Obzidje je označevalo mestno mejo .in služilo kot obramba pred napadi sovražnikov. Prvotno obzidje je potekalo od severozahodnega dela nekdanje bastije — mariborskega gradu —, po zahodni polovici Kopališke ulice do Vodnega stolpa ob meji med Židovsko in Usnjarsko ulico; tu se je začel južni zid, ki je šel nekako do srednjega mostnega oboka. Od tu je šlo obzidje do začetka Gosposke ulice in potekalo po vzhodni črti Rotov-škega trga in nekoliko zapad-neje od Barvarske ulice proti severu; severni zid se je držal meje med Slovensko in Gregorčičevo ulico, smer označujeta mestni stolp na vrtu Gambri-nove gostilne in stolp na gra-
za dnem je stopala Grazija, držeč se očeta za roko, skozi delavnice in dvorišča kaznilnice. Poznala je vse jetnike in govorila z njimi kot z znanci.
Daleč proč od drugih, pri o-stankih svojega kosila, pa je sedel Jaguar in buljil v tla. Otroka ni zagledal prej, dokler deklica ni stala pred njim in ga nagovorila. Ko je čutil drobno ročico na svoji roki, mu j? bilo, kot da je blisk razsvetlit temno noč.
Ravnatelj je hotel hčerko odvesti. "Pojdi, Grazija, to je divji, hud človek!" — "Ne, saj ni divji. Zmeraj je tako sam zase; žalosten je. Poljubček mu bom dala, poljubček za lahko noč!" In že mu je nežno dahnila otroški poljubček na čelo. "Zdaj pa ne smeš biti več žalosten, ti pridni mož!" Nato je z očetom odšla dalje.
Jaguar je kar okamenel in je gledal za otrokom. Nekaj neznanega se je prebudilo v njem in je zahtevalo svojo pravico. Zaželel si je, da bi bil dober, da mi smel biti dober kakor drugi ljudje. . .
Minilo je popoldne, minil je večer, in spet so segnali "zverine" v njih kletke. A ponoči je izbruhnilo. Upor se je začel. Razbili so vrata celic in podivjana tolpa je preplavila kaznilnico. Kmalu so kaznjenci razorožili in pobili paznike, le ravnatelj je, držeč v vsaki roki samokres branil vrata svojega stanovanja. En sam samcat spričo tristo mož! Tedaj je ko zver skočil jaguar po stopnicah in se postavil zraven njega. "Mir, le nič bati se! Ne bova pustila, da pride mali angelček v pest teh peklenskih hudičev!"
Izvil je drhtečemu »ravnatelju samokres iz roke, se ražko-račil na vrh stopnišča in pričakoval sovražnika. Kaznjenci so se zbali in se odmaknili. Nato so se zavedali, koliko več jih je in se potiskali ob steni počasi naprej. Nobena roka se ni še dvignila. Jaguar in volkovi so polni sovraštva in pohlepa po krvi gledali drug drugega, f Tedaj je neznanski človek zakrulil ravnatelju: — "Bom sam opravil s temi poba-lini! Pojdite noter, pomirite otroka in ženo in telefonirajte po vojaško pomoč!"
Ko je tolpa zaslišala besedo o vojaštvu, je izbruhnil vihar. Kamenje, veliko kakor pest, je frčalo naokoli in je zadelo Jaguarja, ki ga ni ničesar ščitilo. A on je stal na svojem mestu, stal razkoračeno na Stopnišču in streljal. Vsak strel je razredčil napadalce. Izstrelil je naboje, samokres spet nabil in spet izstrelil. Krvavel je iz nešteto ran, tedaj pa so zaorili zmagoviti klici iz tolpe. Jaguar je klecnil, samokres je omahnil v utrujeni, ranjeni roki. Opotekel se je, a še je streljal in še vedno zadeval.
Predefr je izstrelil poslednjo kroglo, so zadoneli vojaški koraki. Vojaki so prihrumeli in razgnali upornike na vse strani. Vse se je umirilo. "Tale je bil pa kolovodja, kaj?" je rekel poveljujoči častnik in pokazal na Jaguarja, ki se je bil s samokresom y roki zgrudil na tla in je bil ves v ranah in ki je tvoril s svojim mogočnim telesom poslednjo barikado.
"Ta nam je rešil življenje; brez njega bi bili vsi. . je dejal ravnatelj in umolknil, za^ kaj Jaguar je odprl oči in nekaj s pogledi iskal med navzočimi. Nato so se odprle krčevito stisnjene ustnice in je za-jecljal: "Otroka. . . brž. . . . otroka. . . "
Ravnatelj je odhitel v stanovanje, da izpolni poslednjo željo umirajočemu, a skoraj je prišel prepozno. Divji človek se je. z dolgim iskrenim pogledom zazrl v svojo malo, edino prijateljico. Kdo bi le slutil, da morejo te divje, zverinske oči izraziti toliko nežnosti in ljubezni? — Nato je izdihnil.
Ustanavljana « JoUstu, m.«na b. eprtla. um. Inkorportrana « **** artevl Tlnooia. &q# jj. januarja, ust.
GLAVNI URAD: 881-353 N. CHICAGO ST, JOLDTT. ILL. Telefon v glavnem uradu: JoUet 5448: stanovanja glavnega	»448.
Od ustanovitve do 30. aprila. 1945 znaša skupna izplačana podpora $9,597,910
Solventnost 129.91% GLAVNI ODBORNIKI Glavni predsednik: JOHN OKRU. SIT bat "O" St, Pueblo, Ooto. Prvi podpredsednik: JOHN ZEFRAN. 2728 W. 15th St.. Chicago DL Drugi podpredsednik: MATH PAVLAKOVICH. 4715|Hatfleld St, Pittsburgh, Pa.
podpredsednik: JOSEPH LEKSAN. 106—22od St, N. W, Barbsrtoo. O. Četrti podpredsednik: MTKE CERKOVNIK. P. O. Bok 287, Elj Minn. Peta podpredsednica: JOHANAMOHAR, 1138 Dillingham Ave, Sheboygan. Wis. Sesti podpredsednik: GBOROE PAVLAKOVICH. 4573 Pearl St.. Denver 18. Colo. Glavni tajnik: JOSIP ZALAR. 351 N. Chicago St. JoUet. 111. Pomofal tajnik: LOUIS ŽELEZNIKAR. 851 N. Chicago St, Joliet, DL Glavni blagajnik: MATT P. SLANA. 581 N. Chicago St, Joliet. DL Duhovni vodja: REV. MATH BUTALA 418 N. Chicago St, JoUet. HL Vrhovni sdravnlk: DR JOS E. URSICH. 1901 W. Oennak Rd, Chicago 8. HI
NADZORNI ODBOR predsednik: GEORGE J BRINCE 612 Adams Ave, Eveleth. Mlnn. prva nadsornlca: MART B. POLUTNIK 1711 K 88th St.. Lorain. O. Drugi nadsornik: FRANK LOKAR. 1352 Hawthorns St, Pittsburgh. Pa. TTetJI nadsornik: JOHN PEZDIRTZ. 14804 Pepper Ave, Cleveland. O. Četrta nadsornlea: MART HOCHEVAR. 21241 Mllcr Ave, Cleveland. O.
FINANČNI ODBOR Predsednik: JOHN GERM. 817 East "C" st. Pueblo. Colo. Tmjnik: JOSIP ZALAR. 351 N. Chicago St, Joliet. 111. Prvi odbornik: FRANK J. GOSPODARICH. 300 Ruby St, JoUet. DL DrugI odbornik: MARTIN SHUKLE. 811 Avenue "A." Eveleth. Mlnn. Tretji odbornik: RUDOLPH O. RUDMAN. 400 Burlington Rd, Willdnsburg. Pa Četrti odbornik: GEORGE J BRINCE. 512 Adams Ave, Eveleth. Mlnn.
