Edvard GLASILO KRŠČANSKEGA DELOVNEGA LJUDSTVA W Pomen Češko * Slovaške v Evropi Tomaž G. Masaryk Z mirovnimi pogodbami in s političnimi zvezami, ki so sledile tem pogodbam, je hotela I’ rancija v dobi po svetovni vojni ustvariti v Evropi »sistem kolektivne varnosti« in preprečiti vsako neprijetno presenečenje, naj bi prišlo od koder koli. V tem znamenju je stala vsa evropska povojna politika, od ustanovitve Zveze narodov, pa do brezštevilnih konferenc in paktov tiste dobe. Najznačilnejša poteza evropske politike te dobe je pa francoska organizacija novih evropskih držav, ki je hotela L rancija z njo preprečiti mogočost politične in vojaške reakcije od strani premaganih držav. Belgija, Poljska in Če-ško-Slovaška so ji pomagale v politični borbi proti Nemčiji, države Male antante pa v boju proti Madžarski in Avstriji. S to organizacijo je zbrala Francija okrog sebe vse evropske države, ki jim je omogočil nemški poraz v svetovni vojni nastanek ali razširjenje in ki šobile potemtakem vse življenjsko inte-resirune na tem, da ostanejo mirovne pogodbe neprekršene v veljavi. Italiji in Nemčiji se je po letu 1934. posrečilo francoski politični sistem skoraj popolnoma uničiti. Dva bistvena člena v njem — Poljska in Jugoslavija — sta popolnoma odpovedala. S tem je bila Nemčiji omogočena priključitev Avstrije, takoj po tej pa je začel Hitler pripravljati odstranitev zadnjega člena francoskega političnega sistema, ki bi utegnil biti Nemčiji nevaren — odstranitev Češko-Slova-ške. Prav ta zadnji člen pa je tudi najvažnejši. Predvsem ima že Češka sama velikanski prirodno-zem-Ijepisni pomen. Ta pomen se izraža zlasti v prometnih črtah, ki se križajo v češki kotlini. Ta kotlina namreč pritega nase vse najvažnejše srednjeevropske prometne zveze. Ta ugodni naravni položaj je priznal že Bismarck, ko je dejal, da je gospodar Češke tudi gospodar Srednje Evrope. Narava je naklonila temu važnemu prometnemu kotlu tudi izredno naravno varstvo v obmejnih gorah, ki so ga izpre-menile v naravno trdnjavo. Še bolj kot na prometno-geograf-skem zemljevidu pa se kaže pomen češke trdnjave na narodnostnem zemljevidu srednje Evrope. V njej se je ohranil slovanski živelj vsaj približno še na črti Trst—Liibeck, ki so jo dosegli in ponekod še presegli Slovani v dobi preseljevanja narodov. S tem, da so Nemci v srednjem veku na jugu in severu ob tej trdnjavi prodrli proti vzhodu, so jo sicer ires dobili v klešče, toda hkrati pa so spravili v nevarnost osrčje nemškega ozemlja in zvezo med nemškim severom in jugom, ki je med njima itak precej nasprotij iz različnih verskih (katolicizem, protestantizem), duhovnih (j u-žno-nemiška romantika, pruski liberalizem) in politično organizator-nih pogledov (južno-nemško avtonomistično in prusko centralistično razpoloženje). Manj v naravi utemeljena, vendar pa danes najvažnejša je politična važnost Češko-Slovaške. Ta je danes edina trdna opora zapadnih velesil — Anglije in Francije — na vzhodni meji Velike Nemčije, trdna v svoji politični delavnosti prav tako, kot v vojaškem pogledu, kar se vse le še stopnjuje zaradi njenega zgoraj omenjenega narodnostno zemljepisnega položaja tik najvažnejših predelov Nemčije. Poleg vsega tega je danes Češko-Slovaška republika po svojih političnih zvezah in po svojem zemljepisnem položaju edini most, po katerem bi mogla dobiti Francija v primeru resnega spopada z Nemčijo podpo- Hradeani v Pragi (Za tem opisuje zadržanje raznih evropskih držav proti Češko-Slovaški.) Vemo, kaj pride; pripravljeni smo, boriti se do zadnjega diha. Danes ne gre za ideologijo, ampuk za slovanstvo. In nič drugega! Današnja doba je zgodovinska, gre za obstoj Slova- 1*1 sin o iz Češkoslovaške ro od svojega vzhodnega zaveznika — Rusije. Prav v tem položaju je treba iskati najvažnejšo gonilno silo, ki žene Hitlerja danes proti Češko-Slovaški. Edino preko nje vodi pot, ki si jo je zaril v delu »Mein Kampf«, pot, ki se izliva v uničenje francoske moči. Uničenje Češko-Slovaške bi ime- lo dvojni nasledek: uničenje politično, socialno in kulturno najzrelejšega slovanskega naroda, ki je v dvajsetih letih kot lastnik svoje nove države dokazal, da je svoje svobode vreden tako, kot noben drug narod v Evropi, naroda, ki je doma v dvajsetih letih ustvaril državo, o kateri lahko rečemo, da stoji na vrhu vsega, kar je bilo v meščanski družbi v tem pogledu doseženega, in ki je v istem času opozoril nase s svojo razsežno propagando ves svet, edinega slovanskega naroda, ki o njem lahko rečemo, da se je vseskozi trdno in načelno držal svojega domačega in mednarodnega pol. programa. Drugi nasledek, ki bi jo imel ta usodni dogodek, bi -bilo pa ]>opolno uničenje evropskega političnega ravnotežja in degradiranje Francije s stopnje velesile na stopnjo navadne evropske države z nekoliko številnejšim prebivalstvom (prim. Poljsko). Zato je danes popolnoma upravičena trditev, da je Češko- I ik pred mobilizacijo na Če-ško-Slovaškem smo prejeli od našegu znanega tovariša F. Mou-dryja iz Brna naslednje pismo: Gotovo vas zanima, kako nam gre in kako se imamo. Povsod je popolen mir, ljudstvo je odločno in hoče braniti vsako ped svoje zemlje do poslednje kaplje krvi. Saj prebirate naše časopise; iz njih lahko razvidite, kaj se pri nas dela. V začetku je bilo v njih le malo poročil, pozneje pa so začeli vlada, časopisje in radio poročati o vsem. Mir so podrli henleinovci in SA iz rajha. Bilo je zaplenjenega mnogo orožja, municije in ročnih granat tujega izvira. Po nemirih in uporih proti državnih organom je bilo odrejeno obsedno stanje in od takrat je mir. V Sudetih je mir. Kakor sem rekel, smo mirni, preudarni in odločni. Angleži so hoteli napraviti z nami dobro kupčijo, nas prodati Hitlerju namesto kolonij. Stari Chamberlain je mislil, da se s tem zavaruje. Sami veste, da je Anglija po svetovni vojni delila Evropo tako, da slovanski narodi ne bi nadvladali. Sedaj imamo vojaško zvezo s Sovjetsko Rusijo in s tem prihaja nova slovanska, ne boljševiška doba. Slovaška temelj evropskega političnega položaja in ravnotežja v njem. Borba za to najzrelejšo slovansko državo, ki se po -svoji zrelosti drastično odraža od svoje vrstnice Poljske, torej ni samo borba za obstoj ene od mnogih po vojni nastalih držav, ampak je odločilna borbi med demokratičnim in totalitarnim sistemom, ki počasi prodira iz teritorialno omejenih področij nad vtso Evropo. Dr. Beneš Mtui! Ulic! Zunanjepolitični položaj ,se je tako zapletel in zavozljal, da povzroča skoraj iprav višem resnične skrbi in je vzrok neštetih hipotez in mnenj. Vsakdo smatra, tla je v teni zmedenem in neurejenem času, ko grozi razširjeni razmah, poklican za svetovalca in sodnika. Strasti in hipna navdušenja spremlja navadno še ogorčenje nad najrazličnejšimi .bolj ali manj vznemirljivimi izzivanji in večkrat celo izmišljenimi »dejstvi«, tako da res postaja vse udejstvovanje velike večine človeške družbe v Evropi, v prvi vrati pa v srednji Evropi, naravnost iblazna zmeda in nered. Dejstvo je, da so mnogi izgubili glavo in ob vsem tem, kar se danes dogaja s filmsko naglico na politični sceni, in se nekam vročično zaletavajo sem in tja in ne morejo nikjer naprej. Vsak 'dan slišim na ulici, doma. v lokalih in skoraj povsod, kamor pridem, besede: vojna, maščevanje, kri... in mnogo podobnih izrazov, ki ne pomenijo nič drugega, kakor dejansko podiranje tega, kar smo dvajset let od svetovne vojne sem gradili. Postavili smo si načelo demokracije za svoj politični ideal in cilj. Spominjam se danes posebno izjave predsednika češko-slovaiške repu 1)1 ike dr. Beneša v Iaboru: »Danes se zdi neumestno govoriti o demokraciji...