A	A*«.,	vyt ‘'
/^.	jfccort^irffo-
Naročnina listu: Celo leto 35„dm., pol leta IS din., četrt leta 9 din. Izven Jugoslavije : Cdo teto 65 din. Inserati ali oznanila se ■arečanajo po dogovoru ; pri večkratnem laserirartju primeren popust, lipravništvo qprwjenta naročnino, inseraic in reklamacije. Telefon interurban štev. 143
205 štev.
Poštnina plačana v gotovini.
„Straža" izhaja v pondeljek, sredo n» pd^ Uredništvo in lipravništvo je v Maribo«% Koroška cesta štev. 5. Z uredništvom more govoriti vsak dan samo od 11. é» 12. ure dopoldne. Rokopisi se ne vračat Nezaprte reklamacije so poštnine prost* Telefon interurban štev. 113.
Letnik XIV.
Krščansko ljudstvo!
Usmili se glodajočih dijakov!
Ta teden se odprejo zopet srednje šole, gimnazije, realke, učiteljišča, ter druge strokovne šole. Svojčas je prihajalo v šole veliko Število nadarjenih, dobrih dečkov z dežele,, sinov kmetskih staršev, celo bajtarjev, delavcev in obrtnikov. — Zadnji dve leti ter ob letošnjih priglasitvah za sprejem pa smo opazili, da je število dijakov iz teh vrst močno padlo. Vzrok je draginja, kajti sedaj računajo za 'dijaka stanovanje in hrano od 1500 do 2000 K mesečno in še več. Tega preprosti ljudje ne zmorejo več in zato tvorijo sedaj učenci z dežele komaj pičlo tretjino v vseli srednjih šolah na veliko škodo ljudstva v bodočnosti.
Kaj hočemo?
Naše ljudstvo rabi iz svojih vrst študirane ljudi1 ki bodo skrbeli za njegovo izobrazbo, za napredek in vsestranski dobrobit. Iz kmetskih vrst morajo priti duhovniki, učitelji, uradniki, inženirji, izšolani trgovci in obrtniki, ter razni drugi stanovi, da vsaj en del od njih ohrani spoštovanje in ljubezen do stanu in doma, iz katerega je izšel in do življenja in običajev, v katerih je kot otrok živel.
Posameznim ljudem ni mogoče žrtvovati za enega izmed svojih otrok po 15 do 30 tisoč kron na leto. Toda kar ne zamore posameznik, zamore ljudstvo skupaj.	*
Podpisani so sklenili priskrbeti dijakom z dežele večerjo. Za obed skrbi večinoma prekoristna Dijaška kuhinja in drugi dobrotniki, toda večerje ubožčki večinoma nimajo nikjer. Brez večerje ostati in to cele mesece, je pa z^a mladega dijaka grozno.
Stroški za večerjo.
Računamo, da bomo morali dajati skozi 10 mesecev vsak dan do 120 večerij, torej okroglo 36.000 — reci šestintrideset tisoč večerij na leto. Ogromni so stroški, toda pogled na dobro in uka-željno, pa sestradano in lačno mladino na eni strani in zavest, da naše krščansko ljudstvo ne zapira srca in svoje roke, kadar gre za bližnjega in lastno bodočnost, vse to nas navdaja s pogumom, da se lotimo dela. Prostore in kuhinjo nam da na razpolago požrtvovalno ravnateljstvo Dijaškega semenišča, jedilno orodje smo že oskrbeli- in od usmiljenega ljudstva prosimo živil!
Zakaj Vas prosimo?
Prosimo za vse, kar mlad človeški želodec potrebuje in ljuba naša slovenska zemlja po Vašem delu rodi. Prosimo v prvi vrsti za krompir, fižol, repo, zelje, žito vsake vrste, sadje, mast, drva, pa tudi za druge pridelke in za denar. Vsak naj da po svojih močeh, po svoji volji in vesti! Vse bomo lepo spravili, pošteno porabili za dijake in Vam javno položili račun o vseh darovih in njih uporabi.
Koga prosimo?
Prosimo v prvi vrsti naše vrle zaupnike po farah in vaseh, naše Mladeniške in Dekliške zveze ter Marijine družbe. Obračamo se še posebej do naših tretjerednikov in sploh do vseh dobrih in krščanskih ljudi, da nam omogočijo izvršitev tega našega človekoljubnega in nujno potrebnega dela za učečo se mladino. Slovensko ljudsto je plemenito darovalo in žrtvovalo zadnja leta za vse mogoče ljudi in namene. Darovalo je za srbske gladujoče otroke, za gladujoče Ruse, za razne Pogorelce itd. Danes pa prosimo naše dobro in usmiljeno ljudstvo, da v imenu Boga daruje za svoje lastne gladujoče sinove.
Kako uredimo nabiranje?
Prosimo, da si naše organizacije, Mladeniške in Dekliške zveze, Marijine družbe in tretjeredniki še ta mesec določijo red- po katerem bodo že vsaj prve dni V oktobru izvršile pobiranje od hiše do hiše v ta blag namen. Ena hiša v vsaki občini naj bo tako dobra, da hrani zbrane darove. Iz vseh
vasi v fari odpelje en Voznik nabrana živila na naš naslov v Maribor ali na najbližnjo železniško postajo ter odda na naš naslov in naš račun blago na železnico. Vreče in zaboje vrnemo. Pri tem , organizatoričnem delu prosimo posebej č. g. duhovnike, ki so si dovolj skusili gladu in pomanjkanja v študijskih letih in po ogromni večini tudi sedaj le životarijo, da našo akcijo ljudstvu priporočijo in pomagajo z nasveti, — saj vemo, da ima človek, ki sam trpi, največ smisla in srca za lačne in trpeče.
Sklepne besede.
Tako se obračamo na Vas, možje in mladeniči, ki ste si v svetovni vojski prebridko izkusili, kaj je trpljenje in glad. Prosimo Vas, žene in dekleta, ki v "delih usmiljenja niste nikdar odrekle. Trkamo na srca vseh, ki Vam ob Vašem delu in božjem blagoslovu ni bilo prej in ni treba sedaj gladovati. Za vsakega je hudo lačen biti, dvakrat hudo pa to za mladega in zdravega otroka, ki naj študira! Zato blago ljudstvo, odpri srce, odpri roke in daruj za dobre gladujoče dijake po svojih močeh. Nesebično boste dali, nesebično, pošteno in vestno bomo z Vašimi darovi samo za označeni namen gospodarili ter Vam javno polagati račun. Bog pa naj blagoslovi Vašo žuljavo, darežljivo roko in Vaše darove ter naš skupen trud!
Postavimo pa celo to akcijo za pridne gladujoče dijake pod varstvo božjega Srca Jezusovega-kateremu se je usmililo gladno ljudstvo na gori in ki ljudstva ni odpustil, ne da bi ga bil poprej čudežno nasitil. Priporočimo celo delo tudi prijatelju revežev, sv. Vincenciju Pavlanskemu in sv. Elizabeti,- usmiljeni patronici revežev!
Usmiljeni Jezus bodi bogat plačnik za vsak tudi najmanjši dar!
. V Mariboru, dne 10. septembra 1922.
ODBOR ZA DIJAŠKO VEČERJO :
Dr. Martin 'Matek, kapiteljski vikar; dr. Ant. Korošec, dr. Josip Hohnjec, poslanec; dr. Anton Jerovšek, ravnatelj Cirilove tiskarne; Evgen Lorger, korni vikar kot tajnik in blagajnik; prof. Vesenjak; dr. Karl Verstovšek; Erano Zebot, poslanec, J. Urbas, predsednik Županske zveze.
Zagrebški zbor javnih delavcev.
Na kongresu javnih delavcev v Zagrebu, v nedeljo, 10. septembra je zadonel močen klic po sporazumu med vsemi tremi plemeni jugoslovanskega naroda, zlasti med Hrvati in Srbi. In od Vseh strani, recimo tudi ul vseh strank, ki so bile zastopane, jv prišel krepek od -j mev: Hočemo sporazum.