POROTNI ODBOR Predsednik: JOHN DECHMAN, 1102 Jancey St, Pittsburgh, Pa. Prva porotnica: MARY KOSMERL, 117—5th St, S. W, Chlsholm, Mlnn. DrugI porotnik: JOSEPH RUSS, 1101 E. 8th St, Pueblo. Ccfta Tretji porotnik: JOHN OBLAK, 215 W. Walker St, Milwaukee, Wis. Četrti porotnik: JOHN TERSELICH. 1847 W. Cermak Rd, Chicago, QL Peti porotnik: JOHN BEVEC, Alexander Ave, Strabane, Pa. Šesti porotnik: LUKA MATANICH. 2524 E. 109th St, South Chicago. IU
UREDNIK IN UPRAVNIK GLASILA IVAN ZUPAN. 8117 St. Clair Ave, Cleveland. O
VODJA ATLETIKE JOSEPH ZORC, 1045 Wadsworth Ave, North Chicago, m.	•
NAČELNICA MLADINSKE IN ŽENSKE AKTIVNOSTI JEAN M. TEZAK. 457 Indiana St, Joliet. HL
Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote, na) se poiiljajo na glavnega tajnika JOSIPA ZALARJA. 351 N. Chicago St, Joliet. VI.: dopise, društvene vesti, rama naznanila, oglase in naročnino pa na GLASILO K S. K. JEDNOTE. «117 St. Clair Ave, Cleveland 3. Ohio._•__
(Dalje prihodnjič!
V ječi mesta Rio Grande de Sul je bil cvet južnoameriških zločincev. Tristo mož, ki jim večletna, stroga ječa ni mogla oslabiti njih požel jen ja po u-morih, ropih in nasilju. Bili so ko zverine v kletkah A najbolj divja, najbolj krvoločna in najmanj nedostopna "zverina" je bil zločinec z imenom "Jaguar."
"Jaguar" je bilo pravilno i-me zanj nele pri njegovih tovariših, marveč tudi v sodnih spisih in knjigah kaznilnice, zakaj nihče ni poznal njegovega pravega imena, nemara niti on sam ni vedel, kako mu je ime. Imel je šestdeset let in skoraj štirideset jih je prebil v ječi. Obremenjen pa je bil z obsodbami za več sto let ječe za razne zločine, ki jih je bil v tisti kratki dobi svoje prostosti zakrivil v državah Južne Amerike, in bil tudi že večkrat pobegnil roki pravice. Nekajkrat je za las ušel vislicam, a kaka hipna revolucija med kaznjenci ga je vedno osvobodila. Zato se je pokoril v dosmrtni ječi in je pridno kuhal jezo v maščevalnih načrtih. A obzidje kaznilnice in njeno železno omrežje je bilo trdno in skoraj ne-prodirno.
Tudi njegovi sojetniki se niso hoteli pajdašiti z njim. V velikem krogu so se mu izogibali, saj jih je bil v raznih prepirih že večkrat močno poškodoval s svojimi pestmi, z zobmi in brcami. Zasmehoval jih je, ker so se ga bali, zasmehoval je tudi paznike, ki so se mu upali približati le po dva in dva in z orožjem v rokah. Jaguar ni delal ko drugi jetniki, temveč je neprestano in hitro hodil gor in dol po svoji celici ali po dvorišču in hodnikih prav kakor zver v kletki, ki hrepeni po svoji divji svobodi.
Tiste dni je prišel nov ravnatelj v kaznilnico, ki se je trudil, da bi prejšnje, stroge predpise omenil z vplivom na dušo jetnikov. Jetnikom, ki so bili vajeni železne uzde, se je zdela ta dobrota sumljiva. — Kmalu se je dvignil močan val nezaupanja zoper ravnatelja. Jetniki so se šepetaje zbirali v gruče in so, ko kafra izginili na vse strani, čim se je pojavil kak paznik. Ravnatelju pa se niti sanjalo ni o kaki nevarnosti, ki je pretila njemu in svojcem. Svojo družino: ženo in majhno plavolaso hčerko Gra-cijo je privedel v jetniško rav-nateljsko stanovanje, česar še noben ravnatelj ni storil. Dan
IZ GLAVNEGA URADA K. S. K. JEDNOTE
DRUGA SKUPINA
TRETJA SKUPINA
ČETRTA SKUPINA
By Hilda Terry
V IT'S A GIRL'S LIFE
PETA SKUPINA
MI6HTY
I'r\'o častno mesto ponovno zavzema društvo Marije Se-dt m Žalosti štev. 81, Pittsburgh, Pennsylvania. To društvo je do sedaj vpisalo že $20,500.00 zavarovalnine.
Društvo sv. Lovrenca štev. 63, Cleveland, Ohio, zavzema v tem razdobju drugo častno mesto.
Tretje častno mesto pripada društvu sv. Antona Pad. štev. 158, Hostetter, Pennsylvania.
četrto častno mesto pa pripada društvu sv. Srca Marije šle v. Ill, Barberton, Ohio, in društvu Marije Vnebovzete štev. 203, Ely, Minnesota.
Zmagovalcem drugega kampanjskega razdobja izrekam iskrene čestitke in zahvalo. Ravno tako tudi prav lepa hvala uradnikom in uradnicam vseh skupin za pridnost v pridobivali u novega članstva. Vsem skupaj čast in hvala! Le pridno naprej po začrtani poti.	*
Tretje razdobje se bo zaključilo 30. junija. Kdo bo upra-\ičen do nagrad in kdo bo zavzemal prvo mesto ob zaključku tretjega razdobja? Bratje in sestre, na delo.! t Z bratskimi pozdravi,
Josip Zalar, glavni tajnik.
Na tuje gredo
V Feeneyevi koči je bilo vse polno ljudi. V prostorni kuhinji so se bili moški, ženske in otroci zredili k stenam in v treh zaporednih vrstah sedeli na klopeh, stolih in stolčkih in zaeno tudi drug (Jrugemu na kolenih. Na cementnem podu so plesali in poskakovali trije pari, a ves prah, ki je vstajal, se je sproti zvrtinčil v dimnik kraj velikega kupa šote, ki je tlela na ognjišču. V kuhinji je bilo prostorno, le v kotu na levi zraven ognjišča, kjer je na , imenem stolu sedel Pat Mul-1. n< v in pačil rdeči obraz, ko . i:_Tal na polomljeno staro 1 -moniko, desno nogo na le-\ < ± kolenu in pisano rdečo ru-O na potni glavi. Pločevinasta posoda, obešena na zaprtih vratih, *e je blesketala v ognjeni luči. Med odprtimi vrati nasi; roti so se prerivali fantiči, ki so gledali plešoče pare v kuhinji. Iznad njihovih glav je bilo videti zvezdnato junijsko nebo, pod njim pa so negibno, tiho in mrtvobno čemele temot-ne sive skale in belkasto zame-glene njive. Vse zunaj hiše je bil sam spokojen molk, a znotraj je strašila žalost, četudi so v kuhinji plesali in v kamri na levi prepevali. Na postelji v kamri so sedeli trije mladi fantje in Feeneyev najstarejši sin Mihael.
Ljudje so plesali, se smejali in peli. Bili pa so le posili glasni in veseli, ker si niso mogli utajiti, zakaj prav za prav plešejo, pojejo in se smejejo. Plesali so tukaj zategadelj, ker sta Feeneyeva Marija in Mihael morala drugo jutro na pot v Ameriko.
Crnobradati, rdečelični Fee-nev, kmet srednjih let v višnjevi hodnični srajci z belimi koščenimi gumbi in roke za usnjenim hlačnim pasom, se je nemirno potikal po kuhinji in silil ljudi peti in plesati. A pri srcu mu je bilo ves čas silno težko, kajti ni mu šlo iz glave, da bo jutrišnjega dne izgubil dvoje najstarejših otrok in ju morda nikoli več ne bo videl. Vendar pa je z vsemi govoril le o veselih rečeh, okrikoval plesalce in se vedel narejeno glasno in objestno. Toda zdaj pa zilaj je le moral iz kuhinje, češ da mu je treba v svinjak pogledat prašička, ki o njem sodi, da je bolan. Ob svinjaku pa je postaja! in se naslanjal ob o-paž. Žalosten se je zastrmeval v to in ono zvezdo in se mučil z nedolžnimi in nenavadnimi mislimi. Domislil pa ni nič, le grlo se mu je h koncu zmeraj zagatilo z nečim slanim in za-mrazilo ga je, čeprav je bila noč topla.
