Obcinska proslava Ob dnevu samostojnosti in enotnosti župan opozoril tudi na težave Prednovoletni koncert Ženski pevski zbor Trzinke in zanimivi gostje navdušili številno obcinstvo Portret meseca Ljubiteljski igralec Anže Zupanc, dobitnik Severjeve nagrade Dobrodelni Trzin Tradicionalna prireditev Zapojmo in zaigrajmo skupaj na novem odru Novi Novi R enault CLIO Na dihnjen z življenjem. Slov enski avto leta 2020 Že za 10.490 €* Že za Paket zimskih pnevmatik* 10.490 €* Brezplacno obvezno in osnovno kasko zavarovanje za 1. leto** Paket zimskih pnevmatik* 5 let podaljšanega jamstva*** Brezplacno obvezno in osnovno TEST 2019 kasko zavarovanje za 1. leto** *Podana maloprodajna cena (MPC) je neobvezujoca priporocena cena in vkljucuje 22-odstotni DDV in DMV. Cena velja za model Renault Clio Life SCe 75 s paketom Cool (klima, radio), z že vkljucenim rednim popustom v višini 800 € ter dodatnim popustom v višini 400 € preko Renault Financiranja. Ob nakupu prejmete brezplacen paket zimskih pnevmatik. **Ob nakupu avtomobila preko Renault Financiranja prejmete brezplacno obvezno 5 let podaljšanega jamstva*** in osnovno kasko zavarovanje za 1. leto. Pogoj za pridobitev omenjenih ugodnosti je obnova avtomobilskega zavarovanja v naslednjem letu preko Renault Financiranja. ***5 let jamstva ob nakupu avtomobila prek Renault Financiranja obsega 2 leti tovarniške garancije in podaljšano jamstvo za 3., 4., in 5. leto ali 100.000 km, karkoli se zgodi prej. Vec informacij o ponudbi, nakupu in pogojih nakupa je na voljo na renault.si. *Podana maloprodajna cena (MPC) je neobvezujoca priporocena cena in vkljucuje 22-odstotni DDV in DMV. Cena velja za model Renault Clio Life SCe 75 s paketom Cool (klima, radio), z že vkljucenim rednim popustom v Poraba pri mešanem ciklu: 4,1-6,3 l/100 km. Emisije CO2: 109-142 g/km. Emisijska stopnja: EURO 6Dt. Emisija NOx: 0,0175-0,0275 g/km. Emisija trdnih višini 800 € ter dodatnim popustom v višini 400 € preko Renault Financiranja. Ob nakupu prejmete brezplacen paket zimskih pnevmatik. **Ob nakupu avtomobila preko Renault Financiranja prejmete brezplacno obvezno in osnovno kasko zavarovanje za 1. leto. Pogoj za pridobitev omenjenih ugodnosti je obnova avtomobilskega zavarovanja v naslednjem letu preko Renault Financiranja. ***5 let jamstva ob nakupu avtomobila prek Renault Financiranja obsega 2 leti tovarniške garancije in podaljšano jamstvo za 3., 4., in 5. leto ali 100.000 km, karkoli se zgodi prej. Vec informacij o ponudbi, nakupu in pogojih nakupa je na voljo na renault.si. delcev: 0,00023–0,00088 g/km. Število delcev (x1011): 0,05-0,72. Vrednosti meritev porabe in emisij ustrezajo novemu standardu meritev WLTP. Ogljikov dioksid (CO) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroca globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k 22: 109-142 g/km. Emisijska stopnja: EURO 6Dt. Emisija NOx: 0,0175-0,0275 g/km. Emisija trdnih delcev: 0,00023–0,00088 g/km. Število delcev (x1011): Poraba pri mešanem ciklu: 4,1-6,3 l/100 km. Emisije CO 0,05-0,72. Vrednosti meritev porabe in emisij ustrezajo novemu standardu meritev WLTP. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroca globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k cezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k cezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. renault.si Renault priporoca Renault priporoca renault.si AVTO SET-SETNIKAR d. o. o. Dragomelj 26, Domžale AVTO SET-SETNIKAR d. o. o. Dragomelj 26, Domžale išcemo nove sodelavce: - Mehanik (m/ž) - Sprejemnik (m/ž) - Prodajelec vozil (m/ž) Pisne ponudbe pošljite na naslov: AVTO SET d.o.o., DRAGOMELJ 26, 1230 DOMŽALE. COPYRIGHT: JAN STEINHILBER Slika je simbolna. Renault Nissan Slovenija d.o.o., Dunajska 22, 1000 Ljubljana. COPYRIGHT: JAN STEINHILBER Slika je simbolna. Renault Nissan Slovenija d.o.o., Dunajska 22, 1000 Ljubljana. Kolofon Uvodnik Odsev, glasilo obcine Trzin . Na naslovnici Zaledeneli Frnihtov bajer je ponudil dovolj trdno ledeno ploskev za hokejsko veselje. Foto: Peter Hudnik/hoodfoto Glavna in odgovorna urednica: Tanja Bricelj, trzin.odsev@gmail.com Uredništvo: Tanja Jankovic, Miha Pavšek, Dunja Špendal, Barbara Kopac, Peter Hudnik, Majda Šilar Redni avtorji prispevkov: Nina Rems, Nataša Pavšek, Brigita Ložar, Žana Babnik, Katja Rebolj, Matjaž Erculj, Janez Gregoric, Andrej Grum, Boštjan Gucek, Marko Kajfež, Dušan Kosirnik, Jožica Trstenjak, Milica Erculj, Saša Hudnik, Valentin Orešek Avtorji fotografij: Zinka Kosmac, Tanja Jankovic, Miha Pavšek, Barbara Kopac, Peter Hudnik, Nina Rems in drugi Lektoriranje: Mirjam Furlan Lapanja Tehnicno urejanje, prelom, priprava za tisk in tisk: IR IMAGE, d. o. o. Oglasno trženje: IR IMAGE, komunikacijska agencija, d. o. o., Medvedova ulica 25, 1241 Kamnik Telefon: 01/ 83 96 400, Faks: 01/ 83 96 411 E-mail: info@ir-image.si Glasilo izhaja enkrat mesecno v nakladi 1.500 izvodov. Brezplacno ga prejmejo vsa gospodinjstva v Trzinu. ISSN 1408-4902 Gradivo za januarsko številko oddajte najpozneje do srede, 5. februarja 2020. Prispevke pošljite v elektronski obliki na naslov uredništva: trzin.odsev@gmail.com. V skladu z uredniško politiko in glede na razpoložljivost prostora v glasilu Odsev si pridržujemo pravico do objave ali neobjave ter krajšanja in preoblikovanja prispevkov. Obcina Trzin Spletna stran: www.trzin.si e-pošta: info@trzin.si Telefonske številke: 01/ 564 45 43 01/ 564 45 44 01/ 564 45 50 Faks: 01/ 564 17 72 Uradne ure: Ponedeljek: 8.00–14.00 Sreda: 8.00–13.00 in 14.00–18.00 Petek: 8.00–13.00 Informacije o prireditvah in dogodkih v obcini Trzin so na voljo tudi v obcinskem informativnem središcu na Ljubljanski cesti 12/f oz. na telefonski številki 01/ 564 47 30. Odgovornost V dneh, ko to berete, smo že krepko zakorakali v leto 2020. Ob kon-cevanju starega in na zacetku novega si radi zaželimo kup stvari, drug drugemu in sami sebi. Novi zacetki, pospremljeni z dobrimi željami, nas pogosto spodbudijo, da se premaknemo in naredimo nekaj vec, bolje, bolj zavzeto … Morda si ob novih zacetkih na novo postavimo prednostne naloge in se zato po novem prerazporedi tudi naša energija, da se lahko usmerjamo v tisto, kar nam je po­membno. Morda pa zadovoljno ugotovimo, da je naša prednostna lestvica povsem pravilno sestavljena. Naša odgovornost je le, da jo od casa do casa pregledamo in po potrebi prevetrimo, saj nam to omogoca napredek. Tudi za obcinsko dogajanje velja podobno. V Odsevu je tokrat go-vor o trzinski obvoznici, na kar opozarja obcinska svetnica Alenka Marjetic Žnider, v svojem govoru ob dnevu samostojnosti in eno­tnosti pa se je te teme dotaknil tudi župan Peter Ložar. S pono­som predstavljamo Severjevega nagrajenca Anžeta Zupanca, saj je lani prejel tako rekoc vse nagrade, ki jih kot ljubiteljski igralec lahko dobi. Praznicni december nam je postregel z vrsto dogodkov, med njimi omenimo le dva. Pevke Trzinke so navdušile z odlicnim prednovoletnim koncertom, prav tako kot tradicionalni dobrodelni koncert Društva prijateljev mladine Trzin. Komaj so spravili pod streho tega, se v DPM Trzin že pripravljajo na pustni sprevod, ki bo tik po izidu februarske številke Odseva. Ceprav bo to šele cez en mesec, v soboto, 22. februarja, pa nanj na tem mestu opozarjamo že zdaj, da boste lahko pravocasno pripravili kostume. Odgovornost pomeni razumeti cas, ki prihaja. Del novih zacetkov je tudi to, da se pravocasno pripravimo na stvari, ki nas cakajo, in v prvem mesecu leta je vendarle še nekaj casa za razmislek o tem. Premišljeno upravljanje svojega življenja (ali pa obcine) nam daje zaupanje vase, pa tudi vecji obcutek varnosti in s tem boljše življenje. Tanja Bricelj, glavna in odgovorna urednica Skupna obcinska uprava obcin Trzin, Komenda, Lukovica, Mengeš, Moravce, Vodice Medobcinski inšpektorat in redarstvo Mengeška cesta 9, 1236 Trzin e-pošta: inspektorat@trzin.si Telefonska številka: 01/564 47 20 Faks: 01/564 47 21 Uradne ure: Ponedeljek: 9.00–11.00 Sreda: 9.00–11.00 Obcinske novice Na kratko o zadnji obcinski seji Zadnja lanskoletna obcinska seja se je v sredo, 18. decembra, koncala po dobri uri. Trije izmed trinajstih svetnikov so se opravicili. Tokrat desetclanski obcinski svet je vse seznanitve, sklepe, pravilnike in plane ob vseh desetih tockah dnevnega reda sprejel soglasno. V uvodu so Marko Fatur, direktor Javnega komunalnega podjetja Pro-dnik, Aleš Stražar, vodja sektorja vodovod, in Jaka Plecko, vodja sektorja kanalizacija, seznanili obcinske svetnike z letnim porocilom Prodnika za leto 2018, s porocilom o pitni vodi iz vodovodov v upravljanju Prodnika, porocilom o izvajanju gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo, po-rocilom o izvajanju gospodarske javne službe ravnanja z odpadki in poro-cilom o izvajanju gospodarske javne službe odvajanja odpadnih voda za leto 2018. Direktor Prodnika je leto 2018 povzel kot »cisto normalno leto, brez vecjih pretresov«, prav tako je Aleš Stražar ocenil, da je vodovodni sistem v obcini Trzin »v dobri kondiciji«, oskrbo z vodo pa je opisal kot »za­nesljivo in ustrezno«. Jaka Plecko je omenil ureditev manjkajocega dela kanalizacije v delu Mlakarjeve ulice. Med svetniškimi pobudami je Rado Gladek (SDS) vprašal predstavnika Prodnika, kdaj lahko pricakujemo e-racune, Dunja Špendal (LTRT) pa, kdaj bodo zamenjali vodovodne števce v Prešernovi ulici. Nato je Marko Kajfež (LZT) dal pobudo za boljšo novoletno okrasitev Trzina. Dunja Špendal je opozorila na pomanjkljivo obvešcanje o prednovoletnem srecanju za obcane nad 70 let in o tem, da je Info tocka v Centru Ivana Hribarja slabo obvešcena in da ni redno oskrbovana s svežo številko Odseva. V nadaljevanju so obcinski svetniki sprejeli še sklep o povprecni grad-beni ceni za leto 2020 in ugotovitveni sklep o vrednosti tocke za izracun obcinske takse v Obcini Trzin. Potem ko so se seznanili s spremembami pravilnikaosofinanciranju programovin prireditevdruštev,klubov,zvezin drugih organizacij zunaj podrocij kulture, športa in humanitarnih dejavno­sti v Obcini Trzin (spremembe se nanašajo predvsem na organizacije, ki se posvecajo ranljivim skupinam, kot so mladina in starejši, ter turizmu in kmetijstvu), so soglasno sprejeli tudi ta sklep. Sledila je predstavitev let-nih programov športa in kulture v obcini za leto 2020, ki sta bila sprejeta z vsemi desetimi glasovi prisotnih svetnikov. Prav tako sta bila sprejeta sklep o odvzemu statusa javnega dobrega za dve parceli v lasti obcine in letni program dela Obcinskega sveta Obcine Trzin za leto 2020. Pri zadnji, deseti tocki dnevnega reda so se svetniki seznanili z dokoncnimi porocili Nadzornega odbora Obcine Trzin in jih tudi sprejeli. Podrobnosti najdete na spletni strani obcine. (tb) Do evropskega denarja le trije projekti V prvih dneh januarja je Lokalna akcijska skupina LAS za mesto in vas sporocila, da so bili za pridobitev evropskih sredstev v okviru uresnice­vanja ciljev Strategije lokalnega razvoja potrjeni trije od štirih trzinskih projektov: Muzej na prostem pri Jefacnikovi domaciji, Kulturno srce Trzina ter Center modrosti in vitalnosti, medtem ko je ureditev vaškega jedra ob cerkvi sv. Florijana ostala brez evropskega denarja. Župan Peter Ložar je ob tem povedal, da bo obcina iskala še druge možnosti sofinanciranja omenjenega projekta, in sicer v drugih podob­nih skladih. Del omenjenega projekta je namrec tudi cestna ureditev, ki je zamišljena širše od projektnega vaškega jedra. Tako naj bi razširjeni projekt vkljuceval tudi obnovo Habatove ulice v prihodnjih letih. »Ce ne bo mogoce dobiti sredstev iz skladov EU, potem bomo to obmocje urejali po etapah. Vsekakor bomo najprej še poskusili s kandidiranjem pri drugih skladih,« je pojasnil Ložar. Za razlicne projekte razlicni viri Iz malhe Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) se bo sofinanciral Muzej na prostem, ki predvideva širitev Jefacnikove domacije s kozolcem, v katerem bo urejen muzej starih kmeckih orodij. Za sredstva iz istega vira je kandidiral tudi projekt ureditve starega va­škega jedra ob cerkvi sv. Florijana, a je bil zavrnjen, ker je za sredstva iz tega vira prispelo vec prijav od razpoložljivih financnih sredstev, pre­ostanek sredstev pa ne bi zadošcal za izvedbo. Na razpis za sredstva EKSRP je sicer prispelo enajst vlog, od katerih so brez sofinanciranja ostale tri, tudi trzinska. Sta pa bili uspešni obe trzinski projektni vlogi, ki predvidevata crpanje denarja iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR). To sta projekta Kulturno srce Trzina, ki predvideva obnovo odra, vhodne avle in sanitarij Kulturnega doma Trzin, ter projekt Center modrosti in vitalnosti, ki bo gostoval v prvem nadstropju Doma zašcite in reševanja in bo nekakšen dnevni center za starejše in medgeneracijsko sodelovanje. (tb) OBCINA TRZIN vabi obcane na PROSLAVO OB KULTURNEM PRAZNIKU, ki bo v petek, 7. februarja, ob 19. uri v Kulturnem domu Trzin, Mengeška 9, 1236 Trzin. Zobozdravstvena ambulanta v prostorih Osnovne šole Trzin Obcina Trzin je v letu 2019 v sodelovanju z Zdravstvenim domom Domžale financirala obnovo zobozdravstvene ambulante za mladi-no v prostorih Osnovne šole Trzin. Od 6. januarja 2020 v teh prostorih deluje zobozdravnica dr. dent. med. Špela Oražem. Zobozdravnica izvaja kombiniran program; pre­težen del za mladino in