LISTEK. livanreviti slucai smrtf. $B« zagiskih bivšega ruskega vjetnika priob5il Januš Golec.) .«.- Slovenski kmet, ki je bival od leta 1914 do leta 4920 v ruskem vjetniStvu, je poslal uredništvu ,,Slov. (Uwpodarjau zapiske doživljajev izza žalostne dobe mskega vietništva. Ker so pa ti zapiski dokaj neure|e«o razmetani, hofiem tokrat zaupati javnosti samo kiratek odlomek, ki sem ga naslovil: ,,Izvanreden slumi sotrti." •Turkestan je za naše navadno kmetiške slo srenske polrae malodane nepregledno razsežna pokrapna v osrednji Aziji, v katere sredini je pomrlo, pa fttdi preživotarilo dobo ruskega vjetništva dokaj Slo»renoev, med temi tudi očividec ravnokar Citateljem aumenjenih vrstic. Turkestansko obširno ozemlje z glavnim mes(tffia Tagkent si je podjarmila še carska matka Rusi|a pred kakirai 50 leti. Tnrkestan je izvanrodno bogata ter rodovitna Bežela, dasi ne pada skozi celo leto dež, ampak sa- aao nekai snega v novembru, decembru in januarju. Bogati Turkestan ,je prideloval y predvojni dobi obi- lieo bombaža, [išenice, prosa, riža in grozdja, ki je ne-popisno sladko. okusno in dosožejo večfi grozdi !64o 7—8 kg. Preobložen je seve Turkestan tudi z razBim žlabtnim sadjom vseh mo,co6ih vrst. Omenka vredna posebnost rajsko ro.lcv'.tnp«ra ffurkestana pa so posobne vrste ovc, ki so sveiov- nc znana znamenitost. To ovco se razlikuio.to od naših po tem, da nimajo repa, arapak na koncu telosa, kjer bi naj bingl-jal repec, škafu (vedrici) podobno piast masti, ki je dobra in lepo bela, da, celo prese^ ga po kakovosti našo svinjsko mast. Turkestanski Kirgizi nazivajo te ovce ,,krduk", kar bi rekli po naše: ovca, ki ima zadnji del svojega telesa na vozičku. Te turkestanske ovce so tudi dokaj neokretne ter nerodne pri hoji, ker jih vedno zamikava na stran pretežki zadnji del. Te vrste ovce žive seveda samo v Turkestanu in v Indiji. Poleg vsakOvrstnih domačih živali hrani Tur kestan tudi nebroj vsakojake divjačine kakor:- medvede, volke, tigre, hijene, rise, divje prašiCe, lisice, Zajce itd. Razen divjačine je razpasana po Turkestanu tudi dokaj nadležna in nevarna golazen: krokodilov, kač ter škorpijonov. Ako bo kdo prečital ravnokar zapisane vrste , bo pa6 menil: No, če je ta azijatski Turkestan tako v&estransko z vsemi zemeljskimi dobrotami založen ra.l, potera pa ni bilo vjetništvo v teh krajih nič budega. Prepričan pa sem, da še zagomazijo vsakemu vjetniku mravljinoi strahu in groze pri spominu na prestani turkestanaki vjetniški pekel, ki je bil zgrajen za Slovenoe in Hrvate 30 km od turkestanskega g^avnega mesta Taškent in so ga nazvali ,,Tro]cki lager." V ravnokar omenjenem vjetniškem taboru je pomrlo od 15.000 jolnikov — 9000 na legarju in sicer pc 50 in še ve5 na dan. Smrtonosni legar pa je divjal po tem tahorišču lo rndi slabo prehrane, oku^ene vode in azrntskega podnebja, kateremu ni bilo vajeno slovensko tnlo. To vjetni5ko taborišfio ie bilo prenarejeno, \z nokdanjega kozaškega hleva in so odkazali vsakemu možu 60 cm prostora za postelj in stan. Ubogi jetntiki so bili naphani v te kozaške hleve kot slaniki m se ni Čuditi, da so pri tako nečloveško stisnjenih stanovanjskih razmerah glodale na legarju obolele žrtve prav do kosti cele legijo uši, stenic ter bolh. Da dobijo Čitatelji teh vrstic vsaj delno sliko o nepopisnih množinah ravnokar omenjene ter gnusne goiazni, povera kratek dogodljai, ki se je doigral ravdo v tem «Trojckem lagerju." Jetniško taborišCe je posetila nekega dne ueka Ufc.miljena sestra, ki je bila iz visokega rodu in vizitaiorica ruskega rdečega križa. Ob priliki pregleitovanja tega taborišča je šla samo enkrat v svoji nežno beli obleki skozi tabor, kjer so levo in desno le žali, umirali in vnebovpijoče strašno životarili ujetniki. Ko je prišla ta sestra na dnigem koncu iz taborišCa, je bila vsa tako polna uši, bolh in stenio » da je bila njena poprej snežno bela milosrdna obleka kol oglje Črna od golazni, ki se jej je obesila na obleko samo pri enkratnera pohodu skozi ljudem v stan ter ležišče odločeni kozaški hlev. Od onega Casa pa sestre vizitatorice ni bilo veo v tabor, a gnusna gola/en, ki se je upala celo z napadom na nežno milo žensko bitje usmiljenke, je plačevala svoj prenagljeni napad z od tedaj smrtnim preganjanjem od straai o&krbstva taborišfta. Hujši od logarja, ušive golazni in slabega zra~ ka pa je bil glad, ki je zabteval v vjetniSkih vrstaM n<i.ivefi smrtnih žrtev. V približno po'asnilo stradanja v ,,Tro.;ckem lagerju" naj služi slnčaj smrti, ki sa je resnifino zgodil in ki je aa našo siovensko kmetifika doma.Ce pojme res nekaj nenavadnega in izvan-* rednega. (Konec pribodnji64