ŠTTtDIJ3KA BIBLIOTEKA LJUBI. J A*!A St. 116 Poštnina poračun jena (C. C. con la posta) V Trsta, * sredo, 16. mala 1928. - Leto VI. Posamezna številka 30 ctnt. Letnik LIH Lis< izhaja vsa 3 mesc^L1^.— L P v 5ir| niče, , i ponedeljka. Naročnina: ra 1 mM« L —« _, celo leto L 75.—, ▼ inozemstvo mesečno 'ilke 30 st — Ogtaenina za I mm prostora '"'-.a trgovske in obrtne oglase L i.—, z L 1.50, oglase denarnih zavodov L - y - OgDL«t na prvi strani L EDINOST Uredništvo in upravniitvo: Tmt (3), ulica S. Francesco d'Assisi 20. Te-lefon 11-57. Dopisi naj si poiiljajo izključno uredniltva, oglasi, reklamacije in denar pa upravniitvu. Rokopisi se ne vračajo. N»Irankirana pisma se ne sprejemajo, — Last« založba in tisk Tiskam« «Edinost». PoduredniŠtvo v G o r i c I: ulica Gioeufe Carducci it. 7. L n. — TeleL it 321 Glavni in odgovorni urednik: proi. FiHp Peric. Mož na suojcm mestu V sodobnem življenju prihaja vedno bolj do izraza stremljenje, postaviti slehernega Zlo veha na «svoje mesto«: določiti mu poklic, za katerega je po svoji naravi- in po svojih duševnih in telesnih zmožnosMh najbolj sposoben; postaviti mladega Človeka na tako mesto, kjer bo lahko največ dobrega storil zase in za družbo. Ta težnja je stara. Stara, kakor so stare krize in polomi v vseh panogah življenja. Že zgodaj so začeH očetje misliti, kako bi našli za svoje sinove naib^lj primeren poklic. Stvar ni bila nikoli lahka in tudi danes ni. Vendar pa ne predstavlja več rešitev tega problema takšnih iežkoč, kakor na pr. pred desetimi leti. V povojni dobi so se razvile posebne vede, katerih namen je, ugotoviti znanstvenim potom nagnjenja in sposobnosti človeka za gotove poklice. Psiho-tehnika in analiza ter razne take vede si prizadevajo, pomagati staršem pri izberi poklicev za otroke. v Takšno znanstveno ugotavljanje zmožnosti za posamezne poklice se je posebno v Ameriki že pred leti močno razvilo. Sedaj pa opazujemo na pr. v Nemčiji močno gibanje v tej smeri. Izpričevalo o takozva-nem «psihotehničnem izpitu» je postalo pri Nemcih za šoli odrasle otroke, poleg šolskega izpričevala, važen dokument za nastop učenja v gotovem poklicu. V berlinskem mestnem uradu oziroma pri posvetovalnici za poklice polagajo lahko otroci brezplačno takšne izpite, če starši žele. Izpraševanje se vrši potom strojev, kateri z gotovostjo zaznamujejo jakost čutov, posebno vida, sluha, okusa ter jakost živčnega sistema. Vse je natančno izmerjeno in določeno: možnost koncentracije duševnih sil in odločnost otroka. Vse sama dejstva, ki mečno vplivajo na življenje ter so neprecenljive vrednosti v boju za obstanek. In kar je najvažnejše pri takem izpraševanju, otrok se niti ne zaveda Čemu vse to. Le starši, ko dobe izpričevalo v roke, vidijo, kako je s fantom ali z deklico, in vedo, kaj jim je ukreniti, posebno še, ker je iz-pričevalu pridan dober in objektiven svet izpraševalnega urada. V človeku so skrite različne spretnosti, katere je treba odkriti in jih vzbuditi. Odkritje teh spretnosti je važno, kakor je važna izbera poklica. Koliko se danes greši baš na tem polju? Koliko ljudi si izbere poklic, za katerega niti z daleka nimajo potrebnih pogojev in zmisla. Koliko je nerazsodnih otrok, ki se zaljubijo v gotovo delo in ga hočejo v življenju o-pravljati, pa velikokrat že sre-4i učne dobe spoznajo, da niso volili prav. Blagor onemu, ki to spozna kmalu, dokler je čas, da zmoto popravi in se obrne drugam; onim pa, ki so sredi ali že na koncu poti — takim ni vrnitve. Pri takih se velikokrat pojavi mržnja do dela, ki jih Žene v potepuštvo. Sleherni človek je sposoben za gotovo koristno delo; treba je samo ugotoviti, v katerem opravilu bi najbolje izhajal in kje bi . več naredil sebi in skupnosti v korist. V življenju srečavamo mnogo obupancev, izgubljenih eksistenc. In jih je gotovo največ med «učenimi poklici». Prenagljenost, porojena iz hipnega navdušenja, neodločnost, včasih usodne zmote privedejo človeka do tega, da se loti poklica, ki ni zanj. Vsa energija in vztrajnost včasih človeku ne pomaga, da bi obvladal prirojeno mu nezmožnost za gotovo delo. Povsod v gospodarskem življenju vidimo, da samo oni, ki so res na «svojem mestu», zmagujejo in napredujejo. Šibki padajo sredi poti, in le redki so, ki prijadrajo do konca. Srečno prijadrati do konca pa je človeku mogoče