Mi bi se bolj radovali tega klica po sporazumu, ako bi se bil oglasil v Beogradu ter našel najširši odmev lam, kjer je glavno taborišče plemenske hcgonio-, nije, upirajoč se na upravni centralizem. Tamka j bi bilo j zatrobljeno jamstvo, da ta ideja ne bo samo ostala du-. ševna last intelektualcev, marveč bo v praktični državni politiki dobila konkretne oblike. Toda Beograd še ni la-j ko daleč. Tam je še vedno prevladujoča ideja plemen-I ; Te supremacije in bo prevladovala naprej, dokler bo-: sta vlada Pašič in Pribičevič.
.ukor pa je značilno in razveseljivo dejstvo, da : ta ideja prodira tudi med srbske kroge. Ko se je ustvarjala ustava, je po odhodu Hrvatske zajednice naša stranka bila edina, ki je z vso energijo in z neumorno vztrajnostjo povdarjala potrebo sporazuma, brez katerega se ne more položiti trden temelj za vztrajno ureditev države. Na srbski strani takrat ni bilo dovzetnosti za to misel, ker so bili Srbi po izjavi radikalnega mi -n istra dr. Velzarja Jankoviča preveč opojeni z idejo zmage, ki bi se naj naprani Hrvatom in Slovencem I uveljavila /v centralistični ureditvi naše države. Izmed radikalov se je zavzemal za sporazum in slogo samo Stojan Protič s svojimi maloštevilnimi pristaši. Da-! našnja pobornika te ideje med demokrati Ljuba Da-! vidovič in Voja Veljkovič sta takrat plavala v islih v o -i dah, kakor ogromna večina zastopnikov srbskega na-! roda. Žalostna praksa z vsemi svojimi lužnimi'in po-; gubnimi pojavi je te primeroma še maloštevilne ljudi 1 med Srbi podučila, da je centralistična teorija slaba m' kvarna za državo.
Poleg klica po sporazumu je kritika sedanje centralistične uprave in po njej ustvarjenega notranjega položaja v državi bila druga vodilna ideja zagrebškega zbora. Tudi v tem je bil ves zbor istega mišljenja m
vsi govorniki, pocenši od predsednika dr. Smodlake, so enoclušno in enoglasno obsodili razmere v državi.
Dr. Smocllaka je izjavil, da centralizem ne velja nikjer na svetu, da birokratsko jerobstvo ni ideal, da brez svobode ni reda, loda svobode ni, ako pri nas 12 ljudi vlada, 12 milijonov pa mora samo slušati. Radikalski poslanec Arandjelovič je ravno tako obsodil centralizem, da ne velja za nobeno zemljo, najmanj za našo državo, ker centralizem predstavlja posebno sposob no upravo, mi pa te nimamo; zato bi on bil proti centralizmu, ako bi tudi ta država bila samo srbska država. Voja Veljkovič, eden izmed duševnih voditeljev demokratske stranke, je na pripombo Slovenca dr. Rostoharja, da se v Beogradu slovenski akli spravljajo v klet. omenil, da tudi srbski akti romajo v klet, ker je uprava v istini slaba. Južna Srbija vzdihuje pod slabo upravo, tam je polno krajev, kjer ni ne osebne varnosti. Sedanja centralizacija je slaba.
Kaj pa se naj postavi namesto sedanjega centralizma? V tem pozitivnem pravcu zagrebški zbor ni postavil jasnega programa z izkristaliziranimi točkami, ker se najbrž niti tisti, ki so za sporazum med plemeni, še niso sporazumeli med seboj glede na bistvene točke podrobnega programa.
Kot glavna smernica za notranjo reorganizacijo države sé je soglasno povdarjala ideja upravne dekoncentracije. Dr. Smocllaka je povdarjal načelo svobode na podlagi samouprave in dekoncentracije sedanjega avtokratskega režima. Voja Veljkovič se je izjavil za to, da se opusti sedanja slaba centralizacija ter da se gre drugim potom, in sicer tako, da se v poedinih središčih države .nekateri posli izvršujejo definitivno, ne da bi bilo treba iti v Beograd. Mi smo, je rekel Veljkovič, za samouprave, a znamo, da oblasti (pokrajine) niso pravilno določene, in pristali smo, da se to spremeni. — Državna uprava se mora razbremeniti na čim širše samouprave. Primeroma najbolj jasen je bil v tej stvari radikal arandjelovič, ki se je postavil na podlago Pru-ličevega ustavnega načrta, ker je to solidna podlaga. Ljuba Daviclovič, ki je izjavil, da ne govori kot predsednik demokratske stranke in vobče ne kot strankrr. je proslavljal jugoslovansko idejo, iz katere je proti vsakemu plemenskemu bloku deduciral potrebo naci-jonalnega bloka. O politični ureditvi Jugoslavije pa je samo tu povedal, da na njenem altarju ne bo nikdar Ugasnil plamen svobode, bratstva in enakosti.
Mišljenje in stremljenje zagrebškega zbora je dobilo svojo formulacijo v enoglasno sprejeti resoluciji, v kateri se povdarja le-le ideje:	1. Naroda bodočnost
Srbov, Hrvatov in Slovencev je zajamčena v nerazdruž-jjivem državnem edinstvu, moč in obstanek naše za-jedniške države leži v narodni slogi in v zadovoljstvu vseh delov naroda. 2. Za ureditev političnih razmer in za učvrstitev državne misli, kateri prinaša največjo ško do istovetenje vsakokratne vlade z državo in centralizma z militarizmom, je v prvi vrsti potrebno, da se poboljša državna uprava, ker je sedanja uprava glavni vzrok splošnega nezadovoljstva med narodom. 3. Za poboljšanje javne uprave je vsekakor potrebno, da se najprej' uredijo državne finance z uravnoteženjem budžeta, s štedljivostjo, z demokratsko preosnovo davčnega-sistema, osobito s progresivnim obdačenjem osebnih dohodkov. 4. Za popolno ureditev države je še potrebno, da se centralni organi državne vlasti razbremenijo poslov, ki se tičejo specijalno interesov poedinih krajev ali pokrajin, da bi izvrševanje teh poslov bilo ljudstvu bližje in bolj pristopno in da bi se osrednje vlasti mogle popolnoma posvetili večjim vprašanjem splošnega državnega interesa. Zato je treba, ne samo, da se izvede administrativna dekoncentracija, katero že danes zahteva vse javno mnenje, marveč, da se, po stvarni vsebini razširi narodna samouprava, tako, da ona V istini omogoči udeležbo ljudstva pri vodstvu poslov v svojem kraju. Za ustvarjanje take samouprave je neogibno potrebna nova razdelitev zemlje v oblasti, ki so večje in sposobne jše za življenje, sestavljene po narodnih potre -bah v skladu z voljo naroda. 5. Naša kraljevina naj se imenuje z enim imenom* z jugoslovanskim. To zajed-niško ime noče izpodrinili zgodovinsko posvečeno ime Srbov, Hrvatov iti Slovencev, marveč hoče s spoštovanjem do teh imen in do drugih svetinj narodne prošlosti probuditi in razvili v narodu zavest državnega edin-stva in narodne solidarnosti. G. Obsodujoč na eni strani metode politične abstinence v državi in obračanja na inozemstvo, na drugi strani metode terorizma in nasilja in-širjenje korupcije, izraža kongres željo, da se ustanoyi Jugoslovanska zajednica, — zveza narodnih strank in grup, katere so voljne v tem duhu sodelovati na podlagi zajedniškega delovnega programa, ki se raj dogovorno izdela.
Politični položaj.
Seja ministrskega sveta, ki je bila sklicana dne 6. t. m., je bila odložena, ker se je v istem času vršila seja vodstva demokratske stranke. — 'Torej, najprej stranka, potem dolgo, dolgo nič in še le potem država.
Sicer je to itak znano za sedanjo vlado, vendar pa je dobro, da se zabeleži.
Ministrski svet — sklicanje parlamenta in dr. Žer jav. Ministrski svet je sklenil, da se sklice zakonodajni odbor 1. oktobra, narodna skupščina pa 5. oktobra. Minister socijalne politike dr. Žerjav, ki bi naj pobijal draginjo (katere je tudi sam kriv v veliki meri, op. ur.), je zopet bolehav in ne more vršiti svojih poslov. Mi -nistrski svet je postavil dr. Žerjava pred dejstvo: a:i na j prevzame takoj svoje posle, ali pa bo imenovali njegov namestnik.
