Spioin« vestl. — Prihodnja številka »Učit. Tovarlša« izide aaradi odhoda urednika in ostalih 51a= itov vodstva poverjeništva na sejo Glavnega Odbora UJU v Beograd šele v petek ali v soboto prihodnjcga tedna. — Predlog glede dosege enotnega urados vanja z matičnimi listi in izikazi. Prosvetni oddelek mariborske oblasti je pred kratkim izdal odlok, s klaterim urejuje nekatere nc* jasncsti glcdc uradovanja z> matičnimi listi in z izKazi o šolsk.m naprcidlku. Kmalu v:a tem odloicom smo prejtli drugcga, ki izpo« polnjuje in deloma' olahkoca izvedbo nckaterih točk prvega odlofca. Pozdravljamo do» ber namen šolske cblasti, kd na5enja priprav« ljati itoli potrebno poenostavljanje kompii^ ciranega šolskega' uradovanja. Zlasti pa žc vsa leta sem in vsako leto huje občutimo tC' žino uradovanja z matičnimi listi in z izkazi o šolskem napredku, Obe navedeni šolskd li= stini vodimo iziza šolsktga leta1 1921./22., na ndkaterih šolah pa šeLr- *zza 'šolskega leta 1922./23. Po uvedbi obeh listin si je razne nejasne točke razlagalo vsako učiteljsko dru= štvo po svoje, celo vstka šola in tu in tam celo posamezni učitelji so' z obema listinama poslovali p'O lastndh, zato razliSnii^ prtvdar= kih. Najdsš Išole, kjer trdei, da so končno došli do pravilnega scstavljanja, numerira= nja in jasnega vodenja teh listin, a zv so^ sednja šola pojmuje in vrši to pravilnost in jasnost zopet drugače. Tudi so tu že leta, ko učenci, dekžnd teh šolskih listin, dopol« njujejo 14. leto staTOsti tcr izstopajo vi šok'. Mati5ne liste teh učencev, v ikolikor so došli iz tujih šol, j;; treba zdaj vraSati njihovi prvotni, rec-imo pristojni šoli, kji.r so. prvic vstopili. In ravno ob tej priliki se vidijo ne» prijetne posledice neurejenega, net-notnega uradovanja z matičnimi listi. Vso to neenot* nost in njej skdeče otežkočanje po«'ovani:i( s temi listinami smo pa občutili vsa kta sem vsi xičitelji(dce), zlasti pa upravitelji. Da bo naše delo manj pisarniško in Vieč vzgojn,o» učno, da bomo v tej točki šolske administras cije nudili naši stanovski organdzaciji sedaj ob pripravi novega šolskega zakona zartes zrele konkretiue. predloge, pi-edbgan-, naj poverieništvo povabi potom učiteljskih dru= štev vse šole. dia porcčajo o svo.jih iajVrustvih s tema šolskima listiinama in stavijo mores bitne preitfloge pri tičiteljskih društvih, ki ods stopijo te predloge v pretres obl. šol. uprav. odseku. Dobrodošla bi bila tudi tozadcvna izčrpna poročila v našem stanovskcm glasilu. Mlirko Vauda. — Zdravstveno skrbstvo mladine prl nas in drugod. M'oderno vzgojstvo zametujc okosteneli formalizem ter strcmi za tem, da se harmondeno razvijgta duša in telo. Staro^ grško vzgojno naoelo: »Zdrav duh v zdra« vem telesu« pcstaja danes csnova vsega vzgcjncgu prizadcvanja. Da se ta vzgojni ideal uresniči jc potrebno, da zlasti dva fak* torja delujeta skupno v prid mladine tcr bo* doč-iga rodu vobče: šola in zdravnik. Kaiko blagodcjn-c more vplivati vzajemno deliovanje medicine (hiigijene) in pedagogike nam ¦© pokazal naš marljivi šolski zdraynik g. dr. Franta Mis v ¦zanimivem prcdavanju »Zdrav« stveno skrbstvo šolske mladine pri nas in drugod«, ki ga je prirtidilo ljubljansko uči= teljsko društvo ob priliki zborovanja dne 9. t. m. Zatem, !ko je predavatelj podal jasnr> sliko zdravstvcnega stanja. osnovnošolsko mladine v Ljubljani. je opozoril na higijen; ske naprave, ki se jih lahko poslužujt- naša šolska mladina (poliklinikcv i. dr.). Kako malo se je še pri nas storilo v tem pogledu, je bilo razvidno iz nadaljnjih izvajanj o miadin* s'kiem skrbstvu v drugih državah, kjer je iroel predavatdj s;;m prilinžnost prepričati se o ogromnem delu. ki so ga že dzvršili in kjtr jc črpal svoja bogata izkustva. Zlasti origi^ nalna so sredstva in način, kako navajajo otroke k snagi na Angleškem in v Amerik!. Vse je popolruoma konkretno. prilagodeno načinu otroškega mišljenja, vsled ^eisar so tudd uspehi nad vse zadovoljivi. Tudi zs ozis rom na