In tedaj je vselej vzdihnil, vkrčil vrat in menil: "Res je! Čuden je ta svet." Potlej se je vračal v hišo in znova tiščal v ljudi, naj se smejejo, plešejo in vriskaj o.
Proti jutru, ko je bila veža polna v četvorke zvrščenih parov, ki so poskakovaje in sto-paje sem pa tja plesali neki narodni ples, je Feeneya spet zvleklo ven in tedaj je šel za njim sin Mihael. Vštric sta šla po dvorišču, ki so ga bili prejšnjega dne posuli z drobnim, sivim kamenjem s proda. Molče sta hodila in zevala, kakor da bi se jima bilo treba nadihati zraka. Oba sta bila zelo razbu-rurjena. Mihael je bil večji kakor oče, a ne tako tršat. Revna, modra, pavolnata obleka, ki si jo je bil kupil za na pot v Ameriko, mu je bila v ramenih pretesna, v pasu pa mu je bil suknjič preširok. Tako oblečen se je nerodno gibal in roke so se zdele vse preveč koščene, velike in rdeče; ni vedel, kam bi jih dejal. Eno in dvajset let mu je bilo in vse doslej je nosil le obleke iz doma predenega blaga; storjene so se mu zdele tako čudne in nevšečne kak^r povrhnje obleke kanalskih ko-
pačev. V obraz je bil zardel in modre oči so se mu svetile od vznemirjenja. Zdaj pa zdaj si je s podi ako svoje napol suk-nene čepice otrl potno čelo.
Ko se je Patrick Feeney ustavil ob svinjaku, se je zazibal na petah in roke za hlačnim pasom zahrekal in dejal: "Kaže pa na vroč dan." Sin je pristopil bliže, prekrižal roke, se z desnim ramenom naslonil k o-pažu in pravil:
"Če bi ne bil stric Ned tako dober in bi nam ne bil posodil za odhodnjo, bi danes pri nas ne plesali. Ne morete si misliti, kako bi mi bilo hudo, če bi si še za slovo ne mogli nič privoščiti in bi morali tudi pri nas biti brez tega. Oče, ta denar vam bom poslal precej, prvi denar, ki ga bom zaslužil ... za ta potrošek boste dobili še prej, preden bom teti Mariji povrnil za potnino. V štirih mesecih bom menda že toliko zaslužil, da bom poravnal dolg, potlej bom pa lahko še toliko prihranil, da bom tudi vam poslal za božič."
Mihael je bil videti zelo močan in možat, ko je našteval, kaj namerava početi, ko pride v Boston, Mass. Močan je bil in si zategadelj obetal, da bo precej zaslužil. Tako si je bil v svesti svoje mladosti, moči in poželevanja po neznanem življenju, da je za trenutek pozabil na bolečino v srcu, ki jo je prizadevala misel na slovo od očeta.
prijateljice, ki so tudi v tej ne- bolečino, ki jo je tako trapila,
da" je pozabljala, kako strašno hudo je ločiti se od svojih otrok. Zato pa je mogla ves čas skrbeti za vse okoli sebe, pridno in prizadevno pripravljati jedi, zabavati goste in postoriti vsa številna drobna dela, ki so v hiši, kjer so gostje in ki jih more edino ženska prav opraviti. Ti mali opravki so jo motili, da ni bruhnila v jok, kadar je pogledala hčer in kadar je pomislila na sina, ki ga je od vseh otrok najbolj ljubila, nemara zato, ker bi bila skoraj umrla,, ko ga je rodila, in ker je bif prav do dvanajstega leta silno šibkega zdravja. Zdajci se je čudno zasmejala, da je stresla z životom .tam, kjer se ji je križasti prepasnik krivil visoko iznad pasu. "Komaj človek odpre usta, že izblebeče neumnosti," je zinila in postrani zmignila z rameni.
To je pa res," je pritrdil stari kmet in slišno polil še nekaj čaja iz skodelice po krožniku.
(Konec prihodnjič)
rodni gneči ostale pri njej, da pokažejo, kako zelo jo imajo rade. Taka je bila navada.
Marija je sedela na robu postelje in opletala z nogami. Bila je brhko temnolaso dekle devetnajstih let z jamicami v o-kroglih rdečih licih in zamišljenih rjavih oči, ki so se zdele krive, da se je njeno nizko čelo mrščilo. Nos je imela ozek in h koncu zaokrožen, usta majhna, ustnica pa rdeči in odprti. Ko je sedela na robu postelje, je bilo pod belo ob vratu nabrano bluzo in pod mornarsko-drinr krilom dobro razločiti o-brise rjenih udov; polno, nežno in lepo oblikovano telo je puhtelo svežosti in nedolžnosti. Videti je bila ustvarjena za to, da bi jo kje v razkošnem okolju razvajali in občudovali, ne pa da bi morala kakor kmetova hči v Ameriko, da bo tam služkinja ali morebiti tovarniška delavka.
Ko je sedela na robu postelje in mečkala med palci svoj robček, je razvneto premišljevala o Ameriki, ki jo je zdaj plašno mrzela, zdaj željno koprnela po njej. A po glavi se ji je pletlo vse drugo kakor njenemu bratu; ni ugibala, kaj bo onkraj morja delala in koliko bo zaslužila. Kar jo je motilo, tega se je skriv pol sramovala, pol bala; mislila je na neznane fante, na obleke in hiše, kjer je po več sob kakor po troje in kjer vsak dan jedo Oče je nekaj časa molčal, j meso. Rada je živela. Na In-Spodnjo ustnico povešeno jejverari so jo občudovali že mar-gledal v nebo in ni mislil nič.(sikateri ljudje od domače go-A ko se je na lepem spomnil, spode. Toda . . . je vzdihnil. "Za božjo voljo! Na lepem je pogledala kvi-Kaj pa vam je?" ga je vprašal šku in njene oči so se ujele z sin. "Nič ne marajte, oče. S tem očetovimi. Mirno, roke za hlač-bi mi bilo samo še težje." —jnim pasom je stal oče ob oknu "Uh!" je oče hipoma in nareje-1 in jo opazoval. Trenutek sta no osorno vzkliknil. "Mar mi si gledala iz oči v oči, potlej pa
je oče svoje povesil in brez nasmeha na stisnjenih ustnih odšel v kuhinjo. Marija se je
PONATIS PRVE SLOVENSKE KNJIGE
Nekaj res posebnega v slovenskem slovstvu je ponatis
Nad pristaniščem znanega brazilskega mesta Rio de Janeiro se dviga 3,000 čevljev visok hrib, kjer je postavljen 125 Čevljev visok kip Kristusa Od-rešenika. Kip je ponoči razsvetljen, da ga je mogoče več
milj v daljavo videti.
*
Netopir je edini sesalec iz vrste živalstva, ki lahko po zraku leta.
* ♦ •
Življenjska doba Američanov se vsled prizadevanja naših zdravnikov vedno daljša. L. 1800 je znašala povprečna dota življenja 35 let, 1. 1850 — 39 let; leta 1900 — 49, dandanes pa 65 let.
*
Največja tiskarna na svetu je v Washingtonu, D. C., ter jo upravlja Stric Sam. Odkar smo v vojni, izvršuje silno veliko delo. Ta tiskarna se je začela ravno pred civilno vojno. Obsega štiri velikanska poslopja, ki pokrivajo 33 akrov zemlje in kjer je uposlenih 7,000 oseb. Tiskovine za eno samo vojno posojilo so zahtevale 1,-000 ton papirja. Pri tem je bilo vključenih 80 milijonov prigibov (folders), 6 milijonov letakov, 3,700,000 izvodov 32
lo še mogoče popraviti. Policija poziva avtomobiliste, naj pazijo na svoje vozove ter naj ne pazijo samo na svoje zavore, ampak tudi na krmila, plašče, snažilce na oknih za dež in druge potrebščine, ki so v zvezi z varnostjo vožnje. Ako naj bo ta program zares uspe-
šen, mu mora javnost pomagati. Mnoge organizacije so program sprejele z velikim navdušenjem in mnoge izmed njih so obljubile aktivno podporo s tem, da bodo pomagale razdeljevati letake in informacije, ki naj razlože stvar vsem onim, ki vozijo. (OWI).