«Demokratija«, glavni organ demokratske stranke piše v uvodniku: «Mogoče je, da narekuje Pribičeviču novo orijetacijo razpoloženje njegovega volilnega okraja, njegove Like; toda držanje Like ne more biti ni i i najmanj merodajno za Šumadijo in druge kraje, ki žele, da se država postavi na načelo popolne solidarnosti med njenimi plemeni.« — Časi se spreminjajo in ž njimi demokrati in ustava.
Poštna naredba. Za ministrom policije, ki je izdal naredbo proti batinanju, prihaja minister pošte in brzojava, ki izdaja naredbo proti nerodnostim poštne uprave in poštnega prometa. Vse pošte v državi so beje dobile to naredbo, ki zabičuje, da se ne sme nobena pošiljatev izgubiti in zadržati ter da bodo krivci vseh nedostatkov strogo kaznovani. Za pakete, pisma in časopise, ki se izgubijo, so vsi poštni organi odgovorni, ki so imeli z njim opravka in če se krivda tega ali onega ne da takoj dognati, mora poštna direkcija, oziroma urad poravnati škodo ter potem v svojem delokrogu zasledovati povzročitelje. Naredba je dobra, pa saj tudi protibatinska ni slaba, samo da se tudi od nje ne pričakuje dosti haska. Naredba proti batinam, batine in batinaši ostanejo, naredba proti poštnim neredom, nered in korupcija pa ostane.
Zvodenjevanje denarja. Zaradi trenutnega predje-senskega zastoja v trgovini, se splošno občni i pomanjkanje gotovine. To je ugodno vplivalo na dvig vrednosti našega denarja v notranjosli. Narodna banka, ' d katere zahteva vojni minister milijonske kredite za vojsko, pa se namerava okorisiti s temi okolnostmi in izdati v promet novih bankovcev v znesku še ene četrtine doscctaj krožečega denarja v prometu, lo poni e nj a zvodenitev in poslabšanje vrednosti našega de -npvjp, kar je v izključno korist kapitalistom in veriž-pjkom..
j Ahierikanska kontrola. Prihodje dni pridejo v Beogiad odposlanci Bleerove bančne skupine iz Amerike na videz kot strokovnjaki, da presodijo, kako bi se uravnal spoj Beograda z morjem, v resnici pa kot jerobi nase finančne uprave, ki je dobila del amerikanskega posojila. Znano je, da bo Bleer izročal večji del prvega posojilnega obroka samo družbi, ki bo gradila železnice in ne finančnemu ministru in tako imajo ti njegovi odposlanci gotovo še posebne izkoriščevalne namene na račun naše države.
Kraljevič Jurijeva zadeva — še vedno ni končana, če tudi so ministri odločili, da se princu za 20 mese v ouvzamejo vse predpravice kot članu kraljevskega doma ter da se kot navaden državljan Gjorgje P. Kara-gjorgjevič nastani ali j^olje rečeno, konfiniia v Nišo. kraljevič enostavno ne gre in dosegel je to, da se je v njegovi navzočnosti odprl testament pokojnega kralja Petra. To se je zgodilo v soboto. Kraljeviču sta piigo-varjala ter ga spravljala v Niš namestnik vladnega predsednika Timotijevič in pa minister pravde Markovič. Ta je končno obetal, da bo še enkrat govoril s kraljem in naj kraljevič vsaj tako dolgo mirno čaka, če že noče iti v Niš. Kraljevič je ostal pri svoji zahtevi, da hoče takoj videti očetovo oporoko. Ob 6, uri popoldne so testament res odprli. Navzoč je bil tudi kraljev adjutant general Hadžič, s kraljevičem je prise tudi njegov odvetnik Dukanec. — Testament pravi, da se mora vse premično in nepremično imetje razdelili na tri enake dele med brata Aleksandra in Jurija ter sestro Jeleno. Dvor na Oplencu spada sicer med kralj Aleksandrov delež, biti in ostati pa mora dostopen vsem članom kraljevega -doma in v- prvi vrsti seveda vsem trem dedičem. Po lej oporoki torej kraljeviču Juriju ni treba iti v Niš, ostane lahko na temu, kar mu po oporoki pripada, ali pa celo na dvoru na Oplencu pa naj bo to drugim prav ali ne, oporoka se ne da razveljaviti in tudi ne prikriti, ker je bila že enkrat razglašena celo v navzočnosti pravnega zastopnika kraljeviča Jurija.
Po svetu,
Ogorčenje Reke proti Italiji. Reški «Voce del Popu lo« je poln ogorčenja proti Italiji, ki igra z Reko tako grdo igro. Zahteva, naj se takoj omogoči vrnitev in redno delo reške konstiluante. To naj se izvrši tako, da se odstranijo iz Reke vse laške čete in funkcijonarji in prevzame vso oblast in skrb za javno varnost zakoniti reška vlada. Ako pa Italija sploh čet noče umaknili, potem naj pošlje na Reko svoje čete v enaki moči tudi Jugoslavija, ki je drugi pogodbenik rapalske in sanmargeritske pogodbe in je na reau v reški državi enako interesirana.
Zahteve čehoslovaških narodnih soeijalistov. Po poročilih se je v zadnjem času znatno okrepila v Če-hoslovakiji narodno socialistična stranka. Doslej so bili čehoslovaški narodni socijalci zastopani z dvema portfeljema, a sedaj po strankinem ojačen ju zahtevajo za novi kaßinet tri ministrska mesta in med temi prosveto, katero bi naj prevzel senator Klofač.
Romunski parlament bo sklican na izredno zasedanje, da dovoli zvišanje civilne liste kraljevi rodbini in da sklene zvišanje draginjskih doklad državnim uslužbencem. Prvo bo na vsak način gotovo, glede dru gega je pa veliko vprašanje, ker je bukareški vladni kabinet beograjskemu podoben.
Donavska konvencija. Francoskemu zunanjemu ministru so sporočili zastopniki Anglije, Belgije, Ita-
lije, Grške, Romunije, Jugoslavije in Češke ratifikacije svojih vlad glede donavske konvencije.
Grki so predali Smirno Turkom brez vsacega odpora dne 9. t, m. Po grških poročilih so izpraznile grške čete Smirno v popolnem redu; na to je vkorakala v mesto druga divizija čel Mustafa Kemal paše, poet poveljstvom generala žaki. Turška konjenica je zasedla tudi mesto Pergamom.
Novi grški kabinet Trianlasiliakos je prisegel kralju.
Irska je dobila novo vlado pod predsedstvom Dail Eireana Cosgroveo. Irski vstaši še vedno kalijo po velikih mestih javno varnost z bombami.
Vprašanje razorožitve. Mešana komisija, ki se z njim bavi, je že izročila tretji komisiji v Ženevi svoje poročilo. Kakor lani .tako povdarja tudi letos ta komisija v- svojem poročilu, da so največja ovira razorožitve neurejene in nestalne politične razmere. Ta je dobra! — Oni, ki take neurejene razmere ustvarjajo, jih rabijo tudi kot izgovor, ker se ne marajo odroči svojega militarizma.___________________________________
tesa nam je treba?
«Ljudi, katerih ne more nihče kupiti«.
«Ljudi, ki so tako močnega karakterja, da se morejo upreti vsaki želji po bogatenju na tuj račun«.
«Ljudje, ki so ravno tako pošteni, kadar gre za malenkost, kakor takrat, kadar gre za velike stvari«.
Ljudje, katerih težnje gredo daleč preko meje osebnih interesov.«
«Ljudje, ki smejo podvzeli, kar je dobro, koristno in častno, ki pa ne ostanejo, če pretrpe poraz«.
«Ljudi, ki nimajo dveh meril in moral, eno merilo za svoje privatno življenje, drugo pa za svoje posle.
«Ljudi-državniki, katerim so občni interesi dražji od njihovih osebnih interesov ali interesov njihove okolice«.
«Ljudi, kateri drže prijateljem dano besedo in ostajajo zvesti v dnevih sreče in nesreče«.
«Potrebno je z eno besedo, več ljudi, kakor jih običajno je«.
