DOMOLJUB.
Slovenskemu ljudstvu v pouk in zabavo.
Izhaja kot priloga „SLOVENCUvsak prvi in tretji čeiHek meseca. Ako je ta dan praznik, izide „DOMOLJUB« d«» poprej. Cena mu je SO kr. za celo leto; 40 kr. za pol leta. Naročniki „S/,ovenča" ga dobivajo tastonj. — Spisi t n dopisi naj se pošiljajo: Uredniku »DOMOLJUBA" Ljubljana Trnovo; naročnina in inserati pa opramištvu v ttemeniskih ulicah At. 2. — Naznanilo stane S kr. za doostopno petit-vrsto, če se tiska enkrat; 12 kr., če ie tiska dvakrat, in 15 kr., če se tiska trikrat. Večkratno tiskanje je še veliko ceneje.
Štev. 3.
V Ljubljani, 7. februarija 1889.
lietuik II.
Splošna britkost vlada med vsemi narodi avstrijskimi, ki žalujejo s svojim plemenitim cesarjem ob grobu edinega sina cesarjeviča Rudolfa. Umrl je prestolonaslednik na svoji graščini blizo Dunaja in sicer se je v zmedenosti duha sam usmrtil.
V ponedeljek 28. januarija se je namreč Rudolf odpeljal zvečer na graščino Meyerling pri Badenu ter je povabil na lov več gostov; drugi dan je bil povabljen na Dunaj k cesarju na kosilo, a se je izgovoril, da ne more priti ter se je pripravljal na lov za drugi dan. Ko pa pride v jutru dne 30. januarija njegov služabnik v spalno sobo, najde ga mrtvega v postelji; ves prestrašen naznani grozno novico drugim gostom; princ Filip Koburg in gro Hoyos sta prva pri postelji, a ga najdeta mrtvega princ ostane pri njem, grof pa se pod& kar v lovsk obleki na Dunaj, da naznani žalostno novico dru žini cesarjevi. Nikdo si ni upal tega povedati ce sarju, tako da je cesarica poprej zvedela in ona ce sarju prinesla strašno novico, katero sta potem skupno naznanila nesrečni Štefaniji, prestolonasledniki in ženi pokojnega Rudolfa.
Kakor blisk razširila se je ta novica po vsem svetu in prišla tako nenadoma in nepričakovano, da je prvi hip ljudje skoro niso mogli verjeti, a se je kmalu žal, za gotovo potrdila. Sv. Oče in drugi vladarji so precej naznanili cesarju svojo žalost in sočutje. Oesar je ostal več ur sam v pisalni sobi, ko
je zvedel grozno novico. Ko so mu njegovi naznanjali svojo žalost, bil je miren ter je z ganljivimi besedami naznanil, da je popolno vdan v voljo božjo. Cesarica je vsled te novice oslabela. Nadvojvodi Ka-rol Ludovik in Albreht sta v glasnem joku zapustila cesarski dvor. Sploh je bilo vse preplašeno in napolnjeno z nepopisno britkostjo.
Oesarjevič Rudolf je bil rojen dne 21. avgusta 1858, torej je bil ssedaj star 30 let. Dne 24. junija 1877 je bil poinolbten' In dne 2&. julija 1878 je stopil pri 36. pešpolku v stalno armado. V septembru
1880	je postal generalm&jor in kdntreadmiral; 6. apr.
1881	je prevzel poveljništvo 18. brigade v Pragi in je bil 1. 1888. od cesarja imenovan za vrhovnega nadzornika vojakov-pešcev. Oesarjevič je bil vedno prijazen in usmiljen; bil je učen ter spisal več učenih knjig in zato je njegova nepričakovana smrt še posebno pretresla svet.
Ta dogodek s posebno britkostjo navdaja srca svetlega cesarja in njegovih narodov, ki edino v tem najdejo svojo tolažbo, da se vdani v božjo voljo klanjajo Vsemogočnemu, ki naj milostno tudi to strašno nesrečo obrne v srečo ter ga ponižno prosijo, da bodi milostljiv duši pokojnikovi, cesarju pa dodeli moči, da more pretrpeti to strašno nesrečo ter da v srečo Avstrije še mnogo, premnogo let vlada našo državo.
Kaj je novega po svetu?