KUHARSKA KNJIGA
RECIPES
prve slovenske tiskane knjige, j strani obsegajočih knjižic, 100 _ Trubarjevega katekizma ali'tisoč izvodov dnevnikov in ted-
je! Le ti si preveč domišljaš! Menda zato, ker si nov!" Pre-tihnil je in s podmolklim glasom nadaljeval: "Na tisto nji-jiahlo stresla. Očeta fee je mal-vo sem se bil spomnil, kjer sijce bala, čeprav je vedela, da jo spomladi sam posadil krompir,jima zelo rad in čeprav je bil takrat, ko sem imel jaz influen. i dober z njo. Toda pretečeno
co. Za nikogar ne vem, ki bi mogel, to bolje opraviti. Hudo je na svetu, da moraš 7. zemlje, ki jo je Bog ustvaril zate."
"Joj, oče, kaj tvezete?" je gorupo zavrnil Mihael. "Samo dobro veste, da zemlja še nikomur ni dala nič kot revščino, trdo delo, krompir in sol."
"Že!" je vzdihnil oče, "toda ta zemlja je vsaj tvoja, tam preko pa" — in zamahnil je z roko proti vzhodu — "se boš potil za tujčevo ali za kaj, kar je temu ravno."
"No," je zamrmral Mihael, ki je zdaj z žalostnim izrazom v očeh strmel v tla. "Vi me pa res ne spodbujate prida!"
Celih pet minut sta molčala. Oba je silno imelo, da bi se objela, zajokala, udarjala z rokama v prazno in izkričala čezmerno gorje. A sta brzdala svojo žalost in stala tiha in resna kakor priroda okoli njiju. Skoraj sta se oba vrnila v kočo. Mihael je šel k trem fantom na levi od kuhinje; ti trije in on so si bili že izmlada najboljši prijatelji in so vedno skupaj v enem čolnu ribarili. Oče pa je stopil v veliko spalnico na desni od kuhinje.
Tudi velika spalnica je bila natrpana ljudi. V sredo so bili postavili veliko mizo in zdaj je sedelo pri njej kakih dvanajst fantov, ki so pili čaj in prigrizovali masleno rozinovo potico. Gospodinja je vsem prav vneto stregla in jih naga-njala jest. Pomagalo ji je dvoje mlajših hčera in še neka ženska, ki je bila njena sorod-nica. Najstarejša hči Marija, ki je bila ta dan namenjena v Ameriko, je sedela na postelji, ki so bila po njej posedla tudi vsa druga dekleta. Postelja je bila široka z deščenim balda-hinom na štirih stebrih in rdeče prepleskana. Na postelji je bilo najmanj dvanajst deklet. Vse so bile Marijine najljubše
zimo jo je bil pretepel z usuše-no vrbovo šibo, ker jo je bil nekega večera v temi zalotil za Hernonovo kočo, ko je imel Hernonov Bartel roke okoli njenega pasu in jo poljuboval. Od-sihdob jo je vselej malce streslo, kadarkoli se je je oče dotaknil ali jo ogovoril.
"Oho!" je zategnil star kmet, ki je sedel pri mizi, v roki krožnik s polno skodelico čaja in s sivo flanelasto srajco, odpeto o'o tankem, kosmatem in zgr-bančenem vratu. "Oho! Vseh na Inverari je lahko sram, da mora po svetu tako zalo dekle, kakor je vaša hči, mati! Če bi bil jaz še mlad fant, bi me morali pri živem telesu iz kože de-vati, ako bi hoteli, da bi jo pustil stran."
Vsi so se smejali in s postelje se je neko dekle oglasilo: "Na slabo si pomaga, Ratsy Coyne, kdor si preveč upa. Le glej, da se še star ne vnameš!" Smeh je kmalu zamrl. Fantje ob mizi so bili v zadregi in so se nekaj časa debelo spogledovali; menda bi bil vsak rad dognal, ali je kdo zaljubljen v Marijo.
"Kaj bi! Bog že ve!" je spregovorila mati ,ko si je obrisala usta z robom snažnega predpasnika iz ličnega križastega blaga. "Kar bo, pa bo. Že mora biti tako. Onkraj morja je še upanje, le v grobu ga ni več. Hudo je res, da morajo revni ljudje trpeti, pa kaj . . ." Hipoma je utihnila; vedela se je, da govori tjavendan. Kakor njen mož, tudi ona ni mogla razsodno misliti o tem, da odhajata sin in hčerka v svet. Kadarkoli se je zamislila, da se odpravljata njena otroka v širni, neznani svet, tri tisoč milj daleč, in morebiti za vedno, je začutila, kakor da se ji je v možganih sprožil tanek zapah iz trde kovine in je obtičal tik za čelom. To ji je povzročalo
kakor se knjiga imenuje s polnim imenom: Anu kratku po-duzhene s katerim vsaki zhlo-uik more v nebu pryti. — Prvotna knjiga je bila tiskana leta 1551 in je ohranjena v enem samem izvodu in ga varuje Nacionalna knjižnica na Dunaju.
To novo izdajo je priredila ljubljanska Akademska založba, ki je dala v naravni velikosti fotografirati in klišira-ti sleherno stran in je torej ta nova izdaja povsem veren posnetek prve slovenske tiskane knjige, izdane na tujem, v mestu Tuebinegn na Nemškem, tiskane z nemško gotsko pisavo in založene anoimno, z izmišljenim imenom pisatelja (Phi-lopatridus Illiricus, v resnici Primož Trubar), tiskarja (Jernej Skurianiz, v resnici pa Nemec Morhardt) in kraja Sue-benbuergen, v resnici pa kakor omenjeno Tuebingen.
Kako težak je bil začetek slovenskega tiskanja in pisanja, naj kaže odlomek iz te prve tiskane slovenske knjige:
"Vsem Slouenzom Myr Myl-host inu prau Sposnane boshye skusi Jezusa Christusa pros-sim, Lubi kerszheniki Jest sem le stuke iz suetiga pisma. . . katere vsaki zastopni zhlouk kir hozhe v nebu pryti ima veiditi inu dershati vle te buquice pustiti prepisati vnash iesig Bogu na zhast nu h dobromu vsem mladim tar preprostim ludem nashe deshele."
RAZNE ZANIMIVOSTI
Mestna dekleta republike Bolivia nosijo črne cilindre (derbies), med tem ko ženske na deželi nosijo krila iz drevesnega lubnja; to lubje je treba prej namočiti v-vodi in predelati za rabo.
* • «
Avstralski klokan ali kengu-ruj, ki zraste do višine 7 čevljev, je najboljši skakalec na svetu; rekord je naredil neki kenguru j, ko je preskočil naenkrat 72 čevljev daljave. ♦ * »
Na nekem ognjeniku, 12 tisoč čevljev visoko v belgijskem Kongu, rastejo posebne vrste dišeče rože, iz .katerih se prideluje fini parfum.
» * ♦
V Ameriki je več Kiwanis klubov. Ta beseda je nastala iz Chippewa indijanščine, katero je posebno dobro obvladal naš pokojni škof Baraga. V slovenščini pomeni: "Jaz trgujem."
Pristopajte h K. S. K. Jednoti!
nikov in 82,300 izvodov neke uradne knjige. To vse skupaj je pa samo kakor kapljica v primeri z vsem delom, ki se tukaj izvršuje.