« Čudno dosledno se je vsa ta napoved uresničila in bolj kakor za marčevske dni letošnjega leta veljajo te besede državnika — filozofa in pacifista danes. Dejstvo je, da so zapadno evropske demokratične vlade (ki pa slučajno res demokraitske niso!) v tej politični zmedi, ko je evropski mir dejansko bil zelo ogrožen, storile mar-sikak korak, ki nas je vznemiril in vnejevoljil. Pa vendar kljub temu, da je še danes med nami po politični akciji Anglije in Francije vtis takšen, kakor da sta zupadnoevrop-ski velesili nameravali male drža- nov, zato se moramo vsi do zadnjega Če nam danes vsilijo plebiscit, je vojna. Dobro se zavedamo, kaj pomeni vojna in kaj nas čaka. Toda brez boja ni zmage! To je danes zavest vseh Čehov in Slovakov. Bili ste pri nas na Češko-Slovaškem. Videli ste naše ljudstvo in naše kraje. Imeli smo dosti političnih strank, toda danes smo enotno ljudstvo, ki se bo borilo. Dunajski radio pošilja v češkem jeziku o nas taka poročila, da se mu vsi smejemo. Razglasil je, da se je pri nas zbralo en dan 22 miljard kron; v prometu pa da je samo 7 milijard. Torej, kako se je moglo zbrati 22 milijard, če jih je pa v prometu samo 7? Pogumno gledamo v prihodnost in junaško čakamo poziva vojne trombe; v boj bomo šli, kakor na svoje vsakdanje delo. Pozdravljam tovariša ministra Gostinčarja in druge. Vaš Moudry. ve, kii so se naslonile na nji, pustiti na cedilu .in jih prepustiti totalitarno usmerjenemu bloku, verujem vendar v drugi del dr. Beneševe izjave: »... pa vendar mi tudi danes verujemo v demokracijo!« In v teh težkih dneh se mi zdi, da češkoslovaška republika, nad katero so se slučajno po načrtu totalitarizma zgrnili oblaku, naravnost z vso svojo avtoriteto, ki jo kljub vsem žolčnim napadom vendar v Evropi in svetu ima, znova dokazuje, da je treba na liniji demokratičnosti kljub vsemu ostati in z demokracijo rešiti Evropo in svet novega klanja, rušenja in divjanja. Čeprav je danes obče mnenje, »da je bolje moralna vojna, kakor pa amoralni mir«, sem trdno prepričan, da je v tej paroli mnogo — mnogo vrooičnositii in hipne zaslepljenosti. Vemo, da je totalitarizem ob vseh prilikah poudarjal in naznanjal mir, poleg' tega pa rožljal s sabljo in odrejal vojaške ukrepe. Vemo tudi, da je vedno imel pojem »mir« v očeh totalitarno usmerjenih državnikov čisto posebno im anti-podno vsebino. Zato pa mora (demokracija v tej zmed.i trdno in dosledno vztrajuti in ohraniti mir za vsako ceno. Brez dvoma ji to nalaga program, ki ga je postavila, in nujno je treiba pri programu tudi vztrajati, kaj ti /tudi totalitarizem se svojega vedno bolj in bolj oklepa. Zgodovina narodov nam to dejstvo potrjuje. In trdno sem prepričan, da bo tudi totalitarizem moral nekoč popustiti Širite „Delavsko pravico Mi pa na ta veliki problem gledamo še iz stališča krščanstva in smo prepričani, da moramo vsako PRIHRANKE vlagajo delavci v Prvo delavsko hranilnico in posojilnico v Ljubljani, Miklošičeva cesta 22/1. misel na vojno, kri in razdiranje odklanjati še zarto, ker smo vendar s svojini svetovnim nazorom dali miru še posebno vrednoto in vsebino, v katero zaupamo in na kateri bomo vztrajali kljub vsej vro-čiičnosti in ohranili hladno kri, ki nam je danes bol j kakor kdaj koli potrebna. Parola dveh političnih doktrin je danes dovolj jasno ipred nami: In prepričan sem, da bo tudi v tej zmedi in v teni neredu zmagal razumi, ki nujno hoče in s«1 odloča za mir! Križev pot češkoslovaške države 3. avgusta: Prihod angleškega posredovalca lordu Runcimana v Prago, da pomaga urediti sudetsko nemško vprašanje. 10. avgusta: Velika prizadevanja za neposredna pogajanju med češko-slo-valko vludo in sudetsko-nemško stranko. Henlein pooblusti zu pogajanju poseben odbor. 14. avgusta: Nemčija nepričakovano razglasi mobilizacijo rezervistov, kijih okoli 750.000 vpokliče pod orožje. Številčna moč njene urmade doseže poldrugi milijon vojakov. 18. avgusta: Lord Runcinian se prvič sestane s Henleinom. 19. avgusta: Praška vlada napove nove popustitve sudetskim Nemcem. 21. uvgusta: Sudetski Nemci odklonijo vladne predloge kot nesprejemljive. 25. avgusta: Na Runcimunov pritisk se ministrski predsednik dr. Ilodžu odloči za nove predloge (tretji načrt). Načrt predvideva razdelitev države na župe z razširjeno avtonomijo. 26. avgusta: Prvi večji spopadi, kijih izzovejo sudetski Nemci in ki jih nemško čusopisje porubi zu ostre nupude proti Češko-slovuški. 28. avgusta: Angleški finančni minister John Simon ima v Lunarku govor, v katerem opozori, da se angleško stališče, kakor je bilo povedano v Cham-berluinovem govoru dne 24. marcu, ni spremenilo, kar razumejo tako, da bi Anglija brez pomislekov »topilu na -francosko strun, če bi inorula Francija pomagati Češko-slovaški. 2. septembra: Na Runcimanovo željo obišče Henlein Hitlerja v Berchtesga-denu, medtem ko predsednik republike dr. Beneš obenem sprejme zastopstvo Henleinove strunke, ki je pooblaščeno zu pogajanju. 4. septembra: Henlein obvesti Runcimana o stališču Hitlerja. 5. septembra: Na nov Runcimanov pritisk izda češko-slovaška vlada tako imenovani »četrti načrt« zu ureditev sudetsko-nemškega vprašanja, ki v glavnem sprejema zahteve Henleinove strunke, kukor so bile 24. aprila izrečene v Karlovih Varih. Ker je s tem meja češko-slovaških odstopitev dosežena, je novi načrt zaznamovan kot »dokončen«. 6. septembra: Vladu izroči četrti na-črt zastopnikom sudetsko-nemške stranke, kar vzbudi novo upanje in dobi povsod, i>osebno v Angliji, zelo ugoden odmev. 7. septembra: Londonske »Times« objavijo popolnoma nepričakovan članek, v katerem predlagajo odcepitev sudetskega ozemlja od republike kot »pravično rešitev«. Angleška vlada uradno zanika vsako zvezo s tem nepričakovanim predlogom, ki je zbudil na kongresu hitlerjancev v Niirnbergu izredno pozornost. 8. septembra: V sporazumu z angleško vlado odredi Franciju večjo za-sedbo Muginotove obrambne črte ter vpokliče zaradi tega večje število spe- ciulistov. Angleško ludjevje se zbere na vojne vaje. 9. septembra: Angleški poslanik v Berlinu N. Henderson se trudi, da bi v Niirnbergu zbrunim nemškim držuv-nikom ruzložil stališče angleške vlade zu primer resnega spora. 10. septembra: Dvu ostru govora v Niirnbergu: Goringovi napudi -na CSR ter Gobbelsove izjuve o tesni povezu-nosti demokrucij in boljševizmu, ki du stu v Prugi skupno nu delu. 11. septembra: Posvetovanja angleških ministrov o tem, ali bi kazalo izreči Hitlerju novo svarilo. Zvečer je izdunu uradna izjava, v kateri je rečeno, du bo Anglija v primeru vojne na francoski strani. 12. septembra: Hitler zahteva v svojem govoru v Niirnbergu pravico samoodločbe zu vse sudetske Nemce, katerim obljubi svojo pomoč, uko bi si sumi ne mogli priboriti svojih pravic. 13. septembra: Prvi poskusi sudetskih Nemcev, da bi z incidenti izzvali splošne nemire v državi. Češko-slovaška vlada proglasi v nekaterih okrožjih obsedno stanje. Henlein stavi vladi ultimat, nu kuteregu vlada ne odgovori. Lord Runcimun zudnjikrat poskusi, du bi dosegel nadaljevanje pogajan j. 14. septembra: V francoskem javnem mnenju se začne pojavljati omahovanje v smislu že omenjenega članka v londonskih »Times«. Pozno zvečer se že izve, da bo šel angleški ministrski predsednik Chamberlain sam k Hitlerju. 15. septembra: Chamberlainov razgovor s Hitlerjem v Berchtesgadenu, ki naj bi po prvotnih napovedih trnju! tri dni, trnju sumo tri ure; podrobnosti o njem niso še znane. Tik pred Chum-berlainovim prihodom izdu Henlein razglas, v katerem zulitevu priključitev sudetskih Nemcev k Nemčiji. 16. septembra: Chamberlain se vrne v London; lorda Runcimana pokličejo iz Prage nazaj v London. 17. septembra: Celodnevna posvetovanja angleške vlade. Francoska državnika Daladier in Bonnet sta povabljena v London. Henlein ustanovi sudetsko legijo, ki se zbira na češki meji. 18. septembra: Londonska posvetovanju angleških in francoskih državnikov. Razširijo se prve vesti o novih ungleško-fruncoskih predlogih. Lord Runcimun meni, du sudetski Nemci ne morejo več ostati v CSR. 19. septembra: Angleška in francoska vlada sprejmeta londonske predloge, ki določajo odcepitev sudetskih krujev od ČSR, nevtralizacijo CSR in mednarodna jamstva za novo, okrnjeno češkoslovaško državo. 20. septembra: Češko-slovaška vlada ne odklanja novih predlogov v načelu, navaja pa svoje pomisleke k njim in zahteva razna pojasnila. Na meji prihaja do prvih napadov sudetske legije na češko ozemlje. 21. septembra: Češko-slovašku vludu zaseda od jutra do 5 popoldne, ko izroči angleškemu poslaniku v Pragi nu ponovno odločno zuhtevo Anglije in Francije pritrditev na ungleško-frun-coske predloge. V vsej republiki nastanejo velikanske demonstracije. Vse ljudstvo zahteva vojaško diktaturo, ki naj v zadnjem hipu reši republiko. — Nov Chumberluinov ruzgovor s Hitlerjem je določen zu 23. september v Porenju. — Med tem postuvljuta zahteve zu odcepitev svojih munjšin od ČSR tudi Poljska in Madžarska. 