Gospodarske stvari. Sadje- in vinorejska šola mariborska. II. Pogla^itna 87iha 07ej šoli je praktiSno izurjene in teoretično za umno gospodarst^o do7olj podu6ene sadje- in ^inorejce izrejati. Tej 87rbi primerno je 7ea črtež, ura^na^a, poduk itd. osno7an. Zavod je namenjen kakim 30 u8encem, ki imajo 7 zavodu atanovati, delati in učiti se 2 ali 3 leta. Poslopij 7 to 87rho je do^olj pripra^ljenih iu 7 jako ugodnem kraji blizu mesta Maribora (7i ure boda) na znožnji hribo^ja, na katerem je rajni niaiiboiaki dekan Lešnik dal kalvarijske štacije prirediti in 87. ^Barbari 7 cast kapelo pozidati. Učilnica je poslopje z 1 nadstropjem. Tukaj je prostorna in s7etla biaa, kder se podu8uje, zra7en nje nahajamo muzej z raznimi u8ili precej bogato oskrbljen. Pri tleh je uradnica za ra7natelja in adjunkta, zra^en 7elika jedilnica za učence s stano7anjem 7inogradnikarja, ki ima tudi kuhnjo na skrbi. Na zapadni strani prostornega d^oriača pozidano je veliko 1 nadstropje 7isoko poalopje, ki aluži 7ečim nameaom. V nadstropji na severno atian je najpred velika biaa delalnica za učence 7 piostem času; dalje atauo^anje za 3 nadzornike ; na zapaduo strau vrsti se nastrešje, akedenj in 2 veliki biai spalaici, na južno stran biaa bolniauica in stanovanje za adjunkta. Pri tleb pa nabajamo na se^erno stran laboratorij, kder mošt vagajo itd., zra^en sado^no sušilnico, žganjarijo, sodarnico, prostor za krmo, klet za krompir in soSi^je in prostor, kder kose pletejo, na južno stran razne kleti, prešo, stanovanje za blapca in kubnjo za pranje, na zapadno stran: s^injske, konjske in gO7eje hle^e. Vatric u8ilnice na južni strani steze 7 d7oria8e stoji lepo in 7eliko poalopje z 1 nadstropjem, katero ima ra^natelj sam za-se! Od u8ilnice proti izbodu poata^ili so leaeno biao, kder je sbranjeno in razsta^ljeno na ogled razno gospodarako orodje in maaine. Sprva ao učenci pogosto bolebali za mrzlico. Te nezgode ni 7e8 odkar so dežnici in snežuici pot odprli 7 podzemeljski ioter, akoz kateri se oceja 7 Dra7o. Za red skrbijo nadzorniki, adjunkt in naposled ra^natelj. Nepoboljslji^ce izkljuSi deželni odbor 7aled poročila in na87eta ra^natelje^ega. Vaako nedeljo in praznik gredo u8enci ob 8. uri zjutraj k elužbi božji. Dne^ni red je drug poletni cas (od marca do oktobra) in drug zimski 6aa (od uo7embra do februarja). Po leti 7stajajo ob 5. uri, po zimi ob 6, a spat zabajajo sploh ob 9. uri. Vaak uženec dobi 87oj dober zajutrek, obed večerjo in oprano perilo. Vsak mora preskušnjo napra^iti pred ra^nateljem. Edor zna do^olj doata nemški in je 7 predmetih ljudake šole dobro podu8en, ta 8prejme se takoj 7 2. razred, ce ne, mora stopiti 7l.razred, da se nemski itd. nauči. V ta razred sprejemajo tudi praktikante, t. j. mladenSe, ki čakajo na štipendijo in raed tem atroške za brano itd. z delom odBlužujejo. Ra^natelj uči 7 2. in 3. razredu 7selej dopoldne zaporedom: sadjerejst^o in 7inogradar8t7o, adjunkt pa gospodarst^o: kmetijst^o, ži^inorejst^o itd. Popoldne pona^ljajo predmete ljudskih šol 7 2. in 1. razredu in pa nemški jezik. Raz7en teb predmeto7 učijo ae risati, črteže delati in meriti. Petje so Ieto8 izpustili. To je crtež teoreti8nemu poduče^anju. Gla7na re8 je pa prakti8ni poduk in razkazi^anje, o 8emer bodemo pribodnjič go7orili. Eolikokrat se morajo krave na dan molzti ali dojiti. M. V mnogih krajih molzejo ali dojijo kra^e po leti, dokler je še zelene klaje, koj po trikrat, po zimi o suhi klaji pa le po dvakrat, zjutraj in zvečer. Mislijo namreč, da suba klaja ne daje