pobijanje najbolj razširjene socialne boliizni — tubcrkuloze se drugicd mnogo sto> ri. Poseben uspeh imajo takozvantei gozdnc šole, kljer sprejemajo samo otroke, ki inkli* nirajo k tuberkulozi. »ŠoLo« lmajo na pros stem ali v odprtih pavdljonih, pa tudi sicer jc vse ravnanje z njimi usmierjeno talko, da morejo čimprej popolnoma ozdraviti. V Amc= riki jc na višku skrbstvo za gluhonnme in država tcr posamiezniki store vse, da tudi ti najbcdnejši izvežbajo svoje sposobnosti do nr.jvišje možnosti ter postanejo delazmožn* in kcristni 51ani družbe. Tudi na stopnjo du-šcvncga razvoja polagajo mnogo važijiost'1 y najnaprednejših državah, kjer je v toem oziru individualizacija na iviškiu. Na podlagi posebne eksperimentalnc mttode dok>5ijo inteligenčni kvocijent posamcznika. če seizkaže kot posebno nadarjen, pridc v razpddnadarjenih (Begabtenklasse); manj nadarjenl pridisjo- v takozvane pospeševalne razredi., oziroma v šolo za manjnadarjene; zia slabo* umne imajo zopet piosebne šoki itd. Tu jc povdaril pnedavatelj ^lasti važnost vpliva bolestndh telesnih pojavov na duševni razvoj ter potek duševnega dela, kar je nujno po« trebno, da bi imel vsak vzgojifctlj vedno pred lOčmi. Pa tudi mnogo drugih zelo koristnih pojasnil in nasvetov je podal, iki bo vsakdo lahko črpal iz njih koristd pri svojem šol^ skem delu. Vobče je bilo u5iteljstvo s pre* davanjem zelo zadovioljno in samo >v inte« rtsu šolske mladine bi bilo še več takih pre* davanj. — V Goiovljah je dne 10. t. m, premimjl po kratki bokzni šolski upravitelj v pok. g. Franc Brinar, star 64 kt. V tor&k ob 10. so ga v Gotovljah položili v grob. Blagopo* kojni je bil odličen šolnik, ki ni samo dobro učil in vzgajal mladino, temveč je tudi od* raslim vedno nudil prosvetno in gosp^odarsrco vzpodbudo in pomoč. Ljudstvo, med kaUrim je služboval, ga bo ohranilo v hvakžnem in častnem spominu. V najboljšem spominu bo ostal tudi pri tovariših. Med učiteljstvom je stal vednoi v prvih vrstah. Nekrolog sledi. Pn.ostalim naše sožalje! _ f Viniko Fakin. V Srbini na Krasu je umrl 4. t. m. po kratki, mučni bolezni, po* vzročeni po zastrupljenju krvi, učitelj Vinko Fakin, brat Antona, strokovm.ga učitelja na meščanski šoli v Ljubljani. Rajirkfi je bil ro* jen 23. jamuarja 1891 v Škrbini. Študiral je na učiteljišču v Kopru in Gorici, Ikjer je na« pravil ZTelostni izpat letai 1910. Služboval je v 'Nabrtžini, na Barki, v Lipi in končno y Škrbini na Krasu. S pričetkom s-vetovne voj« ne je moral na bojišče v Galicijo, pa je bil kmalu uiet in odpeljan v notranjost Rusije. Preživel je v Taškentu (Turkestan) in v Si» biriji vioč let ter se je vrnil po sklepu miru v domače krajt', Iki jih jc bdla medtem za* sedla Italija. Dasi je bilo skižbovanje, po sebno od leta 1922. dalje vedno težje, ker je fašizem izačel neizprosnp, sistematično pre=> ganjati slovansko učiteljstvo, vtndar ie po*  kojmi vztrajal na svojem mestu. Vršil ni le svojega poklica vestno in p&žrtvovalno, mar* v:č j'o veliko storil za ljudskio prosveto tudi izven šole, saj je bil aktiven v narodnih dru* štvih, dokler so obstojala. Ljubil je svoje ljudstvo in mu pomagal po svojih močch Ikjer je le mogel. V okraju, kjer je deloval, se je zf.lo: zgodaj pokazalo odpadništvo'. Bilo je tu nukaj demoralizatorjev, kd so zia Judc* ževe groše pritisbali na učiteljstvo in dosegli, da se je najprej zasekala vrzel v učiteljsko organiizacijo. Večina se sicer nd uklonila dz koristolovstva, temveč radi terorja, a rajnki sei ni udai Znan je bil širom dkrog kot tr« den, odloaen značai, ki ga ne upognejo nc grožnje ne vabe. Prodanci ndso imeli moči nad njim, zato je bil lansko pomlad odpu« ščen iz službe1. Ker je imel skirbno upravljano posestvo, se ni mogel ločiti od njega in je ostal na svojem ljubljtnem Krasu, ne oziraje se na negotovo prihodnjost. Kolikortoliko neodvisen mož hi lahko še mnogo koristil v svojem rojstnem kraju in v pnedelu, kjer so seialci ljuliike kvarili naš zdravi živelj. Ž,a\U bog, mu je moč, ki je nad človeško, prepre= čila nadaljno delo na> preizkušani zemlji. Ka« ko je naše ljudstvo spoštovalo pokojnega, j-e< dokazoval pogreb. 