Pri nas v Avstriji so vsi drugi dogodki stopili v stran, odkar se je izvršila grozna nesreča v naši cesarski drnžini. Kamor človek pride, povsodi vidi znamenja žalosti, sliši besede obžalovanja in srčnega sočutja. Znano je, da se posebno v nesreči skusi medsobojna ljubezen; tega smo se tudi prepričali pri nas; tacega zanimanja, take vdanosti, kakor jo izražajo podložni sploh, ni najti morebiti nikjer, tesne so torej vezi, vezi srca, ki vežejo podložne s presvetlo cesarsko hišo. In ravno zato tudi ob tem pretresljivem dogodku gledamo polni zaupanja v previdnost božjo v prihodnjost in kakor drugi narodi, tako tudi Slovenei kličemo svojemu potrtemu nesrečnemu cesarju: Hrast se omaja in hrib, zvestoba Slovencev ne gane! Edinega sina-prestolonaslednika že sicer ni več, a še živ^ milijoni zvestih otrok cesarjevih podložnih, ki so pripravljeni do kaplje izpiti s svojim plemenitim vladarjem kupo grenkosti. — Na Ogerskem so dijaki in drugi neredneži razgrajali zaradi nove orožne postave ter so hoteli s tem poslance oplašiti, da bi nekatere stvari v postavi spremenili. Posebno tirjajo, da naj bi bil ogerski jezik v armadi namesto nemškega, hočejo torej imeti svojo lastno armado; tako se vedno bolj kažejo žalostni nasledki dualizma ali razdelitve Avstrije v našo in ogersko polovico. Sedaj so nemiri pojenjali, a kdo vč, za koliko časa. — Na Laškem je kralj odprl zbornico poslancev ter naznanjal v svojem prestolnem govoru mnogo predlogov, katere bodo imeli poslanci rešiti in potrditi v tem zasedanju;
med drugimi tudi vravnavo premoženja cerkvenih dobrodelnih naprav, to se pravi: denarja jim pri. manjkuje in sedaj si hočejo po krivici prilastiti denar ubožcev in sirot. Bog za tako delo gotovo ne bo dal svojega blagoslova. — V Parizu na Fran-coskem je zmagal pri volitvi general Bulanže zoper svojega nasprotnika; dobil je nad 80 tisoč glasov več kakor njegov zopernik. Ta volitev je zato po-menljiva, ker kaže, da so razven peščice mastno pla-čanih republikancev in podkupljenih rogoviležev vsi pametni ljudje zoper sedanjo vlado, katera torej nima več pričakovati dolgega življenja. Seveda je zopet križ, ker Bulanže tudi ni mož za to, da bi on v red spravil francosko državo; on je namreč brezverec , lahkomiselnež in bi znal brez veljavnega vzroka vročekrvne Francoze podkuriti za vojsko zoper Nemce in potem bi po celej Evropi navstala velika zmešnjava. Naša misel je torej ta, da bo Bulanže šiba za Francoze, ki že toliko časa gre& zoptf- pravico, ker krivično zatirajo katoliško cerkev, preganjajo redove, zapirajo verske šole in na vse strani širijo brezverstvo. Še-le, ko se bode ljudstvo očistilo svojih hudobij, potem je tudi Francozom pričakovati boljših, srečnejših časov. Ljudstva namreč po smrti ne žive kot ljudstva, in zato že na tem svetu prejemajo plačilo in kazen za svoja dela. — Med Nemško in Rusko so vedno kake praske po časnikih. Bis-mark bi rad, da bi se tudi ruski car nepogojno klanjal njegovi politiški vsemogočnosti, a videti je, da Ruska hoče biti neodvisna ter hoditi po svojem
Listek.
Sreča v nesreči.
Bilo je 18. avgusta leta 1856. Takrat Italija še ni bila zedinjena in naš cesar je imel še v svoji oblasti Beneško in Lombardijo; oče Radecki pa 90-letni general in oblastnik v Lombardiji je ondi varoval bistrim očesom in krepkim duhom črno-rumeno zastavo avstrijsko. Vojaki v mestu Veroni so imeli ta dan slovesen praznik: bil je rojstveni dan cesarja Franca Jožefa. Mesto je bilo ozaljšano in neštete množice so hitele na vežbališče proti »Porti Nuovi", kjer se je imela praznovati slovesna sv. maša za vojake.
Bil je to lep prostor; v čveterokotu stali so razpostavljeni regimenti vojakov vsi v svetlih vojaških opravah, v sredi pa je bil napravljen šotor s križem na vrhu; v šotoru je stal altar, kjer naj se sv. daritev daruje za blagor svetlega cesarja. Kano-
nirji pa so se nastavili na zidovih trdnjave, vzvišenih nad mestom ter težko čakali, da bodo pri poglavitnih delih sv. maše streljali s svojimi kanoni. Imeli so kanone nabasane seveda s samim smodnikom in zraven so imeli pripravljene patrone, nekaj rosnate slame, da bi po strelu takoj zopet nabasali; vojaki so prosili generalmajorja, naj bi smeli dati uekaj slame vmes, da bi huje pokalo. Ko je bilo vse pripravljeno, zasliši se iz mestnih vrat živahno klicanje in vojaška godba.
»General že gre", šlo je od ust do ust. Stotnik kanonirjev vpraša še enkrat vojake, da li imajo vse pripravljeno. »Po ukazu, gospod stotnik", bil je kratek vojaški odgovor. »No, to bo generalu donelo na ušesa, ravno proti šotoru ste obrnili svoje kanone. In ti boš gotovo najbolje naredil", reče stotnik prostaku, ki je bil za šalo vsem tovarišem, bil je zelo kratkega uma in zato se ga je prijelo ime bedak. Ta vojak se namuzne in ko stotnik odide, mrmrd 8am seboj: »Bote že videli, Čegav kanon bo hujše grmel, moj ali drugi?"
potu, ne da bi se menila za nemške bahače in časnikarske kričače; nasproti pa časniki trdijo, da se bliža Ruska vedno bolj Avstriji; to bi bilo po našem mnenji za obe najbolj koristno. — Na jugu se vedno ravsajo in kavsajo po državicah posamezne stranke; v Rumuniji je vse razdeljeno, v Belgradu
tudi po razglašeni novi ustavi ni nič bolje in v Bolgariji se homatije vedno bolj zapletajo, vozel je zmeraj bolj zamotan, skoro kaže, da ga bo težko z lepa razvozljati in da je bolj verjetno, da ga bo kdo nenadoma s silo presekal.
Kaj je novega po Slovenskem?
Ljubljana. (»Slo v. Narod" učenik škofov.) »Slov. Narod" se je čudil, kako da žalostnim povodom samomora cesarjevičevega ni bila razobešena črna zastava na škofovi palači v Ljubljani. Ni čuda, da so precej nato surovi pobalini po noči pobili celo vrsto oken na palači in drugo noč zopet 8 črnilom namazali in ogrdili škofovo hišo. — „Slov. Narod", čegar kričače in rogovileže je nedavno cesar sam obsodil in očitno pograjal, ker so hoteli kar čez noč vse Slovence vtakniti v rusko mavho in v razkolno cerkev, ta je seveda v prvi vrsti poklican, da daje nauke našemu škofu, katerega je cesar nedavno izvolil za svojega svetovalca ter mu s tem izrazil svoje popolno zaupanje. — Danes rogoviliti in s kolom mahati, jutri se po trebuhu plaziti — to seveda značajnemu, načelnemu „Narodu" ne dela nobene težave.
