lz celega sveta. Lafika sorovost. Liati poročajo iz Bregenca na Tirolskem o skoro neverjetnem ftinu surovosti, ki se ie dogodil v osebjiem vlaku med Inomostom in Bregencern. 90 Italiiafiov in 1 Hi-vat so se peljali iz Inomosta V Bregenc. Zdi se, d!a je priišlo med, Italijani in Hrvatom do prepira. Ko je prišel vlak v arlberški predor, so pograbili Lahi Hrvata in so ga vrgli skozi okno vagona. Težko ranjenega je opazil železniški čuvaj, ki je stvar takoj naznaiiil orožništvu v Bregenou, ki je pridržalo vse Italiiane, dokler ne bo pripeljan ranjenec v Bregenc, da se jiajdejo krivci. Ka| ]e z Novakovo zapuščino? *Že dolgo časa se je pisalo po casopisju o velikanski zapuščini nekega Novaka. Kakor se je sedaj dognalo, Je res umrl v Avstraliji neki Novak iz Bele krajine. Bil je tam zlatokop in je zapustil 10 milijonov kron brez testamenta. Konzulat se je obrnil taioj na okraino glavarstvo v Crnomlju, da poizveduje za dediei. Sedaj so našli tri dedifte, ki morejo dokazati, da so z ranjkim res v sorodu. Eden od teh dedicev, mendaj Novakov vnuk, živi v okolici Crpomlja in je star že 82 let Dva ostala pa živita v tujini. Vsi trije so že nastopili pravno pot, da pridejo do denarja, ki Je sedaj shranjen na konzulatu. Kakor se govori, se je oglasil tudi neki Novak, ki živi sedaj na Nem&kem, a so knjige, potom katerih bi mogel dokazati svoje sorodstvo z umrlim Novakom, zgorele pri nekem požaru v njegovi rojstni vasu — ,T,udi iz Spodnjega Stajerja so se nekateri lani zanimali za Novakove milijone, a jih gotovo ne bodto dobili, ker je bjl Novak doma iz Kranjskega in najbrž ni bil v sorodu s &tajerskimi Novaki, ki jih je .na stotine. Grozno zastruplienle z opijem. DelavCeva žena Grzombiel na Ceškem, je bilabolna. Zdravnik ji zapiše za zdravilo opij, Žena je odšla dne 2, aprila za kratek Čas z doma, kjer je pustila brez varstva Štiri nedoletne otroke. Otroci so staknili opij in ga povžili. Dva sta obležala takoj mrtva, dva pa se borita s smrtjo, Nesreča na železnlci. Brzovlak na progiDunajNica je na postaji Melco v Severni Italiji zašel na tir tovornega vlaka, na kar so nekateri vagoni sko^ili s tira. Strojevodia in kurjac sta mrtva, 6 železni&kih uslužbencev in 1 potnik so ranjeni,. Skoda je velika. Na pomoč je prišel poseben vlak iz Milaria, Glavar železniškLh tatov. Dušan Svetanovic, vodja tatinske družbe železniških takov, ki so svojo ,,obrt" izvrSevali na progah Zjagreb-Zidapi Most in Celje-Trst, je bil dne 29. marca kohcno izročen okrožni sodniji v Celju, kakor smo že kjatko poroSali. Proti drugim članom te družbe se je že vršila v mesecu lebruarju pred celisko poroto obraynava;, In kator smo takrat poročali, so bili obsojeni na ve« let zapora. Tudi Svetano\ifta so meseoa januarja na Vidmu pri Krškem prijeli, a se mu je posrečilo zopet uiti iz videmskega kolodvora, ko ie bil tam zaprt. Pobegnil je takrat v Zagreb. Koncno se ga je posrecilo zdaj polioiji srečno vjeti. Hrvaske oblasti zahtovajo od okrožjie sodnije v Celju, da- naj jim Svetanovifia izroČi. Zagovarjal pa se bo najprej pred celjsko poroto meseca maja. Volkovl v Bosni. Vol6ja zalega se )q v Bosni v nekaterib okrajih tako zaredila, da je postala, straJi in groza prebivaJstva, V neki vasici v goroviu blizu srbske meje so volkovi raztrgali 4 konje, 24 glav goveeli, 98 koz, 103 ovce in veft svinj, Ker je Stevilo lovcev omejeno, vlada noče dati dovoljenja, da bi se sinelo divjačino prosto pobijati, radi tega se je roparska z\-erina tako silno zaredila. Bosanski kmet je pravi revež. Divjaftina mu unicuje pridelke na polju, mu raztrga živino, sam s svojimi otroci pa si ni niti žtvljenja svest. Ce pa zadavi ali pobije kako z-verino. brez dla bi mu gospoda to dovolila, pa mora revež potem odsedeti vefemesecno jefeo. Stavka ameriških tesarjev. Dne 1. aurila je v Cikagu v Severni Ameriki stopilo 15.000 tesarjev v sta\-ko rad'i slabe plaSe. Stavbna dela v skupni vrednosti 140 milijonov kron, so po stavki onemogočena in prizadeta, Organizacija tesarjev v