le, ako čuti v sebi sposobnost za svoj poklic in ako zna te sposobnosti tudi primerno uporabljati. Izbera poklica spada pač med najvažnejše korake v življenju. Kakor povsod, tako je tudi med nami mnogo takih, ki bi se radi priborili do boljšega kruha, jim premnogokrat še pogača ne pride na mizo. Ni da bi tu kritizirali ali grajali. Povem samo to, kar vidim. Mnogo je pri nas takšnih fantov in deklet, ki silijo v «inteligentne poklice»; mnogi iz lastnih nagibov, mnogi pa zato, ker hočejo starši. Ne vprašajo se pa vedno, ali so sposobni za poklic, kateremu se hočejo posvetiti, ali imajo dovolj nagnjenja in veselja zanj. Zato se ne moremo čuditi, če srečamo tudi med nami take, ki so silili navzgor, pa so omagali sredi poti, ker niso izbrali pravo. Životarijo in iščejo premnogokrat utehe v vinu. Izbira poklica je tem večje važnosti v povojni dobi, ko so življenjske prilike postale vse težje nego so bile pred vojno. Tudi mi bodimo preudarni, ko izbiramo otroku poklic. Skušaj-mo ugotoviti njegove sposobnosti, vprašajmo tudi znance za sveti Previdnost ni nikoli preveč. Ne utepati otroku: to bodi in to moraš biti, če se ne čuti sposobnega za poklic, katerega smo mu namenili. Mi moramo imeti ljudi, ki so na «svojem mestu», pa naj bodo v pisarni ali na polju, naj grade mostove in hiše, ali pa naj delajo v tovarni; vedno morajo biti celi možje. Le na ta način lahko gledamo z mirnim srcem v bodočnost. E. Mobilejeva ekspedicija Proti severnemu tečaju Zrakoplov «italia» zapustil po skrbnih pripravah. King*s bay KING'S BAY, 15. Zrakoplov «Ttalia» ima odpluti vsak trenutek. Vse priprave so se že izvršile. Tudi vreme ni neugodno. Će v poslednjem hipu ne bo poročila o slabem vremenu, bo od-plul zrakoplov ob 6. uri. KING'S BAY, 15. Danes ob 13.20 se je zrakoplov «Italia» dvignil in odplul. KING'S BAY, 15. Vremenske prilike so prisilile generala No-bile-ja, da je odložil svoj odhod do 13.20. Ob tej uri se je zrakoplov «Italia» polagoma dvignil ter se oddaljil v severovzhodni smeri, kjer je izginil v redki megleni plasti. O času, ki ga bo zavzel polet, ni mogoče ničesar napovedati, toda, če bodo vremenske prilike dovoljevale, ostane zrakoplov bržkone 2 do 3 dni v arktičnih krajih. General Nobile namerava postopati z največjo previdnostjo pri svojih znanstvenih raziskovanjih in ni izključeno, da pristane na ledu ali pa na doslej Še ne znani zemlji. Vsi eventuelni pristanki bodo trajali bržkone le 2 do 3 ure. Predvideva se, da se bodo izkrcale za dalj časa tudi manjše skupine, ki jim bo vselej načeloval fizik profesor Pontremoli. Te skupine ne bodo štele več nego tri ljudi. Opremljene bodo s posebnimi signalnimi sredstvi, s katerimi bodo obveščale ekspedicijo v zrakoplovu, kje se bodo od časa do časa nahajale. S padobrani jim bodo dovajana potrebna živila in sredstva za njihovo delo. Razpolagale bodo tudi z majhnimi radiobrzojavnimi postajami, potom katerih bodo lahko v stalnih stikih z zrakoplovom. Tekom krajših pristankov bodo izkrcani ljudje, ki bodo spojeni z zrakoplovom s pomočjo vrvi, s katerimi bodo v slučajih potrebe spet potegnjeni na krov. Ukrenilo se je, da bo zrakoplov lahko ostal s pomočjo vetra v zraku tudi nekoliko dni, če bi bil oviran povra/tek k bazi. Sploh so se predvidevali vsi slučaji, ki bi se utegnili pripetiti tekom poleta, tako da bo zrakoplov lahko brez skrbi izvršil svojo nalogo. KING'S BAY, 15. Z zrakoplova «ltalia» je došlo ob 18.30 poročilo, da je ekspedicija uro prej preletela Severni rt. Potovanje rimskih učiteljev _ t Julijsko Krajino RIM, 15. Agencija «Radio Na-zionale» poroča, da bodo rimski učitelji posetili Julijsko Krajino. Ogledali si bodo Trst, postojnsko jamo, vojna polja, Reko in Tržič. Iz Trsta se bodo vrnili spet v Rim. Njihovo potovanje bo trajalo od 23. do konca tega meseca. SOFIJA, 15. Voditelji bolgarskih komitašev so imeli te dni v Sofiji konferenco, na Kateri so po časopisnih vesteh sklenili odgoditi akcijo vpadanja na ju-goslovensko ozemlje. Strne adredte ilHe azuOn n blagu v RIM, 15. Sklepi osrednjega medsindikalnega odbora glede obveznosti trgovcev, da v svojih trgovinah javno označijo cene blagu, ki ga prodajajo, bodo čimprej izvedene in to z vso strogostjo. Pristojni uradi ministrstva za nacionalno gospodarstvo pripravljajo natančne odredbe, ki bodo izdane v tem