Razum in pest sta sedaj združena .. . 81ovenya, raduj se, bližajo se ti srečni časi!
Kranjsko. Iz ljubljanske hiralnice je pretekli mesec ušla nora Marija Purkart iz Strahomera. Iskali so jo več dni, a niso je našli; slednjič pa so
brezoviški drvarji našli v gozdu kup razmetane zemlje in ko ga odmečejo, najdejo noro žensko meter globoko zakopano v zemlji, kamor se je najbrž sama zakopala. Bila je že na pol mrtva in zmrzla. — Na Vrhniki je 17. jan. ogenj uničil kovaču Merlaku hišo z gospodarskimi poslopji; škode je nad 600 gl.; zavarovan je bil za 300 gl. — Dne 19. januarija je pogorela hiša Antona Ovsenarja v Vodicah.— V Dolenjah v rovski fari je 5. jan. pogorel hlev pri' Pircu, pri sosedu Cehtanu pa je pogorelo gospodarsko poslopje in tudi streha na hiši. Požarna bramba je pridno delala po vodstvom stotnika gosp. L. Mlakarja. — Zmrznil je na potu iz čreteža pri Krškem v Sp. Dole Jakob Mohorčič. Napil seje žganja in na potu obležal za zmiraj. — Družbi sv. Cirila in Metoda je volil rajni župnik pri Stari Cerkvi na Kočevskem pokojni g. Teran 100 gl. — V vasi Hrastje na Notranjskem je burja zanesla iz železniškega stroja iskre na poslopje posestnika Karbe in nastal je velik požar; pogorela so desetim posestnikom vsa poslopja i živežem. Ker je bilo po noči in naenkrat, zgoreli ste tudi dve deklici, mnogo go-
„ Pozor!" zavpije poveljnik.
Radecki se je prikazal izza mestnih vrat in se je bližal šotoru. Lepo je bilo videti 901etnega generala med svojimi oficirji; 46 najvišjih in dragocenih redov se je svetilo na njegovih junaških prsih; konj njegov, arabec, bil je bel kakor mleko. Prijazno se je razgovarjal s svojimi vojaki. »To bo lepa slovesnost cesarska", pravi jim, ko zagleda pred seboj šotor in vojaštvo lepo v vrstah razpostavljeno. V tem trenotku odskoči Radeckijev konj mahoma v stran in strah je bil velik, ko Radecki pade raz konja. Hitro priskočijo njegovi vojaki k njemu, da bi ga vzdignili.
»Na tleh leži zmagovalec pri Novari", reče s smehljanjem Radecki, a obraz mu je bil obledel; zelo se je pretresel starček in posadili so ga na bližnjo klop, da si odpočije. Kmalu vstane in hoče na konja, a ne more; dvakrat poskusi, pa vse zastonj.
»Bog mi hoče pokazati, da ne bom več dolgo na svetu", pravi Radecki; videli so, kako mu je to
hudo, posebno še, ker je ura za službo božjo že odbila. »Hitite v mesto po voz, da preveč ne za-držimo slovesnosti", pravi Radecki. Hitro so izpolnili njegovo povelje, a v tem zapiše silen vihar v vrtincih, da ljudem kar sapo jemlje.
»Torej še to", pravi Radecki, »Bog noče, da bi se slavnost sijajno izvršila. On bolje \6 zakaj, kakor mi." In precej d& povelje vojaštvu: »Urnih korakov v mesto, v cerkveni paradi!"
Hitro se vredč vojaki in brzih korakov stopajo v mesto v stolno cerkev, kjer se ima izvršiti služba božja, ker vihar, ki je jel zunaj divjati, ni bil po tem, da bi bili na prostem mogli darovati sr. mašo. Tudi kanonirjem se je zmedlo in stotnik jim zavpije: »Kanone izbasati!" Molče in neradi spolnyo to povelje, rajše bi bili izstrelili, da bi se bili tresli mestni zidovi. Hitro so bili izbasani vsi kanoni do zadnjega; pri zadnjem so se dolgo mudili; niso mogli spraviti strela iz njega. Že ko so poskušali izbasati kanon, je praskalo, kakor da bi bila kroglja v njem. Sedaj pristopi stotnik in zavpije nad vojaki: „Kaj pa
a*
veje živine, ovae in prešičev. Bolno ženo je gospodar z veliko težavo izvlekel iz ognja, a je vsa opečena in ni upanja, da bi ozdravela. Poslopja so bila s slamo krita in posestniki te vasi so takrat ugovarjali, ko so železnico gradili, češ, naša poslopja so v vedni nevarnosti in prosili so podpore od južne železnice, da bi hiše z opeko pokrili, pa jim je niso dovolili. Upamo, da bo vsaj zdaj železnica storila svojo dolžnost. Reveži so pomoči in podpore zelo potrebni.