Tako pravi beograjska «Politika« ter trdi, da je to pisal in zahteval neki srbski list ie davno pred vojno. Seveda brezuspešno. Današnja ujedinjena Jugoslavija ima še več tem zahtevam ravno nasprotnih tipov, kot jih je imela predvojna Srbija.
Danes imamo celo vrsto ljudi, ki se dajo kupiti in prodati, ima ljudi brez karakterja, ki hlepijo samo za bogastvom in profitom, imamo ljudi, ki sicer ne kradejo sodržavljanu malenkosti iz žepa, pač pa sušijo državne blagajne, izkoriščajo, zapravljajo državno in narodno imovino, ter državljane tako izmolzejo, da ne premorejo več stvari, ki bi se še izplačale oropati in okrasti, imamo ljudi, ki gredo samo za osebnimi in strankarskimi interesi, ljudi, ki se pri vseh svojih aferah ne umaknejo ter naravnost paradirajo s svojo umazanostjo n korupcijo, ljudi, ki sploh ne znajo živeti in delati brez dvojne mere, ljudi, ki se spenjajo na naj-višja mesta radi osebnih koristi in ki v pohlepu in oblasti prodajajo, goljufajo, zatajijo, in ubijajo tudi uajbližje in najdražje, — s kratka, mesto častitih in ne-omadeževanih ljudi imamo celo vrsto kriminalnih in nemoralnih tipov.
Temu primerna je tudi politična situacija, označena s sledečimi dejstvi:
Kraljevsko oblast izvršuje polieajminister, ki je edini s par drugimi še v Beogradu. Vsi drugi so se razpršili na vse strani, ker se ne morejo prav pobotati in zediniti glede korit in profitov, da pa lepše izgleda, rabijo za svojo nemarnost razne izgovore.
Tako državni svet ne dela, ker nima pravih prostorov, na važne stvari se ne odgovarja, ker ni — podatkov. Glavne kontrole ni, ker se še radikali in demokrati niso pobotali.
Polieajminister se zadovoljuje in postavlja s papirnato naredbo proti batinanju ter ne pride do dejanj, ko mu državni organi pretepajo in mučijo državljane pred nosom.
Finančni minister povišuje takse in trošarine ìa glavne živi jenske potrebščine malega človeka, mirno gleda, kako banke in veletržci kupujejo živež in pridelke, da jih prikrijejo in podražijo in vse, kar se stori glede in radi draginje, so vladna posvetovanja z istimi verižniki in špekulanti, ki jo delajo in k večjemu še kaka obljuba, da se bodo zahtevali in pribavili «podatki« iz gladnih krajev, ker še ni dovolj, da ljudje umirajo od lakote.
Nereden promet se urejuje s tem, da se v Beogradu za 240 milijonov gradi prometno-upravna palača.
Za izdatke na oficirske plače se še iščejo krediti za stradajoče uradnike in druge državne uslužbence se pa živ krst ne zmeni meneč, da si eni itak po ministrskem nasvetu z uradno oblastjo pridobijo dovolj zarade, drugi, ki niso za to sposobni, pa naj stradajo in poginejo.
Vojska je seveda prva in da se posebno vidi njeno prvenstvo in njena potreba, govori minister Timotijevič o morebitni vojni z Italijo. Njegova izjava je klasična. Pravi namreč, da bi v tej vojni zapustili in prepustili Slovenijo in Hrvatsko ter se tam nekje okrog Gjevgjelije potolkli z Italijani.
Istočaso pa hoče finančni minister zboljšati valuto, milijone meče na borzo ter se niti malo ne zaveda, da ena sama taka izjava, kjer se žvenklja z orožjem, valuto bolj ubija, kot ji pa intervencija Narodne banke pomaga.
Tajnost ameriškega posojila se razkriva. Trinajst milijonov dolarjev smo dobili, na daljnih deset se je Bleer obvezal, noče jih pa dati državi, temveč samo
družbi za zgradbo železnice in s tem bo stvar gotova.. O kakih 100 milijonov sploh ni govora. Na ostalih 75 milijonov se Bleer ni obvezal in ne more jih v Ameriki za nas nabrati.
Premalo je denarja, da bi se izpolnile obveznosti, napram invalidom, katerim dolguje država na malih podporah cele milijarde, premalo je denarja za uradniške in delavske plače, za poravnavo računov pri obrtnikih, ki so zalagali državo, toliko ga je pa vendar le, da se režimski ljudje lahko pošiljajo na izlete in da se raznim delegatom poleg visoke plače dajejo še 250 dinarske dnevnice.
Iz celega vladnega tabora in posameznih vladnih strank se tudi dobro zi-eali morala in kvalifikacija današnjih vladnih ljudi.
Radikalec dr. Velizar Jankovič hoče z napadi svojega lista «Balkan« strmoglaviti strankarskega druga prometnega ministra Staniča, minister Pucelj dobiva hude klofute od politično in mešetarsko zavezniške strani in da bo senzacija še večja, prinaša «Beograjski Dnevnik« poročilo o zarotniških in rovarskib naklepih v krogu najvišjih oficirjev.
Šef kraljevske garde in «bele roke« general Živko— vič napada vojnega ministra generala Vašiča, ter zahteva, da se umakne in upokoji. Ob enem se pa po listih namiguje, da je bil general Vašič — avstrijski kon-fident.
Javnost in listi zahtevajo, da se obelodanijo kon-fidentski spisi, kar se že tri leta obeta in ne izvrši.
Pohlep po oblasti in bogastvu je tako razvnel duhove, da se cela vladna stavba maje in podira. Pašič si gladi brado nekje na Češkem, Pribičevič grize nohte nekje v Dalmaciji, oba premišljujeta, kako bi zgradila novo in sicer ne na novi, temveč na stari podlagi osebnih pohlepnih interesov, ker sta baš ta dva moža piva med današnjimi državniki, ki nočejo uvideti in razumeti, kaj nam je potrebno in kaj nas še lahko reši.
Beležke.
Konfidenti. Beograjski politični trg je naenkrat pretresla vest, da je baje tudi vojni minister general Vasic na listi avstrijskih vojnih konfidentov ali ovaduhov. Eni listi to naravnost trdijo, drugi namigujejo, tretji oporekajo, vlada pa skriva vse avstrijske spise in arhive že četrto leto. Imeti mora svoje vzroke, da avstrijskih špijonov ne razpostavi in vzrok je lahko samo to, da so med njimi ljudje, ki s(f današnjemu režimu to, kar so bili avstrijskemu, ali pa še celo mnogo več. Radi teh se lista ne objavi, vlada pa itak že vajena, da sedijo v njej ljudje, obremenjeni z razno- | vrstnimi obtožbami. Obložen in obdolžen je Pribičevč, obtožen je Žerjav in zakaj ne bi smel biti še Vašič ali kdo drugi? Za obtožbe vseh vrst se vlada ne zmeni in če je ona ' ravnodušna, je lahko minister Vasic tudi. — Konfidentsko listo, ki jo vsak prikriva, pa sedaj razni listi obravnavajo. Zagrebški fašistovski «Pokret» je priobčil celo vrsto hrvatskih imen trdeč, da so to konfidenti, ne pove pa, kje naj bi bili vpisani. Ljudje okrog Pokreta niso imeli dostopa do avstrijskih arhivov in tako bo cela «listai izmišljena. Drugo listo prinaša zagrebški «Hrvat» in o tej listi je treba resno razmišljiti. Okrog Hrvata so namreč ljudje, ki so ob preobratu izvrševali in vzdrževali prvo oblast in upravo v Zagrebu ter so gotovo imeli dovolj prilike, da si ogledajo avstrijske spise predilo so jih srbski upravni organi odpeljali v Beograd. Hrvat-ova lista konfidentov se naslanja na spise 13. vojnega avstrijskega poveljstva, ki je bilo v Zagrebu in je tam svoje arhive tudi pustilo. Iz Hrvat-ove liste bodi navedeno samo nekaj imen, vsako ime je opremljeno s številko: 77. Stevan Savič, trgovec iz Kragujevca, 24. Danilo Cvetkovič, gostilničar Valjevo, 100. Janko Vuka-sovič, srbski podpukovnik iz Beograda, 12. Miloš Zarič iz Batajnice, Aleksa Ilič, pisar iz Beograda, 79. Stevan Sei-danovič, pisar iz Zemuna, 124. Ivan Dimitrijevič iz Nego-fina, autograf v srbskem vojnem ministrstvu itd. Vlada še ni odgovorila, kaj je na tej listi in kaj je z ljudmi, ki so navedeni. Odgovora najbrž tudi ne bo, in sedaj naj državc-tvorci utrdijo, ali so te osebe v demokratski ali pa v radikalni stranki.
