m očna burja. V članku z naslovom A stu d y on the Bora R egion on the A dratic C oast o f Y ugoslavia b y m eans of W indshaped T rees (s. 155—164) trd ijo, da sega pas b u rje ob V eleb itu 50—60 km d aleč na m orje in otoke, na sever in na ju g od tod pa le 20 km. N a prim orski strani obalnega gorovja so u gotovili m očne d eform acije do 800 m nadm orske v iš in e , zelo m očne na p reva lih v v i­ šin i m ed 700 in 800 m, sled ov i pa h itro je n ju je jo pri 1000 m. P ravijo , da so v id n e zveze m ed srednjo vetrovno h itrostjo v jan u arju in stopnjo defor­ m acije dreves. M. T. Yoshino je p rispevala še k ra jš i članek o v eg eta c iji na jadranski obali. K azuko U rush ibara pa predhodno poročilo o raziskovanju terre rosse (»Soil of K arst R egion alon g the A driatic C oast in Y ugoslavia«, str. 195—201). U gotov ila je pozitivno k orelacijo m ed deficitom vlažnosti, u gotov ljen im po T horntw aitovi m etodi, in barvo jerin e. N aveden ih je še nekaj drugih ugo­ tov ljen ih zvez. K er pa avtorica č lanka trenutno še razisk uje te zveze in bom o o tem v naši rev iji bržčas še poročali, ostajam o tu le pri kratkem poročilu . Med ostalim i člank i v om en jen i rev iji se nanaša na Jugoslavijo sam o še k ratek zapis o lju d sk em opažanju b u rje na H rvatskem . Ivan Gams Dve jugoslovanski sociološki knjigi o naseljih C entar za socio log iju se la in stitu ta za društvena istraživan ja sveu čilišta u Zagrebu si je zastav il h va levredn o nalogo, da v posebni zbirki publicira različna socio lošk a dela o soc io log iji n aselij. N aloga je več kot upravičena, saj tovrstn ih del v Ju goslav iji n i ve liko . O m eniti pa je treba še en razlog, da poročam o o teh dveh knjigah . Lo­ tevata se nam reč p roblem atike, k i so j i ju goslovan sk i geografi že od C vijiča sem posvečali v e lik o pozornosti. H krati sta pristop in m etodolog ija v obeh ocen jevan ih delih zelo sorodni geografskim , z lasti socia lnogeografsk im po­ stopkom , tako da tudi s te strani zaslužita nek o lik o daljšo oceno. Tipologija ruralnih sredina u Jugoslaviji, Zbornik teorijskih i metodo­ loških radova, B ib liotek a soc io log ije sela , Zagreb, 1972, str. 1—218. D elo je nastalo ob p rip ra v ah za izdelavo obsežne raz iskovalne naloge » tipologija ru ra ln o g oko lja u Jugoslaviji«, k i b i na j v v rs ti š tu d ij p rik aza la sociologijo jugoslovanskega podeželja . P rv o tn a zam isel o te j raziskav i se je izob likovala 1. 1967 v zagrebškem ag ra rn em in stitu tu , a so se j i k asn e je p r i­ d ružili sociološki in stitu ti v B eogradu, L ju b lja n i in Skopju. Sodelavci teli zavodov so p revzeli določene raziskovalne naloge v raziskovalnem p ro jek tu in zam isel dopolnili glede na n jihovo nacionalno oko lje te r tako pripom ogli, da je zborn ik dobil bo lj občejugoslovansk i značaj. V endar je tud i v teni skupinskem e lab o ra tu — p riču jo ča k n jig a je n jegov p rv i rez u lta t — opravil g lavnino dela, to je sestavo tipo log ije in raziskovalnega koncep ta te r red a k ­ cijo, zagrebšk i in stitu t, k a r je razum ljivo , sa j je im el m ed vsem i nedvom no n ajveč trad ic ije in izkušen j p r i sociološkem p ro u čev an ju ag ra rn eg a pode­ želja. V prvem delu k n jige , k i naj bi b il h krati uvod v socio loško raziskavo, podajata M. Zupančič in R. F irst-D ilič m očno teoretski oris »tipološke metode v socio log iji« . S led i prikaz dosedanjih inozem skih tipo lošk ih proučevanj vasi in sicer francoskih , am erišk ih , nem ških in p o ljsk ih dosežkov. N apisala ga je skupina av torjev V. P u ljiz , R. F irst-D ilič , M. G olob in D . D en k ovsk i. N asled ­ n je p o g la v je »sociološka in sorodna prou čevan ja vasi v naši državi« navaja dosežke pog lav itn ih razisk ova lcev te tem atik e pri H rvatih (V. B ogič in A. R adič), Srbih (V. S. K aradžič, J. C vijič , S. V u k osav ljev ič), S lovencih (J. E. Krek, A. M elik, S. Ilešič , P. B laznik , M. M ajer-Z iljsk i, V. N ovak in drugi) in M akedoncih (I. Josifovski, P. M arkovič, R. K artalov). M anjkajo pa navedbe za druge ju goslovan sk e republike in pokrajine. N ajpom em bnejše pog lav je v zborn iku so »tipološke m etode v našem raz­ iskovanju«. N apisal ga je S. Šuvar ob sodelovanju Z. M linarja in V. Puljiza. Izh a ja jo č iz socioloških »idealnih tipov« n a eni in d e jan