22. septembra? Novi Chamberlainovi razgovori s Hitlerjem. Chamberlain v ztraja pri predlogih, ki jih je ’ pod pritiskom Anglije in Francije sprejela ČSR kol skrujne odstopitve. Ti predlogi se nunušujo nu odstop sudetskega ozemlja z nemško večino. Hitler razširi svoje zahteve tudi nu madžarsko in poljsko manjšino, ki naj se tudi odcepita. Angliju in Frunciju te zuhteve odklanjata. — Zvečer je bila v Pragi sestavljena nova vladu pod vodstvom generala Sirovega. 23. septembra: Nenadno poslabšunje položaja. Chamberlain in Hitler se ves dan ne sestaneta zaradi novih ovir v pogajanjih. Sestaneta se šele ponoči. Hitler naznači svoje končno stališče v posebni spomenici, ki ima ultimativen pomen. — Zvečer Češko-Slovaška mobilizira. Zastopniki Slovaške ljudske stranke izdajo proglas Slovakom za skupno borbo za svobodo republike. — Rusija zagrozi Poljski z vojno, če bi napadla Češko-Slovaško. 24. septembra: Poročila potrjujejo, du so pogajanja med Chamberlainom in Hitlerjem dokončno ustavljena. — Francija mobilizira 7 letnikov, Anglija mobilizira svoje vojno ludjevje. Nem-čiju zusedu vzhodne in zuhodne meje. Splošne pripruve nu vojno. 25. septembra: Madžarska mobilizira 4 letnike. Francija, Anglija, Nemčija in Madžarska se pripravljajo na letalske nupude. — Notrunii minister dr. Korošec prepove vse shode, sprevode in zbirunja. 26. septembra: Romunija in Jugoslavija opozoritu Madžarsko, da bosta izvajali nasledke, ki jih nalagajo dolžnosti Mule untante, če bi Mudžursku napadla Češko-Slovuško. 27. septembra: Hitler govori v Berlinu. Ponavlju odločne zuhteve, ki jih je dal v zadnji spomenici. Češkoslovaška zahteve spomenice odbije, ker pomenijo smrt republike. Po Hitlerjevem govoru izvrši Anglija delno mobilizacijo, prav tako Italija. Anglija končno določno izjavi, da bo posegla v vojno skupno s Francijo in Rusijo. Predsednik Združenih držav posvari Evropo pred vojno. — Chamberlain govori na radiu in še enkrat opominja Nemčijo, naj odneha. Anglija dela zadnje priprave za vojno. 28. septembra: Roosevelt predlaga konferenco velesil, ki naj reši mir. 29. septembra: V Miinchenu se sestanejo Chamberluin, Dnludier, Hitler in Mussolini. Nemčiju hiti s pripruvumi. Brezposelna podpora na podlagi nove uredbe b) Podaljšane podpore Naša skupnost Predpogoj za uspešno delo široko vne organizacije je močna skupnost, ki tesno povezuje članstvo med seboj. Čim močnejša je ta skupnost, lem laižja je borba. Pri svobodni in neodvisni delavski organizaciji ne gre za kako diktirano skupnost od zgoraj navzdol, ampak za popolnoma prostovoljno, ki se ji mora vsakdo izmed nas po svojem lastnem prepričanju podredili im z veseljem v ujej sodelovati, 'l aka prostovoljna skupnost, ki zahteva nemalokrat velike žrtve, mora imeti tudi svoj globlji vzrok trajne vrednosti, in ne le morda po potrebi od 'časa do časa, kakršne skupnosti so danes ljudje najbolj navajeni in se le preveč spreminja v koristi posameznika. Skupnost v krščanski socialistični delavski organizaciji izvira iz naših načel, ki nalagajo vsem enake dolžnosti. Z veseljem mora član slediti naši skupnosti in doprinesti k organizaciji vse, kar ona v smislu svojih načel zahteva. Načela, na katerih stoji naše krščanstvo socialistično gibanje, niso slučajnost,na, od časa do časa spremenljiva ali pa odvisna od kake taktike meščanskega stankarskega udejstvovanja, ampak so trajna in nespremenljiva. Jugoslovanska strokovna zveza je delavska organizacija. Delavec je središče njenega udejstvovanja. — Njegovo življenje, njegovo dostojanstvo in čast v človeški družbi je smisel našega gibanja, namen naše borbe za pravico in resnico ter nujen vzrok skupnosti, la vsak-damja in čisto naravna zahteva vsakega človeka dobi v naših načelih še posebno veličino, ker je to ne le delavska ali pa človeška zabte-\ a, ampak tudi ipo krščanskih načelih naša največja naloga. S tein našim delom ne vršimo le svojo delavsko dolžnost, ampak vršimo tudi kot katoličani svojo nalogo v popolnem soglasju s svojo notranjostjo in vestjo. Vprašajmo se, kaj je danes delavec, ali je res še človek in po naših krščanskih načelih stvarstvo in podoba božja? Kaj sta materializem in kapitalizem naredila iz današnjega človeka? Odgovor na ti dve vprašanji nam pove vso upravičenost obstoja dr. J. E. Krekovega krščansko socialističnega delavskega gibanja, potrjuje pravilnost naše doslednosti, pa tudi nujno potrebo skupnosti. Iz naših načel zajemamo vso potrebno notranjo silo za borbo proti krivicam in zablodam današnjega kapitalističnega sveta, črpamo pa tudi potrebne kreposti, ki morajo duhovno oplajati vse idealne borce, da z veseljem doprinašajo vse potrebne žrtve krščanski delavski skupnosti. Zato naša delavska skupnost ni slučajnostna tvorba nekaj ljudi ali pa odvisna od posameznikov, ampak je duhovna skupnost ljudi, ki se v življenju borijo za najvišji svoj vzor, to je za srečo im blagostanje človeka, da človek zopet postane to, za kar ga je Bog ustvaril. Ta naša idejna skupnost, ki se udejstvuje v JSZ-i, je sila in moč, ki se ne da uničiti. Hude boje je že prestala, toda to je bilo njej le v korist. Ni se nam bati nobenih groženj, nobenih slalhih .naklepov, obrekovanj in morda celo krivičnih dejanj. Dokler bo naše članstvo razumevalo potrebo skupnosti v boju za pravico, toliko časa bo ves trud proti nam zastonj. Naša skupnost pa mora biti z vsakim dnem močnejša, manifesti- Nova uredba o preskrbovanju brezposelnih delavcev je stopila v veljavo 1. julija t. 1. Zaradi tega je važno, da se delavstvo seznani, kakšne pravice ima sedaj, če ostane brez dela. Podpore obravnava IV. oddelek te naredbe. Podpore so: a) redne, b) podaljšane, c) potne, d) izredne podpore v gotovini in v naravi. a) Redne podpore Do redne podpore ima pravico vsak nezaposleni delavec, ki je postal brezposeln brez lastne krivde, ki je star najmanj 14 let im ki je bil najmanj 8 mesecev član bolniškega zavarovanja. Če so podani ti pogoji, dobi nezaposleni delavec podporo T dni po prijavi nezaposlenosti. Delavec, ki je pa zaposlen pri obdobnih opravilih. pa 14 dni po prijavi. Trajanje podporne dobe je odvisno od trajanja članstva v obračunski dobi. Kdor ima 8 mesecev članstva, ima pravico do podpore za dobo 4 tednov. Če ima 12 mesecev nepretrganega članstva za dobo 6 tednov; če ima članstva 24 mesecev pa za dobo 14 tednov. Višina podpore za,visi od višine mezdnih razredov in od števila družinskih članov. Podpora se dovoljuje brez doklade ali z rodbinsko doklado. ne sme pa presegati tedensko zneska 150 din. Tedenska podpora znaša torej: V mezdnem osebna brez zrodbinsko razredu rodb. doklade doklado lil.—Vlil. 60 din 70 din ,IX.— Xf. 90 din 110 din XII. 120 din 150 din Če imata pravico do brezposelne podpore mož im žena, prejema celo brezposelno podporo (osebno in rodbinsko) tisti, ki ima višji razred, zakonski drug pa polovico zneska osebne podpore, ki mu pripada po njegovem mezdnem razredu. Kako se določi mezdni razred? Za določitev mezdnega razreda je odločilen naj višji mezdni razred, ki ga je imel prizadeti v poslednjih treh mesecih. Če pa kdo dokaže, da ni bil v tako določenem najnižjem razredu zavarovan 25 dni, se vzame naslednji najvišji mezdni razred. Če je redna podpora izčrpana, dobi delavec pravico do nove podpore šele takrat, če je bil na novo zopet član bolniškega zavarovanja 8 mesecev. Če pa kdo ni izčrpal redne podpore, obdrži pravico do nje še 12 mesecev od izplačila poslednje redne podpore poleg pravice do nove redne podpore, ki bi jo pridobil med tem časom. rati mora prav povsod in ob vsakem času. Ta skupnost mora izžarevati tako v medsebojnem družabnem življenju, v podjetjih in tudi v javnem življenju, da nas spozna vsakdo, tisti, ki nas še ne pozna, in tisti, ki nas noče poznati. V pra- vi bratovski skupnosti, kateri bo osnova krščanska ljubezen im boj za človeške pravice, bomo močni in zmagoviti. Taki bomo res seme prihodnosti slovenskega delovnega človeka, ki si bo moral po