Desmoinsu (država Jowa) je tudi napovedala stavko, SploŠno stavkovno gibarije med1 stavbnimi tesarji zadobiva čim večji obseg. Nasledek tripolitanske vojne. Iz Innichena na Tirolskem poroSajo: Nedaleč od tirolske kržavne meje leži italijanska občina Sabbada ali Pladen. V tej vasi se je bil prigodil pred par tedni grozen prizor. Sin stare matere se je vrnil z bojišča iz Tripolisa. Mati ga je iskreno pozdravila ter objela. Ogrnjen je bil v suknjo in je prosil mater, naj mu jo sleče. In še-le tedaj je mati zapazila, da je izgubil sin obe roki, Od groze se je mati zgrudila ter umrla v par sekundah. Zadela jo je srSna kap. Naidebelejši možie na svetu. Nek italijanski list poroča o nekem silno tolstem iBloveku, Angležu Sponer. Umrl je ta debeluh star &7 let, \i Wamku na Arigleškem. Tehtal je blizu 200 kg, od ene rame do druge je meril 1 meter 30 cm, njegove noge so bile neprimerno debel«. Njegqvi služabn.iki so stavili enkrat med seboj, ali drže gospodarjeve blače tri hektolitre zrnja ali ne; ko so zaceli meriti, so sprevideli, da 300 litrov zrnja paŽ ne zadostuje, da bi napolnilo obilne gospodarjeve hlaie, Spariski general Vitellis je tehtal pad 216 kilograinov* Ko je obolel in se je moral zdraviti s pomorjjo gla*du, se je tako posušil, da mu jp visela koža s telesa v dolgih gubah. Najslovitejši vseh debeluharjev pa je bil nedvomno nek Hopkius Valeski na Angleškem, Tehtal ni nič manj in nife \eč, kot 287 kilogramov. Na velikem vozu, ki ga je peljalo dva para težkih volov, se je pripeljal nekega dne v London. Nekoc je hotel vstati s sedeža, a izgubil ]e raraotežje in padel na svinjo, katero so sesali mladir-i. Svinja se je pod težo debeluharja ubila in tadi mladiči so bili tako stisnjeni, kot bi se jib. bilo djalo pod prešo. Petnajst močnih mož se je trudilo, da je debeluharja zopet vzdignilo na sedež. Ko je umrl, so napravili iz njegovega plaŠČa obleko za 12 siromaŠTiiri defikov. Za njegovo krsto pa je rabil mizar 112 desk. Razredna loterija v Avstriji. Predno je predložila vlada državnomu zboru predlog za odpravo male loterije, so bili v linanfJnem minigtrstvu že o glavnih obrisih napravljeni načrti za razredno loterijo. Natanfina določitev podrobnih naCrtov in priprav za uvedbo loterije se izvr&i še-le tekom poletja, ko reši državni zbor predlogo o odpravi male loterije. Sedaj obstoje splošne osnove, a ne Še podrobni na6rti za razredno loterijo. Na podlagi merodajjiib nasvetov se bo v Avstriji vsako leto vr&ilo dvoje razrednili loterij. Za vsako loterijo bo izdanih približno 80.000 sreSk. Vsaka loterija bi polegi tega izpadla v i»est vrst in bi polno vplačane srečke igrale pri vseh žrebanjih. Vršilo bi se torej vsak mesec eno srečkanje. Cena za celo srečkanje je določena na 40 kron, tako, da bi srečka, bi naj bi imela pravico igrati v vseh žrebanjih, stala 240 K. Srei&ke se bodo mogle razdeliti v prilicno pet delov. Glavni dobitek' po po dosedanjih predlogih merodajnih krogov zna&al 500,000 kron. Osel, ki prinaša srefio, Vsakdo, ki išče ^ loteriji sreče, ima svoje načelo, na čegar podlagi srečka. Lastnikom domaftih oslov se pa priporoča sledeča dogodba v pretres, ker dokazuje nove vrste zmožnosU dolgouhca. Osel, ki je prinesel nekemu kmetu njegove pridelke v mesto na trg, je stal mirno pred' prodajalno nekega branjevca. Oslov mir pa je razdražil malega pocestnega prodajalca srečk grške mornariške loterije, ki jih je prodajal kričaje. Na vse mogoče na^ čine je skušal spraviti v osla vee živahnosti, kar se mu pa ni posrefiilo. Naenkrat mu ponudi pred gobec malo košaro, v kateri je imel svoje loterijske srefike. Dolgouhec pa je naenkrat stegnil svoj gobec v košaro in zagrabil v nemal strah malega prodajalca eno srečko. Koraaj je to zapazil nekl mimo idoči prodajalec mleka, že je skočil k oslu in mu iztrgal sreSko iz gobca, češ, da mu bo gotovo prinesla srefeo, Kupil jo je od prodajaJea, Na dan sreCkanja pa je bila od osla vlefiena srečka tudi izsrečkana, in srefini kupec ja dobil dobitek v znesku 20,000 K.