manjši del za odrasle. Na obeh programih zaenkrat še sprejema nove paciente. Ordina­cijski cas in kontaktne številke za narocanje so objavljeni na spletni strani Zdravstvenega doma Domžale. Obcina Trzin in Zdravstveni dom Domžale V našem kraju Ob dnevu samostojnosti in enotnosti Obcinska proslava, s katero smo v Kulturnem domu Trzin v cetrtek, 26. decembra, pocastili dan samostoj­nosti in enotnosti, je minila v znamenju kratkega kulturnega programa in nekoliko bolj izcrpnega govora župana Petra Ložarja. Z Zdravljico so praznik in obiskovalce proslave najprej pozdravile cla-nice Ženskega pevskega zbora Trzinke z zborovodjem Primožem Le-skovcem na celu, v nadaljevanju pa recitatorke trzinskega Društva upo­kojencev Žerjavcki. Z venckom domoljubnih pesmi so nastopile Helena Ogorelec s pesmijo Toneta Kuntnerja Bo treba na njive, Ada Lovše Mu­šic s pesmijo Toneta Pavcka Moj rojstni kraj in Olga Stopar s pesmijo Igorja Pirkovica V meni bije slovensko srce. Program so obogatili še trije ucenci Glasbene šole Lartko. Najprej sta se z venckom skladb Roberta Smolnikarja V polki živi spomin predsta­vila dobra prijatelja, ki oba igrata tako diatonicno kot klavirsko harmo­niko. Na slednjo je igral Matic Jeraj, na »frajtonarico« pa Blaž Klopcic. Proslava, ki jo je povezoval Osmir Ružic Ružko, se je kar prehitro koncala z nastopom klavirskega virtuoza Luke Planinca, ki vedno znova opozori nase s svojo ustvarjalnostjo in napredkom. Tokrat je zaigral lastno pri­redbo znane pop skladbe Havana. Župan v govoru opozoril tudi na težave Župan Peter Ložar je v svojem govoru opozoril, da je bil plebiscit najbrž odlocilni korak v samostojno in neodvisno državo in da se pred­vsem med mlajšimi generacijami izgublja zavest o pomenu tega pre­lomnega dogodka, in povedal, da bomo cez eno leto praznovali 30. obletnico plebiscita. »Ko potegnemo crto pod obdobjem samostojne države, beležimo tako velike uspehe kot tudi podrocja, kjer težko vidimo kakšen napredek,« je dejal župan in pri tem opozoril na prezapletene birokratske postopke, dolgotrajnost sodnih postopkov, nejasne odlocitve sodstva in upravne težave. Prav te, meni Ložar, zaradi dolgotrajnosti in zapletenosti dražijo projekte in odmikajo naložbe v prihodnost. »Vcasih pride vse skupaj tako dalec, da preprosto ni dovolj zaposlenih, ki bi obvladovali vso to ogromno kolicino zakonodaje.« Vendarle je praznik samostojnosti in enotnosti tudi priložnost, da opozorimo na dobre stvari. Jeseni so na obcini podpisali pogodbo za graditev Doma zašcite in reševanja, ki se bo zacel graditi spomladi, us-pešno pa so pridobili tudi evropska sredstva za tri projekte: za opremo Centra modrosti in vitalnosti v prvem nadstropju DZIR-a, za Muzej na prostem ob Jefacnikovi domaciji in za obnovo dela kulturnega doma, in sicer odra, predprostora, sanitarij ter oken in vrat. Pri obvoznici se zatika »Pri obvoznici se je zacasno ustavilo s pritožbo neizbranega pro-jektanta, a verjamem, da bomo že zgodaj spomladi lahko nadaljevali postopek. Medtem bomo poskušali z vsemi metodami umiriti promet po Trzinu, ki, kot ste najbrž že vsi opazili, mocno narašca. Bližina Lju­bljane ima tako dobre kot slabe posledice. Treba se je zavedati, da je obmocje naših severnih sosednjih obcin v zadnjih 20 letih dobilo skoraj cetrtino novih prebivalcev, medtem ko so cestne in železniške povezave ostale na enaki ravni kot pred dobrimi tremi desetletji,« je opozoril župan in nadaljeval, da sprejetje obcinskih proracunov za leti 2020 in 2021 pomeni temelj za izvedbo prej omenjenih projektov in nekaterih novih, kot so vecnamenska dvorana ob osnovni šoli, širitev športnega parka, ureditev kolesarskih povezav in nadaljnja obnova komunalne infrastrukture. Ložar je zakljucil, da je nekatere reci treba omeniti, saj je vcasih težko razložiti, zakaj se nekateri projekti vlecejo tako dolgo. »Vse te napake se dajo hitro popraviti, ce bo le volja ljudi zadosti mocna, težko pa si predstavljamo obstanek slovenskega naroda brez odlocilnega trenut­ka, ki ga praznujemo 26. decembra in ki nam je prinesel dolgo želeno samostojnost. Na to dejanje moramo biti ponosni in ta ponos prenašati na mlajše,« je še dodal ob koncu in obcanom cestital ob prazniku. Besedilo in foto: Tanja Bricelj V našem kraju 15. tradicionalni koncert »Zapojmo in zaigrajmo skupaj« Društvo prijateljev mladine Trzin že 15 let skupaj s tukajšnjo osnovno šolo v praznicnem decembru priprav­lja dobrodelni novoletni koncert »Zapojmo in zaigrajmo skupaj«. Vedno je dobro pripravljen in lepo obiskan, a tistega 10. decembra je bil uvod nelikoko bolj slovesen kot obicajno. Proslavili so namrec petnajstletnico prireditve, dvajsetletnico delovanja društva in hkrati slavnostno odprli novo pridobitev šole – velik oder za nastopajoce. Denar zanj je šoli daroval isti dobrotnik iz Trzina kot leto prej. »V šolski telovadnici je bilo živahno ves torek. Zjutraj postavljanje no-vega odra, dopoldne še zadnje vaje, priprava telovadnice, urejanje sce­ne, ob 18. uri pa se je prostor dodobra napolnil,« so zapisali na šolskih spletnih straneh. Takrat je obiskovalce pozdravila predsednica DPM-ja Nataša Gladek ter se med drugim zahvalila zaposlenim in ucencem, ki se vsa leta trudijo za izvedbo koncerta, staršem za vsakoletne prispevke ter clanom društva in organizacijam, s katerimi društvo sodeluje. Obisko­valce je pozdravila še ravnateljica Mateja Chvatal in se ob tem zahvalila obcanu, ki je že drugo leto zapored z donatorskimi sredstvi šoli obogatil nadstandardni program. V nadaljevanju sta obe govornici ponosno pre­rezali slavnostni trak in veliki oder prepustili nastopajocim, še pred tem pa je predstavnik Zveze prijateljev mladine Marko Pongrac Gladkovi ces-tital ob okroglem jubileju društva. Sledil je pester in razgiban program, ki ga je domiselno povezoval Gašper Ogorelec. V njem je nastopalo veliko predšolskih in šolskih otrok, ki vadijo v razlicnih klubih in društvih. Številne smo lahko spremljali v vec razlicnih tockah, najprej pa so zapele pevke Ženskega pevskega zbora Trzinke. S pesmijo so se predstavili tudi mladi pevci pevskega zborcka vrtcevskih skupin Sovice in Cmrlji, pa Cici pevski zbor, ki sta se mu pridružili dve Orffovi skupini, in ob klavirski spremljavi Barbare Karba in mini tolkalne skupine OŠ Trzin še Otroški pevski zbor. Zapela je tudi mlada solistka Taja Poleg baletk, mažoretk in drugih plesalcev so navdušili mladi hiphoperji. Na koncertu so slavnostno odprli nov oder s površino skoraj 36 m2 (4,88 m x 7,32 m) in nastavljivo višino od 60 do 100 cm. Ravnateljica Chvatalova že razmišlja o tem, kdaj bi ga lahko še uporabili. Jamnik iz Pevske šole Alenke Gotar. Svoje plesne spretnosti so prikazali plesalci otroške folklorne skupine, tri skupine trzinskih šolskih mažoretk iz S.T.I.C.K-a, mladi plesalci hiphop skupine KjubKlub, otroška baletna sku­pina Labod in naše ucenke, ki plešejo v Plesni šoli Miki. Peli in igrali so tudi ucenci Glasbene šole Lartko. Glasbeno obarvan vecer so sklenile mlade igralke Mini dramske šole Zavoda Azum, ki so ob avtorski glasbeni spremljavi Igorja Razpotnika odigrale Pepelko. S svojo igro so nasmejale gledalce, tako da so jih na koncu nagradili z dolgim bucnim ploskanjem. Pravzaprav si pohvale zaslužijo vsi nastopajoci, ki so nam s prikazom svojih spretnosti in talentov polepšali hladen decembrski vecer. Na letošnjem koncertu so z obiskovalci zbrali 680 evrov, 100 evrov pa je društvu ob okrogli obletnici podarila Zveza prijateljev mladine Domžale. Zbrani denar bodo tudi tokrat porabili za trzinske otroke, ki jih bodo sep­tembra odpeljali na Pikin festival v Velenje. Besedilo in foto: Tanja Jankovic Koncerta se je poleg župana, obeh podžupanov, vodstva šole in nekaterih ucite­ljev udeležil tudi predstavnik Zveze prijatejev mladine Domžale Marko Pongrac, ki je predsednici DPM-ja Trzin Nataši Gladek cestital ob okroglem jubileju društva. V našem kraju Božicne sani pripeljale tudi v Trzin Krajevna knjižnica Tineta Orla Trzin je, kot narekuje tradicija, tudi lanski december koncala z Božickovim obiskom. Najmlajše obiskovalce trzinskega hrama kulture je razveselil na predbožicni cetrtkov vecer, ko je s svojim smehom, zanosom in edinstvenim hohotajocim pozdravom v Dvorano Marjance Rucigaj vnesel nepozabno energijo. Tudi tokrat so božicnega rajanja željni obiskovalci zasedli prav vse koticke trzinske vecnamenske dvorane. Za ustvarjanje razpoloženja je znova poskr­bela vselej izvirna in nasmejana pravljicarka Mili. S slikovito pripovedjo o Lumini in njeni svetilki je otroke popeljala na nepozabno po­potovanje po zasneženih poteh, na katerih je obcinstvo oziroma poslušalstvo deklici Lumi­ni pomagalo razsvetljevati temacno zimsko noc, nato pa so vsi skupaj v en glas z žarom, pricakovanjem in upanjem v oceh na oder priklicali gosta vecera, gospoda Božicka. Pripovedovalskega vecera tako še ni bilo konec. Tudi nestrpno prica­kovani obiskovalec je otrokom namrec še dodatno popestril decem­brski vecer, ko je z njimi podelil poucno in nadvse slikovito pripoved o pripravah na veliko božicno slavje, pri cemer pa ni pozabil omeniti niti pustolovšcin, ki so se jih med potjo lotevali njegovi poredni škratje. Omenil je tako vesele nasmehe ob prihajajocem prazniku, ki so se risali na obrazih njegovih majhnih pomagacev, kot njihove spodrsljaje, ki so spremljali nocne priprave na razdeljevanje daril. Otroci so ob Božickovi pripovedi veselo vriskali in se cisto vživeli v zgodbo. Dvorana, ki je že tako pokala po šivih, se je zaradi tolikšne božicne energije le še širila in nazadnje izbruhnila, ko se je praznicni vecer iztekel z Božickovim povabilom, naj vsi otroci pristopijo in mu poma­gajo pri izvedbi ene od izbranih pesmi. Da se vecer ne bi duhamorno iztekel, je na pomoc priskocila še pravljicarka, s cimer so vsi udele­ženci lepo zaokrožili prireditev. Pred slovesom pa so otroci na povabilo decembrskega gosta stopili še bližje in si nabrali zaslužene dobrote, ki jih je dobri mož pripeljal s seboj s severnega pola. Ne otroci ne odrasli tega nadvse prijetnega zimskega vecera zlepa ne bomo pozabili. Besedilo in foto: Barbara Kopac V našem kraju Trzinke znajo! Kaj bi lahko drugega zapisali ob novoletnem koncertu Trzink, ki je na zadnjo decembrsko soboto v Kultur­ni dom v Trzinu privabil staro in mlado iz Trzina, Mengša, Domžal, Radomelj in še od kod? Trzinske pevke Trzinke, ki delujejo pod okriljem Kulturnega društva Ivan Hribar Trzin, so znova priredile dogodek, kakršnega si clovek shrani v spomin in se spomni nanj takrat, ko je srce premraženo, misli utrujene ali duša osamljena. Vedno inovativna dekleta so tokrat povezovanje prireditve vzela v svoje roke in nalogo opravila odlicno, prepricljivo in samozavestno. Ne samo da jim jezik tece kot namazan in da se elegantno in prikupno izmažejo iz vsakega, cetudi nepredvidenega položaja, navdušila so celo s svojim zabavljaškim talentom ob pripovedovanju šal in s svojo navihanostjo pri komuniciranju z zborovodjem, županom, obcinstvom … Predvsem pa Trzinke znajo peti! Njihov napredek v zadnjih letih je res-nicno opazen, saj so na uro in pol trajajocem koncertu lahkotno prehajale med ljudskimi, popularnimi in zahtevnejšimi umetnimi pesmimi, ki so jih odpele vecglasno … Dogodek so sklenile z venckom božicnih skladb, ki je napolnil dvorano in med obcinstvom ostal še dolgo po tem, ko je zavesa padla in so se pevke pridružile poslušalcem ob polni mizi dobrot, ki jo Trzincitradicionalnopostavijopo koncanihkulturnih indrugihprireditvah. Druženje med ljudmi je pogosto vredno vsaj toliko kot dobra pesem. In pelo in plesalo se je na novoletnem koncertu Trzink zares lepo, veliko in dobro! Trzinke so po vzoru priljubljenih novoletnih koncertov povabile v goste tudi druge ljubitelje dobrega petja. Najprej smo pozdravili na tr-zinskem odru clane Moškega pevskega zbora Radomlje, za njimi Civke, trzinsko žensko vokalno skupino, ki so tokrat nastopile kot kvintet, v na­daljevanju pa je Katja Rebolj za klavirjem spremljala odlicno vokalistko Dorotejo Horvat. Kar dvakrat sta s plesno predstavo popestrila dogajanje tudi mlada plesalca Nejc Jemc in Vesna Lilik iz Plesnega kluba Feniks; enkrat na odru in drugic kar med pogostitvijo v dvorani, ker je bilo tam za eleganten dunajski valcek vendarle nekoliko vec prostora. Za konec, in prav nic prej, so Trzinke na oder povabile še župana Petra Ložarja, ki je priznal, da si pred tremi leti nikakor ni mislil, da bo Trzin imel tako kakovostno pevsko zasedbo in da bomo price takemu novoletnemu koncertu, kot so ga pevke tokrat pripravile. Cestital jim je in ob tem vsem zbranim zaželel uspešno, zdravo in zadovoljno leto 2020. Hudomušno so se pevke zahvalile tudi svojemu zborovodji Primožu Leskovcu, ki ni mogel skriti zadovoljstva s potekom vecera. Ves cas je bila »s svojimi dekleti« v mislih tudi Štefka Prelc, gonilna sila ŽPZ Trzinke in KD Ivan Hribar, ki se zaradi bolezni ni mogla udeležiti dogodka. Za Odsev je povedala, da takšnega do-godkanikoli ne bimogli izpeljati brez cudovite ekipe pevk,na katere seved-no lahko zanese in ki se jim ob tem tudi prisrcno zahvaljuje. Prav posebno zahvalo pa so Trzinke namenile svojim sokrajanom, zvestim obiskovalcem njihovih koncertov, saj pevkam polna dvorana izjemno veliko pomeni. Ob­cinstvo pa seveda že komaj caka naslednji dogodek Trzink, saj smo lahko prepricani, da