Iz celjskega okraja. Svetli cesar so za častnega kanonika imenovali župnika v Žalcu, veleč. gosp. Jožefa Jeraja, požarni brambi v Mozirji so pa iz lastnega žepa poslali za gasilno orodje podpore 60 gld. — Kmetijska družba štajarska ima po celej deželi oddelke ali podružnice. Za ustanovitev ene takšne podružnice prosi konservativnomisleči okrajni zastop v Šmariji. O dovolitvi iste sklepal bode občni zbor, ki se bo v Gradcu vršil čez kteri tjeden. Bodi povedano, da so pred še ne pozabljenimi leti podobno prošnjo v Gradec, kjer se nahaja družbeno vodstvo, poslali tudi prijatelji kmetijstva v Žalcu in oni pri sv. Juriju ob južni železnici. Toda večina zborovalcev, ki so jih bile odposlale posamezne podružnice, bila je nemškoliberalnega duha ter je po „liberalnej" šegi obe prošnji odbila, češ, naj slovenski in konservativni deželani le ostanejo pri podružnici celjski, kjer nemškoliberalci nosijo zvonec. Ko so pa „liberalni" gospodje na Slatini odcepili se od Rogatca in nekteri po-sili-nemci pri Zidanem-mostu izstopili iz podružnice v Sevnici, takrat so obojni prosili za lastni podružnici ter tudi dobili za oba kraja. Liberalec ima navadno pač dvojno
mero: eno za liberalca, drugo za konservativci, Morda bodo letošnji zborovalci pravičnejši. Liberalec za kmeta gori, kadar ga potrebuje pri raznovrstnih volitvah, sicer pa nasprotuje kmetu v političnih ali državljanskih razmerah, in celo v čisto gospodar-stvenih zadevah mu ne pusti prostega gibanja. Li-beralcu tudi ni všeč, ako kmet bere slovenske ali nemško-konservativne časnike, ker toti ljudem oči odpirajo. In skušnja spričuje, da Jiberalcem" naj-lepše cvetejo rožice ravno po tistih občinah, kjer ljudje nič ne berejo in spijo narodno spanje. Kdor pa čita dobre časnike, tudi ne sede na limance, ki ga nastavljajo cerkvi in cesarstvu nevarni Jiberalei". — V Galiciji se je tu in tam prikazala davica ali difteritis. Kot poseben slučaj je zapisati to, da jo pri sv. Kunigundi vsled imenovane bolezni umrl oče Hobe in petero njegovih otrok. — Minister za poljedelstvo je dovolil, da so sme ustanoviti okrajna trsovuica za vzrejevanje ameriških trt. V ta namen je „trtnoušna komisija" od g. dr. Langerja v Lem-bergu pri Novicerkvi v najem vzela pet orali zemljišča proti 500 gld. — Delavec Posojnik je pri sv. Juriju naznanil žandarjem, da so ga na poti iz Štorij napadli štirje razbojniki ter mu vzeli denar. Ko so pa lopove začeli zasledovati, so jo pokazalo, da si je delavec roparstvo samo izmislil. Zavoljo tega je prišel sam pod ključ.
Z Murskega polja. C. g. Emeran Šlander, duhovnik iz reda Benediktincev v Adinontu, biva pri sv. Petru kot oskrbovalec Admontskih posestev okoli Radgone in Ljutomera. Svetli cesar so mu v obziru na njegove raznovrstne zasluge poslali zlati križec 8
mečkate tukaj, sto kanonov bi bili že lahko izbasali v tem času!" Potem ukaže poveljnik cev izvzeti in ko še dolgo poskušajo, pade nekaj trdega v slamo zavitega na tla.
„Kaj vraga", zakriči prestrašeni stotnik, „saj je bil s krogljo nabasan"; hitro raztrga slamo iu v njej najde pest debel zavit kamen. Stotnik obledi: „Za božjo voljo", pravi, Bstrašna nesreča bi se bila lahko zgodila. Kanoni so bili namerjeni ravno na šotor, strah in groza, nesreča bi bila lahko velika; ali altar, ali mašnik ali Radecki bi bil lahko zadet. Kdo je kamen vtaknil v kanon?" vpraša poveljnik. In precej so zakričali vojaki: Bedak! — „Zakaj si to storil?" ga vpraša stotnik. „Mislil sera, da bo potem moj kanon najbolj počil", odgovori prostak. „Bedak", zadere se stotnik nad njim, „tega pa nisi pomislil, kam da so kanoni namerjeni in kam da bi bil kamen letel, ko bi bili pri maši prvič vstrelili. Vklenite bedaka, v trdnjavi naj premišljuje, zakaj je kamenje mašil .v kanon.
Služba božja v stolni cerkvi je bila končana; vihar je ponehal, razgnal je oblake in bil je zopet miren lep dan. Popoludne so imeli Radecki in višji oficirji skupno kosilo. Oče Radecki, ki je popolno okreval od svojega padca, se je šalil, češ, slabo se je danes izkazal vaš general; ne zamerite mu, star je in ne bo več dolgo vojakom ukazoval, ure so že štete. V tem stotnik kanonirjev šepne polkovniku nekaj na ušesa. Ta se silno začudi, pove generalu in ta vstane ter prosi Radeckega, naj mu dovoli izpre-govoriti par besedi. „Ekscelenca", pravi, ^dovolite, da si nekoliko pojasnimo vašo zjutranjo nezgodo. Vidi se iz tega jasno, kako nad našim ljubljenim generalom in očetom čuje previdnost božja." In nato pove, kar je nam že znano, da je bil po nerodnosti vojaka-bedaka kanon basan s kamnom, namerjen ravno na šotor, in da bi bila nesreča gotova, ko bi ne bil Radecki padel raz konja in ko bi ne bil nastal vihar, ki ni dovolil, da bi bili na prostem pri sv. maši.
Dolgo časa so po teh besedah vsi molčali; vse jo gledalo na Radeckega. Te besede so starčka zelo
kronico. Istega mu je c. kr. okrajni glavar ljutomerski voleblagorojeni gospod Mae Nevin 0'Kellv dne 12. januarija slovesno pripel na zaslužne prsi. Odliko-vanee je doma iz Gomilske blizo Celja. Gospod glavar je v svojem nagovoru pohvalil lepo lastnost, rekši, da je odlikovanec kakor sin slovenske matere vedno bil in ostal zvesto vdan svojemu rodu slovenskemu ter skrbel za dušni in telesni blagor ljudstva; o tem spričuje njegovo delovanje v občinskem in okrajnem zastopništvu, potem kot ud krajnemu in okrajnemu šolskemu so vetu, itd. — Dne 15. januarija je komisija pregledovala prostor, koder bo napeljana železna cesta. V Radgoni bodo jo priklenili železnici, ki pride iz Spielfelda. Nova črta bo se vila okoli mesta. Pod Gornjo-Radgono bode prva postajica, ostale postaje bodo pri Rildencih, Burtiševcih, Križevcih, sklepoma v Ljutomeru. — Ko je suha in lepa predbo-žična zima prenehavala, je po Muri začel plavati led, toti je blizo Krapja odtrgal in poškodoval nekoliko mlinov. — Grof Henrik Attems je kot načelnik odboru za sadovno razstavo, ki se je pretekle jeseni vršila na Dunaji, doposlal pismo-zahvalnico sadjarjem, ki so bili svoje ovočje poslali na razstavo. Pran, da je sadje štajarsko zraven tirolskega bilo najlepše; potem priporoča, naj bi sadjarji redili malo sadovnih vrsti, a teh toliko, kolikor je na zeleni zemlji štajarski prostora za sadovno drevje.