6. marca ob 3. popol« dne sie1 je zbrala iv Škrbini ogromna množica od blizu in daleč, da spremi prerano umrlega na zadnji poti. Pogreb je danes morda edina prilika na iKrasu, da sl' sme ljudstvo še sc» stati. Nad dvajset tovarišic in tovarišev ]e piihiitelo na pogreb, ki so s<- ga udeležiti tudi šolsiki otroci pod vodstvom domačega 'uči« teljstva. Domači cerkiveni pevski :z,bor pa je pretresljivo zapiel rajnkemu dvoje nagrobnih pesmi v jeziku, ki je sioer brezpraven, kl ga pa zaman iskušajo poteptaia v tla. Nato je  škrbinski župnilk g. Possarelli imel pri odpr=> tem grobu iskren, globoko občuten govor, & katerim je ganil vse navzoče. Tudi ta govor je bil v našem jeziku. Moramo to poseb? poudariti, tako, kakor se jc ik-aj sldčnega po* udarjalo pri nas pred — osemdesetimi leti. Tri generacije so šle čez slovensko zemljo1, z mogočno perotjo je pneletel čas velika zgo» dovinska razdobja, a :za na>šega človeka velja še vedno. kar je izgoivoril 'Prešeren ob smrtl Andreja Smoleta: V zemlji domačd ti truplo leži, v zemlji slovenski, v predragi deždi, Ikatera zdaj grob ima komaj za nas. Počivaj mirna, dragi, morda so ti prihranjene prieizikušnje in razočaranja! — Učiteljstvo maribolrske oblasti opo^ zaTjamoi, da se vrši občni zbor »Učit. doma« v torek, dne 19. t. m. v deški meščanski šoli v Mariboru. Formelno je skllican na 9. uro., da se more začeti po pravilih vsaj ob 10. uri. Ker smo se izdatno prdbližali uresničitvi idejc UD, zato je želeti, da je občni zbor po mož« nosti dobro obiskan. Zlasti učiteljska dru^ šfcva naj bi poslala svoje zastopnike1. — Usposoihljenostne preizkušnje iz(a osnovne šole se prično na državnem moškcm učiteljišču v Ljuibljani dne 26. aprila 1929 ob 8. uri. Pravilno opremljene prošnje za> pri« pust k us,posobljenostni prtdzlkušnji se naj predlože po običajni uradni poti pravočasno pristojnemu sreskemu šolskemu nadzorniku, da bodo najkasneje do dne 20. aprila v rokah izpraševalne komisije. Kdor bi ne bil pripu= ščen, se bo pravočasno obvestil; posebna va? bila k izpitu se nt bodo pošiljala. — Ravna« teljstvo izpraševalne komisije. — Vsem članom učiteljskega društva za srez Murska Soboita. Glasom sklepa odboj rove seje se kandiddra za zastopnika v oce» njevalno komisijo tov. Gabrijelčič Franjo, šolski upravitdj v Murski Soboti in tov. Antauer Evgena, šolska upraviteljica na Ti^ šini. Poziva se vse člane, da volijo gotovo enega izmed dmenovanih. — Usposobljjenostni izpiti za osnovne in njim sorodne šole se bodo vršili na držav= ncm moškem učiteljišču v Mariboru od 2. maja t. 1. dalje. Potrebne prošnje naj po pred"= pisani uradni poti dospo >v roke 'komisije vsajo do 20. aprila t. 1. Posebnih vabil koml* 6ija ne bo razpošiljala. Kdloir ne bi bil prepu^ ščen k izpitu, bo ¦obvcščen potom njegovega šolskega upraviteljstva. — Državna izpTaše« valna komisija za osnovne in njim isorodne šole na državnem nnoškifim učiteljišču v Mas riboru. — Šolske kuhinje v pasivnih krajih. Delo podmladka Rdečega kiiža dobiva ved* no .večji jobseg. Gcrtovo inajpomembnejše mesto v tem delu zavzema ustanavdjanje otroskih kuhinj '-v pasivnih krajih. Ustano= va otroških kuhinj po šolah je povs,em nova. Mladež bogatih vasi Mačve, Vojvodine, Ba? nata in Srema ni bilo -tež.vo navdušiti za to akcijo in vzbuditi v srcih mladinc usiniljenje napram siromašnim šolskim otrokom v pasivniih krajih Hercegovine, Boke, Sand« žaika in Crne gore. 2e leta. 1923. so se <po« javile posamizne šolske ikuhinje, a za časa poplav v letih 1925. in 1926. se je ta akcija še povečala in se od takrat vedno bolj širi. Nima pa ta a^cija samo praktičnega pomc» na, nego tudi namen, vzbujati v malih otro* kih dobrosrčnost in darežljivost. Sedaj imamo že celo vrsto pirdmerc>v te otroskc solidarnosti in dobrosrčnosti. -Gotovo najs agilnejša je osnovna