bodo znova ušpicile nekaj cisto posebnega. (tb; foto: Tanja Bricelj) V našem kraju Prednovoletno srecanje obcanov nad 70 let Društvo upokojencev Žerjavcki in Obcina Trzin sta v nedeljo, 15. decembra, ob 16. uri povabila obcanke in obcane, starejše od 70 let, na prednovoletno srecanje v Kulturnem domu v Trzinu. Društvo upokojencev je s svojimi clani in gosti pripravilo prisrcen program, ki ga je vodila in povezovala Helena Ogorelec. sprostijo, pogovorijo in poveselijo. Zahvalil se je predsedniku društva Zo­ranu Rinku ter vsem prostovoljkam in prostovoljcem društva upokojencev, ki so pripravili srecanje. Na koncu je vsem skupaj zaželel vesele božicne praznike ter zdravje in zadovoljstvo v prihajajocem letu 2020. Za naslednjo tocko je Helena napovedala nastop Mešanega pevskega zbora Žerjavcki. Pod vodstvom zborovodkinje Neli Zidar, ki jih je spre­mljala na citrah, in ob spremljavi Barje Drnovšek na violini so zapeli Cas bi zavrtel nazaj in Nocoj je ena luštna noc. Zatem je recitatorka Ada Lovše Mušic hudomušno in iskrivo prebrala pesmi Toneta Pavcka in Sil­ve Mohorcic. Nato je že priznani pianist Luka Planinc, ucenec 9. letnika klavirja Glasbene šole Lartko, na klavir zaigral priredbo skladbe Havana. Ob spremljavi kitare nam je Darinka Bak zapela Sveto noc, blaženo noc in k petju pritegnila vse poslušalce v dvorani. V nadaljevanju programa sta nas prijetno presenetili in spravili v smeh Olga Stopar in voditeljica Helena Ogorelec, ki sta pripravili prisrcen skec brez besed. Olga se je pre­levila v fino, uglajeno gospo, ki obvlada tako obnašanje kot licenje, Helena pa v neuko kmetico, ki jo skuša v vsem posnemati. Za konec kulturnega programa sta nastopila harmonikar Matija Solce in violinistka Barja Dr-novšek. Zaigrala in zapela sta vencek narodnih pesmi: Moja mati cuha kafe, Kab luštna ne bla, Micka peneze nazaj in Sladku vince bucensku. Voditeljica se je zahvalila vsem nastopajocim in prisotnim v dvorani, sklenila program in napovedala pogostitev, s katero se je znova izvrstno izkazal Dobenski hram. Zadovoljni obiskovalci so uživali ob dobri hrani in pijaci in prijetno druženje se je nadaljevalo do vecera. Besedilo in foto: Majda Šilar Razstava o okupacijskih mejah še do konca januarja V Centru Ivana Hribarja v Trzinu so v torek, 7. januarja, odprli razstavo Mejni kamni, bodeca žica, stražni stolpi in minska polja: življenje ob oku­pacijskih mejah v Sloveniji, 1941-1945. Razstava, ki je le ena izmed številnih po vsej Sloveniji, je sad triletnega projekta Vloga okupacijskih meja v raznarodovalni politiki in življenju slovenskega prebivalstva. Projekt so pripravili zgodovinarji in geografi z ljubljanske Filozofske in Pedagoške fakultete, Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU in Inštituta za novejšo zgodovino v Ljubljani, kot zunanji partner pa se je projektu pridružil tudi Inštitut za narodnostna vprašanja. Del njihovih raziskovalnih naporov si lahko ogledamo na trzinski razstavi, ki bo odprta do 31. januarja. Obiskovalci si lahko podrobno ogledajo na zemljevidu zacrtane meje, ki so v casu od 1941 do 1945 razdvajale slovensko ozemlje, poleg tega pa so na voljo drugi kljucni elementi, ki so jih sodelujoci strokovnjaki v triletnem projektu odkrili na obiskanih okupacijskih obmocjih. V preddverju Centra smo obiskovalci med drugim izvedeli, kako so raz­iskovalci s posebnimi tehnikami in sateliti dognali natancne koordinate, po katerih so potekale okupacijske meje, kako so med raziskovanjem, ki se bo uradno koncalo 30. aprila letos, odkrivali ostanke meja na terenu, kjer si je ekipa pomagala predvsem s tako imenovano tehniko lidar, kako so opravili vec kot sto pogovorov z ljudmi, ki so v omenjenem obdobju živeli na obmocju meja in so lahko razkrili, s kakšnimi izzivi so se vsak dan ukvarjali in podobno. Ti posamezniki so resnicno pripomogli k raziskavi, saj so zarisani podobi tedanjega casa z lastnimi izkušnjami dodali še manjkajoce podrobnosti. Vprašanje meja pa še do dandanes ostaja eno kljucnih vprašanj ne zgolj pri nas, temvec na celotnem Balkanu, torej na obmocju, kjer meje nikdar niso bile natancno dolocene. Tudi danes se poraja vprašanje pos­tavljanja žicnatih ograj, namena in cilja tovrstnega pocetja ter predvsem njegovih posledic. Zato, kot je bilo nakazano tudi ob uvodnem ogledu razstave, Evropa pocasi res drsi nazaj v razmere, ki so na slovenskem ozemlju vladale v poslednjih letih druge svetovne vojne. Besedilo in foto: Barbara Kopac Pokukajmo k sosedom Obdarili 180 otrok iz petih obcin Center za socialno delo Osrednja Slovenija – vzhod, enota Domžale, je s projektom Božicek za en dan obda­ril 180 otrok iz petih obcin, poleg Trzina še iz Domžal, Mengša, Lukovice in Moravc. V ta namen so pripravili božickovanje v Osnovni šoli Rodica, kamor so povabili vse izbrane otroke. V sredo, 18. decembra, je ravnateljica Osnovne šole Rodica Mile­na Vidovic zaželela dobrodošlico vsem povabljenim in poudarila, da z veseljem sodeluje pri takšnih dogodkih, nato pa se je Simona Rih­ter, pomocnica direktorice po pooblastilu na Centru za socialno delo Osrednja Slovenija – vzhod, zahvalila vsem, ki so omogocili obdarova­nje ali kako drugace pomagali pri njem. »Božicek za en dan« nastaja z medsebojnim sodelovanjem, namen projekta pa je, da se vsaj ob­casno prižgejo iskrice v oceh tudi tistih, ki jim življenje prinaša težje življenjske zgodbe. Dodala je, da bodo na CSD-ju z veseljem poskrbeli, da se bo projekt nadaljeval tudi v prihodnje. Otroci so seveda nestrpno cakali, da se jim pridruži Božickov škrat, ki je prišel šele, ko so ga dovolj glasno poklicali. Škrat se je pogovoril z otroki in nato so skupaj priklicali Božicka, ta pa je mednje prišel z nasmehom na ustih in s posebnim sporocilom. Povedal je, da je »imeti rad« najvecja vrednota in tisto, kar je zares pomembno. Nato je vsak otrok prejel darilo in se pri tem lahko tudi slikal z Božickom ob novoletni jelki. Simona Pirc Jenko, vodja projekta Ucenje za življenje, CSD OS – vzhod Zahvala in vošcilo Ob tej priložnosti se zahvaljujemo vsem »Božickom za en dan«, ki so pomagali ustvarjati nasmehe na otroških obrazih, in vsem prostovolj cemprojektovBožicekzaendaninUcenjezaživljenje,prostovoljcuLuki iz podjetja Tilt in Rotary Clubu Domžale, ki je omogocil gledališki nastop, ter Osnovni šoli Rodica in ravnateljici Mileni Vidovic. Z dobrim medse bojnim sodelovanjem ste poskrbeli za veselje, kar je bil tudi naš cilj. Ker za dobre želje ni nikoli prepozno, želimo zaposleni CSD ja Osrednja Slovenija – vzhod obcanom in obcankam vse dobro v letu 2020. Srecanje mladih iz rejniških družin v srecni hiši v Lukovici Ob izteku leta smo v petek, 13. decembra, skupaj z mladimi iz rejniš­kih družin gostovali v Srecni hiši v Lukovici. Zbralo se je skoraj trideset mladostnikov in mladostnic. Preživeli smo prijeten, sprošcen in zaba­ven vecer, s katerega so mladi odhajali z novimi dobrimi socialnimi izkušnjami zabavnega druženja brez pomoci alkohola ali droge. Vsi smo sodelovali in se pristno zabavali v družabnem programu z anima­torjema Metko in Goranom Macuro. V igrah so mladi pokazali veliko domiselnosti, zdrave tekmovalnosti in pripadnosti skupini. Prav vsi so lahko doživeli potrditve uspešnosti svojega sodelovanja. Alenka Žumbar Klopcic je s pekarno Srcek poskrbela za pogostitev in sladkanje. S podporo Rotary cluba Domžale smo za vse mlade prip­ravili Božickova darila. Za denarno pokritje srecanja sta s sofinanci­ranjem programov Društva rejnic in rejnikov Domžale poskrbeli obcini Lukovica in Moravce. V imenu vseh mladih se našim podpornikom v Centru za socialno delo Osrednja Slovenija – vzhod, Enoti Domžale, in Društvu rejnic in rejnikov Domžale iskreno zahvaljujemo. Marta Tomec, svetovalka za rejniške družine Šola Osnovnošolci na taboru krepili socialne vešcine Ucenci osnovnih šol Trzin, Venclja Perka Domžale, Domžale, Rodica, Dob in Janka Kersnika Brdo ter Poseb­ne osnovne šole Ihan so že tradicionalno krepili socialne vešcine na taboru, ki ga pripravlja Zveza prijateljev mladine Domžale. Tabora so se udeležili predstavniki skupnosti ucencev šol, predstavniki otroškega parla­menta in drugi socialno mocni ucenci, potekal pa je od 29. novembra do 1. decembra 2019 v Centru šolskih in obšolskih dejavnosti Breženka v Fiesi. 55 ucencev iz šestih osnovnih šol je v družbi šestih mentorjev, Bo-jane Vodnjov, Petre Paradiž, Petre Zupancic, Jasne Zorenc, Lane Klopcic in Roka Mahneta, krepilo socialne vešcine, urilo moc komunikacije ter razvijalo kompetence vodenja in moderiranja skupine. Rdeca nit tabora je bila letošnja tema otroškega parlamen­ta – moja poklicna prihodnost. V petek popoldne so se ucenci najprej spoznali s socialnimi igrami, se seznanili z namenom tabora ter izra­zili svoja pricakovanja. Prav medsebojno spoznavanje, povezovanje z drugimi šolami, iskanje skupnih interesov in tkanje novih prijateljstev so nekateri od ciljev tabora socialnih vešcin. Spoznavanje sebe na treh delavnicah V soboto so vsi ucenci sodelovali na treh delavnicah: Moja, Poklicna in Prihodnost. Na delavnici Moja so spoznavali same sebe, kdo sploh so ter katere vrednote jim v življenju najvec pomenijo. Na delavnici Poklicna so spoznavali razlicne poklice, njihove prednosti in slabosti ter ugotavljali, kako izberemo pravi poklic in kateri so poklici priho­dnosti. Na delavnici Prihodnost pa so ucenci ugotavljali, kje vidijo sebe v prihodnosti. Vsak udeleženec je oblikoval svojo vizijo prihodnosti in izdelal reklamni letak zanjo. Na vseh delavnicah so ugotavljali, kako pomembni so pozitivna ko­munikacija, dobro poznavanje samega sebe, sodelovanje in delo v skupinah. Po vsaki delavnici je sledila razprava. V soboto popoldne so se ucenci peš odpravili na ogled Pirana, zvecer pa so se zabavali ob socialnih igrah in spoznali osnove gledališke pedagogike. Želijo si vec sodelovanja med šolami V nedeljo dopoldne so oblikovali sklepe in pripravili nacrte za izved­bo šolskih parlamentov. Ucenci so povedali, da si tudi v prihodnosti želijo sodelovanja med šolami, za kar so pripravili nekaj konkretnih predlogov, ki jih bodo s pomocjo mentoric tudi udejanjili. Ugotovitve, sporocila in predloge bodo prenesli vsak na svojo šolo, tabor pa bodo predstavili tudi na zasedanju medobcinskega parlamenta. Jasna Zorenc, OŠ Domžale, in Bojana Vodnjov, OŠ Venclja Perka Prostovoljci,vabljenik sodelovanju Center za socialno delo Osrednja Slovenija - vzhod, Enota Domžale, že vec kot 20 let izvaja projekt socialnega ucenja, imenovanega Ucenje za življenje. Projekt je vzpostavljen kot odziv na razlicne potrebe predvsem najšibkejših v naši družbi, zato vabimo vse, ki ste pripravljeni sodelovati kot prostovoljci za pomoc otrokom, da pišete na e-naslov simona.pirc@ gov.si ali poklicete na številko (01) 724-63-70. Veseli bomo vsakega novega prostovoljca. Opremili ga bomo z znanjem in izkušnjami s podrocja dela z otroki. Simona Pirc Jenko, strokovna delavka na CSD-ju Osrednja Slovenija - vzhod KULTURNI VECER V TRZINU Spoštovane obcanke in obcani! Vljudno vabljeni, da se prvic v letu 2020 skupaj družimo na kulturnem veceru. Potekal bo v cetrtek, 23. januarja, ob 19. uri v Dvorani Marjance Rucigaj v Trzinu. Na kultur­nih vecerih gostimo razlicne ustvarjalce in avtorje, ki se vsak na svoj nacin srecujejo s kulturo. Vstop je prost. Kulturno umetniško društvo Franc Kotar Trzin Društva Novice iz trzinske civilne zašcite Pripadniki Obcinskega štaba civilne zašcite (OŠCZ) Obcine Trzin se že precej casa nismo oglasili, kar pa ne pomeni, da mirujemo. Veseli nas dejstvo, da je gradnja DZiR-a prešla v izvedbeno fazo, kot tudi to, da v zadnjih letih ni bilo naravne ali druge nesrece s posledicami vecjih oziroma takih razsežnosti, da bi morali sodelovati tudi prostovoljci, vkljuceni v CZ – na sreco tudi ob lanskem junijskem neurju. Seveda pa ne smemo pozabiti na takratno hitro in ucinkovito ukre­panje domacega in okoliških PGD-jev, ki so poskrbeli za odstranjeva­nje posledic poplave in pomoc najhuje prizadetim. Ob tem dogodku se je prenekateri krajan zavedel, da tudi v Trzinu nismo odporni proti visokim vodam, temu dejstvu pa morajo slediti ustrezni samozašcitni ukrepi. Spomladi pomagali odstranjevati invazivke Spomladi smo sodelovali pri cistilni akciji in akciji odstranjevanja invazivnih rastlin, sredi poletja pa smo krajanu Mlak v Ulici OF poma­gali s protipoplavnimi vrecami; zaradi napovedane možnosti hude ure se je zbal vnovicnih poplav. Pred trajno odpravo težav zaradi hudou­rniških poplav visokih voda si lahko obcani pomagate tudi z nabavo ustreznih protipoplavnih vrec (http://protipoplavnazascita.si/, https:// www.profarm.si/protipoplavne-vrece, http://www.celero.si/); njihova cena je precej nižja, kot pa so stroški posledic zaradi vdora vode in za­litja prostorov. Oktobra sta dva clana OŠCZ sodelovala pri medobcin-ski gasilski vaji, po kateri smo se dogovoril, da tovrstno sodelovanje v prihodnje še okrepimo. Novembra so minila štiri leta uspešnega delovanja vremenske po­staje v Osnovni šoli Trzin (http://trzin.zevs.si/), ki jo imajo za svojo že številni Trzinci. Dosedanjim menijem Trenutno/Teden/Mesec/Leto/ Statistika smo poleti dodali dva nova: Napoved Trzin in Napoved SLO. Pri slednji gre za alternativno vremensko napoved clanov Vremenske­ga društva ZEVS, v okviru katerega deluje spletna stran. Bolj zanimiva pa je 10-dnevna napoved ARSA za Trzin na straneh Modro vreme (http://www.vreme.si/napoved/Trzin/graf). Za prva dva dneva so na voljo urne vrednosti vremenskih kazalcev, za 3.