Koroška. Koroški brezverski Nemci so kar divji, odkar so zvedeli za predlog slovenskih poslancev, po katerem bi pri prihodnjih volitvah Slovenci in pošteni Nemci vsaj po enega poslanca izvolili v državni zbor. Vpijejo, da je koroški mir v nevarnosti in
pretresle; dolgo časa tudi on ni mogol ničesar izpre-govoriti. nO Bog", reče slednjič s sklenenima rokama, „o Bog, kako si ti dober in milostljiv!" In vsi so pritrdili tem besedam.
Nesreča, da je Radecki padel raz konja in ni mogel do šotora, bila je velika sreča, ker sicer bi so bila s kanonom pripetila strašna nezgoda, ki bi bila morda doletela ravno Radeckija. —
To je bil za očeta Radeckija zadnji cesarjev rojstveni dan, ki ga je obhajal s svojimi ljubljenimi vojaki. Pol leta potem, I. 1857 v februarju, stopil je 91 letni general odlikovan in spoštovan od cesarja in vseh prijateljev in sovražnikov v zasluženi pokoj in eno leto pozneje v sredi januarja je v Milanu umrl kakor zvest sin katoliške cerkve in truplo njegovo so pripeljali v njegovo rakev blizo Dunaja, kjer pričakuje svojega vstajenja na sodnji dan slavni vojskovodja avstrijski, ljubljeni oče Radecki.
celo v pru6ke liste so zanesli svoje kričanje. Toda koroški Slovenci se ne menijo za tako javkanje, ampak stopajo pogumno naprej. Pri sv. Štefanu na Žili so zmagali pri občinskih volitvah; zato strašno sovražijo župnika č. g. Katnika. — V Š m i-helu v Podjunski dolini so osnovali kmetje svojo posojilnico, da si bodo v denarnih zadregah med seboj pomagali. — Bolnišnica usmiljenih bratov v Št. Vidu je preteklo leto imela v oskrbi 1016 bol-nikov iz raznih dežel; bilo je: 789 Korošcev, 66 Kranjcev, 42 Hrvatov, 39 Štajarcev, 18 Primorcev, itd. Ta bolnišnica je za občine velika dobrota, ker vse bolnike zdravi zastonj. Če tedaj usmiljeni brat pride prosit za bolnišnico, ga priporočamo, naj dd vsak, kolikor more. — V celo vški kupčijski zbornici so se zopet posvetovali o ljubeljski in turški železnici. Gornji Korošci so govorili za železnico čez Ture, spodnji pa so rekli, da je železnica čez Ljubelj zaradi zveze do Trsta bolj potrebna in sklenili so, vlado še enkrat prositi za to železnico, ki bi šla čez Borovlje, Ljubelj do Škofje Loke in od tam po Poljanski dolini na Trst.
S štajarskefla. G. Schvveigl, dosluženi naduči-telj v Ptuji, je od svetlega cesarja dobil zlati križec. — G. J. Leskovar postal je nadučitelj v Hočji blizo Maribora; g. M. Urban, podučitelj na Dobrni, pa pride za učitelja v Oadram pri Konjicah. — Šolo-trirazrednico v Kostrivnici spremenili so v dvoraz-rednico, ker so v obziru na krajevne okoliščine vpeljali poldnevni pouk; otrok je malone 400. — V Ribnici na Pohorju so do letos v občini gospodarili liberalci. Ni še predavno, odkar so domoljubi tam ustanovili bralno društvo. Vsled prebiranja dobrih časnikov začel je pihati prijetnejši veter. Ta je sedaj pri novih volitvah razpihal pogubonosni dim brezverskega liberalizma. Dobili so namreč občinske odbornike in župana, ki so konservativnega, to je krščanskega in rodoljubnega duha. Prejšnji predstojnik je rodovine, ki je s Taljanskega prišla v naše kraje in se je v Ribnici godilo po znanih besedah : Kdor brata nima za brata, bo pa imel tujca za gospodarja. — Vodstvo kmetijsko družbe je v SIovenji-Gradec poslalo vprašanje, da li bi tukaj za-mogli prirediti razstavo, kakoršna je minole jeseni bila v Celju. — Lani so v Trebovlju razpečali čez sedem milijonov centov premoga. Toliko še niso nakopali nobeno leto. Gledč na to prikazen so 13. jan. zvečer za rudarje osnovali veselico. — Anton Mast-nak, iz Prevorja pri Kozjem, je kot pekovski pomočnik služil v Voitsbergu. Tam je gospodarju pokradel obleke in 167 gld. Za to so mu v Gradcu prisodili 13 mesecev hude ječe ia vsaki mesec po enkrat trdo ležišče.
Cerkev
Avstrijski škofje sv. Očetu.
Avstrijski škofje so poslali sv. Očetu meseca ja-uuarija t. I. prelepo pismo, da mu izrazijo svojo vdanost in čestitanje. Najprej v pismu obžalujejo, da se sovraštvo zoper cerkev božjo vedno bolj širi skoro po vseh krajih; posebno pa še obžalujejo, ko vidijo, kako se godi sv. Očetu, kako se veljava njegova dan na dan bolj z nogami tepta. Zato pa mora strah in skrb navdajati katoliški svet, kako bo s prostostjo sv. Očeta in kaj bo z ljudmi, ki tako ravnajo z namestnikom Kristusovim. Zato škofje odločno izrečejo: Neobhodno potrebno je, da je rimski papež popolno prost, to razodeva že njegova služba in njegova najvišja oblast; previdnost božja je določila, da se je prestol sv. Petra trdno podprl tudi s posvetno oblastjo.