pogledu. Prestopki proti tem odredbam bodo kaznovani z denarnimi globami, ki se bodo gibale med 500 in 2000 lir. V slučaju ponovnega kršenja predpisov bodo kazni mnogo bolj občutne. Ce pa tudi to ne niče*-sar pomagalo, tedaj bo onim trgovcem, ki so ponovno kršili o-men j ene predpise, odvzeta koncesija. Trgovci bodo morali javno označiti cene vsemu onemu blagu, ki je splošno potrebno širšim ljudskim slojem. Glede ureditve konsuma bo v najkrajšem Času izdana ministrska odredba, s katero bo s popoln j en kr. ukaz z dne 26. decembra 1926., ki predvideva v slučaju zlobnega skrivanja ali uničevanja blaga odvzetje koncesije in zaplembo kavcije. Mnogi so se namreč pritoževali, da so določbe ukaza, ki je sedaj v veljavi, preveč stroge, ker predvidevajo višje navedene kazni tudi v slučajih lažjih prestopkov. Zato bo z novo odredbo dana ✓občinskim komisijam pravica, da kaznujejo trgovce v slučajih lažjih prestopkov samo z začasnim zapretjem trgovin. Okrožflica konfederacije DOljedekev proti špekulacijam žitnih trgovcev RIM, 15. Fašistovska konfederacija poljedelcev je razposlala vsem pokrajinskim zvezam fašistovskih poljedelskih sindikatov naslednjo okrožnico: Kakor nam poročajo, širijo nekateri žitni trgovci-apekulan-ti med poljedelci in na žitnih trgih vesti, da bo vlada v kratkem znižala uvozno carino na žito, in razne druge podobne govorice. Pristojne državne oblasti so nas pooblastile, da odločno zanikamo take vesti, ki so docela brez podlage in imajo namen, da zapeljejo potom prevare poljedelce k prodaji njihovega žita po nižjih cenah, nego so sedanje tržne cene. Dolžnost vseh naših organizacij je, da odločno dementirajo take vesti in da naznanijo razširjevalce teh govoric prefektom. Kako sm bo uredilo vprašanje stanovanjskih izgonov? RIM, 15. Kakor doznava rimska «Tribuna», se bo vršil prihodnje dni v palači Littorio pod vodstvom on. Turatija sestanek, ki se ga bodo udeležili jpred-' sednik konfederacije industrij-cev in zastopniki sindikalnih organizacij stavbnih podjetnikov. O novi ureditvi vprašanja stanovanjskih izgonov, katerega začasno urejuje poseben u-kaz, ki zapade 30. junija, ni Še ničesar znano. V vprašanju najemnin, ki jih istotako urejuje poseben ukaz, ki pa ostane v veljavi nedoločen čas, se sploš-no domneva, da ne bodo uvedene nikake znatne spremembe. Če bodo sploh uvedene, se bodo nanašale samo na ona stanovanja, ki štejejo več nego 8 stanovanjskih prostorov. Zato je vsako vznemirjanje najemnikov neutemeljeno, kajti pri izdanju eventuelnih novih predpisov se bo vlada nedvomno o-zirala na potrebe najemnikov in upoštevala njihov sedanji položaj. Uto mm Italije RIM, 15. Agenciji ortfelj. CELOVEC, 15. Na severni strani Plotzenmassiva pri Pli-berku se je utrgal zemeljski plaz, ki je povzročil veliko materialno Škodo. Pri Bistrici se vali že daij časa v dolino plaz, čigar površina meri nič manj nego tri orale. Na tem kraju izvira iz tal nešteto vrelcev. Vzroki plazov tičijo v jslabih vremenskih prilikah. Deževje traja že več dni Prebivalstvo se je moralo preseliti. Arbitražna pogodba M Italija in Tirtljg bo podpisana v prihodnjem tednu RIM, 15. V diplomatičnih krogih prevladuje mnenje, da bo arbitražna pogodba med Italijo in Turčijo podpisana 20. ali 21. t. m. Uradno ta vest še ni potrjena, a je verjetna, ker je pričakovati, da se bodo do takrat ugodno zaključila pogajanja, ki se sedaj vrše v Angori med poslanikom O rs i ni Baro nijem. in med turškim zunanjim ministrom Tetvfik Rušdi begom. Velik požar na Romunskem 24 petrolejskih vrelcev v plamenih DUNAJ, 25. V romunskih petrolejskih vrelcih je nastal strahovit požar. Po vesteh iz Budimpešta segajo zublji tako visoko, da jih je videti v razdalji 40 km. Vsej okolici gorečih petrolejskih vrelcev preti pogibelj. Ogenj se je doslej polotil 24 vrelcev. Prebivalstvo nekaterih vasi v bližini gorečih petrolejskih ležišč je moralo zapustiti svoje domove. Oblasti so ukrenile vse mogoče, da preprečijo nadaljnjo škodo, ki jo povzroča ogenj tako petrolej skemu zakladu kot gozdovom v bližini vrelcev. Pod zemljo se koplje kanal, da se odvede petrolej vstran od mest požara. Gozdovi so se pričeli nemudoma izsekavati. Goreči petrolejski vrelci so last družbe «Astra Romena», ki je utrpela spričo tega požara doslej okrog 35 milijonov lir. Potres na Japonskem Mnogo