šola v bogati banatski vasi Debeljači, ki ima izva-stno izvcdeno or» gandzacijo podpiranja otroik v pasivnih 'kra« jih. Ni tedna, da bi se \z Debeljače nc po» slal vsaj en izavoj s potrebščinami za pasiv« ne ikraje. Ta šola že tri cela leta. vzdržuje šolske kuhinje v Unkinah, v Boki Kotors'ki, v Žabjaku, v Crmi gori in v Boinaniču v Sandžaku. Osnovna šola "v Sremskih Kar? lovcih je prav 'tako zelo dtlavna. Gimnazija v Šabcu je tna onih šol, ki so prve začele z ustanavljanjem šolsikih ikuhinj. Zelo so delavne nadalje beograjs'<e osnovne šole in razni drugi šolskd zavodi v državi. Le mirno spite, ker ŽENSKA HVALA raztaplja n:.snago čez noč, zjutraj jo odpravi SCHICHTOVO TERPENTINOVO MILO. — Poglejte naš današnji oglas! — Kopeli pri okrožnem uradu. Prejeli smp sledcče obvestilo: Da se poseč&njc kop.alnih naprav Okrožnega urada za zavaro vanjc delavcev cmogoči najširšim slojem, jc uprava urad.1 določila za obiskovalce čistil« nih kopeli ob dopoldnevih od 8. do 12. ure v torkih, sredah in aetrtkih izntdno znižane cene, m siccr za kadne kopeli 8 Din in za pršne NOpcli 4 Din. V navedeni ceni je že tudi všieto perilo in milo, ki ga dobi vsak obiskovalec prd blagajni kopališča. V popoU duevili ter ob petkih cel dan stane pršna kopel 7 Din, kadna pa 1T50 Din, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa j.e cena za kadno koptl zvišana na 13'50 Din. Parna kopel in ko,pel v vroičem zraku stane ll"50 Din. Od< prta je za moške ob torkih in sobotah od 14. do 19. ure, za ženske ob sredah in petkih od 14. do 19. ure. Pristojbina za maaažo znaša 5 ;Din. Prosimc) Vas, da Vaše članstvo obv.c stite o znižanih cenah za navedene dopob dneve in da jih navajiate k posetu kopališča v dopoldanskih urah. Onim, ki bi se nika'kor nc mogli posluževati kopališča v času, ko veljajo znižame cene, lahko omogočite poset kopališoa po nekoliko zndžanih cenah na ta način, da nakupite v večjih množinah abos nentske blolkie po znižanih cenah ter žigosatc posamezne vstopnice v bloku z Vašim dru= štvenim žigom in jih oddajate1 Viašim članom, s čimer jim bo omogočeno, da se poslužu= jejo čistilnih kopeli po znatno zinižanih ce» nah. S temi vstopnicami bi imeli Vaši članl pristop v čistilne kopeli ob torkih, sredah, čctrtkih in petkih, medtem ko se jim ob so» botah in nedeljah ne more nuditi uporabia čistilnih 'kopeli z označenimi vstopnicami, kcr je v teh dneh kopel s stram članov in privatnikov preveč obremenjena. Blok z 10. vstopnicami v Dišno kopel stane 60 Din, blok z 10. vstopnicami v kadno kopel pa 95 Din, ri3'vno tako stanc tudi blok z 10. vstopnicami za parno kopel in kopel v vro* čem zraku z uporabo prh in bazena 95 Din. Če se želite posluževati ugodnosti abonent« skih vstoipnic, blagovolite to sporočiti uradu ter označiti osebo, ki bo upravičena z> od Vias podpisanim naročilnim listom nakupovatd abomentske bloke. — Pot kultu,re. Dopis iz učiteljslkih 'k-ros gov: 'Med Slovenci smo državni nameščencl že od nekdaj najpožrtvovalnejši in najmar» ljivejši pospeševalci in isotrudniki vsega kiulturnega delovanja. Delamo pa na kultur* nttn polju povsod le za druge, a zase skoro nič ali prav malo. Tudi v slovstvu in v dra= mats'ki umetinosti bi morali več delati za ugled in v korist svojega stanu. Naši vsa» kok.ratni ikrmilarji so do zdaj izkoriščali svojornoč v ,našo škodo, toda mi ne dzkori« stimo' svojih duševnih moči v svoj prid. Za= kaj naši pisatelji nič ne pišejo iz našega življenja- in neprestanega borenja za stanov* skd dn življenski obstoj? Zgodoviira ne bo pisala o tem. Kar pa sami napišemo iz svo? jega življenja v strokovnih in drugih listih, Si.' navadno ne hrani in je k trcnotnega po* mena. Naše razmcrc bi sc morale ^rcaliti iz našega sodobnega slovstva. Napisale bi se lahko povesti in igrci, kjer naj bi izvajali važne in glavne vloge v bojih za svoje in narodove plravice državni inameščenci. Sta= novska zavednost in uorist zahtevata, da vsi pripadniki našega stanu zvesto in požrt^ vovabno podpirajo z vsakoikratnimi naročs bami lastno književno prizadevanje. Po de« žel-i >e največ gledaliških odrov v rokah. naših zavednih in vsestransko delavnih uči« telj&v in dnugih državnih nameščencev. Na» mesto da vedno igiajo vloge pripadnikov drugih stanov v korist drugim ljudem, naj bi ¦včasih igrali tudi vloge iz svojega življe» nja v korist svojega stanu. S tem dejstvom se mora računati tudi pri gledališčih in po< sikrbeti moramo, da v bodočnosti včasih tam zaigrajo tudi kako našo igro po naši volji in v našo korist, mi pa hodimo tudi zana» prej po ipoti kulture, a pri tem bolj mislimo in delajmo tudi za svoj stan. Gradiva In veščih kulturnih delavcev se bo lafako do* bilo, vpraša^nje založništva pa 'bo še treba rešiti Tia pnimeren in izved'ljiv iniačin. F. R. — Cerkvene praznike praznujejo šole ne* izpremenjeno kakor do sedaj, dokler ne bo z zakonom drugače odrejeno. Vsa upravitelj* stva pa opozarjamo, da st mora vršiti v to*. rek, dne 26. marca na vsch šolah reden pauk. — Redka starost učitelja. V Brestau v Nemčiji je umrl pred kratkim najstarejšd učitelj na svctu Gustav Krause, 'ki je bil star 103 leta. Poučeval je do svojega 90. leta. _e s 60. letom bi moral biti tipokojen, a je na panovno prošnjo ostal v službi še 30 let, po* učeval je mladi.no polnih 70 let, a kljub temu je užival še 13 let zasluženega pokoja v svo* jem mirnem domu, kjer so ga obiskovali nje^ govi bivši oiocnci, ki jih je moral končno vendarle zapiustiti in tokrat za vedno. — »Ženski List«. Netom izašli martov= skd broj otmjene i Ikod naših dama omiljene revdje »Ženskoga Lista« donosi novosti pro= ljetne mode, dječje haljine, modirno rublje, ručni rad itd. itd. Osobito su uikusni modeli u bojama. Zabavni dio osim novog Zagor« kdnog romana, sadržajje jednu zanimivn no=> velu od engleske spisateljice Elisabeth Ivons Folson, jednu humoresku od Frederic B.oute* la, članke o kazalištu, društvenosti i raznim aktuelnim pitanjima. Važne su za svalku da* mu i domačicu rubrike o odgoju djece, zdravstviu, iikiOizmetici uredjenju doma, \kw čanstva, kiuhinji -Itdj. »Ženski 1/ist« izlazi jedamput na mjcsec, pretplata na tri mje* seca stoji Din 45, na pol godine Din 90, na cijelu godinu Din 180. — Naručuje se kod Uprave »Ženskog Lista« u Zagrebu, Samo* stanska ul. 2/1., pojedini broj dobije se u svim Lvnjižarama i trafikama za IDin 18. — Prijavljanje dnevničarjev radi zava* rovanja pri O. U. Z. D. Prosvetni oddelek ljubljanske oblasti je izdal sledeči odlok mu* nistrstva financ, generalne dierkcije državs nega računovodstva: — Središnji urad za za« varovanje dclavcev je poslal tej direkciji sle« deče poročilo: Posamezni okrožni uradi za zavarovanje delavccv, se pritožujejo, da se državne oblasti ne držijo navodil Praivilnika o zavarovanju dnevničarjev, /aposlenih v dr« žavni službi na podlagi čl. 130. uradniškega zakona» in so ugotovili skdeče težkoče v iz^ vajanju: 1. Da \se predpisane pristojbine večkrat ne ujemajo z izvršenimi prijavami in odjavami tako gltde števila oseb in višine pristojbin. Večtrat se v uradih izgubijo prl* javnice in tabele pristojbin. 2. Da nekateri uradi pošljejo uradu pristojbine v kumula^ tivnem z-nesku brez označbe ostb in časa za katere se plača, in na račun č':sa se plača. 3. Da neki uradi pošiljajo samo delavski del pr.istojbin, brez plačilncga spiska in držav« nine. 4. Da državni uradi ne ločijo dnevnis čairjev upokojencev od ostalih, a veokrat, da prijavljajo in pošiljajo prdstojbine za dnev ničarje skupno s pristojbinami za navajdne d'tlavce, za iatere pravilnik ne velja in r,adi tega ni mogoče Okr.ožnemu uradu postaviti pravilno niti pristojbine za • delavce. 5. Da neke finančne uprave, ki plačujejo pristoj« bine za dnevničarje raznih uradov, ne nazna« čujejo uradov, katerim dnevničarji pripada« jo. 6. Da nekateri uradi ne vedo ali naj pri* javijo ali ne prijavijo dnevničarje, iki so. jim dodeljcni samo v službo. 