–6. dan triurne in za 7.–10. dan šesturne. S klikom na zavihek VEC PODATKOV lahko še razširimo njihov nabor. Konec jeseni smo pri lopi na Habatovi, v kateri je tudi skladišce opreme civilne zašcite, postavili zaboj s peskom. Ta je namenjen izkljucno interventnemu polnjenju najnujnejšega števila protipoplavnih vrec. Zaradi narave uporabe hranimo te vrece v delu skladišca v lopi, ki pripada PGD-ju Trzin. Spremembe v clanstvu Nekateri clani OŠCZ-ja so zaradi razlicnih vzrokov, ki jim onemogo-cajo nadaljnje delovanje v OŠCZ-ju, prosili za prekinitev sodelovanja. Mednje spadajo Petra Pavlic, Miha Peternel, Jani Muha, Anton Bizjak in Vladimir Milicevic; navedenim se za sodelovanje še enkrat najlep­še zahvaljujemo. Tik pred potrditvijo pa so novi clani OŠCZ-ja: Urška Šimenc, Ivan Razpotnik, Janez Cuznar, Dubravko Gojak in Bogdana Krašovec. Pozdravljamo njihov vstop in se veselimo sodelovanja z nji-mi, saj gre za vecinoma že do zdaj zelo dejavne krajane. Konec lanske­ga leta je odšla v pokoj Vika Kreca, višja svetovalka župana za zašcito in reševanje, obrambo, varnost in druge zadeve, sicer dolgoletna ko­ordinatorkadelin nalog vokviruCZ-jainštevilnih drugihtrzinskih dru­štev. Njeno podrocje oziroma naloge bo prevzela Maja Keber Furlan, po poklicu univerzitetna diplomirana pravnica, sicer clanica Obcinske uprave Obcine Trzin od novembra 2015. V upravi je bila odgovorna za urejanje raznovrstnih splošnih in pravnih zadev s podrocja delovanja lokalne samouprave. Miha Pavšek, CZ Trzin, foto: Matjaž Erculj Rezbarji razstavljali jaslice po vsej Sloveniji V casu božicno-novoletnih praznikov je dvanajst rezbarjev TD-ja Kanja Trzin razstavljalo jaslice kar v sedmih krajih po vsej Sloveni­ji, mnogi med njimi pa tradicionalno tudi v domacem kraju. Trzinska rezbarska sekcija je tako s svojimi izdelki razstavljala v Jurkloštru, Gornjem Gradu, Vojniku, Moravcah, na Prevaljah, v Radecah, Cerkljah in Veržeju. Mnogo ur, spretnosti in potrpežljivosti je treba, da se iz kosa lesa izrezbarijo nabožne podobe. Za marsikoga so rocno izdela­ne lesene jaslice nekaj prav posebnega, zato je zanimanja za tovrstne razstave še vedno veliko. Rezbarska sekcija trzinskega turisticnega društva šteje okoli 18 cla­nov. »Okoli« zato, ker nekateri prihajajo le obcasno, številnim med njimi pa starost otežuje udejstvovanje. Tudi dolgoletni vodja sekcije Marijan Vodnik je vajeti predal v roke Jožeta Mocnika, ta pa nam je za januarski Odsev dal zanimivo fotografijo z razstave jaslic v Vojniku. (tb) Foto: Jože Mocnik Društva Ta veseli dan kulture Clani Društva upokojencev Žerjavcki se na ta veseli dan kulture 3. decembra že tradicionalno z vlakom odpravimo v muzej ali galerijo. Tokrat smo se odpravili v Ljubljano. Na železniški postaji Trzin Mlake se nas je ob dogovorjeni uri zbralo 14 žerjavckov. Najprej smo se sprehodili skozi Ljubljano do gradu Tivoli, pri cemer Cirila in Metoda ogledali njeno notranjost. Obcudovali smo ikone, ki smo se ustavili tako pri spomeniku Frana Miklošica kot tudi pri Hribar-jih je naslikal Mirko Šubic, pri cemer je eden izmed udeležencev pripo­jevi hiši. Nato smo šli mimo Narodne galerije in si v pravoslavni cerkvi mnil, da se ne more nacuditi bogastvu te cerkve in da ceprav je vsak dan hodil mimo nje, ni še nikoli stopil vanjo. V parku Tivoli smo se ustavili pri spomeniku Riharda Jakopica, ki ga vecina pozna kot slikarja. Tu je nanesel pogovor na to, kam in zakaj je kip obrnjen. Razlaga bi vas zagotovo presenetila. V eni od stavb Mestnega muzeja galerije Ljubljana (MGML), v Švica­riji, pa nas je sprejel kustos Miha in nam izcrpno predstavil delovanje hiše ter spregovoril o njihovih obcasnih in stalnih razstavah. Tu smo se dalj casa zadržali v ateljeju Stojana Batica, kjer smo posneli tudi priloženo fotografijo. Po ogledu Švicarije smo se napotili še v Cekinov grad, kjer je Muzej novejše zgodovine, in si v njem ogledali stalno razstavo Slovenci v 20. stoletju. V parku pa smo se ustavili še pri novejšem kipu Eleanor Roosevelt, velike borke za clovekove pravice in žene 32. predsednika ZDA, Franklina D. Roosevelta. Druženje smo zadovoljni koncali z malico v Pivnici Union. Besedilo in foto: Milica Erculj Novice PGD Trzin Januar je cas, ko si postavljamo cilje za novo leto, obenem pa opravimo pregled prejšnjega leta. Statisticni pregled leta 2019 za naše društvo bom predstavil v naslednji številki, ce pa se že tokrat na hitro spomnimo najpomembnej­ših lanskih dogodkov, nam bo zagotovo ostalo v spominu vremensko burno poletje s številnimi intervencijami. Ocitno bodo vremenske neprilike postale stalnica in moramo biti nanje dobro pripravljeni. Slabo vreme z dežjem smo imeli tudi na Florjanovo nedeljo. Gasilci smo poleg intervencij sodelovali na veliko vajah in izobraževanjih, ki nam omo­gocajo, da naintervencijahcim bolj ucinkovitoposredujemo. Udeležili smo se številnih tekmovanj, tako mladina, operativci kot tudi veterani. Krasen rezultat so dosegle mladinke Ema in Eva Nemec ter Lara Pevec, ki so se uvrstile na državno tekmovanje v gasilski orientaciji. Lani je kar nekaj naših clanov praznovalo okroglo obletnico: trideset let sta praznovala Mitja Bukovec in Uroš Mušic, petdeset Marta Mušic, šestdeset Herman Bradac, osemdeset Branko Pirnat in devetdeset let Ja­nez Štebe. Na spodnji sliki je slavljenec Herman Bradac (slika zaradi po­manjkanja prostora ni bila objavljena v septembrski številki Odseva). Foto: Mitja Bukovec 2. decembra smo za našo mladino izvedli društveno tekmovanje v gasil­skih spretnostih. Otroci in mladostniki so se pomerili v spajanju cevi, me-tanju vrvi in vezanju vozlov. 9. decembra smo izvedli podelitev medalj in novoletno zabavo. Organizirali smo družabne igre, mentorji smo poskrbeli za prigrizke. Otroci so na koncu prejeli tudi darila. Z gasilskim pozdravom Na pomoc! Dušan Kosirnik ZAHVALA PGD Trzin se iskreno zahvaljuje vsem obca­ nominpodjetjem,kinamobkonculetapoma- Foto: Boris Bradac gajo s prostovoljnimi prispevki za koledarje in prispevajo 0,5 odstotka dohodnine. Zavedamo se, da z vašo pomocjo varno, ucinkoviteje in lažje posreduje- mo, ko je treba. December smo v Prostovoljnem gasilskem društvu Trzin preživeli mirno, saj na sreco nismo imeli intervencij. 12. decembra smo se v Mengšu poslo­vili od podpornega clana Franca Klavžarja. Naj pociva v miru! Društva December v društvu Jesenski cvet in v skupini Naše vezi Kam le cas beži? Za nas starejše beži prehitro. Bolj hitimo, manj naredimo. Zato imamo vse dejavnosti nacrtovane, da se nanje pocasi pripravimo. December je bil napolnjen z nastopi in srecanji. Vseh se nismo mogli vsi udeležiti. Clani skupine Naše vezi, ki imamo srecanja ob cetrtkih, smo koncali leto 18. decem-bra v gostilni Pr' Jakov Met v Trzinu. Dobra družba in dobra hrana nam povrneta moci in voljo v temnih zimskih dneh. Vedno pa jih nekaj manjka, ker so bolni ali imajo druge opravke. Kaj se nas je lani najbolj dotaknilo Na srecanju je bilo postavljeno vprašanje, kaj se nas je v letu 2019 dotaknilo v pozitivnem smislu. Enajst udeležencev in enajst razlicnih odgovorov: praznovanje okrogle obletnice rojstnega dne 60, 70 in 80 let. Poletno in jesensko razvajanje v toplicah, na taboru v Delfinu in plavanje v morju. V zakonu je bilo manj prepirov. Štirikrat z vnuki na morju na Krku. Uživanje na prijetnem izletu po Notranjski z dru­štvom. S pomocjo bioenergetika sem premagala depresijo. Veliko hodim in sem izboljšala dihanje. Prijetna je udeležba v šoli zdravja. Na koncu smo si vošcili srecno novo leto in z dobro voljo novim zmagam naproti. Društvo Jesenski cvet pa je 17. decembra za nas pripravilo predno­voletni medgeneracijski dan v Osnovni šoli Venclja Perka Domžale. Udeležili smo se ga clani in skupine iz vseh šestih obcin. V prijetnem kratkem programu so nastopile pevke in plesalke Cešminke, igrano predstavo »Kokodajsa« pa so uprizorili ucenci. Ob koncu nista manj­kala poticka in caj. Voditelji skupin smo se zbrali na intervizijski skupini v Kamniku. (Foto: Jožica Trstenjak) Bogatejši za 800 dreves Zaposleni družbe Deloitte Slovenija v sodelovanju z Zavodom za gozdove Slovenije in nekaj Trzinci so na pobocju nad IOC-jem v Trzinu posadili skoraj 800 sadik smrek, bukev in gabra, ki jih je do-niraloomenjenopodjetjev okvirutradicionalnegadneva,namenje­nega družbeni odgovornosti. »Gozd ima poleg lesa še vrsto drugih vlog, ki se kažejo v njegovem okoljskem, ekosistemskem, biotskem, kulturnem, zgodovinskem, krajinskem in ne nazadnje zdravstve­nem pomenu," so zapisali v Deloitte Slovenija in dodali, da želijo s pogozdovanjem nekaj vrniti tudi skupnosti. Poleg pogozdovanja so skupaj z otroki barvali tudi pticje gnezdilnice, od katerih so eno simbolicno obesili, nekaj so jih zaposleni odnesli na domove, druge pa so predali Zavodu za gozdove, da jih bodo obesili po terenu. (tb) V Kamniku z intervizijsko skupino Za voditelje skupin so društvo Jesenski cvet in voditeljice kamniške intervizijske skupine (KIS) pripravili srecanje v cetrtek, 19. decem-bra, v gostilni Mlakar v Kamniku. Zaceli smo ob 17. uri s krogom povezovanja, ki ga je prijetno vodila Kartini Djalil iz KIS-a. Kulturno nas je razvajal mladi par Duo steber. Po vecerji je sledilo še druženje z voditelji, ki je vedno zanimivo, saj se srecamo bolj poredko. Veliko si imamo povedati … Za leto 2020 želim, da cas, ki je naše darilo, podarjamo naprej drugim. Jožica Trstenjak, skupina Naše vezi Trzin Skupina Naše vezi Trzin je leto sklenila z druženjem, na katerem smo se vprašali, kaj se nas je najbolj dotaknilo v letu 2019. (Foto: Jožica Trstenjak) Društva Letošnja prva polna luna nas je ponesla na Rašico Kaj je lepšega kot zaceti koledarsko planinsko sezono z izletom ob polni luni? Letošnja prva se nam je kot nalašc ponudila prav na petkov vecer, saj je šcip nastopil 10. januarja ob 20. uri in 21 minut. Sprva je kazalo na deseterico udeležencev naše planinske skupine Sovice, ki jo na Osnovni šoli Danile Kumar vodi Uroš Marolt, ko pa smo razpisali še izlet v okviru vodniškega odseka planinskega društva, smo racunali še na nekaj naših stalnih »strank«. Ocitno pa so pravi termin, lepo vreme, novoletni prazniki in med njimi Ker je pozimi pogosto spodaj bolj mrzlo kot zgoraj, smo bili kaj hitro prek dane številne (za)obljube o vec miganja pripomogli k temu, da je bil koncni Ovcjega brda in Velike poljane na Zgornjem Dobenem, kjer smo si lahko izkupicek veliko vecji od predvidenega. Ob 18. uri se je pri najboljšem so-skozi teleskop enega od naših tam bivajocih clanov še pobliže ogledali sedu zbrala skoraj pol stotnije velika ceta pohodnikov vseh starosti, skoraj Luno oziroma odšli nanjo vsaj z ocmi. Na rašiški stolp, ki še za 17 metrov pol je bilo otrok. poviša 641 metrov visoki Vrh Staneta Kosca, smo morali zaradi števila Vabljeni na Zimsko popotovanje Kaj: glasbeno literarnivecer Kdaj in kje: 14. februarja ob 20. uri v Kulturnem domu Trzin Kako in s kakšnim namenom: Vstop s prostovoljnimi prispevki za društvo Kralji ulice. Glasbeno literarni vecer Zimsko popotovanje / Kralji ulice je interdi sciplinarnazmesrecitalasamospevov,elementovdramskepredstave in literarnega vecera. Temelji na izboru Schubertovih samospevov iz cikla Die Winterreise Zimsko popotovanje (na besedila W. Müller ja v prevodu Pavla Oblaka) in zgodb slovenskih brezdomcev, clanov društva Kralji ulice. Tematika se dotika brezdomstva, bega, potovanja, iskanja novega »doma«, osebnih stisk in odlocitev posameznika, ki so mu odvzeti dom, družina, prijatelji, ljubezen in dostojanstvo. Projekt crpa snov iz že obstojece samospevske literature in iz izbrane poezije, proze in anekdot kraljev ulice, ki bodo tudi sami vkljuceni v izvedbo dogodka. Poleg pevca in pianista bo nastopilo do pet avtorjev, kraljev ulice. Namen projekta je ojaciti njihov glas, opozoriti na njihovo umetniško delovanje, soociti gledalce s temami socialne ogroženosti, stereotipi, stigmami in, osebno, s posamezniki z ulice, ki bodo pomešani med obcinstvo. Nastopajo Darko Vidic baritonist, Nejc Lavrencic pianist, Klemen Janežic recitacija, Gledališka skupina Kralji ulice recitacija; režija Jana Peršuh. (ak) udeležencev v vec skupinah. V bližnji planinski koci, ki je imela ta vecer prav zaradi nas podaljšan delovni cas, smo se še na hitro podprli in ok­repcali, potem pa je bil cas za bliskovit sestop v dolino mimo Blaža, Tro­janškove hruške in Dolgedoline do Snugovca oziroma na Mlake,kjer smo se, dobre volje prav vsi brez izjeme, hitro razšli, saj so bili urni kazalci že skoraj na polenajstiuri. Vsismo sestrinjali, damoramouspešno petkovo vecerno planinsko »vajo« še kdaj ponoviti! Miha Pavšek, PD Onger Trzin Portret meseca Anže Zupanc, dobitnik Severjeve nagrade Zahtevnost in igrivost z roko v roki V pogovor ni zlahka privolil. Na zacetku se mu je skušal celo elegantno izogniti, saj mu tolikšna pozornost ni prevec pogodu. »Je že res, da si vsak clovek želi potrditev okolice,« priznava Anže Zupanc, ki je lani decembra prejel nagrado Sklada Staneta Severja za najboljšo stvaritev v ljubiteljskem gledališcu, »a toliko pozornosti je zame osebno vendarle prevec!