človeških žrtev MANCHESTER, 15. Glasom neke radiobrzojavke, ki jo je prejela tukajšnja postaja, je nastal na Japonskem močan potres, ki je razdejal baje celo pokrajino Mishuifutamo. Mnogo ljudi je izgubilo življenje. LONDON, 15. Japonsko je zadela včeraj potresna katastrofa, ki je po prvih vesteh zahtevala 100 človeških žrtev. Podrobnosti nesreče še niso znane. Tudi ni znano središče potresnega gibanja. Prodiranje južnih nacionalistov proti Tientsin.il SANGHAJ, 15. Guverner Šan-sija Yensishan je sporočil vladi južnih nacionalistov, da je zavzel naselbino Sangkov, ki je bila doslej v posesti severnih nacionalistov in ki se nahaja sredi med Telikovom in Tien-tsinom, nadalje da je ujel 7000 sovražnikov. Tekom današnjega dne namerava dospeti s svojo vojsko do Tientsina. BERLIN, 15. Vojska kitajskega maršala Čangsolina je po poslednjih vesteh baje docela razpadla in se razšla. Maršal Čangsolin se je po teh vesteh z vojaštvom, ki mu je ostalo še zvesto, umaknil v Mandžurijo. Drobne vesti Kaznovani strahovi Staro zakonsko dvojico v WoIfa-chu na Badenskem (Nemčija) so že več mesecev vznemirjali strahovi. Podili so se po stanovanju in oba stara zakonska »ta kar drhtela od samega strahu. Dva dninarja sta se jima ponudila, da izženeta te zle duhove. Okoli polnoči sta prebirala iz šeste in sedme Mojzesove knjige in komaj tretjo polnoč so jima izročili strahovi pogodbo, da izginejo, ako dobe tri sto mark, (1350 tir). Mo>ž in žena sta dala, da se rešita strahov, vse svoje prihranke. Sodnija je obsodila oba dninarja, ki sta izganjala sama sebe, na osem mesecev ječe. Ob enem se jima je zaplenila Mojzesova knjiga, ki jim je služila za sleparijo. Nenavadna operacija 4-1 etnemu dečku, v Bordeax-u je odgriznil pes nos. Nato se je odločil njegov oče, ki je peljal takoj svojega sina k zdravniku, da žrtvuje na prigovarjanje profesorja dr. Rocherja prst na nogi, s katerim naj se nadom as bi dečku okr-njeni nos. Operacija se je posrečila. Očetu je moral zdravnik posebej zagotorviti, da ne bo rastel fantu noht na nosu. Podjetna jahalka Iz Pariza se je odpravila na konju znana jahalka g*ospa Marija F o. rand, ki se je že udeležila jahalne tekme iz Pariza v Cannes. Kot cilj si je izbrala Rim. Njetna tovariše« ca, tudi francoska jahalka, je že nekaj tednov na poti iz Pariza t Bukarešto. Taka ježa je združena z velikimi napori. Te napore premagati mika francoske amaoonke^ pri čemer prihaja upoštev seveda tudi Želja proslaviti se. n. nagrade po 1000 lir. Kakor prejšnja leta, tako bo tudi letos ponatisnila «E-dinost» popoln seznam, kakor bitro bo objavljen. €ai»anie CM Pokrajinski gospodarski svet v Milanu je zbral statistične podatke* o gibanju cen po vsej Italiji v drugem tednu maja. Cene na debelo so v času od 6. do 12. t. m. neznatno narastie namreč od 494.67 na 495.41. Poskočilo so predvsem cene aaznim vrstam žita, dočim so se znižaLe cene drugrim rastlinskim proz v odom in tekstilnemu blagu. Indeks cen v zlati vrednosti se je dvignil od 135.0 na 135.2 v Italiji; v Memčiji je poskočil od 140.2 na 140.5, dočim se je znižal v Angliji od 137.0 na 13«.8 in v Združenih državah severne Amerike od 151.0 na 150.7. Pive zgradbe na mestu bivših vojašnic se bodo v kratkem začele zidati Načelništvo tržaškega mesta je objavilo komunike, v katerem naznanja med drugim, da se bodo v kratkem začela zidati prva poslopja na prostranem trgu, kjer so se Se do pred kratkim nahajale stare tržaške vojašnice. V Trst je bil prispet on. Salvator Gatti, predsednik Nacionalnega zavarovalnega zavoda, ki je na pobudo podeštata sen. Pittaca dal navodila, da se pričnejo dela za izvedbo gradbenega načrta Nacionalnega zavarovalnega zavoda. V prihodnjem mesecu se bodo že začeli polagati temelji za nove zgradbe. Upati je. da se je s to pobudo prebil led m da se bo polagoma začel dvigati nov, najmodernejši del me*>ta nad Oberdanovim trgom. Zagonetna siri mim rtiaka v francBI lz krogov naših izseljencev v Franciji nam pišejo: Thianville, 12. V tukajšnji reki M ose 11 e so našli 4. maja u-toplje*ica. katerega »a njegov brat in tovariši spoznali za Antona Terpina, starega 27 let, doma iz S tržišč pri PoJbrdu. Pokojni se je bil odpravil 25. aprila po o-pravkih iz kraja Audun le Tiche, kjer je bil zaposlen. Ker se ni vrnil. je začelo njegove tovariše skrbeti; tembolj