poti Jugoslovanske strokovne zveze delati pot iz kapitalistične sužnosti k svojim lepšim dnevom. žr. Podaljšano podporo smejo uživati tisti delavci, ki so najmanj 5 mesecev nepretrgoma prijavljeni kot nezaposleni pri Borzi dela. Načeloma se dovoljujejo take podpore le v času velike nezaposlenosti in takim delavcem, ki žive v težkih življenjskih razmerah. Trajanje podaljšane podporne dobe zavisi od trajanja delavčevega zavarovanja v obračunski dobi poslednjih dveh let od dneva prijavljene nezaposlenosti. Za vsakih 50 dni (dva meseca) polnih prispevnih dni, se sme odobriti en teden podaljšane podpore. Če je upravičenec izčrpal podaljšano podporo, se mil sme dovoliti nova podaljšana podpora šele tedaj, ko je pridobil in izčrpal pravico do nove redne podpore in to šele po preteku 15 dni, ko je prejel zadnji obrok redne podpore. Če ni izčrpaval dovoljene podaljšane podpore in je dobil zaposlitev. se mu sme ob novi nezaposlenosti odobriti izredna podpora za preostale tedne neizčrpane podaljšane podpore, povečane za en teden na vsakih 50 prispevnih dni. Če je pa prizadeti med tem časom dobil pravico do redne podpore, ima pravico za neizčrpani čas podaljšane podpore šele po 15 dneh, ko je izčrpal redno podporo. Če je pa preteklo od dneva izplačila poslednje podaljšane podpore leto dni, se ne more več uko-ristiti s še neizčrpanim časom podaljšane podpore. Podaljšana podpora se odmeri po,,»topuji redne podpore. Praviloma je, izvzemši prvo stopnjo, za eno stopnjo nižja od redne podpore in se izplačuje za 7 ali 14 dni nazaj. Rešitev, če in v kateri višini se dajejo podaljšane podpore, izda minister za socialno politiko in šele tedaj, ko so dosegli prihranki za podporo 50 milijonov dinar jev. G. St. Yester je objavil v neki češki reviji zanimive podatke o razmerah, v katerih se je nahajala Nemčija v letih 1914—1918, ter prišel do zaključka, da bi se tudi druga svetovna vojna končala prav tako, kot se je prva leta 1918. Po njem navajamo nekatere zanimive podatke: Nemška armada bi v vojnem stanju štela okoli 300 divizij. Imela bi 30 motoriziranih divizij, i0.500 tankov, 140 tisoč tovornih avtomobilov, 40.000 osebnih avtomobilov in 60.000 drugih motornih vozil. Za te bi potrebovala po lastnih (nemških) računih: 3 milijone ton nafte, 2 mil. ton bencina in pol milijona ton strojnega olja. Zračna armada bi imela 6500 enomotornih letal, 500 dvomotornih, 500 trimotornili, 250 štirimotornih in 1200 športnih letal, skupaj torej 9000 letal. Za te bi potrebovala 1,3 mil. ton nafte, 75 tisoč ton bencina in 140 tisoč ton strojnega olja. Če se k temu še prištejejo še potrebščine letalskega parka, bi zračna ut-mada potrebovala 1,500.000 ton nafte, 75 tisoč ton bencina in 140 tisoč ton strojnega olja. Ozadje, ki bo delalo za armado, bo prav tako potrebovalo veliko pogonskega materiala. Nemci so izračunali, da bo ozadje potrebovalo 1,8 mil. ton nafte, 1,3 mil. ton bencina in 300 tisoč ton strojnega olja na leto. Da bi industrija mogla oskrbeti armado z vsem potrebnim, bi morala letno proizvajati okoli 11 mil. ton pogonskega materiala. Za to bi bilo treba 30—35 mil. ton premoga, medtem ko bi destilacijske naprave stale okoli 4 milijarde mark. Za pridelovanje tega pogonskega materiala iz premoga bi moralo delati 250.000 delavcev. c) Potne podpore Do potne podpore ima pravico dotični delavec, o katerem se ugotovi : 1. Da so v sedanjem bivališču že tri dni brez posla in prijavljeni Borzi dela. 2. Da ne morejo najti v tem kraju zaposlitve. 5. Da so sami ali s posredovanjem Borze dela našli zaposlitev v drugem kraju ali da je zelo verjetno, da najdejo zaposlitev. 4. Da ne zmorejo sami z ozirom na svojo dosedanjo zaposlitev in višino mezde ter glede na rodbinske okolnosti potnih stroškov do kraja zaposlitve. Višina in oblika potnih podpor Potne podpore so: 1. Objava za potovanje po polovični ceni po železnici ali ladjah. 2. Objava za potovanje po znižani ceni z železnico ali z ladjami s popolno ali deloma plačano razliko do namembnega kraja. Toda največ trikrat na leto, ne glede na upravo, ki je izdala olajšavo. 5. Podpora v znesku največ do 20 din in 10 din za vsakega družinskega člana. Potna podpora se sme namreč dovoliti tudi rodbinskim članom. d) Izredne podpore Izredne podpore se smejo dovoljevati takim delavcem, ki so izčrpali redno ali podaljšano podporo, ki jih pa uprava za posredovanje dela ne more iz upravičenih razlogov poslati v domovinsko občino, da bi zanje skrbela, in ki so zašli zaradi dolgotrajne nezaposlenosti, bolezni itd. v veliko bedo. Izredna podpora sme znašati največ tri redne podpore v enem letu. Delavcem, ki pa ne morejo dokazati nobenega članstva, se sme izplačati njemu osebno 20 din, za vsakega družinskega člana pa 10 dinarjev. In to največ trikrat na leto. Ali je sploh v Evropi država, ki bi imela tako bogate izvire nafte, da bi oskrbovala to velikansko porabo? Poljska pridobiva letno 600.000 ton nafte, Romunija pa 6 milijonov ton. Romunska nafta bi torej zadostovala za armado 180 divizij. Rusija pridobiva letno 25 mil. ton nafte; ta množina pa bi zadostovala za 700 divizij skupno z letalstvom. Ta nafta bi torej lahko oskrbovala vso nemško in rusko armado. Sedaj je razumljivo, zakaj je nemški generalni štab takoj po vojni računal na Rusijo. Za izdelavo tankov in motornih vozil je treba predvsem železa in premoga. Tega pa Nemčija nima zadosti. Železa producira letno nekaj nad 6 mil. ton, premoga pa 351 mil. ton. V tem pogledu se razmerje bistveno ne spremeni, tudi če upoštevamo os Berlin-Rim-Tokio. Italija producira namreč na leto 1 mil. ton premoga in 700 tisoč ton železne rude, Japonska pa 34 mil. ton premoga in samo 100 tisoč ton železu. Produkcija vseh teh držav skupaj torej znese 386 mil. ton premoga in 7 mil. ton železne rude. Če temu primerjamo os Pariz-Lon-ilon-Washington, dobimo te številke: 869 mil. ton premoga in 142 mil. ton železne rude. Zaključek: V prihodnji vojni bo zmagala tista armada, ki bo imela zadosti nafte, železa in življenjskih potrebščin. Pridobi svojega trgovca, da bo oglaševal predvsem \ t v o j e m listu »Delavski pravici«! Številke, ki bodo odločale v vojni DELAVSKA PRAVICA Zakaj je delavstvo nezadovoljno s sedanjimi napravami v socialnem zavarovanju Zahtevo delavstva Coklast birokratizem Delavske strokovne organizacije dobivajo stalno pritožbe, ki grajajo način izvajanja socialnega zavarovanja. Velik del krivde na tem nosijo uradovi zdravniki, ki so pogosto ali prenatan-čui v občevanju z bolnimi člani ali pa prepovršni. Po njihovi krivdi ne pride marsikateri bolni član do pravic ali mu pa naprtijo dolgotrajne procese. Nič manjšo krivdo ne nosi zelo počasno reševanje raznih pritožb ali pa novih primerov, bodi si da gre za hra-narino ali za nezgodno rento. Socialno zavarovanje je ustvarilo prečuden birokratizem, ki zavlačuje na eni strani reševanje v poštev prihajajočih primerov, na drugi strani pa otežuje ali celo onemogoča nadzorstvo nad reševanjem teh primerov. Zaradi tega se dogaja, da pridejo člani, ki se pritožujejo proti ustavitvi hranarine ali pa proti odrekanju pravice, do nje šele po več mesecih ali pa šele po enem letu. Večkrat tak član celo prej umre. Glede dosege ali pa zboljšanja nezgodne rente traja tak boj celo po več let. Tako dolgotrajna je procedura, v katero se skriva počasno reševanje posameznih organov socialnega zavarovanja (Suzor, OUZD, sodišča). Moramo pa pripomniti, da je reševanje pritožb pri bratovski skladnici in pri pokojninskem zavarovanju hitrejše, kakor pri Suzor ju. Vzrok je v tem, da so člani uprave pri tein zavodu voljeni, ne pa imenovani. Sodišča delavskega zavarovanja Važne ustanove pri končnem reševanju sporov iz socialnega zavarovanja so posebna sodišča. (Sodišče delavskega zavarovanja za člane Suzorja, razsodišče rudarskega zavarovanja za člane bratovskih skladnic, razsodišče pokojninskega zavarovanja za člane pokojninskega zavoda.) Zaradi tega ima delavstvo velik interes pri sestavljanju teh sodišč. Predsednika sodišča in njihove namestnike tako imenuje pravosodni minister in nimajo člani na to nobenega vpliva. Pač pa ga imajo na osebe prisednikov. Po obstoječih zakonitili predpisih