« Severjeva nagrada je namrec tretja nagrada, ki jo je Zupanc lani osvojil za svojo vlogo v predstavi Blaznost igre, in hkrati najvecji dosežek, ki je sploh mogoc v ljubiteljskem gledališcu. Dragocenejši je le še Borštnikov prstan, vendar ga podeljujejo le poklicnim igralcem. Pred tem je bil novembra na Cufarjevih dnevih nagrajen za najboljšo moško vlogo in skupaj z igralsko zasedbo Hlodi trzinskega KUD-a Franca Kotarja po izboru strokovne žirije tudi za najboljšo predstavo, medtem ko je bila v zadnjih dneh septembra njihova predstava Blaznost igre v režiji in koreografiji Sebastjana Starica nagrajena tudi na Linhartovem srecanju, odkoderso Hlodi prinesli domov maticka zaodrskonorost,Anže pamatic­ka za preboj pete stene. To pomeni, da je v tej gledališki sezoni prejel tako rekoc vsa gledališka priznanja, kar jih je mogoce prejeti. »Seveda sem nagrad zelo vesel in zlasti Severjeva nagrada mi je v veliko cast. Vecina ljudi si želi aplavz. Menim, da se tega ni treba sramovati, po­membno je le, da znamo to željo dovolj dobro uravnavati in ob tem paziti, danepostanemonekakšnaodrskapošast.Pravteater jepravomesto,kjer se lahko konstruktivno izrazi ta odnos jaz družbi – družba meni.« Kar dela, dela predano Anže Zupanc cloveka osupne s svojo vsestranskostjo in potencialom, ki ga kaže pri svojih 25 letih. Zdi se, da se vedno povsem preda tistemu, cesar se loti. Trenutno na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo pripravlja doktorat, saj je njegova prva ljubezen kemija. »To je hkrati študij in šiht,« pojasni in zdi se mi nenavadno, da pri tem uporabi prav ta izraz. Šiht obi­cajno povezujemo s triizmenskim enolicnim garanjem v proizvodnji, ne pa z intelektualno zahtevnim delom v laboratoriju, ceprav je slednje lahko enako izcrpavajoce kot težko fizicno delo. Pove še, da ima zelo malo casa in da je utrujen, zato lažje razumem, da si ob pol sedmih zvecer privošci že ne vem katero kavo. Utemeljitev ob podelitvi Severjeve nagrade Anže Zupanc prejme nagrado za igralsko stvaritev v slovenskem ljubiteljskem gledališcu za vlogo v uprizoritvi Blaznost igre. Z na­tancnostjoinizbrušenodikcijoterneverjetnimobcutkomzatelesnost ter z obcutkom za mimikrijo in detajl, z ritmicno natancnimi preskoki ter z odrsko karizmo preprosto navduši. Na odru pokaže presenetljiv diapazon in uvid v stanje cloveške duše. Anžeta Zupanca tisti, ki so mu blizu, opisujejo kot inteligentnega in zabav­nega, empaticnega in kljub njegovim letom zelo modrega. Med igralskimi kolegi velja za tistega, ki nima zadržkov in si na odru upa iti v skrajnosti, v katerih preizkuša in raziskuje razlicne ravni, da v ekstremih najde pravo mero za svojo vlogo. »Težko pojasnim, kaj se zgodi, ko sem na odru. Padem v nekakšno zamaknjenost, skoraj trans. Precej mocno se vživim.« Ko ga vprašam, kaj imata skupnega kemija in igralstvo, prizna, da nic kaj dosti, a da je morda prav to tisto, kar potrebuje. »V laboratoriju moram biti vpripravljenostiinnadzorovativse,karpocnem,tamsemnenehnovneka- Portret meseca kšnem tehnicnem krcu … Ravno nasprotno pa sem lahko na odru povsem sprošcen. Še posebno pri tokratni predstavi smo imeli veliko svobode tako pri igri kot pri gibu.« Odrska zamaknjenost, terapija, katarza Velikosvobode jetudisicer znacilnostsodelovanja zrežiserjemSebastja­nom Staricem, s katerim so v KUD-u Franc Kotar tokrat sodelovali drugic. Pred tem je Staric leta 2016 režiral Grenke sadeže pravice. Med soigralci vlada neverjetna kemija, kar ima za posledico vsa najpomembnejša gleda­liška priznanja, ki so jih prejeli v tej sezoni. Poleg tega, da se dobro poznajo in so prijatelji, pa so, kot pove Anže, na odru pripravljeni tudi trdo delati in ne igrajo le za zabavo ali druženje. Blaznost igre je po Anžetovem mnenju na vse sodelujoce ucinkovala kot terapija, zanj pa je bila ta vloga tudi najbolj ocišcujoca izmed vseh, kar jih je kadar koli igral. »Predstava je taka, da omogoca veliko svobode, zato sem lahko svoje lastne temacne obcutke preselil v avtorjevo besedilo in režiser­jev prostor, vendar ne nujno tako, da bi se povezovali z njunim sporocilom ali vizijo. Vloga je tako abstraktna, da sem si lahko dovolil imeti misel na svoje notranje dogajanje, obenem pa govoriti drugo besedilo. Zagotovo je bila ta vloga najbolj katarzicna, kar sem jih igral. Gre za edinstveno doživet­je, da lahko prideš pred obcinstvo, se zdereš na ljudi, jim nekaj zapoješ in jim nazadnje pokažeš dva sredinca, oni pa ti na vse to ploskajo.« In te celo nagradijo s Severjevo nagrado, dodava smeje. Severjevenagrade,kisopoimenovanepolegendarnemgledališkem in filmskem igralcu Stanetu Severju, so lani podelili 49., poleg Anžeta Zupanca pa so jih prejeli še Nina Ivanišin in Ana Urbanc za igralske stvaritve v slovenskih poklicnih gledališcih ter Lara Wolf Završnik in Gal Oblak za stvaritev študenta dramske igre. Anže velja tudi za zelo zabavnega cloveka, bralci se bodo morda spomnili njegove vloge losa/lososa Staneta s predlanske novoletne zabave za obca­ne. Sam sicer meni, da gresta temacnost in zabavnost z roko v roki in da je cloveška duša sestavljena iz obeh delov. To se zdi pomembno poudariti, saj je vloga v Blaznosti igre precej temacna, prav tako kot denimo Anžetovo avtorskodeloOna,kisogavKUD-uuprizorilipredleti.Prizna,dasemintja še vedno kaj napiše, a da zaradi pomanjkanja casa njegova dela še cakajo na dokoncanje. »Zelo moderne zadeve,« pojasni, ko ga vprašam, kakšnih tematik se v teh delih loteva. Anže velja tudi za zelo zabavnega cloveka. Spomnimo se le njegove vloge losa Staneta iz decembrske predstave 2018. Ob njem Aleksandra Kmetic. (Foto: Peter Hudnik/hoodfoto) V film da, vendar odvisno od vloge Se tudi igralec podobno kot športnik, ki doseže vse najvecje nagrade, sooca s pomanjkanjem ciljev v prihodnosti? Niti ne, pojasni Anže, saj se z igralstvom ukvarja za svoje veselje in v prostem casu. »To delam za svojo zabavo in terapijo, kar pomeni, da lahko izbiram tiste vloge, ki si jih želim igrati. Med cilji za prihodnost si še naprej želim igrati tudi dela drugih avtor­jev, igrati in se ob tem veseliti uspehov naše skupine in celotnega KUD-a, ki je, ce se primerjamo z drugimi podobnimi društvi, zelo uspešno.« Bi se pa Anže Zupanc zelo rad preizkusil v filmu, vendar je to odvisno od ponujene vloge in njegovega prostega casa. Lahkotne in zelo pozitivne vlo­ge v površnih veseloigrah ga ne zanimajo, pravi, saj se ga mnogo bolj do-taknejozahtevne,poglobljenevsebine.»Zamegrestazahtevnostinigrivost z roko v roki. Tudi v Blaznosti igre obdelujemo težke teme na zelo temen nacin, vendar se vmes zafrkavamo, igramo, lovimo, plešemo in pojemo, smo nori do konca … In tam nekje pri norosti se stikajo veselje, žalost, jeza … Ta preplet me veseli in zabava.« Tanja Bricelj O igralskih zacetkih Za Anžeta Zupanca bi lahko rekli, da dobro ponazarja slovenski rek, da jabolko ne zraste na hruški. Izhaja namrec iz kulturniške družine, v kateri je odrašcal s pravljicami in gledališcem, starši pa so mu v narocje položili radovednost do sveta. Oce Andrej in mama Mimi Zupanc sta mu že v otroštvu približala svet igranja vlog, ulicnega in klovnovskega gledališca, cirkusa … Oceta Andreja lahko redno srecu jemo na odrskih deskah po vsej Sloveniji in Anže je ob njegovi zadnji predstavi na družbenem omrežju ponosno zapisal: »V eni uri lahko vi dite, kakšno je bilo celo moje otroštvo! Priporocam ogled fantasticne predstave za otroke in otroke po duši!« MamaMimijimaje ssestro brala pravljice,pojasnjevalaozadje likov in razloge za njihove odlocitve, z ocetom so se igrali z lego kockami in plasticnimi figuricami, pri cemer je vsak imel svojo vlogo. »S se stro Anjo sva to igro nadaljevala do te mere, da sva za svojo zabavo in zabavo staršev ustvarila svoj namišljeni radio, kjer sva imela celo pogovorne oddaje in pevske vložke,« opisuje Anže. Velik prispevek pa sta dodala tudi babica Mimi in dedek Marijan. Prva z branjem pravljic, igranjem s plastelinom in namiznimi igrami, drugi pa z zgledom, saj je v mladosti dedek igral v trzinskem kulturno umetniškem društvu, kjer je pozneje s pripravo in vodenjem prireditev sodelovala tudi mama. »Skratka, oce, mami in sestra ter babica in dedek so mi skozi otroštvo približali igranje in ustvarjanje in ne bi bilo prav, ce jih ne bi omenil.« Kultura Šest prijateljev, ena povezava Tokrat je v Kulturnem domu Trzin gostovalo Gledališce Velenje s predstavo Nejca Gazvode Divjad. »Gre za zgodbo moje generacije,« je o delu povedal avtor. Divjad je pripoved o posameznikih, ki bi morali pocasi prevzeti vajeti druž-be, a so prav tako ali še bolj izgubljeni, kot so bili pri petnajstih letih. Šest mesecev po pogrebu skupnega prijatelja Blaža se šesterica znova zbere, tokrat v oddaljeni Janovi koci, dalec od civilizacije, dalec od oci. Vsak s svojim breme­nom in svojimi skrbmi, druži pa jih misel na osebo, ki je na razlicne nacine sooblikovala njihovo življenje. Mateja, Blaževo nekdanje dekle, se na videz komaj sooca z resnicnostjo, sanjaški Gregor še vedno goji custva do dekleta pokojnega prijatelja, Pri­mož in Sara pricakujeta otroka, Jan in Vanja pa, ceprav vsaksebi, nadalju­jeta razmerje, ki bolj kot na ljubezni temelji na navajenosti drug na druge­ga. Kar deluje kot poklon preminulemu prijatelju, je pravzaprav postopno odstiranje krute resnice, ki spominja na lov. Zavedajoc se novih dejstev se družba pocasi navzema navad divjadi. Skozi pogovore dvojic, trojic in vseh šestih posameznikov se je namrec pred ocmi gledalcev odvijala situacijska drama, ki je pocasi razkrivala, da cetudi družba prijateljuje že vrsto let, mnogo skrivnosti ostaja nepojasnje­nih in mnogo vprašanj neodgovorjenih. Tako se tudi zacne že omenjeni lov na resnico. Intimna zgodba se z refleksivnimi izseki vraca v preteklost in razkriva podrobnosti, ki zgodbo razvijajo v popolnoma novo smer. Pocasi spozna-mo, da je Matejino soocanje z resnicnostjo resda trpece, a predvsem zato, ker po Blaževi smrti prvic v življenju zacuti, da se lahko premakne s tocke, kjer je obticala že pred leti, kar v njej sproža obcutke krivde. Sara in Primož ostajata skupaj predvsem zaradi Primoževe neomajne ljubezni do dekleta, ki ga je mnogokrat prevaralo, zdaj pa pricakuje celo otroka, ki ni njegov. Gregor nazadnje Mateji izpove svojo ljubezen, Vanja pa mucno tišino pre-kine s priznanjem, da Jana pravzaprav sploh ne prenese. Janu, ki vseskozi ostro nastopa proti vsem, ki kakor koli omalovažujejo Blažev spomin, Pri­mož zabrusi, da se tako vede izkljucno zato, ker je njegov poslednji projekt, imenovan Blaž, edini, ki mu je kadar koli spodletel, zato cuti potrebo, da zašciti njegov sloves. Šest prijateljev torej, a le ena povezava: prijateljeva smrt. Kako nadaljevati, ko so vse krinke razkrite in ni vec nicesar, kar bi skrilo nevarno boleco resnico? Besedilo in foto: Barbara Kopac Na odru tudi avtorica Predstavo, ki so si jo mali in veliki obiskovalci otroškega gledališkega abonmaja Franckov živžav ogledali decembra, lahko strnemo v nekaj številk: ena nepospravljena soba, nekaj songov, dve igralki, štiri vloge, in kot smo že vajeni, odlicna avtorska glasba Igorja Razpotnika ml. Ah, in seveda približno dvajset radovednih malih gledalcev je zbrano sledilo poteku in z navdušenjem sodelovalo pri Lizini dogodivšcini, ki jo je na oder postavilo trzinsko gledališce Teater Azum Saše Hudnik. Sašo Hudnik poznamo v številnih vlogah: kot mentorico Mini dram-ske šole in kot avtorico besedil in songov, kot gostiteljico književnikov na literarnih vecerih, kot pevko Civk in kot vsestransko aktivno clanico Kulturnega društva Franc Kotar Trzin. Tokrat smo jo prvic lahko videli kot igralko v njeni avtorski predstavi Liza v smetosvetu, in sicer v kar trojni vlogi mame, podgancka in Smetke. Liza (Jasmina Bejtovic) je deklica, ki ji pospravljanje sobe ne gre najbolje, vse dokler neke noci v sanjah ne obišce Smetosveta, kjer živita podgancek Pepi in Smetka Potepka. Podgancek je zmikavt, ki se skuša polastiti Lizinega najljubšega pokala, Smetka pa prav tako obožuje nered in sovraži pospravljanje, zato z metlo raje zapleše, kot da bi pometala. A ko se Liza znajde brez svoje dragocenosti, se zacne njena nocna mora. Še dobro, da je v resnicnosti mogoce vse popraviti ali bolje pospraviti! Tudi mama tako pravi: »Ce se kaj izgubi, hitro vse pospravi.