7. Da sprememb dncvničarske nagrade večkrat ne javljajo Uradu zia' zavarovanje delavcev. Radi tega se naproša Generalno direkcijo držav« nega računovodstva, da ponovno opozori dr» žavne .urade, naj se točno držijo predpi&anih pravilnikov, in da pravočasno in s popolnos ma pravilnim spiskom pošljejo odbitke dnev« ničarjev in prispevek države Okrožnim ura» dom. da bi se izognilo navedenim težkočam v izvajanju istega. — Direkcija dostavlja gornje s prošnjo, da se o istem obvestijo \'si področni uradi z ukazom, da st striktno držijo pravilnika o z.aivarovanju dnevničarjev D. R. br. ,23.253 z dnc 22. februarja 1928. »Službene Novine« št. 46*XII. z dne 28. de» cembra 1928. 1. — Istočasno naglaša Direk^ cija, da kontraktualni uradniki nastavljeni na podlagi čl. 130. uradniškega zakona, niso oproščeni obveze zavarovanja v smislu § 7. zaikona o zavarovanju delavcev z dne 14. ma> ja 1922, marveč veljajo tudi zanje predpis) tega zakona v celoti z dopolnili pom. pra» vilnrka o izvrševanju zavarovanja dnevničaTs jcv, čv to> ni drugače prcdvideno v pogodbi med državo in dotičnim kontraktualnim urad« nikom uslužbencem. Ravno tako je treba opozoriti področne urade, ki prijavljajo dncvničarje, kontraktualne uradnike itd. prU stojnemu Uradu v zavarovanje na 61. 3. Pra« vilnika, da v rubokd »Vrsta zaposlenj,ai« na« vedejo delo, ki ga oseba vrši, n. pr. dnevnic čar uradnik, dnevničar služitJj, dnevničar kurjač itd. — Uslužbenci, ki niso nastavljeni na podlagi čl. 130. uradniškega zakona, se ne morejo okoristiti z pom. Pravilnikom in ve* ljajo. zanje splošni predpisi Za'kona o zava^ rovanju delavccv. Obleke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna JOS. REICH. Samo predsodek je, če kdo misli, da iz rži ni kave. V tisočerih rodbinah uživajo 2IKO brez primesi zrnate kave v popolno zadovoljnost. Seveda je pa treba pri nakupu paziti izrecno na irae »ZIKA«, Iki je zakonito zavarovano. Iz Zveze državnih nameščencev za Slovenijo. —¦ Zveza drž. nameščencev za Slovenijo v Ljubljani je urgirala izplačilo učitelj&kih plač. Zvcza drž. nam. je odposlala sledeči dopis: Broj 322/29. Ljubljana, dne 11. marta 1929. god. Glavniom Savezu državnih činov« nika i ostalih službenika u Beogradu. Čast nam je izvestiti Vas, da smo zajedno odpos slali ovu depešu: »Doktor Djordjevdč — Be« grad, Državno računovodstvo. Molimo Upra* vu Glavnog Saveza da izdejstvuje ovlaščenje Ministra Finansija da se mogu svim učite* ljima osnovnih škola u Sloveniji zbog nedo* voljnog ikredita *s<p.Iatit5 iprinadkižmostt ea nacrt privremeno na osnovu čl. 131 zak. o drž. rač. stop. — Savez Ljubljana.« 'Ujedno Vas molimo za dejstvo, da se u buduoe pri» nadležnosti državnim službenicima bez ob* zira na struku na vreme doznaot, kako bi se na ovaj način uklonilo uzbudjenje, koje sc oseča zbog neisplate beriva za mart u u61* teljskim krugovima. Naročito pak molimo, da se Glavni Savez stupanjem na snagu >no» vog budgeta 1. aprila t. g. svima sredstvima stara u cilju blagiovremierie isplate prinad« ležnosti državndm službenicima kako za me« scc april tako i za sve naredne mescce.« Kronika. POLEMIKA O URADNIŠKEM VPRAŠA. NJU V LJUBLJANSKIH DNEVNIKIH. Dr. A. Gosar, bivši ministcr in narodnl poslanec ttr sedatnji član vrhovnega zakono« dajnega sveta, je objavil v »Slovtncu« članek' o uradniškem vprašanju, ki je dvigriil nemalo prahu med uradništvom in tudi v javnosti. Odgovarjali so mu v »Slovencu« med dru« gimi Fr. Erjavec, g. Ivan Hribar, bivši pofkr. nam., tov. Jože Tavžčlj, oglasili so se pa tudi ostali listi, t. j. »Jutro«, »Slov. Narod«, »Slov. List« itd. • * Vsekakor je v interesu državnega urad« ništva, da je oprezno na straži in iz tega razloga je nujno potrcbno, da se seznani z bistvenimi idejami te polemike tudi učitelj« stvo, ki je ni čitalo celotno v imenovanih li* stih. Treba pa jc, da jih ohranimo za more« bitne poznejše čase. Podajaimo jih V temelj* nih odstavkih: Dr. A. Gosar (v »Slovencu«): Uradniško vpfašanj©. Gmotni in socialni položaj