volijo prisednike člani. Pri sodišču delavskega zavarovanja so prisedniki menovani. Zato pa niso razen nekaj izjem dorasli svoji nalogi. Temu vprašanju bi moralo posvetiti delavstvo več pozornosti. Važno, lahko rečemo nad vse važno nalogo igrajo pri delavskih sodiščih sodni izvedenci. Izid najmanj v tretjini primerov odvisi od mnenja zdravnikov. Zaradi tega mora biti podana mogočost, da ugotovi sodni izvedenec čim bolj objektivno dejanski stan. Kot izvedenci bi morali biti poklicani le specialisti in zdravniki, ki nimajo nobenega opravka v socialnem zavaro-vahju. Pa bo kdo menil: saj imajo vsi zdravniki isto izobrazbo in morejo torej vsi izdajati zdravniška mnenja v vsakem primeru. Na prvi pogled je res tako. Toda zdravniška veda je tako obširna, da je ne more en človek obvladati v celoti tako, da bi mogli reči, da je povsod doma. Zato se zdravniki specializirajo. Specializirajo se za glave, želodce, trebušno votlino, za hrbtenico in noge, za mehur itd. Dalje so specialisti za oči, za nos in ušesa, za živce, za ženske bolezni, za spolne in kožne bolezni itd. Že to naštevanje more zbuditi domnevo, da ni vse eno, ali izda mnenje n. pr. če te bole oči, zdravnik splošnega zdravilstva ali pa zdravnik specialist za oči. Zdravniki, ki so res zdravniki, to upoštevajo in sami poudarjajo v svojih mnenjih: to in to ne spada v moje, ampak v področje tega in tega specialista. Zakaj ne sme imeti sodni izvedenec nobenega razmerja s tem ali onim socialnim zavarovanjem? Ker je sodni izvedenec tako velikega in odločilnega pomena, mora biti prost vsakega vpliva, zlasti od strani ustanov socialnega zavarovanja. Ne trdimo, da bi bil tak zdravnik podvržen direktnemu vplivu, brezpogojno pa indirektnemu. Ustanove — vse brez izjeme — vedno poudarjajo: varčevati. Dopisi in okrožnice pojejo to pesem in naštevajo razne deficite, razne težave, ki groze, da bodo uničile socialno zavarovanje. Nehote in nevede jemlje tak zdravnik, ko se odločuje, kako mnenje naj izda, v obzir te težave. To je pa v škodo članov. Kajti zdravnik je zato poklican za izvedenca, da poda resnično mnenje, ne pa da bi reševal gospodar- sko stran socialnih ustanov na račun najmanj zaščitenega iu tistega, ki je najmanj zakrivil razne krize v socialnem zavarovanju. Moramo pa pribiti, da so skoraj povsod upoštevane navedene okolnosti. Le en primer, katerega mora delavstvo odpraviti! lam se ne kličejo za sodne izvedence specialisti, ampak izdajajo zdravniki vsega zdravilstva mnenja prav v vseh zadevah: za kirurgijo, za neuro-logijo (živce), za oči, za tuberkulozo itd. Bivši šef socialnega zavarovanja je bil dalj časa sodni izvedenec. Nato so se pa zamenjale vloge: Sef zdravnik socialne ustanove, ki se tiče tistega sodišča, je postal sodni izvedenec tistega sodišča, takratni sodni izvedenec in upokojeni šef zdravnik neke druge socialne ustanove pa šef zdravnik tisto ustanove, ki je v zvezi s tistim sodiščem. Tako sorodstvo gotovo ni v korist članov. Viničar Jernej in Ko bi Cankar živel mod viničarji, bi bil gotovo pisal tudi o našem trpljenju, zatiranju, izmozga vanju ter križevem potu na poti za pravico. Prinašamo onega izmed tisoč primerov. 2ivel je viničar, uslužben 22 lot pri vinogradniku tujcu (Nemcu). Garal je, se trudil ustreči svojemu gospodarju, prenašal molče vsa zaničevanja. V njem je bil hlapčevski duh ponižnosti: mislil je, da tako mora biti, da je tako božja volja. Letos je umrl. Njegova hlapčevska ponižnost se je hudo maščevala njegovi ženi in hčeri. Hoteli so ju takoj po smrti viničarja vreči iz viničarije ter nastaviti drugega, ki je že leta prej z denunciranjeni izpodrival starega dobrega in ponižnega viničarja. Ko so pa gospodu povedali, da po § 18 viničarskega reda ne sme sredi leta uboge viničarjeve vdove vreči na cesto, si jo gospod izmislil zvijačo. Odpovedal jima jo delo in s tem mogočost zaslužka. Odvzel jima je gospodarska poslopja pri vini-čariji, da imata na razpolago samo sobo, v kateri nista varni pred napadi gospodarja in od njega nahujskanega viničarja, ki bo jeseni nastopil službo. Viničar je imel razen rednega denarnega zaslužka po 5—7 din na dan še tropine in prosta drva. S smrtjo viničarja so po mnenju vinogradnika tudi te ugodnosti umrle. Ko so je viničar priselil, si je pripeljal s seboj 4 voze sena in 4 voze drv in bi sedaj po § 17 viničarskega reda smel vzeti tudi toliko s seboj, ko se izseli. Toda viničar-ka danes ne smo sekati drv in odvzeli so ji tudi senokoš. Najlepše pa še pride. Viničar jo vsa ta dolga leta svoje službo dajal svojemu gospodarju brezplačno vsak dan po 1 liter mleka od svoje živine, za katero si je moral na svoje stroške spravljati krmo. Predpisane nagrade ni nikdar dobil. Danes sta siniti brez zaslužka in upanja, da bi kje dobili kako primerno viničarsko službo, kor fospod skrbi za to, da ju povsod obre-uje kot delomržni in nesposobni. Kako to, da je ta viničarska družina dolgih 22 let rada delala v splošno zadovoljstvo, sedaj sta pa naenkrat nesposobni? Kato to, da ju vinogradnik plaši, da bo dal eno v umobolnico, drugo v prisilno delavnico, otroke pa v breme občini? Gotovo zato, kor ve, da je viničarka začela iskati pravice in bo moral vinogradnik popraviti vse krivice. Zato se tolaži s tem, da ju bo poslal v umobolnico in prisilno delavnico, ker takim ni treba nič plačati. Toda tujec se hudo moti. Mogoče se to izvaja v njegovi obljubljeni deželi, pri nas pa zaenkrat še ne, da bi ljudi, ki so vse življenje garali za druge, potem ko zahtevajo plačilo za svoje delo, pošiljali v umobolnice in prisilne delavnico. Čudno pri vsem tein pa je to, da si naši tuji vinogradniki drznejo prod očmi oblasti in kljub zakonskim določilom uganjati take reči z ubogo viničarsko paro. Vzrok je v tom, ker jim naši domači vinogradniki dajejo potuho in jih še učijo, kako naj izmoz-gavajo uboge viničarje in hodijo po določilih viničarskega reda. Edino sredstvo proti tej množici krivic je strokovna organizacija viničarjev, ki se bori za viničarske pravice. Dr. A. Korošec je na enem letošnjih taborov izrekel besede: »Tujec naj nam bo je gost in ne gospod.« Te besede se že uveljavljajo, toda ne kakor so bilo mišljene in izgovorjene, ampak ravno nasprotno: Tuji vinogradniki Reševanje sporov se mora pospešiti. Brezpogojno! Vprašanje hranarine mora biti rešeno v onem mesecu, vprašanje nezgodne rente pa vsaj v treh mesecih. Seveda so mogoče izjeme. Uvede naj se neobvezen obisk članov. Napravi naj se pogodba z zdravniško zbornico in član naj gre k tistemu zdravniku. kateremu zaupa. Ordinacijo v ambulatorijih se morajo brezpogojno odpraviti. Kajti nemogoče je uspešno zdravljenje po sedanjem načinu, ko nima zdravnik večkrat niti ene minute na razpolago za bolnika. I udi to vprašanje reorganizacije socialnega zavarovanja in zaupanje v socialne ustanove morajo vzeti pod svoje področje delavske strokovne organizacije in se tako dolgo in brezobzirno boriti, da se vsaj največje napake odpravijo. njegova pravica uživajo gostoljubnost slovenskih viničarjev, ki za nje delajo, da oni lahko uživajo nezaslužene sadove, ki so zrasli iz slovenske krvi in žuljev. Za nas viničarje pa je važno to: Vinogradnik se poslužuje pri preganjanju uboge viničarsko družine osebe, ki bo jeseni nastopila pri njem službo viničarja. Ta že vse loto šari po koči uboge viničarke, osuva! je vdovo in pretepel hčer in to z vednostjo gospodarja, ter se izrazil, da ta »prekleta viničarska zveza njemu ne more nič«. Na žalost so takili janičarjev polno Slovenske gorico. Toda skoraj vsak tak jo prišel čez leto ali dve ponižno k organizaciji prosit pomoči, ker mu jo voda tekla v grlo. Tedaj je bila ta »prekleta zveza« edina rešiteljica. Prepričani smo, da bo tudi za tega reveža prišel dan, ko ga bo isti vinogradnik preganjal ter z njim ravnal tako, kakor ravna sedaj s to ubogo viničarsko družino. Prva [Hit mu bo takrat seveda k nam. v tisto »črno luknjo« (kakor se je nek vinogradnik izrazil o naši pisarni) prosit pomoči. Takih primerov doživimo nešteto. Na ta način se maščuje vse, kar je kdo zakrivil nad viničarji. lako se pa tudi dan za dnem znova doživlja usoda Cankarjevega hlapcu Jerneja. Kumcnski. PRILIKA za tiste, katerim kolo služi za vsakdanjo potrebo! Diirkopp, Victoria, Wanderer so trpežna in močna kolesa, katerim smo znižali cene tako, da smo omogočili vsakomur nabavo. Izplača se vam priti na Jesenice v trgovino MARIJA KRAŠOVEC nasproti kolodvora Naše geslo je: Dobro in poccni! IZREZKI iz katoliških časopisov »L A V ANI-GARDE«. Pod naslovom: »Ali smo še prosti?