Dosta jada i — dušite jada! Niški pravoslavni vladika Dositej je pred dvema letoma, z bogato podporo beograjske vlade, odšel v Češkoslovaško, kjer se še danes nahaja. V pomoč mu je dan neki Crvčanin kot tajnik, plačan iz naše državne blagajne. Njegova misija je v tem, da vodi boj proti katoličanom v korist nekake «češke narodne cerkve». Ta «cerkev» bi se itak ne mogla vzdržati niti ra da»; da ji niso odprti framašonski viri, katerim naši dinarji niso redita prikazen. Razumljivo je torej, da se poštena češkoslovaška (in ne samo katoliška) javnost bori proti teinu vsiljivemu tujcu, ki si v tuji hiši, kjer uživa gostoljubnost, last» vloge, ki nasprotujejo mišljenju ogromne, večin« ' češkoslovaškega naroda. In tega člov^a zdražbarja je W češkoslovaški zemlji, v očigled vsemu češkoslovaškem'1 narodu, ki odločno obsoja tak čin, sprejel Pašič in ga predstavil skupno s Crvčaninom kralju Aleksandru in kraljici S tem je vlada, ki je edina odgovorna za delo krone, pred vsem svetom priznala službeni značaj misije pravoslavnega vladike Dositeja in njegovega tajnika Crvčanina. V bratski češki zemlji je naša vlada vrgla rokavico katoličanom Ker se je torej to zgodilo izven naših državnih meja, ima ta čin vlade mednaroden značaj, ki bi v normalnih razmerai moral izzvati težke zapletljaje nedoglednih posledic-Srbsko-pravoslavna Dositejada kali vode, ki itak niso bistreče pa kdo misli, da se bo v kalnem ribarilo, naj ve, da sc srbsko-pravoslavne mreže preslabe za katoliške ribe. Sicer pa bo v tem skrajno žaljivem in izzivalnem škandal» itak še govora. Dosta jada — dositejada!
Sliko današnjega režima takole prinaša beograjska «Republika«: «Neki srezki načelnik, ki je na razboj' niški način premlatil v svoji pisarni nekega nedolžne^ učitelja, je postavljen zasodnika,— Neki pretepač, kij je že dvakrat sedel v ječi je imenovan za policijske^ pisarja v prestolici SHS. — Neki vojni begunec, atersi ki je bil obsojen na 10 let ječe, potem pomiloščen, j1 imenovan za sekretarja v finančnem ministrstvu, 'f Neki defravdant, ki ga je policija iskala, da ga zapr> je sprejet kot žandar meri j ski kapetan in adjutant žari'
ti
darmeri jske komande. — Neki višji oficir, obložen radi 15 umazanih stvari, je nastavljen pri neki diplomatski misiji v inozemstvu. — Neki general, masten od pokra -dene masti, se pošlje na -zelo visoko in važno mesto v inozemstvo. — Neki pokvarjeni študent, ki se je dolgolasa lažnjivo predstavljal za republikanca in revoluci-jonarja, goljufivo izvabljal denar ter bil tudi zaprt e Parizu, se pošlje sedaj v Ameriko, skupno z nekim bivšim avstrijskim agentom, agitira za vpisovanje našega posojila. — Pozivajo se torej vsi falsifikatorji, delca vdan ti. tuji agenti itd., ki so bili .že v ječi ali so ta na njenem pragu, da se čimprej javijo sedanjemu kabinetu, naj jih namesti v službo tu ali pa nekje v inozemstvu. Oni, ki so že obsojeni, ali v konkurzu ali pa. ki so že dalje časa obsedeli v kaznilnicah, imajo pred -nost na boljša mesta in višji stalež. Pohitite vendar, izvoljeni in odbrani!«
Bolje, da molči , .. Dr, Gregor Žerjav je dal «Pravdi« nekak svoj intervju o zakonu o invalidih. Dobro bi bilo, da bi moralni invalid dr. Žerjav pogledal malo v zakon o bolnikih njegove vrste. Pokriti bi se moral / ušesi in molčati, ne pa dajali intervuje in se predstavljati kot nekaka navidezno važna osebnost, ki treba, da se tudi čuje o njej! — Tako beograjski «Radikal«.
Kam olovemol
Ivani plovemo, se dnevno izprašujemo; draginja raste še vedno, najpotrebnejše dnevne potrebščine so se dvignile v ceni že do najskrajnejše meje, vkljub neki protidraginjski akciji, ki posluje nekje v Beogradu za omi ljenje sadanjega položaja. Vedno bolj se nam odpirajo oči in se nam dozdeva, da je ta protidraginjska komisija le na papirju, ki nam meče samo pesek v oči. Enkrat hočejo vsaj nekoliko vplivali na padec draginje, a drugič pa dvigajo davke in trošarine na take stvari, ki jih vsak delavec mora imeti. Na tak način hočejo od delavcev izžeti zadnji krajcar s temi davki, ki so navrženi na življenske potrebščine. Ali bi ne bilo bolj umestno pošteno obdačiti luksuzne predmete, ‘o je razna najdražja vina, na razkošna stanovanja in nedostojna, najdražja oblačila. In potem pa vsem predmetom, kar se tiče res potrebnih stvari, nastaviti maksimalne cene pod uradno kontrolo in davka proste. Tista plača, katera pade na nas, nižje sloje od bogat i obloženih miz naših vladinovcev, ne zadostuje niti od daleč našim življenskim potrebam. Pisec teh vrst je zaposlen v podjetju južne železnice, ima tričlansk i družino in ima skupno mesečnih prejemkov največ 2500 K. Sedaj pa s temi kronami izhajaj, če moreš; ak i začnemo računati za živež cele družine, ne zadostuje niti za hrano; kje je pa potem obleka, obutev, kuriv >, najemnina in še razna popravila in stroški, ki jih mora plačati najemnik. Ali naj to vse pade iz zraka? Predlagam javnosti v presodek in izjavo, ako ne pišem resnice!
Vsak, -ako ni slep, mi mora potrditi, da pišem odkrito in brez olepševanja. Saj že dejanja govore. Vsakdanji časopisi so polni raznih goljufij, (ne ministrskih afer), tatvin, ropov in raznih drugih sličnih stvari; ali ni to posledica draginje in lakote? Kdo je temu kriv? Morda hudobnost? Ne! Presodile! Ako je človek lačen in nima denarja, prositi ne sme, kaj mu torej preostane? živ ne moire v zemljo?!?
Med tem časom, ko se kapitalisti mastijo z naj-mastnejšimi pečenkami, zalivajo z naj dragocenejšimi vjni, se mi ubogi trpini moramo mučiti z nahrbtniki, ker smo začeli zopet oblegati kmete (kakor v vojnem času), da nam vsaj ti nekaj naklonijo. Seveda, da se mora tudi njim plačati, a da je to razlika, da kmet računa vsaj krščansko ceno, dočim naš trgovec računa svoje blago s stoterimi obrestmi. Ti naši trgovci (par izjem) hočejo na vsak način imeti svojo mastno nagrado, ne oziraje se na obupnost nižjih slojev. Poglejmo na primer mesarje. Po deželi kupujejo živino in obetajo za isto sramotne cene, a meso prodajajo po istih cenah kot poprej. Ali je to socijalno, da si ti pol nijo žepe na račun kmetov, ki morajo živino prodajati radi slabe letine in na račun revnih, nižjih slojev, ' i morajo kupovati meso po teh oderuških cenah, ker kapitalist, akoravno mora tudi on kupiti z isto ceno, pač pa, da on zaračuna svoje višje življenske potrebe zopet nižjim slojem, to je v svojem «kšeftu«. Tiste davke in sploh kar mora kapitalist plačati v višjih zneskih, o vse mora njemu povrniti tisti, ki je od njegovega ' «kšefta« odvisen, ozir., ki kupuje v njegovi trgovini. Njegov dobiček se ni zmanjšal, ampak vkljub draginji se mu je ogromno povečal. Poznam trgovca, ki je bil pred vojno na slabih nogah in bil svojčas navadni delavec in pismonoša, a sedaj je milijonar. Imam jasne dokaze in priče. V slučaju pa, da ga kdo opomni na to in ono, pa se ti pritožuje, da bo mogel kmalu trgovino zapreti, ker baje ni dobička. Vprašamo, od kod so pa tisti milijoni, na novo kupljeni vinogradi in stavbe, od kod tisti tisočaki, ki se dajejo za razne «Sokolske dome« in drugo. 'Po je tisti denar, denar revnih slojev, nižjih uslužbencev, ko smo že morali prodati svojo obleko s telesa, da smo zamogli živeti in ta denar metati v nenasitno žrelo kapitalistov za življenske potrebščine. Z obupom gledamo v bodočnost in bati se je najhujšega.