-o-
Policija pregleduje zavore avtomobilov
Washington. — Policija vseh državah je pričela pregledovati zavore vseh avtomobilov in sicer v svrho, da se reši čim več vozov uničenja, da se prihrani vojnim delavcem primer, na prevozna sredstva v vojne tovarne in zmanjša število nezgod. International Associat ion of Police podpira to akcijo.
Statistični podatki dokazujejo, da je dežela mnogo trpela v pogledu svojega vojnega napora radi smrtnih slučajev in drugih poškodb vojnih delavcev v nezgodah na cesti. Leta 1943 je bilo več kot polovica onih 824,000 ponesrečenih, mrtvih in ranjenih, delavcev iz vojnih tovarn. V teku lanskega leta cenijo, da je šlo preko 250,000 avtomobilov v staro železo, ker so bili preveč poškodovani v nezgodah, da bi jih bi-
' NATIONS
RECEPTI VSEH NARODOV
NOVA IZDAJA STANE SEDAJ $3.00
JSP* Knjiga je trdo vezana in ima 821 »trani '^J
Recepti so napisani v angleškem jeziku; ponekod pa so tudi v jeziku naroda, ki mu je kaka jed posebno v navadi Ta knjiga je nekaj posebnega za one, ki se zanimajo za kuhanje in se hočejo v tem čimbolj izvežbati in izpopolniti.
/
Knjigarna Slovenic Publishing Company
216 West* 18th Street	New York 11, N. Y.
VLOGE
t tej posojilnici
flavta** * Oaryorotien, WaeMagtea, D. C.
Sprejemamo oeeboe ta druitrene
_ Tloge. _
LIBERALNE OBRESTI
St Clair Savings St Lou Co.
CHS Si. Clair Avenee
CLEVELAND ». OHIO


DELAJTE TOČEN NASLOVI
Kakor vsa večja mesta, tako je tudi naše mesto Cleveland zadnji čas razporedilo vse svoje poštne podružnice v različne poitne okraje (zones) s številkami. To se je ukrenilo zaradi bolj hitrega poslovanja pri razdelitvi doile pošte ker manjka klerkov in pismonoš.
Uredništvo našega Usta spada v poštni okraj ali zono št. 3. Zato prosimo tajnike, tajnice krajevnih društev in vse dopisnike, da naj vedno oznaHJo poleg imena Cleveland is št. 3. Tako označite to številko tudi na karticah, ki Jih pošiljate it Js kaka sprememba naslova članov.
Naslov naj bo torej:
Glasilo K. S. K. Jednote 6117 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio.
Naročite si dnevnik!

V	Clevelandu liha j a U nad M let ttooeiuM llet t Imenom
"AMERIŠKA DOMOVINA"
V	teh časih, ko se vrste svetovni dogodki tako naglo mimo nas, bi moral biti v vsaki slovenski hiši vsaj en
SLOVENSKI DNEVNIK Ako ie niste naročeni n«
"AMERIŠKO DOMOVINO"
nam sporočite in poslali vam jo bomo za en teden BREZPLAČNO na ogled. Izhaja vsak dan razen ob nedeljah in postavnih praznikih.
"AMERIŠKA DOMOVINA"
je primeroma telo poceni. Za vse leto vas stane samo $6.50; za poi leta $3.50, za četrt leta $2.
Naročite si Jo na ogled. Prepričani smo, da se vam bo list dopadel.
AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St Clair Ave. Cleveland 3, Ohio
n

f !>i!

NAROČITE IN ČITAJTE |
priznano najboljšo slovensko družinsko revtjo
"Novi Svet" ★ ★ *
Prinaša zbrane članke, črtice In najlepše zanimive povesti. Posebno J« zanimiv "SLOVENSKI PIONIR/' ki prinaša zgodovinske podatke slovenskih naselbin in slovenskih drnžin v Ameriki. Nobena slovenska hiša naj bi ne bila brez tega zanimivega in pomenljivega slovenskega mesečnika.
Stane letno za Ameriko $2; sa Kanado $3.
Naročnino sprejema: * ★ *
"NOVI SVET"
1849 W. Cermak Rd.	Chicago, 111.

OUR O PAGE
"The Spirit of a Rejuvenated KSKJ"
FROM THE OFFICE OF THE SUPREME SECRETARY
SECOND CAMPAIGN REPORT
The second period of the current Officers' Membership drive closed May 31, and resulted in the writing of $90,250.00 in new insurance for the month.
Inasmuch as many lodges signed up equal amounts of i:ew insurance, the monthly awards were distributed accordingly.
Topping all lodges in the drive is Mother of Seven Sorrows Society, No. 81, Pittsburgh, Pa., which has to date written $20,500.00 in new insurance. Second on the Honor Roll i3 St. Lawrence Society, No. 63, of Cleveland, Ohio, followed by St. Anthony Society, No. 158, Hostetter ,Pa. Fourth place honors are shared by Heart of Mary Society, No. Ill, Barberton, O., and Mary of Assumption Society, No. 203, Ely, Minn.
The following are prize winners for the second period:
Ss,	FIRST GROUP:
Soc. No.	Award
158 .............................................. $25.00
86 ........................................17.50
236 ..........V................................. 17.50
45 ........................................•..... 5.00
206 .............................................. 5.00
SECOND GROUP:
203 ............................................. $25.00
20 .............................................. 9.00
85 .............................................. 9.00
168 ............................................. 9.00
173 ............................................. 9.00
191 .............................................. 9.00
THIRD GROUP:
, 111 ............................................. $25.00
113 .............................................. 20.00
30 ............................................. 8.34
79 .............................................. 8.33
165 ............................................. 8.33
FOURTH GROUP:
81 .............................................. $25.00
53 .............................................. 20.00
52 ............................................. 8.34
146 ............................................. 8.33
157 .............................................. 8.33
FIFTH GROUP:
63 ...................... +.................... $25.00
2 .............................................. 20.00
29 ............................................. 15.00
108 .............................................. 10.00
To the winners of the second period, congratulations and thanks. Thanks also to all officers for their efforts in signing up new members. Please continue, so we may attain our goal!
The third period of the campaign will close June 30. Who will be the winners, and who will hold the position of honor? Brothers and sisters, on with your fine work!
Fraternally,
JOSEPH ZALAR, Supreme Secretary.
OUR GRADUATES
SERVICE TO WAR VETERANS
Into what type of insurance policies may I convert my government insurance?
Any time after one year and before five years from the date the policy expires, you may convert your insurance into Ordinary Life, 20-Payment Life, or 30-Payment Life.
If I draw a pension or retirement pay, may I have my insurance premium payments deducted from my pension or retirement checks ?
Yes. Fill out Insurance Form No. 887, obtainable from the Veterans Administration, and mail it to the Veterans Administration office from which your checks are received. You should, 'however, be sure that your premiums are being paid by the Veterans Administration before you cease sending in your premium payments. A letter from the Veterans Administration or deductions from your pension checks will prove that the payments are being made.
Once more the young men and women of our schools are being handed their diplomas and released from the tasks of classroom to take their place in the life of tjieir communities. They will hear many good and helpful things from their commencement speakers. But with all the rush of the social events attendant upon graduation in American schools, it is doubtful whether or not they will long retain what they hear. The least that can be hoped for is that the graduation address will emphasize in the minds of
editoVclemM
By Ralph Keap ^^
"It's pwuiu naee m MR tan copy *fth«rt bavin' to dear with Tek yd tffn joajrplk* bwy^noagh Wg
eM^rrttw en H aim— gf '•»
to" -
the graduates some of the principles which they have learned in school.
For the Catholic graduate there is one all-important truth about his education which points the way for his success in life. The product of a Catholic school, he knows that religion has permeated the whole philosophy of life as taught him for many long years. He does not, perhaps, realize the importance of this for his future. Living in a country where religion has been ruled out of education, he will soon come to grapple with problems in society which have their basis in this lack of belief in God.