« piše II. Senphor: »Vsak trenutek postaja bolj razvidno, da g. Chamberlain ni v Berchtesgade-nu nikogar spreobrnil. Nasprotno se if' 0,1 vrnil v London pregovorjen po Hitlerjevih zahtevah. Od tedaj ni šlo /a.jdč drugega več, kot za to, da prepričajo tudi Francijo o nujnosti iti preko telesa Češkoslovaške, da provizorično rešijo mir... in angleške finance ...« »Splošna ureditev! Zahtevaj naše glasilo v vsakem lavnem lohalu! Gornja Savinjska dolina prehaja v delavski tabor Gornji grad. 18.9. 1958. \ naših krajih, ki slovijo |>o svoji naravni lepoti, pa tudi po svojem naravnem bogastvu, saj jo krase najlep-si gozdovi, je bilo delavstvo razbito in neorganizirano. Pri nas vladajo razmere, ki gredo iz rodu v rod, da imajo gospodarji vso besedo, delavci pa nič. Smejo biti le hvaležni, da jim nudijo delo, seveda za nizko plačo. Pritoževati se no sme nihče. Ce je kdo tako predrzen, ga proglase za puntarja, razen tega gu označijo še za slabega delavca in naravno tudi odpuste z dela. Pri takih razmerah ni bilo mogoče misliti na kakšno delavsko gibanje, zlasti še zaradi malodušnosti in brezbrižnosti delavstva samega. Podjetniki so pa izrabljali ta položaj v škodo delavstva. Niti niso hoteli upoštevati minimalnih mezd. Na žagah morajo dohiti delavci po 16, 18 ur, ne da bi dobili za to delo 50%-ni povišek, kakor predpisuje zakon o varstvu delavcev. luke razmere so delavstvo nujno silile na obrambo. V tej sili so se šole zavedli, da je obramba brez delavske strokovne organizacije nemogoča. Torej ta težki položaj je delavcem šele odprl oči, da so spoznali, da ne pomenijo ničesar brez delavske strokovne organizacije. Zbrali so se najzavednejši iu najbolj pogumni in šli na delo. Uspeh ni izostal. V kratkem času je pristopilo v organizaciji nad 50% delavstva, zaposlenega na žagah. Dne 18^ septembra smo imeli ustanovni občni zbor. Soglasno so bili izvoljeni tile tovariši:' predsednik Tr-bovšek Peter, podpredsednik Plesec Ivan, tajnik Predovnik Jurij, blagajnik Golob Franc, gospodar Part Ivaii, ostali odborniki: Stavt Ivan in Cigale Alojzij: nadzorstvo: predsednik Vinko Kranjc, člana Cerer Franc in Nerat Ivan. S tem je postavljeno vodstvo organizacije. Zavedamo se. da bo treba še veliko dela, da pridemo do veljavo in. da dosežemo to, da nas bodo naši delodajalci upoštevali in z delavsko strokovno organizacijo urejevali naše delovne' razmero. Toda to je v prvi vrsti od visno od delavstva samega. Co bo članstvo zavedno in disciplinirano, potem je uspeh zagotovljen. Torej nič bojazni, še ostali naši sotrpini morajo priti zraven in pomagati graditi delavsko stavbo. Vodstvo organizacije je sklenilo, da bo tudi dobavljalo knjige, da dobijo tako člani mogočost in priliko, da se izobražujejo. Kajti brez izobrazbe ni zavednega delavca. Z nedeljskim dnem je postavljen temelj naši delavski prihodnosti. Tovariši! Skrbimo, da boino postavili i>o-nosno delavsko stavbo. In tu bo taka, če bomo imeli pred očmi resničnost izreka: V slogi je moč! »Ce hočemo rešiti to, kar nam je dražje od življenja, moramo znati reči »ne«. Toda ne samo to, marveč treba je nadaljevati z »novo politiko«. »L’AUBE«. V članku »Ali s« našli mir v Londonu?«, pravi G. Bidault, da je prva ugotovitev, ki se vsiljuje ta, da so žrtve, s katerimi soglašata Francija in Anglija »zelo velike«. In ne samo, da so velike, gredo tudi na račun države, ki je zaveznica Francije, zaveznica, ki je bila nekoč sprejeta s hvaležnostjo. Kar je gotovo je to, da so te žrtve na račun svol>odnega naroda v dobiček nesvobodnemu, na račun prijatelja v dobiček nasprotnika, prekoračile vse,^ kar so bili Francozi pripravljeni pričakovati še pred nekoliko dnevi. V Franciji je nastal nered v javnem mnenju in tisk ga je še dez-orientiral, in to je dalo rezultat, ki bi ga še pred nekaj tedni noben Francoz ne sprejel brez odjiora: spremembo mej, za katere so jim Francozi jamčili. francoski narod ljubi mir, in v upanju, da bi bil to v resnici mir, dosežen z žrtvami, ki so trpke, gu vabi soglašati. Toda ali Francija in Anglija ne sodelujeta pri drugem Anschlussu, da sodelujeta pri operaciji, slični oni, proti kateri sta bili tako ogorčeni? Ce se to dopusti, bo Nemčija imela kakšnih 80 milijonov prebivalcev, z DELAVSKA PRAVICA Kako je z našim izvozom v ]\emči|o Kakor hitro so so pri nas pojavili glasovi, da bo država začela z modernizacijo Zenice, jc »Delavska* pravica« stalno poudarjala, naj se Zenica preuredi, da bo izdelovala tiste izdelke, katere že dolga letu za drag denar kupujemo v zamejstvu. Doslej je imela Nemčija na našem uvozu naj večji delež. Med uvoženimi predmeti je največ železnih predmetov, ki jih izdeluje težka železna industrija. V letu 1937. smo uvozili 130.600 ton železa (v surovem stanju, v obliki pol-fabrikatov) v vrednosti 384 milijonov dinarjev. Doma smo izdelali 169.000 ton surovega železa in Jekla; uvoz iz tujine je torej znašal 43%, skoraj polovico vse naše porabe. Da je bilo to naše stališče popolnoma pravilno, potrjuje tudi »Trgovski list z dne 9. septembra t. I., ki priobčuje članek iz revije »Jugosl. gvoždar«. »Trgovski list« piše: Nikdar ni bil uvoz v preveliki meri blagoslovljena stvar, ker pretirana trgovinska spekulacija vedno prinese s seboj neprijetne nasledke za tistega, na čigav račun se špekulira ali uvaža. Naša država ima v tem pogledu že bogate izkušnje. Nus je veljal uvoz iz Nemčije silne denarje. Ali bolje rečeno, sami smo morali plačati račun za nemško zadolžitev na naš klirinški saldo. 'Ta resnica nas je poučila, da v nobenem primeru ne smemo več slepo zaupati nikaki trgovinski politiki uvoz-niških držav. Kajti njihova politika je v prvi vrsti v tem, da njih lastnu industrijska proizvodnja čim več plu-sira na določen trg ne glede na kakovost in vrednost teli izdelkov. Glede nemškega uvoza blaga bi mo-gli mnogo povedati naši uvozniki, ker so ti v praksi spoznali, kakšne izdelke nam je dobavljala Nemčija. Znana reč je, da je današnja Nemčija. ki se krčevito bori za surovine, vsa zaposlena s tem, kako si zagotovi zadosti surovin, da bi mogla v primeru vojne kriti svoje vojaške potrebe. Na podlagi vsega tega je začela Nemčija izdelovati sintetične surovine in razna nadomestila (Ersatze), s katerimi skuša nadomestiti originalne proizvode. To postopaje je manj ali več znano po vsem svetu, zlasti pa smo ga spoznali mi. Politika »Ersalzu«, ki se izvaja pri izvozu nemškega blaga v naso državo, ni nič drugega ko osvajanje tujin trgov na spreten način ter na škodo uvozniških držav. Naravno je, da se more hitro izravnati pasivni klirinški saldo samo na ta način, kajti dobro blago se ne more dajati za cene, ki ne ustrezajo standardu drugega uvozni-škegn blagu. Zato je treba ugotoviti, da pri našem nemškem uvozu ni vse v redu. Naši gospodarski ljudje zahtevajo zato neko zaščito oziroma pozivajo odločilne činitelje, da se za to stvar zanimajo v interesu naše gospodarske in nacionalne javnosti. Brez sentimentalnosti in ne glede na katere koli prevzete obveznosti je treba ves uvoz tujega blaga kontrolirati, zlasti pa je treba uvesti strogo kontrolo nad blagom, ki se uvaža iz Nemčije. V zadnjem času se pritožujejo naši uvozniki nad nemškim blagom, ker njegova kakovost ne ustreza več naročilom in ceni, ki se zanj plača. Uvaža se blago, ki ni vredno, da pride v -našo državo, ker moremo sami proizvajati mnogo boljše blago. Kot javni organ moramo vzeti v zaščito naše trgovce, ki so pod pritiskom razmer prisiljeni, da kupujejo tudi takšno blago, a moramo zaščititi tudi naše industrialce, ki so zaradi konkurence manjvrednega blaga prikrajšani v svojem produkcijskem delu. Znano je, da se Nemčija v zadnjem času zelo zanima za Podonavje in da hoče svoje blago za vsako ceno plasirati v podonavske države. A ne samo to. Nemčija dunes na račun tega svojega izvoza tudi kupuje pri