ker je imel Anton Terpin pri sebi okrog tri do štiri tisoč frankov. Zato so stvar nazna-Viili oblastvom, toda dolgo časa so bita vsa poizvedovanja brez uspeha Sele 5. maja je objavil dnevnik. »Metzer Freies JoumaI» vest. da so iz Moselle potegnili utopljenca, pri katerem so našU žepno uro, ogledalo, nekaj drobiža in vozni listek korijere Audun le Tiche -Esrh. Ker je bfk> truplo že razjedeno, ni bilo mogoče ugotoviti vzrok smrti. Identiteto utopljenca »o ugotovili, kakor že omenjeno, njegov brat in tovariši. Vsekakor gre za roparski umor, zakaj pri utopljencu niso našli denarja in tudi potnega lista ne. Pokojni Anton je Ml dober človek in splo&no priljubljen prt tukajšnjih izseljencih. Bil je mirnega značaja, hodil redno na dek>, de prod kratkim si je Ml kupil uovo obleko, si dal popraviti zobe itd. Imel je So vse polno zrJatSh načrtov za bodočnost. Vest o njegovi smrti je presunila vsakogar, ki ga je poznal. Dragi Anton, ti nam boš ostal vedno v »poroin u. Počivaj mirno v tuja zemlji! — Vsem onim, ki potujejo po svetu, naj bo to ▼ svarilo. Pazite na denar, ne menjavajte bankovcev na javnih prostorih in v gostilnah. Že marsikdo je svojo neprevidnost plačal z življenjem. G. Nalezljive bolezni v našem mesti. V času od 5. 5. do 12.. 5. 1928 so bili v našem mestu sledeči slučaji nalezljivih bolezni: davica 3, skr-latica 6, legarjeva mrzlica 1, para-tffus 1, ošpice 4t>. Umrle so 3 osebe na ošpicah. Rojstva, smrt! in poroke ▼ Trsta dne 13. maja 1928 Rojeni: 11; mrtvi: 4; poroke: 7. Dne 14. maja 1£28. Rojeni: 6; smrti: 8; poroke nobena. Iz tržaškega življenja Tatinski obisk v pralnici. — 460O plena. Ko je g. Maksimiljan Glases, stanujoč na Greti Serbatoio št. 81, hotel včeraj zjutraj odpreti svojo pralnico in čistilnico oblek v ulici M. Luzzatto št. 21, je jako neprijetno iznenađen ugotovil, da mu v ta namen ni treba ključa, kajti jekleni zastor pri uhodu je bil dvignjen in tudi notranja vrata so bila odprta. Spričo te ugotovitve mu pač ni bilo težko uganiti, da so bili čez noč v pralnici zlikovci. O tem se je še boljše prepričal, ko je stopil v notranjost pralnice; notri je vladal največji nered in manjkalo je mnogo perila ter o-blek. Ker je šlo za blago raznih klijentov, je imel Glases obilo posla. pre. Občinstvo — mej katerim je bilo tudi mnogo takih poslušalcev, ki so se oh zvokih ruske pesmi zamislili v nekdanje dni, ki so jih preživeli v ruskem ujetništvu — je zahtevalo Se in Še. Ruska pesem je imela sinoči v zboru «Platov» redkega predna-šalea, ki je nad vse zadovoljil številne poslušalce. Nocoj bo zbor nastopil z novim programom, v katerem pa so vsebovane tudi vse one pesmi, ki so bile sinoči najbolj aplavdirane. Program tanaSnfega k< donskih kozakov. 1) «Don se Je zganil.* Uglasbil Kostrijukov. Himna donskih ko-'Zakov 2) «Morfe». Uglasbil Kakovič. Poje tenor solo g. Levitckj. Pesem opeva lepoto morja ob zatonu sobica, Zbor posnema padanje in dviganje morskih valov in morsko tišino. Spomin na sladko preteklost prve ljubezni. 3- «Sadrrvka.» Uglasbil Davidov-ski. Pesem mladeničev, ki hodijo v Rusiji o boži-ču od hiše do hiše in častijo rojstvo Kristusa. Zbor posnema tudi zvonenje zvonov. 4) »šaljiva popevka«, ki jo je u-glasbil Cesnikov. Zbor posnema harmoniko, s katero razodeva mladenič ljubezen svoji dragi 5) mV slovo Platoni*. UgtaaMI TrapHn. 6) «81—ku Razin*. Uglasbil Do-bnovedn. Poje solo g. Jakno. 7) ritđeči sarafan*. Ug+ashdl Sto-kolov. Poje solo tenor g. Krutov. Deklica prosi svojo mater, naj ji ne dela rdečega sarafana (sarafan je narodna obleka ruskih iena), ki spominja na zadnje brezskrbne dni deklice. Pesem se konča a pretre-sujočo idilo. 8) «EjJ Uhnem!»» Uglasbil Ar-hangelski. 9) «S Kavkaza*. Pesem donskih kozakov, v kateri se opeva hrabrost kozakov, ki so zavzeli Kavkaz. 10) -Počivajte vojni orli*. Uglasbil in spesnil Kornilov. Poje bas solo g. Jakno 11) «Vecarni zvon*. Poje tenor solo g. Levitcky. 12) «lfa Balkanu*. Stara kozačka pesen* iz časa vojn na Balkanu, ko so kozaki pod vodstvom slavnega generala Bak lanova večkrat premagali Turke. 