toliko mleka, ko zelena in ravno toto ae jim za 8a8 toži, ki bi ga za tretjo dojbo ali molžo potrebo^ali. Skuanja pa je pokazala, da se 7 tem ljudje motijo. Ge je suha klaja le dobra in 6e se živina o pra^em 6asu in dobro napaja, se kra^am tudi o subi klaja vsakdanje mleko ne zmanjša. To je sicer reanica, da je mleko pri suhi klaji manj maatno, daje toraj manj po^rbnja ali smetene, ko poletno mleko. Vendar pa to še ni dosti 7zroka, da bi se krave tudi po zinai trikrat na dan ne njol- zile. Eolikor 8eš8eje 8e polno 7ime kra^i izprazni, toliko ugodneje se žinna po8uti in toliko 7e8 koristi goapodarju prinaaa. Se le pred kratkim je nek francoski gospodai* o ti st^ari pra7 zanimive in natančne opazke napra^il, ktere bo8emo 7 sledeSem 87ojim 8astitim bralcem na kratko po^edati. Ou pra^i: Meseca decembra preteklega leta sem 30 kra7 po trikrat na dan molzel in namolzel od njib 480 litrov mleka na dan, tedaj poprek od krave po 16 litrov. Na to sem jih začel po dvakrat na dan zjutraj in Z7e6er in že pr7i dan sem namolzel 449 litro7, tedaj za 31 litrov manj od poprej, drugidan je dalo 7seh 30 kra7 le 415 litrov, tedaj 65 litrov manj ko z trikratnem molzenjem na dan. Peslednja množina mleka je potem OBtala precej jednakomerna. Zelo zanimiva in podučljiva pa je ta okoliščina, ko je začel zopet po trikrat na dan molzti, da krave tudi niso več mleka dajale, kar je dokaz, da mle6nosti kra7 ni ni8 bolj na škodo, ko 7e8kratno spreminjavanje molzenje ali dojenja. M. Eako škodlji^a je živini plesnji^a klaja. Eolikor plesnji^a klaja živini škodo^ati more, o tem maraikteri kmeto^a^ec še sanja ne. Plesnji^a klaja pro7zročuje najprej živini grizenje po čre^ih ali koliko, želodec take klaje ne moie prekubati ali preba^iti, živini napenja trebub in redko amrdece gre iz nje. Nadalje se ji 7namejo 8re7a črni prisad pristopi in ži^al slednjič pogine. Včasih se ae pridruži krč in mrt^udne prikazni, kakoršnjih pri mocnih atrupih opazujemo. Plesnji^a klaja breji živini položena pro7zro8uje, da ži^al iz^rže. In 7endar se tako pogoBto zgodi, da se žtvini taka 8pridena klaja polaga, na skodlji^e naaledke pa se še pomisli ne. Mnogokrat se poklada pleanji^a klaja in kmeto^a^ec še ne 7e, da je klaja plesnji^a, ker se je pleanoba le bolj 7 notrajnih delib klaje polastila, postavim pri dcbelosteblastih votlih ali ljuknjičastih rastlinah in pri slabo iztianjeni prgi t. j. slabo iztianjenih prešah. Poslednje 8e so ple8nji7e go^eji živini že 7 navadni meri ne^arne, celo smrtne postati morejo. Primerilo se je, kako pripo^edujejo, da je pleanji^o seno in plesnji7 kruh konjem položen, živali pogubil. Zato se mora skrbeti, da kiaja ne postane plesnjiva, kar se najbolje 8 tem zabrani, ako jo lepo suho poapra^imo in potem tudi na auhem hranujemo. Zelo kiiva je toraj seno in slaino hranjevati na slabo kritih hlevib, kjer klaja ne le rada plesni, ampak zelo gnjije. M. Okusna in zdrava pijača boleuikom. Le prerado 8e bolnikom akoraj vsaka jed in pijaca pristudi. Tudi tu je treba spreminja^e. V napra^o take pijače ae zreže na debelo z kožo 7red 6—7 precej debelih jabelk, ki se potem 7 dosti 7eliko posodo denejo. Pridene se jim l'/2 kilograma peak prostih cibeb, 7 dekagrama sladkorja in na 7se se vlije 1 Va ''¦;ra vrele 7ode in 78e 7kup kakih 10 minut kuha. Na to se posoda pokrije in pusti stati, da se izhladi in slednjič vse skozi žimnato sito precedi. Če ni frianib jabelk pri roki, smejo se tudi jabelčni krblji in namesto cibeb tudi fige vzcti. Ta pijaca je za bolenike posebno dobra.