nas vse blagovne proizvode iz Podonavju ne glede na ceno. Tako plasira pri nas svoje blago na podstavi dumpinga. naše blago pa kupuje tudi za najvišje cene. Ta dvojna taktika ima svojo posebno logiko in ta dvorezni meč ima čisto poseben namen, la namen moramo tudi upoštevati in če treba tudi vračati milo za drago. (Smisel le logike je namreč v tem, da nas Nemčija z. nakupom našega blaga prisili, da kupujemo nemško blago ali pa naš izvoz sploh ne bo nikdar plačan.) Naša trgovina je bila vedno na višini ter ne more trpeti, da sc nudi manjvredno blago. Ves ta nemški nadomestek ni nič drugega ko boj za surovine, da bi se tem bolj izkoriščala naš trg in naš narod. Vse naše gospodarstvo je glede proizvodnje oziroma uvoza nemškega blaga zavzelo enotno stališče. To neznosno vsiljevanje nadomestkov namesto originalnega blaga je treba enkrat za vselej likvidirati. To moramo storiti, če hočemo dobro našim potrošnikom in domačim gospodarskim ljudem. Kajti sicer se nam more pripetiti, postalo predomi-nanten predmet na našem trgu, domače blago pa bo popolnoma izrinjeno z našega domačega trga zaradi politike odkupa nušega blaga po naj višjih cenah. To se more preprečiti z uvedbo stroge kontrole nad uvozom nemškega blaga. Vse blago, ki se uvaža k nam iz Nemčije, se mora natančno pregledati! Samo tisto blago, ki je prineslo to strogo preiskavo in ki ustreza vsem predpisov trgovsko-klirinških odnoša- Str o koi) n a poro eila— Borba čevljarskega delavstva v Zireh Čevljarsko delavstvo je uredilo službeno razmerje s svojimi delodajalci v precej ostrem boju s sporazuom z. dne 23. septembra 1936. Od tega časa dalje je šlo še nekako življenje v obratih naprej. Sicer so nastala v podjetjih večja ali manjša nesporazumljenja zaradi izvajanja določil tega sporazuma, vendar ni prišlo do kakih hujših nu-sprotij. ... .... Porast draginje je pa spravil delavstvo v zelo težak položaj. Ze prej je delavstvo zelo težko živelo. Zaradi draginje je bilo prisiljeno, da je napravilo na podjetnike vlogo, s katero je zahtevalo 25 odstotno zvišanje plač. Podjetniki so se upirali vsaki razpravi. Vendar je pa prišlo do te dne 20. julija tega leta pod vodstvom Delavske zbornice. Na tej razpravi so podjetniki po svojih pooblaščencih soglasno odklonili vsako zvišanje plač, pač pa so predlagali uvedbo kategorij. Po tem pogojem bi pristali na zvišanje plač nekaterim kategorijam. Ker so smatrali delavski zastopniki, da bi bila taka uvedba v sedanjem trenutku neprimerna, so se pogajanja razbila. Delavske strokovne organizacije so bile zaradi tega prisiljene, da so prosile okrajno glavarstvo v Logatcu za razpis uradne obravnave v smislu člena 15. uredbe o minimalnih mezdah. Uradni obravnavi sta se vršili pod vodstvom podnačelnika g. Erkerja 20. avgusta in 17. septembra 1938. Podjetniki so vzdrževali svoj predlog o kategorizaciji delavstva, delavstvo se je pa približalo njihovemu predlogu toliko, da je pristalo v načelu na kategorizacijo, vendar pa so bili njegovi zastopniki mnenja, da je sedanji trenutek z ozirom na duševno razpoloženje in razburjenost delavstva neprikladen za tako uvedbo. Predlagali so. da naj podjetniki ugodijo predlogu po zvišanju plač, pozneje da pa bodo pristopili k razpravi o uvedbi kategorij. Da bi delavski zastopniki olajšali položaj in dali možnost za miren sporazum. so znižali zahtevek po zvišanju plač od 25 do 15 odstotkov. Toda podjetniki so zavrnili tudi ta predlog. Na razpravi dne 1". septembra 1938 so pristali na 5 odstotni povišek. Z ozirom na ta pristanek so predlagali zastopniki delavcev prekinitev razprave v svrho posvetovanja na obeh straneh. Predlog je bil sprejet. Na {»svetovanje podjetnikov so šli -celo zastopniki obeh centralnih organizacij. to je JSZ in NSZ, in zastopnik Delavske zbornice. Na posevtovanju so podjetnikom pojasnili, kakšen je polo- jev med našo državo in uvozno državo, se sme pustiti v državo. Takšno varstvo pred navalom tujega blaga zahteva korist našega gospodarstva in tudi naših potrošnikov. skoraj vso češkoslovaško industrijsko močjo in torej še nova sredstva, da »proglasi mir na svetu«. Toda kako bo živela Češko-Slovaška po tej amputaciji, ki ji j° svetujejo sprejeti njeni »prijatelji«? O tem mendu nihče ne razmišlja. Tretja točka tega soglasja j c baje nevtralizacija Češko-Slovaške. Todu to je neverjetno, kajti svojega zvestega in pogumnega zaveznika bi razorožili s svojimi rokami. Govori se tudi o garancijah, ki naj bi jih tudi Francija in Anglija nudile novi Češko-Slovaški. Nismo nasprotniki revizije pogodb, smo pa nasprotniki njih nasil jevanja. Če je eden od pogodbenikov prelomil besedo, njegove nove. pogodbene ponudbe nimajo ni-kakšne privlačnosti. Danes gre zato, da odrežemo roke tistim, ki ni nas mogli braniti in po operaciji jim preu-lagamo potrdilo, da jim ne bomo odrezali nog. Naj se splošni mir plača še za tako visoko ceno — nikoli ni prevelika. Ali pa žrtve Češko-Slovaške zagotavljajo mir? Zagotavljajo le odlog,_ toda ze dvigujejo glasove tudi drugi, da zahtevajo svoj del, Ali se bodo potem zahtevajoče sile počutile zadoščene? Zdi se, da se bodo čutile obupane. Tedaj 1» treba, da popustimo vse ali da nekega dne končno rečemo ne. »L’AUBE«. »Danes smo mi in naši angleški prijatelji pred najstrašnejšimi nevarnostmi, ki si jih moremo mi- sliti. Če se upremo nemškim podvzet-jiin, ki hočejo razkosanje Češko-Slovaške, tvegamo takojšnjo vojno. Če pustimo storiti, če zapustimo Ceško-Slo-vaško, prepustimo isti čas Nemčiji vso centralno in vzhodno Evropo. In v bližnji prihodnosti bomo morali v popolni osamljenosti prenašali^ udarec namenjen nam in Angliji... in ki bo zagotovil Nemčiji in njenemu spremljevalcu prevlado v Evropi — Afriki.« — »Ko je Hitler priključil Avstrijo, se je skrbno varoval govoriti o sudetskih Nemcih ali o drugih zahtevah. \ tistem trenutku se je potrudil ustvariti vtis, da bo priključitev Avstrije prinesla Nemčiji trajno zadostitev in zato dala Evropi dolg oddih. Danes, ko je v teku češko-slovnška afera, ni slišati govorjenja o Alzaciji-Lotaringiji, ne o Meiulu, ne o Švici, ne o Dancih, ne o Holandski.« »Če torej v upanju izogniti se vojni, zapustimo Češko-Slovaško, izkopljemo grob francoski neodvisnosti in svobodi. Nuš čas bo že odločen na uri usode.« (Louis Masson.) »TEMPS PRESENT«. — »Hitler se ne odpove ničemur v pokrajini Sudetov. Tri in pol milijona Nemcev, tovarne, rudniki itd. Toda te pokrajine so zgodovinsko in zemjepisno češko-slovaške. »TEMPS PRESENT«. Nemški izgnani pisatelj Emil Ludwig je napisal brošuro »Nova sveta zveza«, ki jo bo objavil v dvanajstih različnih jezikih. žaj. Končno so predlagali, da naj pristanejo saj na 10 odstotni povišek. Obljubili so, da bodo priporočali delavstvu, da naj sklene sporazum na tej podlagi. Pa tudi ta predlog so zavrnili. Zastopnika strokovnih organizacij sta poročala o tem delavstvu na sestanku, ki je sklenilo, da ustavi v sredo, dne 21. septembra 1938 delo. Iz tega dejanskega poročila je razvidno, da je delavstvo popustilo do skrajnosti in to le v želji, da bi se rešil spor mirno. Nekateri podjetniki so bili pa tako nepristopni, da so vso dobro voljo delavstva naravnost zasmehovali, da so dosledno odklanjali prijateljsko roko delavstva. Vemo, da je nekaj uvidevnih podjetnikov in da jim ni prav, da so šli njihovi tovariši v to smer. Mi smo jim hvaležni za to uvidevnost, obžalujemo le, da niso imeli oni glavne besede. Delavstvo vodi boj za svoj obstanek disciplinirano in mirno. Zaveda se, da je napravilo vse, kar je bilo v njegovi moči, da ne bi prišlo do hujšega spora. Če je pa šlo v stavko, je bilo k temu naravnost prisiljeno. Delavstvo preveva enotna volja: Da dovede svoj pravičen boj do ugodnega zaključka. Kako živimo v Vevčah Zahteva po polovični odškodnini v letošnjem letu izgubljenega zaslužka se je razblinila skoraj v nič. Podjetje je dalo četrtini prizadetega delavstva okoli 20.000 din. Izgubili pa smo najmanj 600.000 din. Krize pa še vedno ni konec, ker še vedno praznujemo polovico delavnih dni. Delavstvo nima sredstev, da si nabavi kuriva in obleke za zimo, ker je zaslužek za sproti komaj zadosten. Posebno je prizadeto delavstvo z naj nižjim zaslužkom. Poglavje zase je pomanjkanje naročil, ki traja že od letošnjega marca dalje. Vedno beremo geslo »Kupujte domače blago!