13) Pesmi in ruski plesi. FreobleCe se za karabinerfa in goljufa poštene ljudi. V kolikor doznavamo, je zadnje čase hodil po severni Vipavski dolini v okolici Št, Vida nekdo, oblečen v karabinersko uniformo, oborožen in opremljen z vsem* potrebnimi! dokumenti, ki pa so bili očividno ponarejeni. Prihajal je k različnim bogatejšim kmetom in jim delal preiskave ter jih na ta način strašil. Večkrat je pri njih to ali ono stvar iztakndl ter nato zahteval, da mu morajo večjo ali manjšo svoto izplačali, sicer ,jih nazna pristojnim oblastvom. Na ta način je nepoštenkovič pričel služiti denar, ki ga je rabil za svoje dnevne potrebe. In tako se je zgodilo, da je pred nekaj dnevi prišel namišljeni karabiner v hišo nekega šestdesetletnega Josipa Ježa, ki je ravno v tistih dneh izkupil precejšno vsoto 10.000 Mr., O tem pa so bili že obveščeni orožniki, ki so zalotili svojega namišljenega tovariša v Ježevi hiši. Povabili so ga prijazno s seboj v vojašnico, ki bi je pač moral biti vajen. Tam so u-gotovili, da se piše za Josipa Cer-melja starega 29 let, in da je doma iz Crnič. Gotovo si bo dobro zapomnil, da je navsezadnje Še naj-prijetnejše živeti pošteno. Na lep način je ukradel kolo Ko se je pred dnevi na trgu Ce-sare Battisti vozil Julij Fait na domačem koleeu, se mu je nenadoma približal neki moški in ga poprosil naj mu posodi kolo, s katerim se bo enkrat peljal okrog in okrog. Deček mu je izročil kolo, toda tujca ni bilo več s kolesom nazaj. Dečkovi stariši so zadevo naznanili orožnikom, ki so kmalu nato iztaknili tatu v osebi Adolfa Škarobota, starega 18 let, ki je bil že večkrat kaznovan. Škarobot je priznat tatvino. PRESERJE PRI KOHNU. Smrtna kosa. V naši vasici je preminula v nedeljo, dne 13. t. m., Frančiška God-nik roj. Pipan. Zbolela je v ponde-Ijek dne 8. m. na pljučnici, v nedeljo zvečer jo je ugrabila smrt. Bila je pridna gospodinja in skrbna mati petorici nedoraslih otrok. Naj ji ho Bog obilen plačniki ŠEMPOLAJ. Zopet nam jo pretekli teden u-grabila kruta smrt enega izmed marljivih, skrbnih im pridnih mož: Josipa SaircPoča, železničarja, 48 let starega o'četa, ki zapušča vdovo in Sest nepreskrbljenih otrok. Težko nam je slovo od njega, tem težje, ker ga nismo videli, kajti umri je daleč od doma, v mestu Bari v južni Italiji. Ni mu bilo usojeno, počivati v rodni zemlji, ki jo je tako ljubi?. «... s svojimi žulji v dolinice je zbiral zemljo za vrtece.» Bodi mu blag spomin! Težko prizadeti družini pa naše iskreno so-žalje! IZ KANALA. Dala to ili iskat ▼ tujino. Mnogo naših fantov je že odprulo v daljno Ameriko. Drugi zopet so poskusili svojo srečo v zgornji Italiji ali Franciji Težko jim je vsem. Nekaterim se godi dobro, drugimi slabo. A največ jih životari. Zaslužijo toliko, kolikor potrebujejo za svoje vsakdanje življenje. Tudi drugod v svetu vlada brezposelnost m razmere niso vedno tako rožnate, kakor so se nekdaj stikale. Protekli teden se je zopet odpravila skupina fantov in eno dekle na Luksemburško. Od moških so odšli slede6i: Avgust Grebenjak, Andrej Mav-ri£, Jožef Blazič, Anton Blaži« I., Anton Blazič II., Janez Peternel in Jožef Tomatič. Vsi so iz vasi Kostanjevica. Nadalje sta se j*m pridružila Še Peter Bajt iz Melinkov ter mladenka Marija La&čak iz Roga, katera slednja je imela vpoklic •za vse zgornje. Pred odhodom na postaji so zapeli v slovo še nekaj domačih pesmi, nakar so pozdravljeni od svojcev in prijateljev vstopili v vlak, ki jih je odpeljal v tujino. BILJE. Smrtna kosa. Dne 14. t. m. je preminul za vedno v naši vasi g. Franc Vrtačnik, tukajšnji mizarski mojster. Pokojnik je bil rogen pred 32 leti na Štajerskem v Mozirju. Zapušča mlado vdovo in hčerko. Pogreb se je vršilf Včeraj. Naj počiva v miru! Gospodarstvo Rečna plovba v Jugoslaviji. Izmed vseh obdonavskih držav poseduje Jugoslavija največjo rečno brodovje. Dolgost njenih rečnih poti znaša 1771 km. Tovorno službo na vseh črtah oskrbuje poleg1 mnogih privatnih podjetij državno brodovje, ki Šteje 574 edinic s 332.500 tonami. Državno podjetje je torej največje obdonavsko rečno podjetje. Ladijski promet na Donavi in drugih jugoslovenskih teritorialnih vodah je po končani vojni stalno naraščal. V letu 1920. je izkaizoval 1,255.150 ton. Povečanje prometa je ugodno vplivalo na razvoj jugoslovenske rečne plovbe. Danes obstoja mnogo privatnih rečnih plovnih podjetij, ki se ne pečajo samo z oskrbovanjem notranjega prometa, marveč se živahno udeležujejo na jugoslovenskem uvozu in izvozu. Tonaža vseh podjetij skupaj pa ne more obvladovati stalno naraščajočega prometa. Jugoslovanska