« Jasmina Bejtovic in Saša Hudnik sta se na odru lepo dopolnje­vali in dobro komunicirali z otroki, Hudnikova pa se je tokrat lotila tudi izmenjevanja kar treh vlog. Te so povrhu zahtevale še jezikovno zahtevno prilagajanje, saj vsaka od vlog vkljucuje slogovno obarvan jezikovni izraz. Podgancek govori zaznamovan nižji pogovorni jezik, Smetka primorsko narecje,Lizina mama pa ohranja zborno sloven-šcino. Vsi ti izrazi so se domiselno nadaljevali tudi v songih, ko je podgancek Pepi denimo pel »kos stare pice, smrdece nogavice, plas­tenke kokakole, živlene kul je tole, kva sm jst car …«, seveda v rap slogu. (tb, foto: Tanja Bricelj) Kultura Okrogla miza o gledališcu V Kulturnem domu Trzin je decembra potekala okrogla miza o sodobni vlogigledališcainoumestitviigralcevvanj.Trzinskikulturnikisonapogovor povabili goste Žiga Camernika, igralca, kritika, recenzenta, pedagoga, sicer samozaposlenega v kulturi, Niko Manevski, znano po vlogi v filmu Gremo mi po svoje, sicer pa študentko AGRFT-ja, Jureta Strmljana, ki se je z igro srecal po nakljucju, k omizju pa sta sedli tudi Trzinki Brigita Ložar, dejavna kulturnica in nekdanja predsednica KUD-a Franc Kotar Trzin, in vsestran­skaAleksandraKmetic, zdajšnja predsednica tega društva. Pogovor je vo­dila etnologinja in kulturna antropologinja, sicer pa prav tako vsestranska umetnica, režiserka in mentorica otroških dramskih skupin Saša Hudnik. Vecer je potekal v bolj intimnem razpoloženju, kar je omizju omogocilo nemoteno razpravo o današnjem pomenu gledališca, kakšna je njegova prihodnost in kako lahko svoj del prispevajo igralci. Gostje so kot posa­mezniki z razlicnimi ozadji podali vsak svojo zgodbo. Nika, ki ima vec izku­šenj s filmskim ustvarjanjem, je primerjala filmski in gledališki svet. Žiga, ki si je med svojim dolgoletnim ustvarjanjem nabral izkušnje doma in v tujini, je delil zgodbe o tem, kaj vse lahko doleti igralca na slovenskih tleh. Brigita in Aleksandra sta se med drugim dotaknili bremena administrativnih del, kipadruštvomvseenoomogocajonemotenodelovanjeljubiteljskihgleda­lišc, medtem ko je Jure šaljivo podal svoje videnje igre in gledališca ter nas seznanil s svojimi igralskimi izkušnjami. Žiga je med pogovorom poudaril, da vecina slovenskega obcinstva še vedno ne zna locevati med igro, ki se odvija na odru pred njimi, in resnicnostjo, ki se zacne, ko igralci zapustijo oder. To pomeni, da lik, ki ga igralec odigra na odru, pogosto zamenjujejo z dejansko osebnostjo igralca. Kljub razlicnim usmeritvam na igralskem podrocju in razlicnim znanjem pa je vsem udeležencem okrogle mize skupna neizmerna ljubezen do igre, gledališca,nastopanjainpredajanjasvojihcustevinobcutij obcinstvu. Sa­mozavest, ki jo z vsako posamezno igro pridobivajo, jih žene naprej. Za obstoj gledališca se ne bojijo, saj menijo, da gledališce kljub napredni teh­nologiji in stalnemu razvoju znanosti ne izgublja pomena, kajti ljudem pri­naša tisto, cesar jim nobena nova tehnologija ne more ponuditi – vpogled v nove svetove, kjer rastejo nova obcutja in kjer se rojevajo nove zgodbe. Besedilo in foto: Barbara Kopac Otroška predstava Zvezdica Zaspanka V nedeljo, 5. januarja, so si otroci lahko ob 17. uri v Kulturnem domu Trzin ogledali gledališko predstavo Zvezdica Zaspanka, izvedlo jo je gostujoce Kulturno-umetniško društvo Ka-mot z Bleda. Za režijo, scenarij in kostumo­grafijo je poskrbela Meta Vodnjov. Igralci so bili mladi nadobudneži, ki so se nadvse dobro poistovetili z zvezdicami in s svojimi svetlecimi krilci razsvetlili dvorano. Že na zacetku predstave so otroci v obcinstvu pogumno povedali, da zgodbico o zaspani zvezdici že poz­najo. Zvezdica Zaspanka je vedno zamujala in vsakic znova zaspala na zborovanja in v svojo »službo«, zato se boter Mesec odloci, da jo pošlje na Zemljo. Med ljudmi je morala naredi-ti dobro delo in pokazati, da si zasluži vrnitev na nebo. Le kaj je postorila na Zemlji? V igri je bilo uporabljene veliko mimike, kar je zelo pripomoglo k razumevanju tudi pri najmlajših. Dramaticna glasba med predstavo je v dolocenih trenutkih še povece­vala napetost v dvorani. Otroci so si z zanimanjem ogledali predstavo, na koncu pa so bili žalostni, da je tako hitro minila. V okviru otroškega abonmaja si lahko 2. februarja ogle-date novo otroško predstavo, Zgodbe iz Kamišibaja. Vabljeni! Nina Rems, Foto: Peter Hudnik TOREK, 28.01., ob 20.uri cena 3 € Kulturni dom Trzin Kje izvira Nil? danes. Trzinci - naš ponos Kultura Kabarejska predstava Pevska avdicija Trzinski oder je na kabarejske predstave že navajen, obcinstvo pa tudi, ceprav je bila tokratna decembrska kabarejska predstava zaradi nehva­ležnega termina morda nekoliko manj opažena. Na pozno nedeljsko po­poldne pred božicnimi prazniki je v dvorano kulturnega doma privabila le nekaj Trzincev, vendar precej obiskovalcev od drugod. Pevska avdicija je nastala v produkciji Mojce Pacnik, ki je predstavo tudi zasnovala in režirala, na oder pa jo je postavila v koprodukciji trzinskega KUD-a in po predstavi poskrbela še za prijetno druženje ob kozarcku. Posebnost decembrske kabarejske predstave je bila živa glasba, saj so za spremljavo pevcem Ksenji Pirc, Mihi Klemencu in avtorici Moj­ci Pacnik poskrbeli Jean Markic na klavirju, Vid Usenicnik na bobnih in Dejan Markic na baskitari. Zgodba je preprosta: Miha, ki je ostal brez pevke in brez zarocenke, razpiše pevsko avdicijo za novo clanico svoje­ga benda, a nanjo prideta le dve kandidatki: zapeljiva in frfotava Mojca ter zadržana in disciplinirana Ksenja. Med pevsko avdicijo na površje priplavajo tako znacilnosti novodobnih družbenih omrežij kot vpraša­nja o partnerskih odnosih, ljubezni, življenju, denarju … Naše tri junake so skozi znane in manj znane kabarejske tocke spremljale pesmi Lize Minnelli, Marilyn Monroe, Ele Fitzgerald … in komadi kot You don't own me, I wanna be loved by you, Big spender, Money Money in podobni. Vecer je bil zanimiva popestritev decembrskega dogajanja v Trzinu. (tb, foto: Tanja Bricelj) Prihaja Poredna Vivi V okviru gostovanja gledaliških predstav bo 1. februarja ob 20. uri v Kulturnem domu Trzin na spo­redu avtorska monokomedija Trzincem že dobro znanega Mateja Mijatovica z igralko in šansonjerko Laro Jankovic v glavni (in edini) vlogi. Zgodba govori o Vivian, prostitutki, ki se je za svoj poklic odlocila iz prakticnih razlogov. Lahko bi postala kar koli drugega, vendar delo najrajši opra­vlja leže in od doma. Za dobro placilo je vedno pripravljena sodelovati, ima pa svoja nacela, od katerih ne odstopa, tudi ce se svet postavi na glavo. Je bonvivanka, življenje živi z nenasitnim apetitom in mu vedno znova nazdravlja z viskijem. Z vsakim naslednjim kozarckom ga ima raje. Vendar se Lara Jankovic, igralka, šansonjerka, voditeljica Lara Jankovic je profesionalna igralka, ki jo poznamo z gledaliških desk številnih gle­dališc ter iz slovenskih filmov in nanizank. S svojim razkošnim talentom pa ne navdu­šuje samo kot izjemna igralka, temvec tudi kot odlicna pevka in voditeljica razvedrilnih oddaj in prireditev. Za svoj izjemni igralski in ustvarjalni opus je prejela številne nagrade, ki pricajo o njeni odlicnosti. Leta 1997 je na Borštnikovem srecanju prejela nagrado za mlado igralko in zlato palicico na Festivalu otroških predstav, nagrado Združenja dramskih umetnikov za umetniške dosežke v letu 2004, na Dnevih komedije 2005 in 2013 je bila izbrana za komedijantko vecera, na 33. mednaro­dnem festivalu Pantomime in monodrame v Zemunu 2008 je prejela zlato odlicje za najboljšo monodramo (»Kot jaz, posveceno Edith Piaf«) in istega leta nagrado za igro na festivalu Zlati vitez v Moskvi, za ta­isto monodramo, ter leta 2012 primorsko nagrado tantadruj za vse vloge v sezoni (Eva v Parole, Parole, Carmela v Ay, Carmeli in Diana v Filumeni Marturano), odigrane v Gledališcu Koper. njen moto »viski v stiski« od kozarcka do kozarcka bolj maje in potlacena resnica glasneje krici. Pijana od alkohola in svoje mladostne neuslišane ljubezni do homoseksualnega moškega se zatece k terapevtu, kjer na koncu spozna, da sta za ljubezen vendarle potrebna samo dva. Predstava je nastala v produkciji KingKong Teatra in koprodukciji KUD­-a Franc Kotar Trzin. Za abonma in izven! Vstopnice bodo na voljo po 10 evrov uro pred predstavo, rezervirate pa jih lahko na rezervacije@kud-tr­zin.si oz. na spletni strani www.kud-trzin.si Lepo vabljeni! (bl) Matej Mijatovic, pisatelj, režiser, glasbenik Matej Mijatovic zase težko rece, kaj je njegov poklic. Vcasih režira, vcasih piše in vcasih prepeva po glasbenih odrih s svojo skupino Radio Mondo. Ocara s hudomuš­nostjo in pronicljivostjo, s katero se loteva težkih zgodb, a zna kljub težkim temam na lice vedno znova narisati nasmeh. Na odr­skih deskah si še vedno lahko ogledate njegovo uspešnico, monoko­medijo Zapornik št. 3.2.3., ki jo je napisal za Domna Valica, preberete njegov knjižni prvenec Festival ali poslušate šansone, ki jih je izdal s svojo skupino na plošci Zgodbe za dva. Iz narave na kroznik • Trzin'c vas gleda Kurja crevca, odlicni vir vitamina C Za kurja crevca veljata dva predsodka: da je to rastlina, ki jo vsi poznajo, ter da je ni njej enake. V resnici nic od tega ne velja. Vedno znova me ljudje sprašujejo, katera rastlina je to, zato o njej ved-no znova rada pišem. Gre za eno najbolj prodajanih divjih rastlin pozimi. Botanicno jo imenujemo zvezdica. Na krožnike vrhunskih restavracij pa ni zašla pomotoma, temvec z namenom. Le kakšen namen pa lahko ima eden najpogostejših zimskih plevelov v svetu vrhunske kulinarike? Ko sem že pred casom vprašala Janeza Bratovža, zakaj uporablja divje rastline, sem bila presenecena nad odgovorom: »Ker so zdrave … mislim, da bi jih morali vec uporabljati.« In res, kurja crevca so precej bogata z vitamini in minerali. Ce boste pojedli le okoli 100 g kurjih crevc, pokrijete dnevno potrebo po vitaminu C. Za enako kolicino tega vitamina morate pojesti vsaj štirikrat toliko solate iz trgovine. A novejše raziskave pripisujejo še vecji pomen antioksidan-tom, imenovanim flavonoidi. Farmacevtska industrija to s pridom izko­rišca. Pripravke, ki vsebujejo ekstrakte iz kurjih crevc, je mogoce kupiti v obliki krem za pomlajevanje in sirupov za hujšanje. Zakaj si torej ne bi kurjih crevc nabrali kar sami? V zimskem casu je spo­znavanje s kurjimi crevci še posebno dobrodošlo. Ne le da zdaj primanj­kuje druge, s hranili bogate hrane. Kurja crevca imajo rada hladni del leta in se v tem casu radodarno razbohotijo, zato jih boste toliko lažje našli in jih ne boste zamenjali s podobnimi klincnicami, med katerimi so neka­tere rahlo strupene. Le kurja crevca imajo komaj opazna enoredno dla­kava stebla in globoko razcepljene vencne liste. Rastlino boste najbolje spoznali, ce si jo ogledate v živo. Najdete jo nasproti Osnovne šole Trzin, pri transformatorski postaji, kjer raste pod smrekami v družbi cesnovke, koprive in škrbinke. Kurja crevca na drugem koncu sveta uporabljajo kot solato v vsako­dnevni kulinariki. Ceprav so videti tako »solatne«, pa jih je mogoce tudi termicno obdelati in iz njih pripraviti pesto, »špinaco« ali omako. Zelišcarji jih tradicionalno uporabljamo tudi za caj, tinkture ali namocene v olje. Njihov nežni okus spominja na koruzna zrna in omogoca vrhunskim ku­harjem in vsem vam, da iz njih ustvarite prav nic plevelaste jedi, ki so oku­sneinzdrave. Hkrati je zvezdicatudinekakšen kazalnik. Izgine namrec že pri manjši uporabi herbicidov, zato jo boste našli le v ekoloških nasadih. Besedilo in foto: Katja Rebolj, katjarebolj.com Recept za kurjo juho s kurjimi crevci Sestavine: – cebula – maslo – kurje bedro – dva krompirja – gomolj zelene – zvrhana pest kurjih crevc – sol in poper Na maslu popražimo cebulo, da postekleni, dodamo meso, da se rahlo zapece, zalijemo z vodo, v katero narežemo krompir in zeleno. Kuhamo pol ure, zacinimo po okusu in na koncu dodamo na grobo narezana kurja crevca, ki bodo juhi dala nežen okus po koruzi. Vsakega malo in brez ocvirkov Že skoraj mesec dni je, odkar so za nami božicno novoletni praznicni dnevi, pa vendar jih še vedno pomnimo, saj so vsako leto nekoliko drugacni, posebni. In všec nam je prav vsakoletna rutina, del katere je tudi okrasitev tako do-macih prostorov kot javnih površin, to je ulic, plošcadi, trgov in vecjih, že na dalec opaznih, arhitekturno posebnih ali obnovljenih starih stavb. V praznicnem casu okrog novega leta je po­membna tudi vsebina, toliko bolj pri novole­tnem, natancneje svetlobnem okrasju. Pri osvetlitvi z najrazlicnejšimi svetlobnimi telesi ni odlocilno vodilo »vec je bolje«, temvec predvsem nacrtna in smiselna postavitev raznovrstnih svetlobnih teles vseh barv in oblik oziroma okraskov ter iz­bira lokacij in mest za njihovo postavitev in pritrditev. Dolocene omejitve so, vendar bi bil tudi pri nas že cas, da se za spremembo tovr­stnega okraševanja lotimo premišljeno in preudar-no za vsak del naselja posebej in ne tako kot do zdaj – površno in na hitro. V Trzinu pac nimamo lani umrlega Zmaga Modica, ki je skoraj dve de­setletji bdel nad praznicno podobo prestolnice, zagotovo pa imamo ka­ kšnegaarhitekta,krajinskegaarhitekta,umetnostnegazgodovinarjaalipa preprosto krajana(-ko) z umetniško žilico, ki ve, kako se tej stvari streže, in zna zanjo ustrezno poskrbeti. Morda je lahko to tudi naloga mladih šolarjev (na primer okrasitev OŠ in njene okolice) ali pa seminarsko delo katerega od Trzincev, ki guli šolske ali študentske klopi v eni od bližnjih srednjih ali visokihšol; ne nazadnjeimamov IOC-juTrzin celo Fakulteto zadizajn. Prav je, da je tudi to neke vrste novoletna identiteta našega kraja, ki slovi po tem, da so njegovi prebivalci po dohodku in izobrazbi dalec nad slovenskim povprecjem. Pamet in denar nista kaj dosti vredna, ce ju ne znamo upora­biti v praksi, in to velja tudi za (o)krasitev domacega kraja. Morda je zdaj pravi cas, da pripravimo razpis za božicno novoletno okrasitev za prihodnjic – casa zanj je vec kot dovolj. Zakaj pa ne bi tudi tovrstno okrasje v prihodnje postalo ena mocnejših prvin identitete novoletnega Trzina, in to na pragu vstopa v tretje desetletje obstoja samostojne obcine? Besedilo in foto: Miha Pavsek Šport Skirca s skoraj 600 nastopajocimi iz 13 držav Sprememba datuma prireditve organizatorje tradicionalnih dogodkov praviloma navda s številnimi dvomi in bojaznijo, ali bodo udeleženci dobro sprejeli nov termin. Tudi v Strelskem društvu Trzin so se ukvarjali s