Vendar škofje trdno upajo, da se bodo sedanje težave sv. Stolice in skupne cerkve spremenile v večjo slavo božjo in blagor duš. Onim, ki Boga ljubijo, je vse dobro in previdnost božja se ne more motiti v svojih naredbah. V tem upanju škofe potrjuje posebno lansko slavnostno leto zlate maše sv. Očeta. Kdo ni opazil, s kako čudovito vnemo so vrele v večno mesto neštete krščanske množice s celega sveta, da skažojo sv. Očetu pokorščino in ljubezen svojo, ob enem tudi poklonijo svoja dragocena darila.
To upajo škofje toliko trdueje, ker vidijo, s koliko modrostjo vodi in vlada Leon XIII. pravo ladijo Kristusovo in kako jasno in umljivo pojasnjuje ljudem, kje da je podlaga človeški sreči. Zato se sv. Očeta ne oklepajo tesno samo vsi verni katoličani, katerim je papež oče, učitelj in vodnik, marveč tudi oni, ki stojo zunaj cerkve, krivoverci in neverniki, kateri nekako po natori čutijo, da tukaj deluje višja, nadnaravna božja moč.
Podpisanih je pod tem lepim pismom 38 avstrijskih škofov ali njih namestnikov iz vseh avstrijskih dežel tostran Litave. S tem pismom so se naši škofje pridružili škofom celega sveta, ki tirjajo, naj se s v. Očetu dd nazaj, kar se mu je vzelo po krivici. Tem besedam naj se kakor odmev razlegajo glasovi vernikov, ki naj isto zahtevajo po katoliških shodih.
in šola.
Zadnji dan slavnostnega leta.
Lep je bil prizor dne 30. decembra v cerkvi sv. Petra v Rimu, ko je sv. Oče slovesuo končal slavnostno leto svoje zlate maše. Na trgu sv. Petra je bilo kakih 2000 kočij in brezštevilna množica ljudij je vrela v cerkev sv. Petra. Bilo jih jo zbranih nad 30 tisoč, ko pride sv. Oče v prazničnem spremstvu v cerkev. Ko pride pred oltar, izpostavi se presveto Rešnje Telo; sv. Oče in ž njim vsi pričujoči pokleknejo in eden mašnikov moli na glas sv. rožni venec in sv. Oče s toliko tisoč verniki glasno odgovarjajo ter skupno čast<5 Kraljico sv. rožnega venca. To je bilo nebeško lepo. Verniki iz vsega sveta, od vseh rodov so s papežem spolnovali Marij no prerokbo: Glej, od sedaj me bodo srečno imenovali vsi rodovi!
—	Konečno je bil „Te Deum" in sv. Oče je blagoslovil z Najsvetejšim zbrano množico, ki ga je zopet živahno pozdravljala, ko se je podajal iz cerkve, deleč apostolski svoj blagoslov na vse strani.
Duhovniške premembe v ljubljanski ftkofljl: Župniki so postali ii. gg.: L. l.otrič v Zlatem polju, J Ne-manjič v Št. Ožbaldu in J. Berlic v Bohinjski Beli. Prestavljeni so čč. gg.: A. Pehani, metliški kapelan k svetemu Križu pri Kostanjevici; Vincencij Polaj, lipoglavški župnik, dobil je faro Rateče na Gorenjskem; Ivan Belec gri z« administratorja k sv. Duhu na Dolenjskem; Fr. Zbašnik je dobil župnijo Hinje; Anton Fetih-Frankheim župnijo Št. Jernej; Simon Zadnik, župnik v Čatežu, je Sel v pokoj; Fr Perpar, kapelan v Šmarjeti v začasni pokoj; Alojzij Košir, župnik v Šcnt Rupertu je postal konzistorijalni svetovalec. — Umrli so: 17. jan. č. g. župnik Peter Teran pri Stari Cerkvi na Kočevskem, star 67 let; dni 18. jan. č. g J. Pečar v Velikem Gabru pri Št. Vidu, 81 let star; 22. jan A Pogorelec, župnik v Kolovratu v 60. letu. N. v m. p !
—	T krSkl Škofiji: Cč. gg.: Janez 8imončič je imenovan za župnika v Šent Janžu v Rožni dolini; Anton Bader gr<5 za provizorja v Zabrdice. Fara Otmanjc je razpisana do 26. febr. — V lavantinukt SkoflJI: Dni 22. jan. je umrl č. gosp. Anton Dvoršek, župnik pri sv. Vidu. Kapelan na Vidmu gosp. J. Attenedcr je premeščen na Pilštajn. C. g Anton Fischer, župnik pri sv. Jederti nad Laškim trgom, postal je župnik sv. Jakoba v Dolu. Č. g. Ivan Kapler gri i Ribnice v Selnico. C. g. Alojzij Šijanec je imenovan župnik M. D. v Negovi. — V tržafikl Škofiji: Cč. gg.: J. Kraljič je postal župnik v Kozljaku; M. Mogorovič, župnik v Kaščergi, gre v pokoj. Novo mašo bodo peli: Just Filiplič, Liberat Slokov i <5, Anton Ulcigraj in Anton Vascotto.
Gospodarske in obrtnijske stvari.
Kako mmazati sode, ki puščajo. Odvaga se 2'/, dela svežega loja, 2 dela voska, 4 dele svinjske masti. Vse to se raztopi in dobro pomeša. Nato pusti se zmes, da se ohladi; med tem, ko se
ohlaja, primeša se 2'/, dela presejanega pepela. Predno se puščajoči sod s tem mazilom zamaže, mora se osnažiti; zmes se nekoliko segreje in tako omehčana v razpokline namaže.