vlada se je spričo tega odločila, da porabi 150 milijonov dinarjev novega državnega posojila za povečanje ladijskega žarka državnega rečnega brodovja. Glavna naloga državne rečne plovbe obstoja v podpiranju izvoza žita in lesa z nizkimi prevoznimi tarifam L Od preteklega leta dalje o-skrbuje statoo službo za promet med Regensburgom m Beogradom. To službo je v tekočem letu razširila na Temešvar in na pristanišča spodnje Donave. Podvojena je hila redna prometna črta Regensburg -Beograd. Državna rečna plovba se poleg Ščitenja jugoslovenskega izvoza bavi tudi s stalnim prevažanjem vsakovrstnega trgovskega blaga. RAZNE ZANIMIVOSTI Prodajajo kri Na Dunaju živi mnogo oseb samo od tega, da prodajajo svojo kri, ki se prenaša na bolnike. —■ Mnogim med njimi se je vzela kri že dvanajstkrat, nekaterim celo Šestnajstkrat. Eselbergova klinika je središče trgovcev s človeško krvjo in od tu se pošiljajo dobar viteliji krvi v razne bolnišnice. —• Kupčija s krvjo je seveda zadnji korak bednih oseb, kajti čim več krvi se jim odvzame, tem bolj postajajo šibki in končno niso zmožni za nobeno količkaj naporno delo. Milijonar in njegova ljubezen Neki nemško-ameriški milijonar, po rodu i-zs Gdanskega, je prišel te dneve v londonski kabaret, kjer je nastopala krasna plesalka. Milijonar s eje že v prvem trenutku zaljubil v divno plesalko. Skušal se ji je približati, toda plesalka ni bila pri volji, sprejeti njej neznanega gospoda. A milijonar ni izgubii upanja, imel je v svojih milijonih zveste pomagače in nanje je zidal. Stopil je k ravnatelju kabareta in si dal po njem predstaviti plesalko. Ko je ta zvedela, kdo se poteguje za njeno prijateljstvo, se je omehčala in nekaj minut pozneje se je že določil dan nune poroke. Vesten knjigovodja f V Solnogradu so zaprli moža, ki se je imenoval Torero. Policija je sumila v nJem velikega sleparja. Na njegpovem domu so načli- pri preiskavi beleinico, v katero si je zapisoval vse svoje «ljubeznlx. —h Vsega skupaj je bilo vbeležnict 779 ženskih imen in priimkov 4 označbo podrobnejšega naslova. —» Vsem tcarn ženskam je bil aretlra-nec obljubil zakon. — Ker je z o-bljubo zakona iztisnil iz svojih zaročenk denar, ga je policija z njegovo beiežnico vred naznanila sodniji. Solnograški listi se Že vesele na razpravo, ki se jim obeta« ko bo pričalo 799 ženek v tej zadevi. Policija se je naravnost čudila, kako vestno je vodil Torero svojo ljubezensko knjigo in že pri prvi uvodni preiskavi se je ugotovilo, da se zapiski solnograškega Don Juana popolnoma ujemajo 21 dejstvi. Bil je izredno po?ten knjigovodja v lastnih zadevah, saj si je zapisoval, koliko in kdaj so mu bila dala posamezna dekleta na račun obljubljenega zakona. BORZNO POR3ČILO Trst, 15. maja 192S. Amsterdam 702.50-708.50, Belgija 263-267, Francija 74.05-74.85, London 92.57H-92.77H, New-Yci\k 18.93 -18.99, Španija 315.50-321.50, Švica 365-367 Atene 24.75-25.25, Berlin 451.407, Bukarešt 11.05-12.05. Praga 56.15-50.45, Ogrska 328.50-334.50, Dunaj 264.25-270.25, Zagreb 33.30-33.60. Uradna cena zlata (14.5.) L 366.32; Liktorsko posojilo L 87.50; vojno- odškodninske obveznice L 78.40. ~ t V najgloblji žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužna vst, da Je naš nadvse ljubljeni soprog, oii, brat, svak in stric Jakob Pertot v torek, dne 15. maja, ob 5 uri zjutraj, pc dolgi in mučni boleznf, v 5?. letu svoj« starosti, mirno v Gospodu z«spal. Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v sredo, 16. maja ob 6.30 pop. iz hiše žalosti Boved št. 405. BARKOVLJE, 15. maja 1928. Marija, soproga. Roza, hči. Frančiška, sestra. Anton (odso4en) brat. ter ostaH sorodniki. POSTELJA, omare, umivalnik in drugo se prodajo. Prilika! Rojan via Gineslre 13, vrata 8 547 SLUŽKINJA zmožna vseh hišnih del in vešča v kuhanju, se sprejme takoj. Naslov pri tržaškem upravnistvu. 528 MESARSKI pomočnik, dobro izvežban, se sprejme na deželo. Naslov pri tržaškem upravništvu. 