podob­nimi strahovi, ko so tokratno 24. Skirco Borisa Paternosta in Pokal Trzina, ki sta vrsto let potekala v zacetku januarja, prestavili na predbožicni cas. Izkazalo se je, da je bil strah odvec, saj so 20. in 22. decembra docakali rekordno udeležbo s kar 596 prijavljenimi nastopi udeležencev iz trinajstih držav. Trzinsko društvo slovi po odlicni organizaciji in svoj ugled je upravicilo tudi tokrat, saj so njegovi clani znova zagotovili 60 strelskih mest z vrhunskimi laserskimi tarcami in locen prostor za finalne boje z de­setimi strelskimi mesti. Skirca Borisa Paternosta je sicer prepoznavno mednarodno strelsko tekmovanje, uvršceno v koledar Evropske strelske zveze (ESC) in Mednarodne strelske federacije (ISSF). Vsako leto se ga udeležujejo vsi najboljši slovenski strelci in vrhunski strelci iz regije, tokrat pa so na tekmovanju v mengeškem športnem centru Harmonija nastopili tudi najboljši strelci svetovnega ranga, med njimi Petar Gorša, trenutno prvi na svetovni lestvici, Peter Sidi, veckra- V spomin Nekaj dni pred decembrskim tekmovanjem je za vecno zaspal neprecenljivi clan Strel­skega društva Trzin in vsestranski strelski delavec Dušan Habat. Vrsto let je na tekmo­vanju skrbel za blagajno in bil vedno priprav­ljen priskociti na pomoc z delom in preudar­nimi nasveti. Dušan, pogrešali te bomo. Pocivaj v miru! Iskreno sožaljedružini in njegovim najbližjim! Clani Strelskega društva Trzin tni svetovni in evropski prvak, Franc Pinter, dobitnik štirih olimpijskih odlicij, ter Rajmond Debevec, dobitnik treh olimpijskih medalj, pa še Damir Mikec in Snježana Pejcic ter Tanja Perec, vsi odlicni strelci na svetovni ravni. Tudi zaradi ostre konkurence je bil moški finale v streljanju z zracno puško nadvse privlacen, še posebno ker se je v njem z zvenecimi strel­skimi imeni suvereno boril tudi mladi Luka Lukic, sicer clan Strelske­ga društva Trzin. Prav tako izjemen je bil tudi "naš" Nejc Klopcic, ki je postavil nov mladinski državni rekord v streljanju z zracno puško, 247,7 krogov. Rezultate najdete na spletni strani evropske strelske zveze ESC. Štirje nagrajenci iz vrst mladih trzinskih strelcev Strelsko društvo Trzin ima v svojih vrstah štiri mlade nadarjene tekmovalce, ki so si z rezultati v letu 2019 zaslužili priznanja Strel ske zveza Slovenije. Luka Lukic (prvi z leve) je bil izbran za naj boljšega kadeta v letu 2019. Njegov najvecji dosežek je 14. mesto na evropskem prvenstvu, postal je državni prvak z zracno puško, zmagovalec državne lige in je lastnik državnega rekorda med ka deti z zracno puško. Nejc Klopcic (prvi z desne) je prejel nagrado za dva nova mladinska državna rekorda inv skupni razvrstitvi dosegel drugo mesto. Suzana Lukic in Maj Kadunc (v sredini) pa sta bila nagrajena za dosežen mladinski državni rekord v disciplini mešanih parov s puško. (tb; foto: arhiv Nejca Klopcica) Mladi o mladih • Intervju: Nik Bergant Smerajc Želi si skociti na 250-metrski skakalnici Nik Bergant Smerajc je mladi smucarski skakalec, ucenec 7. razreda Osnovne šole Trzin, ki že pri svojih 12 letih ska­ce na Bloudkovi velikanki. Skocil je že izjemnih 109 metrov. V šestih letih, odkar tekmuje, je naštel 109 uvrstitev na zmagovalne stopnicke, od tega kar 64 zmag. Smucarski skoki mu ogromno pomenijo in v ta šport vlaga zelo veliko truda, casa in energije. Je vztrajen in se ne preda zlahka. Zapomnite si njegovo ime, kajti o njem bomo še slišali! Kdaj si zacel skakati in kdo te je za to navdušil? Leta 2013, ko sem bil v prvem razredu, navdušil pa me je oci. Za sabo imaš že dosti dosežkov. Na katerega si najbolj po­nosen? Na vse, saj je za vsakim dosežkom skritih ogromno priprav, truda in tre­ningov. Kako je skociti na Bloudkovi velikanki pri dvanajstih letih? Najprej sem si predstavljal, da me bo strah, vendar me na koncu ni bilo. Bilo mi je zelo všec, saj je skakalnica res visoka in lahko zelo dalec skociš. Kako se soocaš s strahovi, ko si na vrhu? Strahov nimam, saj vem, da mi bo uspelo, ker sem dobro pripravljen. Kaj obcutiš med skokom ali poletom? Med skokom ne razmišljam o nicemer, le na zacetku pomislim, kako bom skocil in tehnicno pravilno opravil skok. Ali je med poletom kaj prostora za užitek in navdušenje nad letenjem? Seveda je tudi prostor za užitek. Ko letim, je obcutek tako dober, da ga ne znam opisati. Smucarski skakalci morajo biti zelo vitki. Že obcutiš odrekanje pri hrani in kako se s tem soocaš? Ne še, saj še rastem in potrebujem veliko hrane in vitaminov. Starši te zelo podpirajo. Koliko ti to pomeni? Pomeni mi ogromno, saj me oce spremlja na vsaki tekmi in mi daje oporo. So kdaj velika pricakovanja tudi breme? Velika pricakovanja so seveda tudi breme, saj si želim, da bi bil uvršcen medprve tri tekmovalce,ince sena koncu ne izide,sem razocaran. To me spodbudi, da še bolj treniram in se naslednjic še bolj potrudim. Kaj je rekla mama, ko te je prvic videla na vrhu skakalnice? Strah jo je bilo, scasoma pa se je navadila. Zmaga na regijskem pokalu v Bohinju Trenerja pri smucarskih skokih igrata zelo pomembno vlogo. Kaj ti je pri njima najbolj všec? Ce naredim napako, nista zelo jezna, vendar mi povesta, kako bi se lahko še izboljšal. Kaj ti pri smucarskih skokih najvec pomeni? Da se zabavam. Koliko skokov potrebuješ, da se privadiš na skakalnico? Od deset do petnajst skokov. Pred tekmo vsakic odidemo na skakalnico, kjer poteka, in imamo tam dva treninga. Skakalnice se med sabo namrec malo razlikujejo, lahko imajo daljše/krajše mize ali pa višji/nižji »pukl«. Kaj vse vpliva na dober skok? Zelo pomembni so postavitev kolen, zadnjice in odskok naprej. V zraku je pomembna drža rok, torej da jih cim manj premikaš. Veliko je odvisno tudi od vetra, pri doskoku pa je pomemben telemark. Vse to vpliva na sodniško oceno in jo sestavlja. Na tekmi je pet sodnikov in najvišja ocena je 20. Naj­višja ocena, kar sem jo prejel sam, je bila 19. Kdo je tvoj vzornik? Anže Lanišek. Kakšni so tvoji cilji v prihodnosti? Da bi bil cim boljši na svetovni ravni. Želim si skakati v Planici na 250-me­trski skakalnici. Nina Rems, foto: osebni arhiv Nika Berganta Smerajca Pomembni dosežki 2 x državni prvak v svoji kategoriji 4 x ekipni državni prvak v kategorijah decki do 11 in decki do 13 let 5 x skupni zmagovalec mednarodne otroške turneje Alpe Adria (od 2014 do 2018) 3. mesto na ekipni tekmi FIS Schuler Grand Prix v Ruhpoldingu 4 x skupni zmagovalec Pokala Cockta 5 x skupni zmagovalec regijskega Pokala Cockta Vremenska s(e)kir(i)ca Šele konec meseca vljuden gruden Kdor letošnjo zimo opazuje sneg, ga boli vrat, saj mora pogledovati precej dalec in navzgor; kdor ga hoce obcutiti pod obuvalom, pa bo moral vzeti pošteno pot pod noge ter se odpraviti v kraje blizu gozdne meje (1600–1700 m) – to je tam, kjer se koncajo sklenjeni gozdni sestoji. Za gaženje snega bo treba še nekoliko višje, to je na drevesno mejo (1800–1900 m), kjer imamo skupine ali pa posamezna drevesa. Prava zima pa je le nad 2000 metri nad­ morske višine. Ocitno se je zadnja dva meseca minulega leta z neba izlilo (v Trzinu vec kot 250 l/m2), kar se je imelo izliti; od malo pred božicem pa vse do sredine januarja smo imeli padavinski post. Prvo polovico zime – prav ste prebrali, zima je že cez polovico, pa se glede snega po nižinah ni še niti zacela – že lahko sklenemo z naslednjo ugotovitvijo za celotno Slovenijo: veliko snega nad 1800 metri (dedišcina novembra), ogromno dežja na zahodu, izjemno kratka snežna epizoda s klavrnim koncem, ena zelo mocna in kar dolgotraj­na otoplitev in nekaj padavinsko jalovih prehodov front severno od nas ob severozahodnih vetrovih, ki praviloma ne prinašajo padavin; ce pa te so, no, vsaj nekaj malega, jih vetrovi iz tega kvadranta prav fino in hitro (po) sušijo. Nic cudnega torej, da se tak veter imenuje fen, najbolj znan pri nas je karavanški. Po svoje pa nas po malem že skrbi za letošnje pridelke, vsaj ce sodimo po pregovorih Huda zima – dobra letina in Grudna (decembra) mraz in sneg, žita dosti prek in prek. Klasicnega prodora hladnega zraka, ki bi mu sledil spodoben mraz, »nismo« spravili skupaj že vso lansko zimo in pol letošnje. Saj veste, gre za tako imenovano dolino, ki prinese s severa ali severovzhoda hladen zrak. Ob prodoru nastanejo na dnu te doline – v resnici pri tej dolini nimamo toliko opravka z navpicno dolino, temvec predvsem z dolino v vodoravni smeri, gledano planetarno – še posebej na njihovi sprednji, to je v naših geografskih širinah na zahodni strani s cikloni, ki upocasnijo napredovanje doline do te mere, da jih pozneje dohiti oziroma prep-lavi mrzel polarni zrak. Tega prinese sibirski anticiklon, z njim v zvezi pa vremenoslovci omenjajo greben hladnega zraka; medtem ko se na obmocju vremenske doline oziroma tamkajšnjih ciklonov zracne mase v glavnem dvigajo (oblaki in padavine), se v primeru grebena spušcajo (lepo vreme). Vse skupaj zaplete še kroženje zracnih mas v eni in drugi vremenski tvorbi, ki si je po smeri ravno nasprotno: zracne mase okrog središca ciklonov potujejo v nasprotni smeri urnih kazalcev (hm, kako naj zdaj to smer pojasnimo digitalni XYZ-generaciji?), okrog središca anticiklonov pa v smeri urnih kazalcev. Vse to velja seveda za severno zemeljsko poloblo; na južni so smeri zracnih mas okoli središc ciklonov in anticiklonov ravno nasprotne tem na naši polobli. Lahko je brati vre­menske napovedi, posebno tiste, ki so ponazorjene s piktogrami, precej težje pa jih je razumeti. Zato se nikar ne cudite, da še niste videli razpi­sa za tecaj napovedovanja vremena … In s cim imamo opravka letošnjo zimo? Namesto ruskega, natancneje sibirskega mrzlega prijatelja smo glavnino casa pod vplivom azorskega anticiklona (hitro poišcite rodne kraje te tvorbe na zemljevidu, glejte pod Azori …), ki nam prinaša sicer lepo, a nic prevec mrzlo vreme. Kadar vlada nad nami, pa se nas izogibajo tudi vse prej omenjene doline, ki prinašajo morebitne padavine. Le kdo bi si mislil, da na naše zimsko vreme vplivajo vremenske tvorbe, ki nastajajo nad glavami tamkaj živecih Portugalcev! Resnici na ljubo je tudi precej drugega genetskega ozadja; ne nazadnje so ti otoki vcasih služili kot izhodišce za ladje, ki so v Ameriko prevažale afriške sužnje. Zanašo zimo,mislimoseveda na tisto,zaznamovano zbelobarvo, je zelo pomembno, da ostane azorski anticiklon cim bližje kraja nastanka ali pa se pomakne celo nad osrednji del Atlantskega ocean, s cimer se od­pre pot za prodor zgoraj omenjenih dolin. Letošnjo zimo se to še ni zgodilo, morda pa se odprejo te poti v drugi polovici zime. Od letošnje smo imeli le nekajcentimetrovsnega, paše to napetek,13. decembra. Sicerpasobila decembrska jutra radodarna s slano (14) in meglo (13 dni). Ce nam cesa v decembru ni manjkalo, je bilo to sonce, vsekakor ce pomislimo na prehodni mesec, ko smo bili zanj mocno prikrajšani. V daljšem obdobju smo torej tako ali drugace spet ujeli povprecje … Miha Pavšek VREMENSKA POSTAJA OŠ TRZIN (oktober 2019) Kazalec Podatek Datum/Niz Ura/Obdobje Povprecna temperatura zraka (°C) 3,0 1.–31. 12. mesec Najvišja temperatura zraka (°C) 15,6 17. 12. 14.54 Najnižja temperatura zraka (°C) -6,5 30. 12. 8.07 Najvecja dnevna T amplituda (razlika maks./min. T, v °C) 10,5 (5,6/-4,9) 11. 12. 0.00–24.00 Število dni s padavinami = 0,2/= 2/= 20 mm) 22 / 7 / 11 1.–31. 12. mesec Najvecja dnevna kolicina padavin (mm) 24,6 2. 12. 0.00–24.00 Mesecna kolicina padavin (mm/h) 101 1.–31. 12. mesec Skupna kolicina padavin v letu 2019 1366 1.1.–31. 12. leto Najvišja hitrost vetra (km/h)/smer 30,6 / SSZ 17. 12. 14.50 Št. hladnih/ledenih dni (minimalna / maksimalna dnevna T zraka = 0 °C) 19 / 0 1.–31. 12. mesec Izbrani meteorološki podatki za Trzin za december 2019; celoten arhiv je dostopen na spletnem naslovu http://trzin.zevs.si (meni Statistika). Vir: Vremenska postaja OŠ Trzin (CZ Trzin). 