sk ih razm er na d rugi s tran i so se a v to rji odločili za dva bazična tipa : trad ic iona lna in tra n sfo r­ m irana vas, v en d a r pod predpostavko , da m ed tem a ekstrem nim a prim erom a o b sta ja v rs ta prehodnih oblik. E nota raz isk o v an ja n a j bi bila vas ozirom a skup ina vašk ih naselij, k i tv o rijo hom ogeno ru ra ln o cono. A naliz ira li n a j bi po p rogram u ca. 270 naselij, izb ran ih n a osnovi slučajnega in sistem atičnega izbora. Izb ran i in d ik a to rji n a j bi p rik aza li ekološke fa k to r je (relief, zem ­ ljišče, funkcije , dejavnostno s tru k tu ro itd.), proizvodne in po trošne značil­ nosti (vaško zem ljišče, la stn iške odnose, dohodke itd.), dem ografske značil­ nosti, d ru žb en o -stru k tu rn e in k u ltu rn e značilnosti (d ružinska s tru k tu ra , so­ sedstvo, u v a ja n je m odern ih in stituc ij, vlogo m asovnih kom unikacij, zd rav ­ stvo itd.) in stališča vaščanov (glede zem lje, d ružine, o trok, žene, inovacij itd.). M etodologijo dop o ln ju je seznam lite ra tu re , id e jn a skica o ru ra lnem atlasu Jugoslav ije , p reg led m ožnosti za uporabo rezu lta tov zad n jih popisov p reb iva lstva in seznam instrum entov za te rensko raziskovanje. K ljub tem u, da ta raziskovaln i program še ni b il v praksi preizkušen in je b il doslej le teoretsko u tem eljen , je n jegov pom en precejšen , saj je prvi prim er, kako z m odernim i socio lošk im i m etodam i ob ravnavati naše pod eže­ lje . G eografom je to lik o b ližji, ker so se z večin o teh problem ov, sicer z n e ­ ko lik o drugačnega vid ika, že doslej v e lik o u k varja li. Č e pa upoštevam o strem ljen ja m iinchenske socia lnogeografske šo le a li nekaterih francoskih družbenih geografov (Sorre, G eorge, L eL annou), pa še te skrom ne razlike izg in ejo in se znajdem o pred spoznanjem , da ni m ed enim in drugim p ri­ stopom , ne v predm etu, ne v m etodah, b istven ih razlik . To pa nas zavezu je k obojestransk i izm en jav i m nenj in k bolj prem išljen i delitv i dela. Stipe Šuvar, Izmedju zaseoka i megalopolisa, B iblio teka sociologije sela. Zagreb, 1973, str. 1—240. K njiga Stipe Šuvar ja, znanega h rvatskega socio loga in pu blicista ter urednika časopisa Socio log ija sela , je pravzaprav zbornik člankov na tem o va s—m esto. N ek ateri od teh člank ov so nastali že pred časom , vendar je pre­ težn i del iz zadnjih treh let. R azvrščeni so tako, da p od ajajo ko lik or to liko zaokroženo podobo socio lošk ih spoznanj in pogledov o organ izaciji in raz­ vojn ih tendencah vasi in m est. G lede na takšno zasnovo naj bi im el zbornik tudi značaj učben ika, k i ga o tej tem atik i še n i na ju goslovanskem tržišču. Č lanki so razvrščen i v tri skupine. V prvi »vas in sprem em be v vaškem živ ljen ju « obravnava avtor osnovne determ inante vašk ega načina ž iv ljen ja , ugotav lja razvojne značiln osti na jugoslovan sk em p od eželju , z lasti v p ov o j­ nem razdobju, ter se lo teva n ekaterih socio lošk ih problem ov, k ot so relig ija , v loga osnovne šole, ku lturne sprem em be na vasi, eksodus vašk e m ladine in v loga p rostega časa na p od eželju . V drugem delu »odnosi m ed vasjo in m e­ stom« so zbrani č lank i s tem atiko, k i Šuvar ja očiv idno že dolgo p riv laču je in vznem irja . Č eprav so m orda še nek o lik o b olj pu b licistično napisani kot tisti v prvi skupini, jih bo vsak raziskovalec te tako rekoč vedno aktualne tem e z užitkom prebral, saj Šuvar z m očjo dobrega p oznavalca problem atike in sp retnega p isca naniza vrsto dilem , k i vzn em irja jo sodobni svet in še zlasti našo h itro se sprem injajočo družbo. S ilovitost, k i izžareva iz tega p i­ sanja, je razvidna že iz naslovov: d ihotom ija v a s—m esto, nek ateri aspekti k on flik tn ih odnosov vas—m esto, a li urbanizacija , socia lna d iferen ciacija in socialna segregacija . K tem i m esto—vas se avtor ponovno vrača tudi v tretji skupin i člankov, le da to pot bolj z v id ik a odnosa m esta do p od eželja . V vseh teh razm išljan jih Šuvar dosledno zavrača pretirano urbanizacijo, nastopa zoper razrast velikih m est, opozarja na zaostalost naše vasi in razm išlja, kako iztrgati zaostalo agrarno p od eže lje iz n erazv itosti in bede. Zastopa sta lišče, da je iz socio lo ­ šk ih v id ik ov n aju strezn ejša rešitev tako im enovana rurbana ured itev pokra­