If he stops to figure it out, he will come to the conclusion that men without religion cannot be good Americans. For his own sake as well as for that of his country, he will be grateful (Oanttraetf on Pin I)
o-
Killed on Luzon Cleveland*, O. — The War Department notified Mr. John Brodnik, 15704 Trafalgar Ave., that his son, Sgt. Stanley Brodnik, was killed during action on Luzon, May 11.
Sgt. Brodnik, 30, attended Collinwood High School and worked for the W. H. Davey Steel Co. before entering service in February, 1941. He went overseas in 1942. A brother, Sgt. John Jr., is stationed at Buckley Field, Colo.
Requiem Mass was offered for Sgt. Brodnik June 11 at St. Mary's Church.
If a veteran is eligible for retirement pay and for a pension, which should he choose?
He may make the application for both and choose the greater amount. The retirement pay is usually greater than the disability pension. There are certain restrictions on government employment in connection with retirement pay that do not apply to pensions.	\ jiliqb«^
If a veteran is retired and given retirement pay, should he also file a claim for disability with the Veterans Administration?
Yes, especially if he is interested in educational benefits. The per cent of disability allowed on a claim may entitle the veteran under Public Law No. 16 to vocational rehabilitation benefits.
Under what conditions may a veteran request a review of his discharge?
A veteran may at any time within fifteen years request and receive a review of his discharge, unless he was discharged or dismissed by general courtmartial sentence. Veterans of the U. S. Army should apply to The Adjutant General of the Army, Washington, D. C.; veterans of the Navy, Coast Guard or Marine Corps to The Bureau of Naval Personnel, Washington, D. C.
KSKJ MEMBER REPAIRS B-l 7 FORTS
Killed in Engl'sh Channel
Cleveland, O. — Memorial Mass was offered last week in St. Vitus Church for Pvt. Michael Dime, reported killed in the English Channel Dec. 28, the day he was previously listed as missing.
He was the husband of Mrs. Marjorie Dime, 1275 E. 55th St., and the father of Patricia Ann, 2. Entering the Army Nov. 25, 1942, he had been overseas only a month when lost.	*
His parents, Mr. and Mrs. John Kerch, live at 1034 E. 72 St.. He also leaves a sister, Mrs. Jennie Gross. '
Waukegan, 111. — 8th Air Force Command /Station. — Sgt. Jack E. Papesh, 1809 Dugdale Rd., is stationed at this strategic air depot where battle damaged B-17 Flying Fortresses of t'he 8th Air Force were maintained and repaired. He is a sheet metal repairman in the maintenance division. Sgt. Papesh is the son of Mr. and Mrs. J. Papesh of Forest Park, formerly of Waukegan.
He was graduated from the Waukegan Township High School in 1942 and prior to his entry into the Army Sept. 5, 1942, he worked for the Johnson Motor Co. at Waukegan. Sgt. Papesh is a member of St. Joseph's Society, No. 53. He has been stationed in the European theatre of operations since Oct. 1943.
-o-
TWO FORMER STEVES DIE IN SERVICE
Chicago, 111. — To date, St. Stephen's Society, No. 1, has lost two brothers in this war. First was Francis Weaver, and second James A. Zivalich. Both died in Germany. May they rest in peace. To the families of the deceased, members of the lodge express deepest sympathy.
For all the members of the armed forces, living and deceased, the St. Stephen's Society Will have a High Mass at 11:30 a. m. in St. Stephen's Church Sunday, June 17, 1945. We meet at the Church Hall at 11 a. m., and will attend the Mass in a body. All are cordially invited to attend.
John Gottlieb,
recorder.
FRATERNALS SERVING IN WAR AND PEACE
With victory for our armed forces assureU on the Eastern as well as the western fronts of the global war, it is inspiring to consider the vital part that the fraternal benefit system has played in war and is prepared to play in the days of peace immediately ahead. Fraternalism represents not one religious faith or creed, but all of them. These men and women of every religious belief have never faltered in their faith through the dark days of the savage, inhuman battles but what justice and right would eventually prevail. Today t'hey know that their faith was well founded.
It is through this indomitable will power and faith that the lights on the altars of fraternalism throughout t'he North American continent have been kept burning brightly. It has been this same righteous courage that has kept the societies, depleted by man and woman power, to carry on with renewed strength and 'hopefulness. It has meant additional toil and increased effort for those who have been left at home to carry on, but cheerfully and joyfully they have taken their burdens and the results of the past year have once more proven that the fra-ternals have fully lived up to the principle of being ,'their brothers' keepers."
In last May's issue of the Fraternal Monitor was again presented the story of fraternal accomplishments of the past year. It portrays how well in war they have builded for peace.
In its pages is set for how the fraternal benefit system increased its adult membership to 6,855,667. This is a gain of 170,830 over the preceding year and one that fraternalists may well feel proud of. But this is not all for added to the increases are those in the junior department from 1,159,193 members in 1943 to a total of 1,267,537 on Jan. 1, 1945.
Paralleling its numerical growth the fraternal system has increased its financial strength. Insurance in force on the first day of 1945 was $7,153,383,600. The passing of the seven billion mark is important news. This represents a gain during the past year of $312,442,056. Assets of the societies increased during the past year from $1,588,-009,832 to a total of $1,682,-921,443. This was a gain of $94,911,611 which places the fraternal movement within striking distance of the $2 billion mark.
A fairly good-sized book could be written on what the fraternals as societies, and in individual community groups, have done to further the cause of victory and peace. In every War Bond drive the societies have always gone well beyond their quotas. In the other activities to further the cause of war on the home front — in Red Cross work, nursing aid, waste-paper and tin collections, as blood donors and in many others — the fraternals have always been leaders in their respective communities taided and encouraged by their national organizations.
A THIRD INVITATION TO ATTEND THE CATHOLIC DAY IN JOLIET, JUNE 24, 1945
The Committee in charge of preparations desires that all of our Catholic Slovenes in all communities should interest Ihemselves in the Catholic Day, even tho they cannot attend personally. That is why invitations have been sent to all of our Catholic fraternal societies. Joliet is conducting the Catholic Day for this year only, other communities in the years to follow. That is why this is not just a Joliet affair.
As previously announced the program is as follows:
10 a.m.—Solemn High Mass in St. Josep'h Church.
The preacher of the day will strike at the spiritual keynote of the day.
2 p.m.—Public meeting at the Park. There will be two or three principal speakers who will present the Resolutions that will shape the future policies of the Catholic Day Committee. There will also be other short g speeches. The entertainment will be fur- , nished by the St. Joseph's School Band and the Church Choir.
The question arises—Is there need for a Catholic Day?
The world is always full of new problems. Too often the spirit "of this world" prevails and is generally contrary to the "spirit of Catholicism." Catholic principles will be overwhelmed unless we are on guard. That is why we judge that it will be worthwhile to have a Catholic Day in some community yearly, and to elect at this Catholic Day program a special permanent committee whose business it will be to carry out the resolutions of the Catholic Day.
We are therefore inviting all to be with us at least in spirit June 24.
REV. M. J. BUTALA.
POPE PIUS SOUNDS NOTE OF TIMELY WARNING TO WORLD
A new KSKJ member today meant a bigger KSKJ tomorrow. A bigger KSKJ tomorrow meane a better KSKJ—and a better KSKJ ehootd be tho aim of every
Pope Pius spoke to the Sacred College of Cardinals recently but his words are meaningful for the entire world. Statesmen and peoples should weigh them well.
Six years ago t'his same Pontiff warned that all may be' lost by war. Rejection of his counsel then has made Europe a shambles. Similar action now will imperil our very heritage of Christian civilization.
The first aftermath of European peace shows that the rights of smaller nations are in grave danger. Every cable from that sector plainly manifests this peril. Their greatest champion is the Roman Pontiff. With no equivocation he declares that all nations, but especially the medium and small ones that "sunstained their share of suffering in order to overthrow a system of brutal violence are entitled to refuse to accept a new political or cultural system which is decisively rejected by the great majority of the people."