Kam plovemo torej? — V žrelo kapitalističnih ne-nasitnežev. —	___________________
Dnevne novice.
K sedemdesetletnici konjiškega m. g. arhidijakon». Dne 9. septembra je slavil v Konjicah svojo sedemdesetletnico naš vrli in m. g, arhidijakon Franc Hrastelj. Rodil se je 9. septembra 1852 pri Sv. Jakobu na Doki,
posvečen je bil 22. julija 1881 in arhidijakon je postal
28.	avgusta 1910, Jubilantu kol vnetemu, marljivemu, izvencerkve.no delujočemu buditelju ter voditelju slovenskega naroda želi tudi uredništvo «Straže« še krop ko vesela leta.
Duhovniška tretjeredna skupščina ima v petek, dne 15. sept ob 5. uri zvečer prvi mesečni shod v frančiškanski kapeli pri Materi Milosti. Prosi se uljudno k polni udeležbi in vabi tudi druge č. gospode, neude. - P. Filip Bon. Pevec, ravnatelj.
našnjega režima, ki se po svojih listih nazivaju «sol. .iugoslavije«. ~
Smrtna nesreča. Pri kopanju peska 9. t. m. je zemlja podsula petnajstlnega Jožefa Pepelnaka iz Malevesi pri Ponikvi ob juž. žel. Ulomilo mu je tilnik in je bil na meste mrtev.
Rifili
POZOR ! Dijaki in starši ! POZOR !
Kulturna cvetka, iz Kmetijske družbe. Prišla nam je v roke dopisnica, ki se začenja takole: t,Vi ste v Mariboru doma, imate pred nosom vzorno» itd. v tem surovem tonu. Podpis: Tajništvo Kmetijske družbe za Slovenijo v Ljubljani, tajnik inženir ■(?!)' R Lah. če izobražen inženir piše tako nenavadno surova pisma izobražencu, kakšna pisma šele prejemajo naši kmetovalci. Ali je potem čudno, da naša, nekdaj cvetoča Kmetijska družba vedno bolj izgublja na članstvu in ugledu.'
Velekapital triumfira. Predsednik socialističnega kluba v parlamentu in bivši predsednik republikanskega združenja v Ameriki, Etbin Kristan je sprejel od centralistične in monarhistične vlade v Beogradu mastno službo izseljeniškega delegata v činu načelnika 1. razreda v New-Jòrku. Kaj ne da, vest sama na sebi popolnoma nedolžna. Toda pri globljem premotrivanju zadeve, pa je ta vest zelo zgovorna in še bolj. žalostna. Zapeljane delavske mase instinktivno slutijo izdajstvo na svoji koži. Tudi splošen delavski položaj je z ozirom na nezvestobo socialističnih voditeljev in njihov lov na korita skrajno neugoden. Na obzorju se pojavlja revizija ustave, aktivnega sodelovanja delavskih mas ni opažati, dasi bi se moral tudi poleg političnega tudi socialni del ustave spremeniti v smislu novih zahtev. Danes stvarno zastopa delavske interese v parlamentu edinole še Jugoslovanski klub, dasi ga je ob volitvah delavstvo vse premalo podpiralo in je preveč zaupalo varljivim geslom izdajalskih «socialistov in republikancev». Upati je, da bo pri prihodnjih volitvah delavstvo našlo sebe in v okrilju SLS poverilo svoje upravičene zahteve Jugoslovanski strokovni zvezi, ki ima voljo in moč združiti delavstvo ponovno v enotno fronto proti velekapitalu. Političnim špekulantom in pustolovcem, kakor so razni Kristani, pa je čas,' da se pokaže vrata. Delavci, na noge! Gre za vaše pravice!
Drugi dolenjski tabor v Novem mestu je a» nedeljo ob ogromni udeležbi orlovstva in občinstva in ob prav lepem vremenu sijajno uspel. Sprevod, ki se je vil od kandijske posijaje skjpjri mesto k službi božji h kapiteljski cerkvi ib nato na telovadišče pri postaji v Bršljinu, so otvorili kon-jeniki-Orli, nato pa je sledila salezijanska godba, izza katere so se za orlovskimi zastavami vrstile orlovske enote ter končno mnogoštevilno občinstvo. Orlov v krojih je bilo nad 600, Orlic nad 300 in do 150 naraščajnikov obojega spola. Pred službo božjo, ki jo je daroval na trgu pred cerkvijo preč- g- kanonik Žlogar ob asistenci preč. g. župnika dr. Arnejca iz Koroške in domačega gospoda vikarja, je imel gospod dr. Arnejc ganljiv cerkveni govor. Po sv. opravilu je br. dr. Česnik «tvoril tabor, nakar : je v daljšem govoru predsednik O. P. br. dr. Basaj označil smernice in načela orlovstva. Govorila sta še brat Bizjak s in urednik Radešček, ki je prinesel pozdrave štajerskih j bratov in pozdrave bratov Orlo.v-prostovoljcfev, ki so za- j ložiti svoje življenje in svojo kri za Jugoslavijo v smislu gesla: Bog in domovina. Popoldne se je vršila mnogoštevilno obiskana javna telovadba na okrašenem in s paviljoni opremljenem telovadišču. Moralni in tudi gmotni u-speh te zadnje letošnje podzvezene prireditve je nadvse zadovoljiv.
Sokoli v Novem mestu so priredili svoj «Trutzfest « proti orlovskemu taboru. Njihov obhod po mestu je bil zelo kJavern in niti senca rie orlovskemu sprevodu. Za godbo je korakalo 80 Sokolov, 20 Sokolić, 8 naraščajnikov in 12 gojenk, občinstva v sprevodu pa nobenega. Dve pokretni skupinici otročajev-kričačev so Sokoli organizirali, da sla letali iz ene v drugo postransko uli :u in pozdravljali sprehod peščice Sokolov & svojim «zdra vo«. Tudi njihova telovadba je doživela popolno bla -mažo, ker je edino občinstvo tvorilo nekaj liberalnih zagrizencev. Blamaža bi bila znatno večja, da niso greli sokolske župe v piskerčlcu ob ognju veličastnega orlovskega tabora. Z zadovoljstvom ugotavljamo, da večina uradništva simpatizira z Orli. Obsojati pa moramo nekatere dvoživke, kakor na primer kandijski štembuv-
II. Ljubljanski velesejem je bil letos razmeroma zelo slabo obiskan. Tudi razstavljeni predmeti niso nudili zadosti privlačne sile in velik del razstavnega prostora je ostali neizrabljeno. Kaj je temu vzrok, pač ni težko uganiti. Splošna depresija, zastoj v trgovini, slabo narodno in državno gospodarstvo, še slabše politične razmere in preveč enakih prireditev v državi in njenem sosestvu — vse to škodljivo vpliva na zanimanje občinstva in trgovskih krogov. Taka apatija, četudi je razumljiva, škoduje našemu slovesu in ni v nobenem razmerju z razvojem naše trgovine in industrije, ki v polni meri zaslužuje večjega splošnega upoštevanja.