Opravila
kmetovalca, sadjarja ln čebelarja v posameznih mesecih.
Svečan ali februar.
Na dvoru. Zruje za pomladansko setev naj se filsti. Orodje naj se pripravi in popravi. K ovcam, ki hočemo da se meseca julija ojagnijo, spušča naj se oven.
Na polji. Jarki za odpeljevanje vode naj se iztrebijo. Kamenje se pobira, deteljišča prevlečejo se i brano. Travniki naj se prično gnojiti z gnojem, apnom, pepelom in mavcem (gipsom).
V	drevesnici in na vrtu. Dela prejšnjega meseca naj se ponavljajo. Salata, kumare, špinača naj se začne v gnojnike (gorke grede) sejati. Drevesa se smejo ob ugodnem vremenu presajati.
V	čebelnjaku. Če je ta mesec tako mrzel kot prejšnji ali pa še cel6 mrzlejši, veljajo tudi sedaj pravila prejšnjega meseca. Ako je pa vreme toplejše, začno se čebele v gorkih poldanskih urah čistiti. Močnejši panji ie zalego nastavljajo, ne smeš pa
tega s pitanjem pospeševati. Če je kateri panj želo hrane potreben, moraš mu sat z medom v panj postaviti. Ako proti koncu mesca vreme topleje postane in čebelam ne moreš ubraniti, da bi ne letele, ne zamudi vsaki panj posebej ogledati, kako se obnaša in kako leti. Posebno pazi, če ni kateri panj brez matice, kar spoznaš na tem, da tak panj do večera nemiren ostane; takega združi z drugim panjem, ki ima svojo matico, ali pa ga kot naklado na drug močnejši panj navezni. Kdor ima čebele v zimskih stanovanjih, naj jih še-le tedaj prenaša v čebelnjak, ko mačkovec cvete; postavi naj jih, če le mogoče, na staro mesto. Ko so vsi panji razvrščeni, odpr6 naj se žrela, katera 6i pri prenašanji zamašil. Po prvem izletu vse panje očedi; odvzemi namreč dn6 ali spodnjo desko ter jo dobro postrgaj; videl boš tudi, koliko živeža ima vsak panj. Ce nastane viharno vreme ali pa jame snežiti, ne pride nobena čebela več nazaj, ki tedaj iz panja izleti. Odpri tedaj pri takem vremenu žrela, da čebele vnajno mrzloto bolj čutijo in doma ostanejo. Po noči pa žrela zopet zadelaj.
Razne vesti.
(Cesarjeviča Rudolfa) so pokopali v torek popoludne ob štirih; truplo so položili v kapucinsko cerkev na Dunaju, kjer ima cesarska hiša svoje groblje. Rudolf je ravno 113. mrlič. Ob tej uri je zvonilo po ljubljanskih cerkvah po naročilu prevz. knezoškofa, ki so precej po naznanilu smrti cesarjevičeve s stolnimi kanoniki vladnemu namestniku izrazili svojo žalost in sočutje. — Deželni glavar dr. Poklukarje v imenu kranjskega deželnega odbora položil venec na krsto pokojnikovo in je deželni odbor zastopal tudi pri pogrebu.
(Častna kanonika) sta od presvetlega cesarja imenovana profesor bogoslovja v Ljubljani dr. Jan. Semen in gimnazijski profesor predsednik »Matice Slovenske" g. Josip Mam. Gotovo bo ta novica z veseljem napolnila vsakega, ki pozna blaga nova kanonika in v6 ceniti zasluge, ki sta si jih pridobila z mnogoletnim delovanjem na šolskem in zadnji posebno še na slovstvenem polju.
(Katoliška družba) je imela 30. jan. svoj letni občni zbor, ki je pričal, da družba sicer počasi, a vendar leto za letom napreduje ter posebno z lepimi »Drobtinicami" razveseljuje svoje ude, katerim naj se še veliko novih pridruži.
(PomiloSCenje.) Cesar so dovolili, da se obvstavi sodnijska preiskava zoper g. dr. Kočevarja, ki je na lovu v celjskej okolici po nesreči ustrelil tovariša-lovca.
(Sednik v Šmariji) blizo Celja postal je g. L. Perko, dozdanji sodnik v Zužembregu na Kranjskem.
(Sto let) bode letos preteklo, odkar je L 1789 v Parizu umrl duhovnik Epee. On je bil prvi, ki je gluhomutaste ljudi učil brati, pisati, računiti in druge človeku sploh potrebne znanosti.
(Žalostno veselje.) V Prašicah med Slovaki na Ogerskem so svatje sedeli za mizo; gostje so jedli in pili in godba jim je igrala. Sčasoma se je stric nevestin, Janko Barta, naslonil na pleča svojemu sosedu in zaspal, vsaj tako so pričujoči mislili in ga pustili pri miru. Ko so pa na mizo nosili nove jedi, je starašina zaklical: »Janko, ali spiš?" Toda401etni Janko ni spal, bil je — mrtev.
('Ali je to tudi slučaj ?) V Solaroli na Laškem, piše Florentinski list »Giorno" (dan), so hiteli brez-verski občinski možje podreti cerkev sv. Boštjana, varnika tistemu kraju, češ, da je treba preveč plačevati za popravljanje, in da se denar bolje obrne za uboge. Z vladnim dovoljenjem začno podirati; župan se je norčeval, ko so mu rekli, da je iz cerkve izključen, kdor s silo cerkve podira. Župan in brez-verski odborniki so bili zraven, ko so odnesli podobo sv. Boštjana iz cerkve in začeli cerkev podirati. Kmalu pa začuti odbornik, ki je to zlobno misel sprožil, na roki veliko bolečino, kmalu jo začuti na celem truplu in v 48 urah je bil mrlič; drugega je v istem času zadel mrtvoud, tretjega udarec na
jezik. Po teh skušnjah hitro zapovedo delo ustaviti, in svetniku in vernikom ohraniti cerkev. To se je zgodilo v aprilu 1. 1888 v Solaroli, v Romanji na Laškem.