Vanquished Germany tried to foist the brutality of the National&ocialist state upon
her democratic neighbors. Her aim was diabolically wrong. Military defeat has thwarted her pifrpose. Mere victory cannot make it right fpr one of the victorious Allies to foist the brutalities of the Communistic state on democratic neighbors. Might doesn't make right. Pope Pius brings this tremendous truth into proper focus.
The Soviets have persistently attacked the Vatican as being favorably disposed toward >i VtrtiniMri on oar* •>
-O-
Killed on I wo Jima
Cleveland, O. — Memorial Mas| for Pfc. Albert J. Tasker Jr., killed March 9 on Iwo Jima was offered June 9 in St. Vitus Church.
He was the only son of Mr. and Mrs. Albert Tasker, 1039 E. 69 St. His wife, Dorothy, and son, Albert III, 4 months, J live in New Jersey.
Enlisting in the Marine Corps Nov. 3, 1942, he * went overseas last July. He was attached to the Third Division.
He also leaves a sister, Re-gina.
OUR PAGE WAR KITCHEN
By
FRANCIS
JANCER 1110 Third St. La Salle. Qi
Pies and cakes — desserts and other specialties — how to make them on your meagre sugar allowance is a problem
that has been solved. The use of white corn sirup and honey has been proved successful after many tests. You can still givj your family pie and have your sugar too.
Strawberry Pie
1 baked 9 inch pie shell, 21 * cups washed and hulled strawberries, 1 cup white corn sirup, 13 cup not water, 1 package strawberry flavored gelatine dessert, 2 teaspoons lemon juice, % cup heavy cream, 1 ripe banana.
Crush the strawberries, slightly, reserving 6 whole ones for garnish. Combine the crushed berries with the corn sirup and hot water and heat to toiling. Tnen add the gela-. tine dessert and stir until dissolved. Add lemon juice and chill until beginning to set. Then stir in 1/2 CIJP Qf cream which has been whipped. Pour hall' of this mixture into pie shell. Arrange over it the banana which has been peeled and cut in slices. Cover with the remainder of the mixture. Chill until set. Then top with the remaining cream which has been whipped and garnish with the 6 strawberries which have been cut in halves. Makes 1 nine inch pie. Banana may be omitted if' desired.
Quick Lemon Pie
1 baked nine inch pie shell, 2 cans sweetened condensed milk, t. cup lemon juice, H/2 tablespoons grated lemon rind,
1	■> cup heavy cream, whipped,
2	tablespoons confectioner's sugar.
Turn condensed milk into a bowl, and add lemon juice and rind. Stir until thoroughly blended, then pour into baked pie shell. Chill until firm enough to cut. Just before serving spread top of pie with whipped cream to which the sugar has been added. Makes ono nine inch pie.
Applesauce Pie
4 cups cornflakes, 1^3 cup melted butter or margarine, yx cup granulated sugar, 3 cups canned or fresh thick, sweetened applesauce, ll/i teaspoon.; lemon juice, teaspoon powdered cloves, 2 teaspoons plain, unflavored gelatine, cup cold water, % cup heavy cream, 1 tablespoon confectioner's sugar.
Kail the cornflakes with a pin until finely crush-
ANY BONDS TODAY?
By Fibber MeGe* and Molly
Illustrated by Jeff Keate
THEY SAID LAST WEEK. . .
ENTHRONE CHRIST IN HOME ON FEAST OF SACRED HEART
By Sister Mary Clare, SND. is accorded yearly on the oc-The battle for Christian casion of t'he renewal of the homes is the battle for civiliza- consecration. It would be a tion itself. Just as our boys beautiful family practice to are fighting the enemy hill by gather daily for a moment hill, cave by cave, house by about the picture or statue and house, so must families on the say together one of the many home front be won back to beautiful indulgenced ejacu-Christ, family by family. Je- lations in honor of the Sacred sus Christ reigns as King in Heart; for instance, "Jesus, every truly Catholic home, and King and center of all hearts, each new home t'hat is won by the coming of Thy king-for Christ should officially dom, grant us peace"; or "Sa-recognize that fact by an actjcred Heart of Jesus, protect of social worship combined! our families." Or one could with an act of reparation for | use any one of the invocations the paganism which has dis-iin the litany of the Sacred
placed Him in so many 'homes.
Once a year on the feast of che Sacred Heart, the Friday
Heart.
For your convenience here is the official act of consecra-
after the octave of Corpus tion. It is to be read by the
Christi, we are reminded to re-j head of the family or by one
new these acts of consecration acting in his name while all
and of reparation tcf the lov- kneel about the picture or sta-
ing kingship of the Sacred tue, decorated for the occasion
Heart.	i if possible. An Our Father or
If an image of the Sacred j Hail Mary is usually added for
Heart has not been solemnly absent members of the family.
enthroned in your home in a living or dead.
place of honor (not in a bed- „	, .. _
,.	, ,, ,. Prayer for the Consecration
room!) there is no better time	^ Familie
to do it than today, the feast i
of the Sacred Heart. In the I	Most Sacred Heart of
absence of the father, the mo.:Jesus- Thou didst reveal to St-ther or other acting head ofi Margaret Mary Thy desire to the family may consecrate the!rule over Christian families; family to the Sacred Heart. ibe*old, in order to please
It is surprising how many
Thee this day, to proclaim Thy
roll
ed. To this 1 cup of finely crushed cornflake crumbs, add the melted butter and sugar. Use to line the bottom and sides of a nine inch pie plate and chill. Meanwhile 'heat the applesauce with the lemon juice^ana the cloves. Add the gelatine which has been soaked in the cold water for 5 minutes and stir until it is thoroughly dissolved. Chill. Turn the chilled applesauce into the cornflake lined pie plate, spreading it well to the edges. Whip the cream until stiff, add the confectioner's
good people seem not to have;fu11 sovereignity over our fam-heard of this enthronement of ^ We desire henceforth to
the Sacred Heart in the home.!live Thy life' we desire that It's not something new, indeed |the virtues, to which Thou hast it is centuries old. More than i'Promised peace on earth, may 300 years ago Our Lord prom- flounsh m our midstJ we de-ised through St. Margaret!sire to keeP far from us th« Mary: "I will bless every place I sPint of the world 'which Thou where a picture of my heart hast condemned. Thou art
shall be set up and honored." jKinS of our minds in the sim" If a member of the family! phcity of our faith; Thou art
has wandered away from Jesus Christ, the consecration of the home to the Sacred Heart
King of our hearts by the wholehearted love with which they are on fire and whose
accompany the work enthronement of the
often brings about the return flame we shall keep alive by of the w andering soul. Indeed ifrequently receiving the Holy the numerous conversions that Eucharist.
of the "Be pleased, O Saqred Sacred Heart, to preside over our ga-Heart all over the world seem thering together, to bless our to be its most striking feature, i spiritual and temporal affairs, The Church has richly in-j to ward* off all annoyance dulgenccd this enthronement from us, to sanctify our joys or consecration. On the day and to alleviate our sufferinga. of the consecration of the fam-jlf any of us should be so un-ily to the Sacred Heart each member can gain a plenary in-
Secretary of State, Edward R. Stettinius, Jr.:
"The Bill of Rights was written into the Constitution of the United States over 150 years ago. It is not yet fully realized, but we have made good progress and its effect upon our history has been decisive. The four sponsoring governments (at San Francisco) agreed that an enumeration of individual and collective human Tights and fundamental freedoms in the charter could not be attempted at this conference. It would take much too long to obtain agreement upon such an enumeration among more than two-score nations of differing social systems, environments and traditions. I believe that when the (world security) organization is established, the economic and social council, thru the commission on human rights, should promptly undertake to prepare an international bill of rights which can be accepted by all the member nations as an integral part of their own systems of law, just as our Bill of Rights has been an integral part of our system of law."
time nation."
Eric A. Johnston, I president of the U. S. Chamber of Commerce:
"After the war is over we will have more workers, more plants, more machinery and greater skills than we ever had before. This increase in productivity can be a cure or a blessing. Foreign trade can be the shock absorber which will smooth out the bumps of our post-war progress. The war has left the world hungry for goods. But foreign trade cannot move in one direction only. No nation raises its standards of living by merely increasing its exports — it is by increasing our volume of both exports and imports that we will obtain more goods to consume and, therefore, 'higher levels of prosperity."
