Cerkvene zadeve. Šolske sestre na Štajerskein. V. Podružnicematišk«hiševAlgersdorfn. Glavni natneu niolskib sester" ni, da bi ustanovljale velikanske učilnice za visoke stanove, temuč pozornost svojo obraeajo posebno na nižje prebivalstvo, da otroke izmed tega do prave krič. odreje peljajo. Deklice njihovej skrbi izročene imajo izrejati za žive ude sv. Cerkve, za device spodobnega ter lepega obnašanja, za prijazne in zveste žene, za pobožne ia krš. matere, za skrbne in pridae gospodinje. Sprejemati imajo v krš. ljnbezni zapuščene in zanemarjene otroke, kar njim bode prineslo obilno božjega blagoslova. S temi besedami je opisan in odmerjen delokrog Solskih sester". *) Da se one res trudijo toto nalogo izvrševati, ter da z izvrstnim uspebom ta blagi namen dosegajo, bo gotovo vsak nepristran9k presojevavec rad pripoznal, ki je imel priložnost otroke od ,,šol. sester" izrejene opazovati. Pravi prijatelji mladine in človeštva so to kmalu spoznali. Trudili 80 se tedaj, — čeravno tudi z mnogimi žrtvami, po raznib krajih upeljati v šole nscl. sestie". Smemo trditi, da 80 se one gledž kratkega obstanka in neugodnih razmer, pod kterimi so se ustanovile, že precej razširile po lepi štajerski deželi. Ako nebi ravno sedaj nekrščauski in vsemu dobremu sovražni časi vladali, bi njih razširjanje gotovo bolj napredovalo **) Itak iz nmatiške hiše" v Algersdorfu imamo zaznamovati lepo število hčeric — podružuic, ki jih je razposlala ,,Rkrbna mati" delovat za dekliško mladino. Kratko bodi to omenjeno, zaporfedoma kakor so nastale. l. PodružnicavGradcu. Po preselitvi sedeža ,,matere-predniceu iz Gradca v Algersdorf, niso ,,sestre" nikakor razpustile dekliške šole v niestu, ampak ustauovile podružnico ter so tam nadaljevale poduk za deklisko mladino, 1. 1855. — Še v istem letu je bila privatna dekliška šola k javni šoli za faro ,,Marija v nebo vzetje" povzdignena. V letu 1860 je dobila četrti, v 1. 1871 peti in v 1. 1873 šesti razred. Leta 1874 je bila zopet za privatno solo oklicana; zavživa pa od meseca septenibra 1875 pravice javnih šol. Poduk iu odrejo oskrbIjuje na tej šoli 10 ,šol. sester". Da se naol. sestre" ne potegujejo rade za javnost svojih šol, je ta uzrok, ker si država takrat pravico jeralje, učiteljicesestre prestavljati, kar le edino mati-pijednica po pravilih zamore. 2. Podružnica: Ceska *) Prim. nStatuten der Schul8chwestern im Mutterhause zu Algorsd.irf" Cap. VI. § 9 **) Spominjamo tu le, iz kako jalovih uzrokov so p. spodbijali upeljanje Bšol. sester" v Celju. Pis Kamenica v českem kraljestva; ustanovljena je bila 11. maja 1. 1857. — Mesto je prosilo „801. sestre", da naj prevzamejo ondašnjo učilnico kot javne učiteljice. Začetkoma Rta bila le 2 razreda, za leta dni trije in v 1. 1870 še je bil upeljan četrti razred. Pa ta podrožnica ni imela obstanka; sestre so bile javne učiteljice; tirjatve ondašnje šolske oblaRti go jele take poBtajati, da ,,matiška hiša" gledfe pravil nšol. sester" ni zamogla tistiru ustreči. 1. septembra 1871 so bile učiteljice dolnov poklicane, in so po takera zapustile katueniško podružnico. 3. Podružnica Labodovec (Schwanberg) ima svoj začetek in obstaaek zahvaliti Juliji kneginji Lichtenstein-ski, 1. 1857. — S prva je bila le privatrja dekliška šola z 2. razredoma ter z obrtnijsko solo (Industrieschule). Do 1. 1875 80 bile tu le četire sestre; od tega leta se je začel tudi tretji razred in odposlana je bila tje še ena nsestra". Pravico javnosti je zadobila šola I. 1872. 4. Podružnica: sv. Juri (St. Georgen a. d. Stiefing) na levi strani Mure na južni-vzbodni etrani od .Wildona, začela se je 1. 1857 v jeseni. Preč. gospod Kail Titz, ondasnji župnik so vkljub mnogim oviram na dekliški šoli nšol. sestre" upeljali. Na dvarazredni privatai šoli oskrbljujejo poduk četiri nsestre". Leta 1870 je zadobila šola pravice javnosti. (Dalje prih.)