(Čudna «ima.) Pri nas imamo prav prijetno zimo, na Francoskem in Laškem so bile okrog novega leta velike povodnji, na Ruskem pa strašen mraz. V železniškem vlaku, ki ga je v Kavkazu zamel sneg, zmrznilo je 14 ljudi, 20 jih pa še ni iz smrtne nevarnosti. V Jekaterinburgu se je mraz mahoma pomnožil na 35 stopinj in zmrznilo je samo v tem okraju nad 175 ljudi.
(Na lovu.) Gosposki lovec zagleda zajca, pomeri nanj ter rečej „No, zajček, zdaj pa naredi oporoko (testament)." Vstreli, a zajca ne zadene in logar, ki je zraven stal se pa norčuje rekoč: »Poglejte ga, zajec že teče k notarju, da podpišejo testament."
(Popotni berač) prosi v neki hiši gospodarja, naj mu d& morda kake stare čevlje. »Nimam nobenih, jaz imam samo nove", pravi uevoljen gospodar. »Le sem ž njimi, če starih ni, v sili vzamem tudi nove", odreže se berač.
(Beseda in vrgled.) Mati opominja otroka: Nič ni gršega kakor lagati se; ali ne veš, da ima laž kratke noge in da kdor laže, tudi krade. — Med tem pozvoni zvonec pri vratih. »Pojdi gledat", reče mati otroku, »kdo da je, ako so sosedova mati pred vratmi, reci, da mame ni doma."
(Koliko besed spregovori človek v sekundi?) To je na tem, ali je človek pri »izpraševanju" ali pa sedi v gostilnici in ima polič vina pred seboj.
Loter^Hkn Hrečke.
Trst 26. januarija: 5, 86, 43,	78,	29.
Line 29. januarija: 64, 21, 59,	20,	60.
Ursdee 1. februarija: 64, 77, 62,	21,	8.
Dunaj 1. februarija: 51, 12, 50,	40,	81.
Tržne cene v Ljubljani
dn6 6. febroarija.
...... - ....	gl.	kr.	- - — - - —	gl	Kr.
Plenica, hktl. . . .	6	34	Špeh povojen, kgr. .		68
Hež.....	4	50	Surovo maslo, „	_	90
Ječmen, „ ...	4	33	Jajce, jedno „	—	2
OveB, » . . .	2	83	Mleko, liter ....	__	P»| < ,
Ajda, » . . .	4	33	Goveje meso, kgr. .	—	54
Proeo, » ...	4	83	Telečje » » .	—	50
Koruza, » ...	5	—	Svinjsko „ „ .	—	48
Krompir, „ ...	2	23	Kostrunovo» „ .	—	3$
Leča, -» ...	12	—	Pišanec.....	_	45
Grah, „ . . .	13	—	Golob .....	_	18
Pižol, „ . . .	11	—	Seno, 100 kgr. . .	2	50
Maslo, kgr. .	1	_	Slama, „ „ . .	2	m
Mast, „ .	—	70	Drva trda, 4 □ uatr.	6	50:
»peh svež,		54	„ mehka, „ „	4	25
Novim naročnikom moremo ustreči Se z vsemi letošnjimi Številkam« In Ust se razpošilja zarad reda pri ekspcdlclji „posebniin naročnikom" vselej Se-le drugi dan ko Izide. ______
Prihodjna številka ..DOMOLJUBA" izide dne 21. februvarija.
Gosp. C. PICCOLI-ju,
lekarnarju v fjubljani.
1C
I
r 2 V j. ti M
— T * ~
g N a O.T3	< J J
S 3 Z —T n- g S 5. g
v Z.a n Ž-" 5 — s-aZg
n fi 3 v a §■ g ~ — ► *- - 3
o E:
o o w »r n
£3
O: S
a.„
■o -1
O M ?.3
< 3
fč <T> »g
5 Sr
° o >y.
S g (t
= 3 v? p
3. 5 3 l t
* m £f
3	"
^ < o ŽJV _ C e.go a|_§ = — o* — -
•n -. — * »
2	p
3	3 |
*	N' =
»	<T> ^
I 4	» C. g
: M	¥ -
M J,
•o
S £ «»
H- A
N S
3 -S.fi.
y — p- v>
O-K
3 "H. — ~ £.3 O » S. ST
rr
>r 'f »T _ N
O 3 <T> 3
° 3
-* 9 S !» .
, . B
2.3 S?" g-
^UE"
'/3	<T>
1 » 5. f:
• en*
NCS-
a
T pj
!f -1 2
? g. 5
* 5 9
S »
Si
s*
nI.
S
*s
' 3
■S-86
3 «
a. ta
a.
3
Brata Eberl,
izdelovalca oljnatih barv. firnežev. lakov in napisov.
Pleskarska obrt za stavbe in meblje.
■^J ■■ R>B j.aciie
m Frančiškansko cerkvijo v g. J. Vilharja hiši it. 1
priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse v njiju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot znano reelno fino delo in najnižje cene.
Posebno priporočilne za prekupce so tljnate barv* v ploičevinastih puiicth (Ulechbuchsen) v domačem lanenem oljnatem firneži najfineje naribane in boliše nego vse te vrste v prodajalnah.	3
IfT Cenik«- na xnhtovni\|«. "VI
Na uajuovejši in najboljši način umetne
■i tli ■>
m
ustavlja brez vsakih bolečin ter opravlja plombovanja in vse zobne operacije, — odstranjuje zobne bolečine z usmrtenjem živca
zobozdravnik A. Paichel,
poleg Iiradeckega (čevljarskega) mostu, I. nadstropje.
Izdajatelj: M. Koiar.
Odgovorni urednik: A. Kalan.
Tiska ,,Katoliška Tiskarna".