Geografski vestnik 78-2, 2006
Knji`evnost
parka na Krvavcu. Dosedanja uspe{na arheolo{ka preu~evanja so prinesla bogate izsledke o srednjeve{ki obljudenosti Krvavca in z rekonstrukcijo omogo~ajo nazorno predstavitev nekdanjega okolja. Arheolo{ki park je arheolo{ko za{~iteno obmo~je, dopolnjeno s prvinami krajinske arhitekture, kjer so na prostem predstavljene arheolo{ke ostaline na mestu odkritja.
Knjiga z dragocenimi in izvirnimi prispevki je obogatila na{a dosedanja znanja in vedenja o gospodarskem in sicer{njem pomenu na{ega gorskega sveta vse od pradavnine do novega veka. Razprave nudijo tudi geografiji {tevilne vzpodbude za razmislek o razvoju prikazanih obmo~ij in predelov, kakor tudi izziv za poglobljeno preu~evanje visokogorskega sveta, kjer najrazli~nej{e ~lovekove posege omejujejo {tevilne naravne ovire in omejitve. Razprave so opremljene s potrebnim znanstvenim aparatom, preglednimi in nazornimi risbami, skicami, diagrami, kartogrami in fotografijami ter s kraj{imi povzetki, ki jih je v nem{~ino prevedla Marija Javor Bri{ki. Jezikovni pregled je opravila Ingrid Slavec Gradi{nik Knjigo je opremil Janez Suhadolc, oblikovala pa Milojka @alik Huzjan. Raziskave in izid zbornika so podprli: slovenski odbor mednarodnega projekta »@elezna pot - Iron Route« v okviru Interreg IIIb projekta za obmo~je Alp, Ob~ina Kamnik, »Vernar Consulting« z Bleda, Calcit iz Stahovice in Terme Snovik iz Tuhinjske doline.
Milan Natek
Acta geographica Slovenica/Geografski zbornik 45-2
Ljubljana 2005: Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, Zalo`ba ZRC, sozalo`nik SAZU, 132 strani, ISSN 1581-6613
V drugem zvezku 45. letnika revije Acta geographica Slovenica/Geografski zbornik so objavljeni nekateri prispevki, ki z vsebinsko zasnovo ka`ejo na novo, raz{irjeno in poglobljeno podro~je geografskih raziskovanj. Geografija kot aktualna prostorska znanstvena disciplina s sistemati~nim preu~evanjem sodobnih naravnih in socialno-gospodarskih pojavov in procesov {iri razpon temeljnih spoznanj, ki
119
Knji`evnost
Geografski vestnik 78-2, 2006
pomenijo dragocene prvine za celostno poznavanje okolja in za njegovo funkcionalno in preudarno vklju~itev v prihodnji pokrajinski razvoj. Izsledki objavljenih raziskav ka`ejo, da tudi mnogi obrobni, v~asih kar zanemarljivi okoljski pojavi z osvetlitvijo njihovih prostorskih sestavin predstavljajo pomembne prvine za celostno poznavanje pokrajine in za njeno usklajeno namembnost pri nadaljnjem razvoju {ir{ega obmo~ja.
Marjan Ravbar, David Bole in Janez Nared objavljajo A creative milieu and the role of geography in studying the competitiveness of cities: the case of Ljubljana šUstvarjalno okolje in vloga geografije pri prou~evanju konkuren~nosti mest: primer Ljubljane’ (strani 7-34). Delo, ki je novost v na{i stroki, je sestavljeno iz dveh delov. V prvem so nakazana teoreti~no-metodolo{ka izhodi{~a za preu~evanje znanja, ki postaja ~edalje pomembnej{i lokacijski dejavnik in usmerja pokrajinski oziroma regionalni razvoj. V drugem delu raziskave so izsledki tozadevne problematike v Ljubljani, ki z dr`avno-upravnimi in drugimi spremljajo~imi in dopolnilnimi dejavnostmi ter z izobra`evalnimi in raziskovalnimi, kulturnimi in drugimi ustanovami zaposluje prete`no bolj izobra`eno delovno silo. Vse to poleg relativno stabilnej{ih delovnih mest, ki so nadpovpre~no dobro pla~ana, prispeva k zgo{~evanju prebivalstva v prestolnici in v njenem mo~no urbaniziranem zaledju. Poleg premi{ljenega posega v urejanje ali preurejanje mestnega prostora in suburbaniziranega zaledja, mora mesto, ako `eli ohraniti vodilno vlogo, usklajevati {tevilne razvojne aktivnosti in potenciale tudi na regionalnem nivoju in vzpodbujati notranjo inovacijsko dinamiko, ki postaja osnovni pospe{evalec celostnega razvoja.