državn<cga uradništva se je tekom zadnjih deset, oziro* ma» petnajst let bdstveno izpremenil. K temu je — vsaj navidezno — največ pripomogla vojna s svojimi dalekosežnimi gospodarskimi posledicami. Vendar bi bilo napačno mislitl, da se bodo državncmu uradništvu še 'kdaij povrnili nekdanji časi razmeroma dobrega splošn^ga blagostanja in družabnega ugledai. Ne, to so »tempi passati« in čim prej se bodo državni uslužbenci s to mislijo popol* noma sprijaznili, tem prej bodo' znova do« segli ono mero gmotnega blagostamja in tisti socialni položaj, ki jim tudi še danes po vsej pravici gre. • To treba imeti pred očmi, pa se nam celo uradniško vprašanje pokaže v popolnoma drugačni luči, kot smo ga bili dosedaj vajenl gledati. Če to pomislimo, potem bomo raz* unT.li, zakaj je borba za vsakdanji ikr.uh za« jela tudi stan državnih uradnikov, oziroma vobče držaivnih nameščencev. V tej zvezi pa nam postane tudi ta'koj jasno, da je edini izhod iz sedanjega težkega položaja, težkega za uradništvo in zat državo: otresti »e nepotrebne sentimentalnosti ter za» vreči tradicijo, ki si državnega uradnika nl mogla drugače predstatvljati, ka'kor da je v službi absolutno stalen, da ima zagotovljeno popolno pokojnino, da uživa poseben socialen ugled itd. Vse to in kar je še bilo drugih takih prednosti uradniš'kega stanu, je namreč danes anahronizem. Dancs velja načelo bor^ bt- za življenje in kruh. Zato pa mora tudi državni uradnik imeti 5im več sposobnosti, prilike in možnosti, da se v tej tekmi uve« ljavi. iPrvo, kar iz tega skdi, je, da je treba premostiti prepad, ki je dosedaj ločil držav no uradništvo od samoupravnega in ze«s'.b« nega. To se pravi: tudi državni uradnik imej prosto pot, da si v svobodnem tekmovanju poišče tako mesto, kjer bo mogel kar najbolj uspešno uporabiti svoje znanje in sposob* nosti. * Zato j'e moja stara misel, naj bi se za državno uradništvo uvedlo sli5no pokojnin* sko zavarovanje, kot vclja pri nas v Sloveniji že da'nes za privatne namešot.nce. Seveda bi bilo treba to zavarovanje še izpopolniti in izboljšati. Možno je tudi, da bi imeli državni uslužbenci svoje zavarovanje. To je po= stranskega pomena; glavno je: zaivarovanje in možnost prehoda k zavarovanju zascbnih nameščLncev. To bi namreč tvorilo tisti most, med državnlimi in samoupravnimi in zaisebnimi uradniki, ki sem ga pravkar ome« nil. Če bi se to izvedlo, potem bi si uradnik n. pr. tudi po desetih letih lah!ko prebral mesto. V tem prdmeru bi cnostavno nesel se» boj vsa odslužena kta, ki bi se mu v novi službi avtomatično nadaljevala. Prav tadco pra bi se tudi država labko vsa<k čas brez krutosti znebila nepotrebnega adi slabega uradništva. S tem bi prenehalo obenem tudi tu tisto ne« srečno štetje lin pxi.znavanje kt v državni službi, ki stane našo državo na stotine milis jonov in ki je glavni vzrok, zaradi katerega morajo a'ktivni usl.užbenci stradati. Možnost izgubiti službo — ta možnost bl bila v našem slu5aju kajpak readnejša nego je danes — bi uradnike silila, da bi vestno vršili svojo službo. Na drugi strani pa bi večja mobilnost državnegai uradništva brtz d-voma pripomogla tk temu, da bi se pla5e v državni službi vsaj približno zenaSik z onimi v samoupravnih in zasebnih službah. S tem seveda nočem re5i, dai v državni službi vob5e ne bi bilo treba nikake uradni* ške stalnosti. Ne. Prinvtrna stalnost uradni^ štva je v interesu službe brez dvoma potreb* na. To velja predvsem, kolikor gre za vodilno uradništvo. Pc!eg tega je treba uradništvu zagotoviti primerno stalnost tudi dz socialnih o.zirov. To velja prav posebno za tiste, >ki se morajo v državni službi specializirati v kaki takli stroki, da tega svojega znanja ne bi mo> gli primerno izkoristiti v ncbeni nedržavni službi. Tu sem spadajo n. pr. učitelji, profe* sorji, ždezniški lin poštni uslužbenci. (Pri s.odnikih se združujeta v tem pogledu obiokolnosti: interes službe pa tudi socialni ozir.) Gotovo pa je, da ta stalnost ne bi mo* gla biti