Kako pod vsako kritiko so naše železnice, najboljše vidimo na ljubljanskem sejmu in mariborski obrtni razstavi, kjer je toliko raznovrstnih prostorov praznih in označenih z napisi: radi železniških težkoč še ne dospelo — prostor prihranjen itd. Ako bi obiskal gospod i minister saobraćaja Ljubljano in Maribor, bi si lahko i ogledal v ravnokar prazno rezerviranih prostorih svo-j jo fotografijo prav po balkansko prikrojene zanikrno«ti. i ' So že začeli. Iz Celja nam pišejo: V naši javni bolnici so že začeli krčiti število bolnikov in sicer ravno sedaj, ko se oglaša od vseh strani največ bolnikov. Doslej so zmanjšali število bolniških postelj za 37. Ako no i šlo tako naprej, bodo ostali na spomlad v bolnici se samo zdravniki.
! Soli ni. Tudi v Bosni je veliko pomanjkanje soli.
V mestu Banjaluki je že pol meseca ni dobiti. Tihotap-i sivo in verižništvo s soljo se je silno razvilo. Cene so ze~ j lo visoke, uprava državnih monopolov se paše vedno ni zganila. Seveda ne, ker je doslej sama spravljala sol verižnikom v roke, jim sedaj tudi ne more kvariti posla. — O pomanjkanju soli se toži tudi iz drugih krajev in pokrajin — v čast in proslavo predstavnikov da-
Začetek šolskega leta je prišel. Treba bo kupiti novih knjig fn raznih šolskih potrebščin.
Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, Koroška cesta 5
I	priporoča :•
Knjige za vse šole - raznovrstne zvezke - risalne bloke -j papir - šestila - svinčnike - peresa - ravnila - radirke -sploh vse potrebščine, ki se rabijo v srednjih, meščan-j	skih in ljudskih šolah,
i Postrežba solidna in točna - cene kolikor mogoče nizke, i	Za obilen obisk .se priporoča
Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, Koroška cesta 5.
Iz Maribora.
Shod obrtnikov SLS v Mariboru se vrši prihodnjo nedeljo, 17. septembra točno ob pol 10. uri predpoldne v Gambrinovi dvorani. Udeleženci z dežele naj si ogle«
; dajo obrtno razstavo po shodu, ker bo za to'časa do-! volj na razpolago.
j Obrtnike, ki so pristaši SLS vabimo, da se udeleže j shoda Obrtne zveze, ki se vrši prihodnjo nedeljo, dne i 17. septembra ob pol 10. uri dopoldne v Gambrinovi : dvorani v Mariboru. Na shodu govorijo naši poslanci, j podpredsednik Trgovske in obrtne zbornice g. Ogrin iz j 1 j ubijane, prof. Vesenjak in drugi. Namen shoda je, j da se za vse okraje Slov. štajerja ustanovi Obrtna zveza. Pridite torej iz vseh okrajev obrtniki, ki ste krščanskega mišljenja: kovači, čevljarji, krojači, gostilničarji, zidarji, tesarji, kolarji, mizarji, urarji n obrtniki vseh drugih vrst prihodnjo nedeljo v Maribor. Po shodu si udeleženci ogledajo obrtno razstavo. Agitirajte med tovariši-obrtniki za udeležbo. Po železnici velja polovična vožnja.
Obisk g. dr, Rosine na shodu intelektualcev v Zagrebu ni bil po godu mlademokralom dr. Kukovcu, dr. Kodermanu in prof. Voglarju. Ožji pristaši Agromer-kurja so takoj sklicali sejo najzvestejših Žerjavovcev, kjer so sklenili, da kličejo starino dr. Rosino na odgovor, zakaj se je brez višjega dovoljenja udeležil shoda v Zagrebu. Dr. Rosini grozijo, da mu vzamejo «Posojilnico«, ako bo v Mariboru ustanovil proti-Žerjavo-vo politično skupino. Resni možje iz demokratskega tabora stopajo na stran dr. Rosine. Dvoboj Kukovec-Rosina utegne biti zanimiv.
Pokrajinska obrtna razstava v mariboru.
Pokrajinska obrtna razstava v Mariboru zavzema dv-a obširna objekta in sicer vrtne prostore Dijaškega doma, dvorano in prostore na dvorišču pri Götzu. Oba objekta sta nad vse zanimiva in zaslužita, da si jih malo natančneje ogledamo.
Na desno pri Dijaškem domu in sicer ob vhodu so razstavili vrtnarji prekrasni vrt, ki je res nekak biser cele razstave. Poleg umetniško r a zs ta vij enti) izdelkov vrt-! narstva (med njimi polno za sedanji čas nenavadnih cvetk) vzbujajo pozornost tudi izredni sadeži. Tudi vnanji obiskovalci so polni priznanja, da kaj takega na vseh naših shč-, nih prireditvah še niso videli. Med razstavljalci nahajamo ' vrtnarsko podjetje Džamonja, Jemec, državna vinarska in sadjarska šola, Požar, Žgank (vrtnar lesne družbe Drava), Urbanek, Mejevšek s krasno elipso sredi vrta), Borštner iz Maribora, Vavda vrtnarstvo, Ptuj, Bertels-Menjschoj iz Strnišča, oskrbništvo Racev-dvor iz Krčevine. Nekaj oča-rajoče lepega je ta objekt vrtne razstave zvečer, ko razsvei-; ljujejo razstavne prostore električne luči.
Za vrtnarji ugaja obiskovalcem vinska razstava, ki je zelo dobro obiskana in katere popis bo prinesel Gospodar.
Brezalkoholne pijače, česar nam dosedaj noben ye-I lesejm v Jugoslaviji ni pokazal, nam nudi obrtna raz-I sbava v Mariboru, ker ima krasno ozaljšan paviljon ! (št. 10) z brezalkoholnimi pijačami. Podravska industrija sadnih izdelkov v Selnici razpečava naravne sadne šoke. Ti so iste važnosti, kakor sadje sploh. Prednost pred sadjem pa jim gre, ker so na razpolago v vseh letnih časih, celo v letinah, kadar sadja ni. Telesnemu organizmu prijajo, ker čistijo kri in imajo potrebno redilno snov: sladkor v obilni mnozmi. Zoper žejo so najboljši pomoček, posebno, če jih pijemo ‘s slatino. Razstavljene najdemo pristne naravne šoke,
J sladkane in nesladkane. Malinovca je kar pet vrst. — Razven teh se še dobi borovničar, ribenzi sole, bezgo-j vec, grozdni sok, citronin sok in jabolčni sok leta 1920. Grozdni sok vinske trte lanskega leta je zelo sladek, da je sam komaj užiten. Treba ga je pomešati z vodo, najbolje s kislo. Prodaja se pa tudi sladkan, gost kot sirup. Ta mnogoličnost pač kaže, koliko izbiro dobrih pijač imajo abstinenti na razpolago. Škoda je le, da nimamo v Mariboru in po celi Sloveniji mnogo brezalkoholnih gostiln, kjer bi se taka zdrava, domača pijača točila. Koliko prepirov, ubojev in drugih težav bi potem bilo lahko prihranjenih našim slovenskim družinam!
Na dvorišču Djaškega doma so sploh vsi paviljoni za razprodajo jedil in pijač zelo okusno zgrajeni in jih hvalijo vsi posetniki razstave.
Slovensko žensko društvo je postavilo na dvorišču Dijaškega doma leseno kmetsko hišo v narodnih barvah, kakor pobarvane majhen kmečke kočice po Bizeljskem.
Stran 4.
izražajo željo, da bi se naj ob prihodnji razstavi razstavile tipične kmetske bajtice iz drugih naših slovenskih štajerskih krajev.
Za kmetovalec in vinogradnike je zelo podmljiva razstava vinske posode, poljedelskih strojev, ročnih mlinov in čistp originalna iznajdba nove stiskalnice, s katero je presenetil razstavo znani vinarski strokovnjak gospod Im. Rudi iz Maribora. Strokovnjaki, ki so si ogledali Ritdlovo stiskalnico, so enoglasno izpovedali, da je ta izum za vino gradnike in sadjarje za prihodnost največjega pomena ii bo Rudlova nova preša izpodrinila v najkrajšem času as dosedanje izume na poljiT raznih stiskalnih sistemov.
Med poljedelskimi stroji je razstavila tudi mariborska zvonarna Bühl 2 zvona, s katerima zvonijo na razstavi.