« — pa beremo vsak dan časopise, tiskane na tujem papirju. 1933 vagonov tiskovnega papirja se je v letu 1937. uvozilo v našo državo, pa ni sram trditi naših tiskarnarjev, da so oni »največji« odjemalci domačih papirnic, predvsem Združenih papirnic. Kje je tukaj narodna zavest in doslednost? Papir vse drži, v resnici pa igra glavno vlogo denar in dobiček. Prihodnjič bomo o tem kaj več napisali. Mi se držimo gesla: »Vsakemu, kar mu gre!« Vemo, da delavstvo ni krivo in ne dela krize — išče pa krivcev, ki ga tirajo v pomanjkanje, in bo z njimi na primeren način obračunalo. Sedanjega životarjenja smo pa siti, zato nam dajte dela! Papirničar. Dopisniku lista je rekel ob priliki pogovor med drugim sledeče: »V tej brošuri sem hotel izpostaviti edine resnične vzroke vojne, ki nam grozi — vzroke, ki so čisto dušeslovnega reda — in istočasno sem hotel sugerirati sredstva, ki se mi zdijo nujna, da odpravimo oborožen konflikt — To liar ustvarja napetost v Evropi, ni mišljeno nasprotje, ki ga fakti zanikajo, med fašisti in komunisti: je le nasprotje med ofenzivnimi in defenzivnimi narodi; eni se hočejo razširiti, drugi ohraniti, kar imajo. Moja knjiga je moralna anketa o duševnem stanju narodov in njihovih vodij, od katerih poznam mnoge osebno.« _ »Mislim, da Nemčija ne more biti zadovoljna z ničemur od tega, kar more dobiti s trgovanjem: to kar ji je treba, niso zemlje, to je zmaga, in to zmago more najti le v Parizu ... Mein Knmpf imenuje Francijo »smrtno sovražnico nemškega naroda«. Rekli boste, da Hitler ni nemški narod. Brez dvoma vemo tudi za heroični pogum kakega Niemoellerja, za dostojanstvo kakega Faulhaberja in mnogih duhovnikov, za občutke milijonov poštenih delavcev in obrtnikov. »Zadnje sredstvo, ki nam^ostone, da preprečimo vojno, ki jo hoče Nemčija in njene zaveznice, se mi zdi neka nova »Sveta zveza«, ki bi jo sklenile tri velike zapadne demokracije. S tem bi dobili, kot leta 1815., nekaj let evropskega miru. Ne smemo se pustiti vplivati od slabega slovesu stare Alianse. Ta ni bila v začetku sklenjena proti svobodi, ampak proti napoleonskim hotenjem. Priznavala je Kristusa kot resničnega kralja narodov, in vladajoči suvereni so bili le njegovi oskrbniki. Situacija sedanjosti je podobna: Treba je ukrotiti narod, ki ka- li mir Evrope. Ne gre za zvezo dveh, Francije in Anglije. Bistvena vloga pripada po mojem mnenju Združenim državam Amerike, ki navdajajo od leta 1918. Nemčijo z »magičnim strahom«, ker Roosevelt čuje. Govoril je velike govore proti diktatorjem. Dobro poznam njegovo misel, ker sem ga pogosto videl, ko sem pisal preteklo leto njegov življenjepis. V primeru spopada bi se Amerika gotovo borila, če ne na bojnem polju, pa s svojim jeklom, zlatom, petrolejem, žitom in vojno na straneh tistih, ki bi bili proti nacionulno-socialistični Nemčiji... To je človek, ki izvršuje svojo oblast, ne da bi jo izrabljal, izvršuje revolucijo brez hrupa in tako dokazuje, da je moč pravičnega srca globlja od vseh meglenih magij in demagogij.« Pred volitvami v Pokojninski zavod Sedanji upravi Pokoj niškega zavoda za nameščence v Ljubljani poteče sredi novembra 5 letna poslovna doba. Če ne bo prišlo do sporazuma med prizadetimi skupinami, se bodo torej konec jeseni vršile volitve. Pokojninski zavod je javna ustanova z lastno samoupravo. Članom zavoda je namreč na eni struni priznana pravica do soupravljanju zavoda, na drugi struni pu vrši nud njim kot juv-no napravo minister socialne politike neposredno in obsežno nadzorstvo. Med njegove nadzorstvene pravice spada posebno tudi pravica, imenovati predsednika. Ostale člane uprave pa volijo člani zavoda. Člani zavoda so vsi pri njem zuva-rovuni nameščenci in njihovi delodajalci. Le tisti delodajalci, katerih nameščenci so prostovoljno zavarovani pri zavodu, niso člani. Naravno je, da zaradi številnosti članstva člani ne morejo neposredno vršiti samouprave oziroma upravljati zavoda, ampak le posredno, to je na tu način, du izvolijo delegate za občni zbor, ki potem izvoli upravni odbor, ki vodi zavod. Volitve delegutov so torej prevažna pravica članov. Samo le ji dajejo mogočost, da uveljavijo svoje zahteve pri upravi zavoda. Ker je to ne samo edina, ampak tudi redka priliku članov za soodločanje^ pri zavodu, zato se je bo pač^ vsak član, brž ko mu bo dana priložnost, z veseljem in samozavestjo poslužil. Prav je tedaj, du se vsi nameščenci pravo-čusno in korenito seznanimo s tem, kdo ima to pravico in kako se izvršuje. Volilna pravica. Imajo jo vsi zavodovi zavarovanci, ki so bili na določen dan, kakor ga določi predsednikov razpis volitev, pri zavodu zavarovani. Ta dan se ne sme odrediti na več ko 2 mesecu, pu tudi ne manj kot 1 mesec pred volilnim dnem. Približno povedano imajo volilno pravico vsi nameščenci, ki so zavarovani ob razpisu volitev, bodisi da so zavarovani obvezno ali pa samo prostovoljno. Poleg njih imajo volilno pravico tudi vsi delodajalci obvezno in neobvezno zavarovanih nameščencev, 'nimajo je pu delodajalci prostovoljno zavarovanih nameščencev. Vsak delodajalec ima toliko glasov, kolikor ima obvezno in neobvezno zavarovanih nameščencev. Število delegatov in njihovih namestnikov — vsuk delegut moru imeti namreč svojega namestnika — zavisi od števila obvezno in neobvezno zavarovanih nameščencev. Na vsakih -50 zavarovanih članov volijo delegata in 1 namestniku nameščenci, 1 delegata in 1 namestnika pa delodajalci. Število delegatov obveznega zavarovanja mora biti vsaj za polovico višje od števila delegutov neobveznegu zavarovanja. Vsega skupaj mora biti najmanj 30 delegatov, največ pa 100, in to polovico iz nameščenskih vrst, polovico pa iz delodajalskih. Sedaj je imel Pokojninski zavod 79 delegatov. Delegati se ne dele samo po skupini nameščencev in delodajalcev ki se potem zopet vsaka deli v podskupino obveznega in neobveznega zavarovanja, ampak tudi po strokovnih edinicah. Če v kateri od teh ni 250 zavarovancev, nimajo pravice do lastnega delegata, ampak se uvrsti v drugo strokovno edinico ali več strokovnih edmic sku- l>a^olilci. Kot delegati so tudi volilci razdeljeni v skupino nameščencev in skupino delodajalcev. Vsaka od ten dveh skupin se zopet deli na dve skupini: v skupino nameščencev obveznega in skupino nameščencev neobveznega zavarovanja. Te štiri skupine se potem dele v strokovne ed.inice po strokah, katerim pripadajo. Strokovne edinice so: 1. denarni zavodi (banke, hranilnice, posojilnice, zavarovalnice), 2. trgovina in špedicija, 3. rudarska in kovinska industrija, 4. druge industrije in obrti, 5. vse ostale stroke. Uvrščevanje volilcev po teh strokovnih edinicah se izvrši po delodajalčevi stroki. Če ima ta razne stroke, potem se nameščenec uvrsti po stroki, v kateri je zaposlen. Delodajalec sam, ki ima več podjetij, se uvrsti v tisto^stro-kovno edinico, v kateri je uvrščena večina njegovih zavarovanih nameščencev. Ce ima obvezno in neobvezno zavarovane nameščence, povem voli v vsaki od obeh teh skupin. Razpis volitev. Volitve razpiše predsednik Pokojninskega zavoda pred potekom 5 letne mandatne dobe. Mandat (Kanttseeiiei_______________ Šlajmerjev sanatorij se bo povečal Jeseni leta 1932. je Trgovsko bolniško in podporno društvo v Ljubljani odprlo svoj sanatorij, ki nosi ime po znamenitem slovenskem kirurgu, ker je bil sanatorij nameščen v bivši Šlajmer jevi vili. Šestletno poslovanje sanatoriju je dokazalo perečo potrebnost te ustanove, ki je nameščencem v primerih težjih obolenj nudila v neki meri vsaj človeka vredno bolniško oskrbo. Pokazale pu so se v teh letih tudi velike hibe takega sanatoriju, in to predvsem da je sanatorij premajhen, ker je mogel sprejeti nujveč 28 bolnikov, in da je pomanjkljiv, ker ne more nuditi pribežališča za vse vrste obolenj, kuj šele du bi mogel bili svetovalec članstvu pred obolenji, da bi uporabljal moderne izsledke preventivne zaščitne medicine. Ta dognanja so nujno silila že prejšnjo upravo TBPD, da se je začela ukvarjati z mislijo razširitve Šlujmer-jevegu domu. Finančno ugodno obra-tovunje dosedanjega sanatorija je ku-zulo,