tako, s'koro bti lahko rekli absolutna. kot je bila nekdaj. Sicer pa to tudi ne bi bilo ni5 več potrebno. Če bi se uradniška «lužba organizirala, kabor sem tu nazna5il, potcm bi — zlasti pri uradništvu upravnih strok, ki nas tu v prvi vrsti zanima — popolnoma za» dostovalo, če bi uradnik postal stalen šek po daljšem, pa bodisi tudi šele desetletnem službovanju V resnici bi namreč 'kljub ne* «talnosti preh2>jal iz državne službe drugam lin obratn>o le razmeroma neznaten del urads ništva. Ve5ina bi ostajala trajno na svojem mcstu, kakor ostaija ne le v samouptavnih, marve5 tudi v zasebnih službah. Eno kajpak je jasno: Po tej reformi bi državni uradnik postal povsem vsakdanji 51ovek brez i:akršnihkoli prednosti. Če bi ho> tel obdržati ;službo< te-c nsipredovati, bi moral uporabiti vse svoje sposobnosti ter pridno in vestno delati. Žakaj samo štetje in nabi« ranje tet bi mu ni5 ne koristHo. Na drugi strani pa bi gotovo imel vsaj to, da bi lahko od svojegai dela kolikor toliko primerno živel. (Dalje prihodnji5.) Občni zbor PedagoŠke centrale v Mariboru. Vršil se je dne 10. februarja predpoldno na dešlkd meš5anski šoli v Mariboru. Ude^ kžba je bila — menda radi slabega vremena — precej slaba. 1. Poro5ila odbornikorv: Sej je bilo 5, sc stankov 11. Untdništvo. »Popotnika« je bilo poverjeno 3 51anom P. C, istotako so prišli v odbor Slov. Šolske Matice 4 člani P. C; fker jie s tem P. C. dobila vpliv na pedagoško literatiuro, je postal 'brezpredmeten sklep zadnje sej« širjega odbora, da inaj P. C. za» 5ne z izdajanjtm lastnih publikacij. Da bi pospešili razvoj nove šole pri nas, organizira P. C. obiske inozemskdh modernih šol; v ta namen je stopila v stike z Dunajem, Berli^ nom in Hamburgom. Po sklepu širjega od? bora naj P. C. izdela moderen u5ni načrt; to pa j.e v 2vezi z razvojem poskusnih šol, ozi« roma razredov pri nas, ker mora u5ni načrt temfljiti na izkustvih; zato prihaja zadeva v poštev za sedaj samo za ekmentarni raz* red, kjer je že tudi precej dozorela. Izdali smo provizori5ne individualne popisnice, ki jih sedaj preizkušata gg. Vranc in Dober* šeiki; definitivne popisnice za splošno uvedbo se morejo izdati šele po itemeljiti prcizkušnji. V knjižnici se snuje nov oddelek: arhiv za oelotno slovcnsko vzgojno litefaturo, tudi šolske knjige. O priliki lanskega kongresa u5iteljstva osnovnih šol v Mariboru je pri^ redila P. C. razstavo modernih inozemskih šolslkih knjig in pedagoškoispsihološke1 litera» turc. — Prejemkov je bilo 15.907-45 Din i(51a» narina 5991*35 Din, podpore 9000 Din, razno 916-10 Din), izdatkov 14.054-45 Din (knjig. in revdje 9065 Din, omare 3513 Din, razno 1476-45 Din). — Novih knjig in vezanih revij K1 198 (skupno zdaj 753); iziposcdilo se jih je v preteMem letu 676 (od ieh 53 v ljrubljanski cblasti), izposojevalcev je bilo 161 (od 18 v ljublj. obl.). Knjig« in revije }e vezal g. Ko» rošec, strok. učitelj v Mariboru, brezpla5no, samoi s kritjem materijalnih stroškov. Letos se razpošljejoi tiskana dopolnila k Seznamom knjig P. C. vsem šolam. Žal, ntkateri izposo= jevalcd nt; vrnejo knjig kljub veckiratnim opominom; tako se pogosto ne more ustrtči prosilcem Ikljub dvojnikom. V bodoče bo trebalo proti taki zanikrnosti inastopiti s pri» merno ostrostjo. 2. Volitve: V ožji odbor so bili voljenl: kot predsednik dr. Fr. Žge5, podpredsednik G. Silih, kot odborniki: gg. Juvan5ičeva, M\U naričtva, S,tTikovič, Tomaz)i5, Rode, Vranc, Haberman, Osterc; preglednika ra5unov ggAlt dn Puhr. Funlkcije odbornikov se razdelo na prihodnji seji. 3. Slui5ajnosti: G. Vranc je podal <v spo« razumu z nekatcrimi 51ani iz ljubljanske oblasti resolucijo glede podrobnega dela P. C, ki bi si jo maj prisvojila P. C; občni zbor je resolucijc v na5rtu sprejel, končno stilizacijo pa prepusti odboru. Sklene ,se, da bo P. C. posredovala tudi v zadevah namt< stitev, pa samo tam, kjer gre izne5no za po« skusne šole; ne mo>re pa ugovarjati pri na> mestitva.h. Iki so se izvršile.