533 NATAKARICA, pridna, se sprejme ia boljšo restavracijo na deželi. Naslov pri tržaSkem upravništvu 531 BRIVSKEGA pomočnika, sprejmem takoj J. Kobal Ajdovščina 39 547 BABICA diplomirana sprejema noseče dnevno. Govori slovensko. Bodulich Ana Madonna del Mare 19/11 544 Ma oforohe Zadnje novosti, izgotovljene obleke in po meri, blago, svi-lenine, perilo, platno, površniki i. t. d. i. t. d. Via Roma 3, 11L nadstropje Dr. SfflMi ZODOZDRAV1M3N ■▼▼▼▼▼▼▼v ▼▼▼▼▼▼ TRST VIA S. LAZZARO 23, (1. Z. 1 RJ Naročajte In širite „EDINOST" PODLISTEK V. J. KRI2ANOVSKA: (80) Pajčevina Roman t iitzlfe dttth Iz ruščine prevedel 1» V* Toda te tolažbe so Ji malo pomagale; strah fca bodočnost je prevladal in v takih irenotkih obupa se je z močno jasnostjo spominjala Rosti-elavovih besed. Spomini na prijatelja mladih let •o Se močneje t nje) oživeli zaradi rasnih vest^ ki jih je prejela po svojem povratku iz inozemstva. Najprej je zvedela, da knez Zagarin ni Se popolnoma okreval od ran, v glavnem zato ne, ker je bilo njegovo duševno stanje strašno. Ni se mogel potolažiti zaradi izgube neveste, Ce pa se je spomnil na Janino, ga je popadel strašen bes, kar je kvarno vpiivak* na njegovo zdravje. Ko se Je knez nekoliko okrepil, so ga zdravniki takoj poslali v inozemstvo. Nato se je raznesla govorica, da je Janina, ki je tako čudno izginila, me- njala Ček po neki neznani dami; morda, je sama šla v banko po denar, toda bila je tako dobro preoblečena in izpremenjena, da ni bila po opisu prav nič podobna grofici Osječki. General je povabil Rostislava na Miličino svatbo, toda ta je vljudno zavrnil vabik) z izgovorom, da je zadržan s službo in z boleznijo, strica, starega kneza Zagarina. Istega dne je prispelo s tem pismom tudi Berenklavovo' naznanilo, da pride z očetom. Miličino srce se je krčilo in nehote je pomislila, da če bi bil njen ženin Rostislav, katerega je dobro poznala iz detinstva* bi šla mirno pred oltar. Ah, če bi bila prej vedela, da jo ljubi.. Oba grofa Berenklava sta prispela teden dni pred poroko in ženin je prinesel nevesti prelep o vratni n okras svoje matere; grof-oče pa dragocen kov£eg z zbirko pahljač. Na prvi pogled je Ber enkl au opazil, da je njegova odsotnost slabo vplivala na nevesto. Milica je postala razdražljiva in upomejša, a včasih je takorekoČ iskala prepir z njim. To odkritje ga je presenetilo in ogorčilo, dasi je na zunaj ostal miren, bil ljubezniv kakor poprej in uslužljiv napram nevesti. Hladnokrvno je z njo razprav- ljal razne podrobnosti poroke in potovanja. Med drugim je bilo dogovorjeno, da poj deta Marta Sidorovna in Dunja v Krenico nekaj dni poprej z balo, da tam vse pripravita. Od grofovega prihoda dalje so se neprestano vrstile pojedine, zabavni večeri in druge take prireditve; znanci in sorodniki Šastunovih so tekmovali med seboj, kdo bi bolje počastil ženina in nevesto; zato sta imela malo časa za razgovore. Razen tega je Berenklau srečal v Petrogradu s večjega tovariša iz šolskih let, ki je služil pri poslaništvu in ki je tudi hotel imeti zase grofa. Dan pred odhodom Marte in Dunje v inozemstvo, je grof obedoval pri Šastunovih. Doma sta ostali le Milica in Matilda Ferdinandovzia, Mihail Petrovič in stari Berenklau sta šla v angleški klub na obed, katerega so priredili grofu Zigiridu njegovi nekdanji petrograjski znanci. Za zvečer so sklenili iti k baletu, toda Millica je odrekla, izgovarjajoč se z utrujenostjo in pa da mora pripravljati prtljago. Ko so vstali izza mize, je generalka naglo izginila, ker je hotela nekoliko zadremati, ženin in nevesta pa sta šla v Miličino sobo. Na mizi je stal odprt kovčeg", okrog so bil! raztreseni razni albumi, slike, snete s sten, io razna drobnjav. Berenklava je včasih zabavala, včasih pa je jezila nevestina nervoznost, mrzlični blesk v njenih očeh, njena raztresenost in nestrp. nost; bila je vsa zmešana, zdaj je prijela to stvar, zdaj 'drugo, večkrat je preložila naložene stvari, tako da delo ni šlo od rok. Ko je on opazil, da je trikrat zavila v svilnat papir velikonočno jajce s stekleničicami parfumov, ji ga je vzel iz roke. — Dovolite, da vam pomorem, Milica; vaše delo vam ne gre od rok. Povejte samo, kaj ia kam je treba vsako reč položiti. Zdrznila se je in ga raztreseno pogledala, kakor da je pred njo prazen prostor; Miličin pogled je jasno dokazoval, da so njene misli daleč, Berenklau se je sklonil k njej in jo vprašal a prijateljskim, šaljivim glasom: — Podali ste se na nepoznano vam pot, in M predmo ste prišli na odprto morje, ste se že zbali* ali ne? Zagotavljam vam, da je z dobro voljo ve«« dno možno najti srečo. Zaupajte mi brez strahu, Milica, jaz sem izkušen krmar, ki vas privede y mirni pristan.