—Common Council.
Dr. Albert Einstein, famous scientist:
"I do not believe in any kind of superiority of the white people. The white world possesses a certain technical superiority; and 'white supremacy' is itself a product of this technical superiority*. This does not touch upon real human values. Circumstances such as exist in the United States-in regard to the Negro have retarded the social development of the whole country, because social progress can only be real when it is for all the people."
Former Pres. Herbert Hoover, speaking over the Blue Network:
"Apart from every humanitarian reason, food must be provided for the liberated countries if there is to be order and stable government ... Of course Europe needs meats and fats, but we also have a shortage of these things . . . If the adults of Europe had unlimited bread they could get through. But their children must have some meats and fats. However, in t'his time of short supplies this should be so organized so that it reaches the undernourished children only. We could tighten our belts a little and supply this comparatively small amount. But we cannot supply meats and fats to everybody in Europe . . . This is not a question of feeding Europe next winter . . . this is a problem of the next ninety days."
happy as to fall into t'he misery of displeasing Thee, re-dulgence under the usual con- mind him O Heart of Jesus,
ditions, and the same privilege
honey, 2 tablespoons butter or margarine.
Line a nine inch pie pl^te
sugar, and heap on top of ap-!with pastry. Fill with the rhu-
plesauce filling. If desired, garnish with applesauce in the center of the pie, and a sprinkle of cloves.
Rhubarb Pie Plain pastry, 4 cups unpeel-
barb. Pour over it the combined flour and honey. Dot with the butter. Adjust the top crust, and trim off ends. Bake in a hot oven of 450 degrees for 15 minutes, and then
ed rhubarb cut in 1 inch piec-iin a moderate oven of 350 dees, 7 tablespoons all-purpose j grees for 45 minutes. Makes flour, H cup bottled or canned |1 nine inch pie.
that Thou 'art full of goodness and mercy toward the penitent sinner. And when the hour of separation strikes and death enters our family circle, whether we go or whether we stay, we shall all bow humbly before Thine eternal decrees. This shall be our consolation, to remember that the day will come, when our entire family, once more united in heaven, shall be able to sing of Thy goodness forever.
"May the Immaculate Heart
Vice-Admiral Emery S. Land, Chairman, *U. S. Maritime Commission:
"The size of the United States Merchant Marine at the end of the war — a carrying capacity of about 50,000,000 deadweight tons — imposes an unprecedented responsibility in maritime affairs, for our fleet will be larger than those of the rest of the world combined. In the tradition of American fair play, the commission has announced that its future policy contemplates no monopoly of the sea, but it does express the determination that we shall remain a mari-
1.	War Bonds coat $18.75 for which you receive $25 in 10 yeara—or $4 for every $3.
2.	War Bonds are the safest investment in the world —guaranteed by the United States Government.
3.	War Bonds can be made out in 1 name or 2, as co-owners.
4.	War Bonds cannot fo down in value. If they are lost, the Government will issue new ones.
5.	War Bonds can b« cashed in, in case of necessity, after 60 days.
6.	War Bonds begin to accrue interest after one year.
OUR GRADUATES
(Continued from Dace 7)
to his Church and to all t'hose who made sacrifices that he might be so educated as to know his duty to God and to his fellow men.
Surveying the world scene, the Catholic young man and woman who receive a diploma this year will be able to understand that all the misery and horrors of war is a punishment for man's turning his back upon God. When justice and charity left the hearts of men, greed and hatred took their place.
Knowing all this, the Catholic graduate will prove false to himself, to his parents, his teachers, to his God, and to his country, if he fails to be a man of God, stalwart and fearless against the onflowing tide of paganism. He needs our prayers more than our congratulations as he joyfully takes his diploma and turns to face the duties of his chosen vocation. —The Columbus Register
of Mary and the glorious Patriarch St. Joseph offer. Thee this our act of consecration, and keep the memory thereof alive in us all the days of our lives. All glory to the Heart of Jesus, our King and our Father!"
POPE PIUS WARNS WORLD
tGouuiiucO irooi page It
the Nazi state. While Moscow was coddling the Nazis in 1937 and other powers were seeking means to appease Hitler, Pope Pius XI told t'he nations just what national socialism was. He branded it as "the arrogant apostasy from Jesus
i Christ, the denial of His doctrine and His work of redemption, the cult of violence, the idolatry of race and blood, the [overthrow of human liberty and dignity." Tliere is the historical record. Does that sound like tan indorsement of the Nazi regime?
The present Pius repeats these words of his immortal predecessor. In them any state tjhat denies human liberty and dignity may read its own condemnation. Those who have ears should listen to this warning of the Vicar of the Prince of Peace.—Selected.
PEACE-MAKERS HAVE GREAT NEED OF OUR PRAYERS
It is quite well recognized that the world tried to get along without God and did a sorry job of it. We can hardly look upon the millions of dead and the rubble of ruined cities as the professional work of Christians intent on doing God's will. Human wills under the guidance of human passions wrought this havoc.
Time and again we were warned by spiritual leaders and by some secular leaders while the European phase of the war was still on that we must return to God if we were to merit God's great gift of peace. God has answered our prayers for victory in Europe. Are we now prepared to abandon God as we set about laying the foundations of peace? We shall labor in vain if we do.
There is much loose talk abroad in the land that indicates such is the intention of many who are planning Europe's future. We hear that there are proponents of a soft peace for Germany and proponents of a hard peace. Now that just does not make sense when we should be striving for a just peace. Justice will punish the wrong-doers but it will not lay heavy hands on those who are innocent.
It is difficult for us to understand the barbarous treatment meted out to prisoners and internees in some German concentration camps. Those guilty must be brought to the bar of justice. There is essential depravity in their evil work. It is against that our very consciences revolt. But even in the ferment of this spiritual revolution potent voices are being raised that we must treat German prisoners somewhat as Germany treated Allied prisoners. If we heed these vengeful cries, we sink to the level of those whose evil practices we condemn. That is not the way to a just and lasting peace.
Not everyone in Germany agreed with the Nazi madness that Hitler introduced into the Reich. The German bishops protested against every step that this madman took to de-Christianize the country. Upon such sane leaders responsible government can again be set up in the new Reich.
We hope that the San Fran-
cisco delegates are intent 01$ setting up a Christian peace. If they are true to their aims, they can lay claim to high Scriptural praise for their efforts, since peace-makers are called the children of God. But let us not forget that they need our constant prayers if they are to come into this noble inheritance.
The first order of the day is still prayers and more prayers if the world is truly to return to God.—C. U. Bulletin.
Without doubt you know that the 1945 American Red Cross War Fund campaign was highly successful. The $200,-000,000 goal was oversubscribed by approximately $25,000,000.
Much of this money was provided through the generosity; of Americans of foreign origin who have made their homes in this country. Prompted by sympathy for their fellow men, they have always responded to Red Cross appeals with utmost liberality.
This generous support has also always been marked on the part of editors and publishers of the foreign language press in this country, and I wish to thank you, on behalf of myself as well as all others at American Red Cross National Headquarters, for the splendid cooperation which you have provided throughout the year, and particularly during the 1945 War Fund campaign, through the columns of Glasi-'lo KSKJ.
It is impossible for Red Cross National Headquarters to thank each individual contributor to its campaign, and we would therefore appreciate it very much if you could 'in some wa^ express the Red ' Cross' appreciation to your readers through your columns. With best wishes, Sincerely yours, Robert P. MacHatton, Chief Foreign Language Press Section.
Buy War Bonds and Stamps
Women in War
WdMEN HELP THEIR. __
COUNTRY 8YSAVM USED COOKING Ftf. THE//? REWARD S CASH, AND EXTRA RATION POINTS -AS WELL AS THE SATISFACTION OF PROVIDING RAW MATERIALS FOR THOUSAWS { OF C/V/UAN AND MILITARY PRODUCTS/