Mimi Urbanc in Mateja Breg sta prispevali razpravo Gravel plains in urban areas: gravel pits as an element of degraded landscapes šProdna ravnina v mestnem prostoru: gramoznice kot prvina degradirane pokrajine’ (strani 35-61). Raziskava je zajela ravnico Jar{kega proda na levem bregu Save, ju`no od ~rnu{ke industrijsko-obrtne cone, med Toma~evskim prodom in {entjakobskim mostom, kjer je vodovarstveno obmo~je Vodarne Jar{ki prod in je pomembna za preskrbo Ljubljane. Na tem obmo~-ju sta dokumentirali 22 gramoznic z velikostjo od 0,25 do 650 arov, ki so globoke od 6 do najve~ 10 m in so bile aktivne med letoma 1959 in 1995. Po opustitvi pridobivanja proda in peska so postale jame tudi ~rna odlagali{~a najrazli~nej{ih odpadkov neznane sestave, ki resno ogro`ajo talnico. Analiza zasip-nega gradiva iz treh ve~jih gramoznic je pokazala, da zaenkrat {e ne ogro`a talnice. Avtorici predlagata strokovno sanacijo gramoznic. Ker je obmo~je znotraj mestnega ozemlja, je primerno, da se mu nameni nova vloga, in sicer naj postane »naravni park« v mestni pokrajini.
Matej Ogrin je prispeval razpravo Measuring winter precipitation with snow cover water accumulation in mountainous areas šVodnatost sne`ne odeje kot kazalec koli~ine padavin v gorskem svetu’ (strani 63-91). Uvodoma so prikazane zimske padavine med 21. decembrom 2003 in 7. aprilom 2004 v gorskem svetu zahodne Slovenije; ve~ina jih je bila v obliki snega. Meritve vodnatosti sne`ne odeje so bile opravljene med 13. marcem in 4. aprilom na petih izbranih krajih (Trnovski gozd, Zahodne Karavanke in [pikova skupina, Spodnje Bohinjske gore in Fu`inarske planine). Raziskava je pokazala razlike v koli~ini zimskih padavin med terenskimi podatki in uradnimi de`emerskimi postajami. Vrednosti vodnatosti sne`ne odeje so tudi zanesljivej{e in vi{je od de`emerskih podatkov. Vzrok za to je v tem, da de`emeri ob mo~nem vetru spremenijo vetrovne razmere v svoji okolici tako, da se vanje ujame precej manj padavin, kot jih je dejansko bilo.
Ur{ka Petje, Mihael Ribi~i~ in Matja` Miko{ so prispevali metode za Computer simulation of stone falls and rockfalls šRa~unalni{ko simuliranje skalnih podorov’ (strani 93-120). Prikazana so teoreti~na izhodi{~a za preu~evanje podorov in predstavljene metode njihovega raziskovanja na osnovi ra~unalni{kih simulacij. Raziskava sodi v sklop ciljnega raziskovalnega programa »Metodologija za dolo~anje ogro`enih obmo~ij in na~in razvr{~anja zemlji{~ v razrede ogro`enosti zaradi zemeljskih plazov«. Prepri~an sem, da bodo predstavljene metode obogatile tudi na{a geomorfolo{ka preu~evanja, ki so `e doslej namenjala zemeljskim plazovom, usadom, posedom in podorom posebno raziskovalno pozornost. Avtorji pripominjajo, da bi bile geomorfolo{ke karte (morda v merilu 1:50.000), ki bi nadgradile obstoje~e geolo{ke karte, koristno izhodi{~e in dopolnilo za izdelavo ustreznih kart nevarnosti delovanja skalnih podorov.
120
Geografski vestnik 78-2, 2006
Knji`evnost
Objavljene razprave ne prina{ajo samo nekaterih novih pojavov in pogledov v okolje, temve~ s svojimi izsledki opozarjajo na aplikativno vrednost kriti~nih spoznanj. Posamezne sestavine okolja so namre~ dinami~ni, vzro~no-posledi~no in vzajemno povezani pokrajinski atributi, ki opredeljujejo kvaliteto `ivljenjskega okolja. Pravilno in vsestransko vrednotenje posameznih pokrajinskih pojavov in procesov daje tudi smernice za skladnej{i regionalni razvoj.
Prispevki so opremljeni s potrebnim znanstvenim aparatom. Nazorno izstopa vsa kartografska dokumentacija, ki po`ivlja tekstovni del razprav. Drugi zvezek 45. letnika in{titutskega znanstvenoraziskovalnega glasila je uredil novi urednik, dr. Bla` Komac. Izid zbornika je gmotno podprla Agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.
Milan Natek
121