Predmet občudovanja je na . tem prostoru tudi velikanski električni motor (360 konjskih sil) izdelek tvrdke «Elin».
in
se
Vredpost denarja. Ameriški dolar stane 300—-3Ö4 naših kron; francoski frank slane 23.60—24.08 naših kron. Za 100 avstrjiskih kron je plačati 0.42—0,43, za 100 češkoslovaških kron 1036-^1056, za 100 nemških mark 22—23 fn za 100 laških lir 1328—1356 jugoslovanskih kron. 1' Curihu znaša vrednost našekrone 1.70 centima (1 centim je 1 vinar). Od zadnjega poročila je vrednost naše krone poskočila za 25 točk.
POZOR! !••••«••••• Jermen, ILI Ä SIS1
2 lepi nisi v čeprav obrabljen se takoj kupi
Al. Gnillšek. üllibor S	se ' 'dobrem stanu, j ^M^ribor^rToška “u7fca““5
ni* wiumwuh) * “ji *ww■ j z vseml potrebnimi pritiklinami | ,
Glavni trg štev. 6J
in zemljiščem blizu mesta P tu;
Kupim
412 I	™
___j vsak o množino: prima suhe gob
prodaja
žičnate žimnice (Drateinsatz) po K 560 —, afrik-žimnice 3 delne
po K 2150'—, impregnirane plahte
za vozove, mlatilnice, konje kvadratmeter po K 250’—, vrvi za zvonove, studence, seno in perilo, vsaka debelost in dolgost kg K 120’—, 170’—, Strange za konje par K 44'— do K 90-—, ■, uzde navadne in pletene po ' K 3o-— in K 36 —, zaloga hlaj čevine, žamet rižasti, platna, j racmošlina, plavotiska, lincer-diuk, cajghlače, spodnje hlače, siajce vsake vrste, predpasnike iz klota in plavotiska, obleke za dekleta, moške predpasnike, robce, slamnjače po najnižjih: 8 — 10 cenah.	3^8
1 gostilna, 3 orale zemljišč iri	z gostilno, c koii	bel fižol, na mizno sadje in orel
stavba za kakšno tovarno ali r uScS&VO	5 oralov zemlje, S vse po najvišjih cenah	IVA
sličnega, ker je tam stalna vodna 1 vse v	prav dobrem stanu se	ROY, Maribor, Glavni	trg
moč, t uro od Ptuja. Rudnik z j proda.	Vpraša	se pri lastniku v	trgovina s kvasom in	živil
izvrstnim premogom in inven- Hočah, gostilna pri kolodvoru, i I — 2	4
tarjem, blizu železnice: event, j -	"■■■■.	,	1----
■---- se iste v najem na do-
Naslov povPere|fp0ravnl°TOpafista! 1^1*11 bri vodi j ^nekoUko^^e- I Gozdno pojestv
416
mije ali pa za kupiti. Pismene j
? ponudbe pod »mlinar 4I44 na! se išče v nakup. Naslov v upra upravo tega lista.	1—3 414 . lista pod »Nakup 409c. 2H
Mlinska ulica 44.
TOVARNA VOZOV
Mlinska ulica 44.
SENO
slamo, drva ter premog, žito, krompir, sadje m druge deželne pridelke — kupuje in prodaja —
OSET ANDREI, HAREBOR
Aleksandrova cesta štev. 57, telef. 88.	19 —323
Tovarniška zslcsaleš* kesa argfeške^e ma-
lUifsHurnep bluga
se dobiponajnižjih cenah pri
J. TRPIN
Maribor, Glavni ti g 17
3-P37»
Stavb, sDtiietie Rojs Karel, Ornici
se uljudno pripereča za vsa v njegovo strcko spa-dap ča de a igiadb in adtpiaoj po da) ih in lasnih račrtih, naprava račriov in pi oiafi nov, stro-kevea mnenja, solidro delo po imenih tenih. Debava in zilcga lazrega rezanega in stavbenega lesa, apra, ceieria ter nznega dng< ga sfavte-nega gradiva.
Oglejte si našo sfcjnico ra Pcin jiniki (bitni razstavi v Mariboru, thjeit B, pariljc r 14. stojni ca 16
Modele čevljev
Zidarji
v celih serijah iz lepenke, po modernih kopitnih oblikah ali amerikanskih oblikah izrezane, dobavlja za tvornice obuvala in čevljarje. Apartne, elegantne oblike. Velikanska izbira novitet za vsako sezijo.
ZgorRfa dele
izdelujem iz od naročnika mi doposlanega materijala, prvovrstno, hitro in poceni Posebna delazmožnost v montiranju zgornjih delov, za
tovarne obuvalo..
Nakup, re paratura in prodaja
čevljarskih strojev
Zahtevajte prospekte od
Ralph F. Richter,
Sabotina VI.
Poučevanje
v vseh strokah moderne, mehanične izdelave obuvala. Zahtevajte prospekte ! 12—33ISII.
Izdeluje najfinejše ekvipaže, luksuzne, tovorne, gospodarske in športne vozove ter športne predmete, smuče, sanjke itd.
Na željo se tudi izgotovijo avtokaròserije. — V zalogi vedno novi in že rabljeni vozovi po brezkonkurenčnih cenah. — Vsa popravila se izvrše kär najvestnejše.
Tel. adr.: tovarna vozov Maribor.
Tel. adr.: tovarna vozov Maribor.
II Spodnještajerska ljudska posojilnica

v Mariboru, Stolna ulica štev. 6, r. z. z n. z.
ra relfcrdno delo se iščejo.
1—2
Kje pote upravništvo.
417 -
obrestuje od Novega leta naprej navadne
vloge po
4
1
Trajne in. večje vloge pa po dogovoru.
0
2
0
Zlatorog milo, kristalno sodo, bučno olje, riž, kavo, žsfisn, papriko, kolinsko kavino primes, Ciril in Metodove vžigalice, kolemaz la, Ilirija in Cipnlia kremo, papirnate vrečice
prodaja samo na debelo
MAOTJN sc /ErAJBiAJsri
trgovina špecerijskega in kolojujalnega blaga na debelo
Maribor. T elefca inteiurban št. 180. Šolska ul. 4.
3—4	358
IS
Fotogr
%
đ	-c s-
%« M B. ' .	_
(IESER
Maribor, Gregoričeva ulica it. 20
ob gornji) Gosposki ulici
se priporoča pri porokah, primicijah, družinah .v.v	in društvenih skupinah.	.v. v
Stroškov se ne zaniiiita, cine keker v mestu.
— Največii ih najstarejši altelje v mestu. —
KSÖSBäSBJSBÖSgäS8M8®raBSg^8ÖSSSSKSSj5äSgäSBääSgäS®SSS£53!
g
Zadružna gospodarska banka d. d.
Podružnica v Mariboru.
Začasno: Kiroška cesta 1/1 — Telefon Zli — Brzojavi: Gospobanha.
581
Centrala: Ljubljana. Podružnice: Djabon, Sarajeva, Sombar, Split, |
Šibenik. Ekspozitura: Bled.
Interesna skupnost s Sveopco Zanatlijsko banko d. d. v Zagrebu in njeno podružnico v Karlovcu
in Gospodarsko banko d. d. v Novem Sadu.
Kapital in rezerve sbapna e afilijacijani čez H SS.Q00.Sfl0'-
Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, kupuje in prodaja tuje valute in devize, sprejema vloge v tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse ~ bančne in borzne transakcije p®d najugodnejšimi pogoji.	8:
g Pooblaščeni prodajalec srečk državne razredne loterije. | HS99S9aSSSSS3SsaS53SS3SBSS^^SSff2^SS«S^!SSSSSaS«SSfiSSBSei
SamolOdni BrOZ konkurenc® I SamolOdoi
t
1
Nabavil sem vejile muc žir e finih, de bi o izdelanih modnih hlad za gospode, katere se bodo
prodajale sc mo 10 dni, pridenši v soboto, dne 9. t, m.
iNildo nuj ne zamudi priložnosti, da si za današnje razmere po noverfetno nizki ceni nabavi ali
vsaj ogleda blage, baierò je danes brez konkurence. Priporoča se	2_2 443
J. PREJIC, manufakiuina trgovina, Maribor, Glavni trg 13.
■■
t
Jšsk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.
Odgovorni urednik: Vlado Pušenjak.
Izdajatelj in založnik: Eonz. «Straže*.