24 | Odsev — Glasilo obcine Trzin Zdravje Referencna ambulanta – nov pristop k ohranjanju zdravja Lani je tudi v Trzinu zacela redno delovati ambulanta družinske medicine, okrepljena z diplomirano medicinsko sestro. Med ljudmi se je sicer uveljavilo ime »referencna ambulanta«, saj se je tako imenovala v okviru pilotnega pro-jekta, diplomiranih medicinskih sester v teh ambulantah pa se je prijelo ime »referencne sestre«. V trzinski ambulanti je to Mojca Rozman. Marsikateri Trzinec je v prejšnjih mesecih od nje že dobil vabilo, naj pride na preventivni pregled. Glavni namen delovanja referencne ambulante je zagotoviti pravocasno in kakovostno obravnavo pa-cientov in tako prepreciti razvoj kronicnih bolezni, hkrati pa zagotoviti boljši nadzor bolnikov z že razvi­timi kronicnimi obolenji. V referencno ambulanto so preventivno vabljeni odra­sli, zdravi obcani, starejši od 30 let, zaposleni in sa­mozaposleni, pa tudi »sve­ži« upokojenci, saj so to obicajno ciljne skupine, pri katerih je odkrivanje dejav­nikov tveganja še posebno pomembno. Preventivni pregledi »Preventivni pregled v referencni ambulanti traja okoli 45 minut, zato paciente vedno opozorim, naj si vzamejo cas,« pove Rozmanova. Am-bulanta deluje ob ponedeljkih popoldne in cetrtkih dopoldne, za uro pa se lahko dogovorite po e-pošti mojca.rozman@zd-domzale.si ali po telefonu na številko 051 487 199. Pri tem referencna sestra na pacien­tovo zdravstveno kartico kar po elektronski poti naloži tudi napotnico za osnovno krvno preiskavo (holesteroli in krvni sladkor), ki jo je pred pregledom treba opraviti v domžalskem laboratoriju. »Pri pregledu nato izmerimo krvni tlak, telesno težo in višino ter po potrebi opravimo EKG. Na podlagi vprašalnika, ki ga izpolnimo skupaj s pacientom in v kate-rem odgovorimo na vprašanja o boleznih v družini (dedne bolezni) in o osebnem življenjskem slogu (kajenje, alkohol, prehrana), ugotovim, ali so morda prisotni dejavniki tveganja. Po potrebi pacienta zatem napo­tim na pregled k družinskemu zdravniku, ki nato sume potrdi ali ovrže,« Mojca Rozman podrobneje pojasni pregled v referencni ambulanti. Spremljanje kronicnih bolnikov Referencna ambulanta je namenjena tudi bolnikom z urejenimi kro-nicnimi obolenji, ki prejemajo redno terapijo. »Najpogosteje referencno ambulanto obiskujejo kronicni bolniki z astmo, arterijsko hipertenzijo, sladkorno boleznijo tipa II, hiperplazijo prostate in osteoporozo,« poja­snjuje Mojca Rozman in poudari, da je naloga referencnih medicinskih sester predvsem svetovati o zdravem življenjskem slogu. »Že pred meseci je v ambulanto na preventivni pregled prišel neki gospod srednjih let in bil je zaskrbljen nad rezultati izvidov. Lotil se je spremembe življenjskega sloga in nedavno je po štirih mesecih spet prišel na kontrolo. Sprememba je bila vec kot ocitna, saj je izgubil ne­kaj odvecne teže, zacel se je redno gibati in njegova krvna slika se je zelo izboljšala,« je povedala Rozmanova, ki pravi, da se Trzinci dobro odzivajo na vabila in s tem odgovorno skrbijo za svoje zdravje. »Sicer pa namen referencne ambulante ni, da bi paciente kregali, ampak jim želimo prisluhniti in skupaj z njimi poiskati srž težave. Ne-kateri potrebujejo le malo spodbude, pa se jim življenjski slog lahko mocno izboljša,« še dodaja trzinska referencna sestra in svari pred številnimi zahtevami in obljubami, ki si jih naložimo prav v tem pono­voletnem casu. »Ne bodite prevec strogi do sebe, ampak si obcasno le privošcite male grehe, vendar jih zatem uravnotežite z bolj zdravimi izbirami.« Besedilo in foto: Tanja Bricelj Zadošca ena cajna žlicka soli na dan Že velikokrat smo slišali, kakšno škodo povzrocajo prigrizki industrijskih živil, nasicenih s soljo. Številni prehranski programi opozarjajo, da je treba soliti manj in na živilih prebrati oznake za nadzor vnosa soli. Iz vsega tega bi lahko sklepali, da je sol enak sovražnik zdravja kakor sladkor. Ceprav brez sladkorja v cisti obliki zmoremo (najbolje je, da v hrani zaužijemo naravni sladkor), brez soli ne moremo. Napaka se je izogibati soljenju hrane, saj je pomanjkanje soli za zdravje enako nevarno kot presežek. Sol je zelo pomembna za zdravo prebavo, za uravnavanje tekocin v tele­su in za pravilno delovanje živcnega sistema. Pri visoki vrocini ali dodatni izgubi tekocine zdravniki svetujejo, da vzamete raztopino razlicnih soli. Pri tem sta povezana dehidracija (izguba tekocine) in izguba soli, zato je treba z vsakim intenzivnim znojenjem zaužiti dovolj soli. Sol je tudi pomemben dejavnik za zdrav spanec in preprecevanje mišicnih krcev. Brez nje se kalcij ne absorbira dobro, pomanjkanje kalcija pa vodi v osteoporozo. Odrasel clovek potrebuje za normalno življenje le pol grama natrija (1,4 grama soli) na dan. Zgornja meja dnevnega vnosa soli, ki še ne povzroca tveganja za zdravje, je 5 gramov, kar je ena cajna žlicka. Zgornja meja zdravega dnevnega vnosa soli pri otrocih, starih 4–6 let, so 3 grami. Na dan zaužijemo od tri- do petkrat vec soli, kot je potrebujemo. Uživanje prevec soli bo poslabšalo zdravje, poškodovalo ledvice, dvignilo krvni tlak, ljudje s hipertenzijo pa bi vse­kakor morali biti pozorni na svoj vnos soli. Primer tega je pica. Problematicne so predvsem pice iz restavracij s hitro prehrano, ki obicajno vsebujejo veliko soli in mašcobe. Najbolje je, da pico pripravite sami, pri peki testa lahko belo moko nadomestite s polnozrnato, izberete lahko sir z manj mašcobe, namesto mesnih do-datkov izberite ribe in pico obogatite z zelenjavo vseh barv. Uživanje zelo slane hrane receptorje v ustih naredi manj obcutlji­ve, zato se lahko obicajna slana ali nesoljena hrana zdi brez okusa. Z zmanjšanjem slanosti vaše hrane bodo receptorji v dveh ali treh tednih postali bolj obcutljivi, zato bo hrana z majhno kolicino soli popolnoma okusna. Darija Jozeljic, ZD Domžale Vir: https://www.nijz.si/sl/sol-in-zdravje, http://nesoli.si/ Pisma bralcev Kje se zatika pri trzinski obvoznici in kako naprej? Obcanke in obcani Trzina težko pricakujemo tako imenovano trzinsko obvoznico, saj gostota prometa iz leta v leto narašca, izvedba pa se kar izmika. Trzinska obvoznica je pomemben del dolgorocne ureditve prometne infrastrukture Trzina ter bo pomembno vplivala na kakovost življenja v kraju zaradi manjše one-snaženosti zraka, zmanjšanja hrupa in povecanja prometne varnosti, predvsem varnejših poti v šolo. Kaj se torej dogaja in kaj lahko naredimo, da bo obvoznica cim prej zgrajena? Trenutno stanje in obeti V novembrski številki Odseva je župan Peter Ložar v intervjuju od­govoril, da ga »obcani vprašajo o projektih, za katere se zdi, kot da se jih nic ne izvaja«. V nadaljevanju je pojasnil, da gre najveckrat »za projekte na državni ravni, med katere spada npr. tudi vzhodna obvozni-ca«. Trzinska obvoznica je res del državnega projekta Obvoznica Trzin z navezavo na avtocestno omrežje, za katerega je Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo (DRSI) že 24. maja 2017 potrdila Dokument identifikacije investicijskega projekta (DIIP). Na tej podlagi je bil projekt leta 2018 umešcen v Nacrt razvojnih pro-gramov (NRP) in evidentiran kot projekt, ki se bo financiral iz dr­žavnega proracuna, s predvidenim dokoncanjem konec leta 2028. Iz NRP-ja, objavljenega k državnemu proracunu 2020, izhaja, da je dokoncanje celotnega projekta podaljšano na konec leta 2036. Da pa se ne bo prevec odmaknila tudi za nas najpomembnejša etapa projekta, trzinska obvoznica, ki bo razbremenila Mengeško in Jemcevo cesto, mora Obcina Trzin v projektu cim bolj prevzeti vlogo proaktivne partnerice, saj je v njenem interesu cim hitrejša in ka­kovostna izvedba. Z vsakim odloženim letom se namrec negativni vplivi povecanega prometa na kakovost bivanja, prometno varnost in zdravje obcank in obcanov Trzina mocno povecujejo, predvsem za stanovalce ob Mengeški in Jemcevi cesti. Na slednjo se namrec ob jutranjih in po­poldanskih konicah preusmerijo številni, pogosto prehitri vozniki. Prometna obremenitev v Trzinu se povecuje in z njo tudi vpliv na okolje ter zdravje in varnost obcanov, predvsem najbolj ranljivih, otrok na poti v šolo. Povprecni letni dnevni promet je v prvih enajstih me-secih leta 2019 na Mengeški cesti znašal 17.265 vozil in se je glede na leto 2010 povecal za 18 odstotkov, glede na leto 2018 pa za tri odstotke . Iz podatkov je razvidno, da se je mocno povecalo predvsem število tovornjakov in vlacilcev. Povecuje se tudi promet na glavni ces-ti iz Trzina proti Crnucam (povprecno 33.525 vozil na dan leta 2018). Do leta 2035 naj bi se povprecni letni dnevni promet na Mengeški cesti glede na leto 2018 povecal za kar 54 odstotkov. Po podatkih DRSI je obremenitev Mengeške ceste s prometom ob delovnih dnevih še precej vecja. V prvih enajstih mesecih leta 2019 se je po njej med tednom dnevno peljalo vec kot 20.000 vozil, najvec 20. junija, tik pred koncem šolskega leta, in sicer 22.820. Tudi vlacilcev je bilo med tednom vec kot 500 na dan, najvec pa kar 662. Vpliv prometa na kakovost bivanja in zdravje Obcine Trzin ni v državni mreži spremljanja kakovosti zraka, zanjo na njem ni ne stalnega merilnega mesta za spremljanje kakovosti zraka ne izvaja­nja meritev z mobilnimi merilnimi enotami. Za kakovost zraka na obmocju Trzina tako ni natancnejših podatkov. Iz rezultata o onesnaženosti merilne­ga mesta Ljubljana Bežigrad, ki je najbliže obcini Trzin, se lahko sklepa, da so v Trzinu pogosto presežene mejne vrednosti koncentracij ozona in povi­šane vrednosti prašnih delcev PM10. Glede na velik povprecni letni dnevni promet skozi obcino je cestni promet eden izmed glavnih virov izpustov v zrak1. V okolje se zaradi prometa sprošcajo benzen in njemu podobne spoji­ne, ki so rakotvorne; prašni delci, ki povzrocajo poškodbe in bolezni dihal; ter dušikovi oksidi, ki pod vplivom soncnih žarkov tvorijo prizemski ozon (O3), ki otežuje dihanje (vir: OIKOS, Okoljsko porocilo za Obcinski prostorski nacrt Obcine Trzin, december 2017). Onesnažen zrak najbolj ogroža bolnike z boleznimi dihal, srca in ožilja, sladkorne bolnike, starejše, otroke in nosecnice. V splošnem velja, da je tve­ganje za nastanek astme pri otrocih, ki živijo 75 metrov od prometne ceste, Tabela: Povprecni letni dnevni promet na trzinskih cestah v letih 2010, 2018 in v prvih enajstih mesecih leta 2019 ter napoved do leta 2035. Leto Vsa vozila* Motorji Osebna vozila Avtobusi Lahki tovornjaki, do 3,5 t Srednje težki tovornjaki, 3,5 7 t Težki tovornjaki, nad 7 t Tovornjaki s prik. Vlacilci Glavna cesta Trzin Mengeš, števno mesto Loka 2010 14.630 49 13.104 55 966 131 210 41 74 2018 16.749 108 14.499 61 1.299 192 148 69 373 Jan. nov. 2019 17.265 116 14.915 64 1.338 199 154 69 410 Napoved 2035 25.776 n.p. 22.888. 67 1.905 216 120 582 Indeks 2018/2010 1,14 2,20 1,11 1,11 1,34 1,47 0,70 1,68 5,04 Regionalna cesta Trzin Domžale, števno mesto Depala vas 2010 17.597 84 15.739 122 1.180 140 186 57 89 2018 16.589 126 14.626 120 1.280 182 92 45 118 Napoved 2035 25.068 n.p. 22.662 143 1.814 197 87 164 Indeks 2018/2010 0,94 1,5 0,93 0,98 1,08 1,3 0,49 0,79 1,33 Glavna cesta Trzin Crnuce, števno mesto Trzin 2010 32.476 135 29.164 162 2.201 331 269 71 143 2018 33.525 213 29.447 175 2.555 347 243 102 443 Indeks 2018/2010 1,03 1,58 1,01 1,08 1,16 1,05 0,90 1,44 3,10 Vir: Evidenca o državnih cestah, DRSI, DIIP Pisma bralcev V prometni nesreci 13. junija 2019 je bila k sreci poškodovana samo plocevi­na. (Foto: Stane Mesar) za približno 50 odstotkov vecje kot pri otrocih, ki živijo vsaj 150 metrov stran (vir: NIJZ, Pomen informacij o okolju in zdravju). Na kakovost življenja in naše zdravje vpliva tudi hrup. Na zvoke, ki se v na­šem okolju ponavljajo, nas ne ogrožajo in niso bistvenega pomena za nas, se navadimo in jih ne zaznavamo vec, ceprav jih uho sliši. Okolje, obreme­njeno s hrupom, lahko zato sprejmemo kot normalno, nemotece. Vendar pa so študije pokazale, da bivanje v hrupnem okolju vpliva na naš organizem tudi, ko se tega ne zavedamo (vir: NIJZ, Hrup v okolju). Za Trzin strateške karte hrupa do zdaj še niso bile izdelane, zato ni natancnejših podatkov o obremenjenosti z njim. Iz okoljskega porocila pa izhaja, da je Trzin s hrupom najbolj obremenjen prav zaradi prometa. Promet in njegova ureditev neposredno vplivata na varnost obcank in ob­canov. Glavne tri prometnice na obmocju Obcine Trzin so zelo obremenje­ne ceste. Poleg zastojev je problematicno tudi povecano število prometnih nesrec. V letih od 2011 do vkljucno 2014 je bilo na cesti Trzin–Mengeš 29 nesrec (Vir: DIIP). Nevarnost za vse udeležence v prometu je toliko vecja, ker na Mengeški cesti do danes še nista dokoncan plocnik in zgrajeno krožišce proti Jabljam. Kako naprej? Po dveh letih in pol od potrditve DIIP-a naj bi bile po casov­nici strokovne podlage za umestitev obvoznice v prostor že pripravljene, vendar niso. So pa obcine Trzin, Domžale in Men-geš maja 2018 sklenile dogovor o skupni pripravi regionalnega prostorskega nacrta (RPN) za prvo etapo nacrtovane prikljucne ceste Trzin–Domžale–prikljucekŠtuda,tojetrzinske obvoznice. Obcina Trzin je pri pripravi RPN dolocena za nosilno obcino. S sklepom o zacet­ku priprave RPN, ki so ga obcine v svojih uradnih listih objavile konec maja 2018, se je postopek njegove priprave pravocasno zacel. S 1. junijem 2018 so namrec glavne ceste II. reda postale prostor-ska ureditev državnega pomena. Obcine so tako ujele zadnji trenutek, da je umešcanje trzinske obvoznice v prostor ostalo v njihovi pristojnosti. Leto in pol po uradnem zacetku priprave RPN-ja, decembra 2019, je nosilna obcina z javnim narocilom vendarle izbrala koordinatorja za konzultantske storitve pri pripravi RPN-ja za trzinsko obvo­znico (DRI upravljanje investicij, Družba za razvoj infrastrukture, za po­nudbeno ceno 81.292,80 EUR). Prvi koraki k uresnicitvi projekta trzinske obvoznice so torej narejeni, ceprav pocasneje, kot bi si želeli predvsem stanovalci ob Mengeški in Jemcevi cesti. Upajmo, da se bo cena koordi­nacije odrazila tudi v kakovosti in pravocasnosti priprave RPN-ja. S trzinsko obvoznico se bo razbremenila predvsem Mengeška in posledicno tudi Jemceva cesta. S povecano prometno varnostjo (ob hkratnem dokoncanju plocnika ob Mengeški cesti in zgraditvi krožišca proti Jabljam) in zmanjšano okoljsko obremenitvijo se bo tako predvsem v starem delu Trzina mocno izboljšala kakovost bivanja. Glede na to, da so postopki za izvedbo trzinske obvoznice do zdaj potekali enakomerno pocasi (na obvoznico Trzin caka od ustanovitve samostojne obcine dalje), je za obcanke in obcane starega dela Trzina nujno treba iskati takojšnje rešitve, ki lahko hitro in brez investicijskih stroškov ublažijo trenutno obremenjenost lokalnih cest v Trzinu (Jemceva cesta, Za Hribom in Ljubljanska cesta) s tranzitnim prometom iz smeri Mengša, in s tem zagotoviti tudi varnejšo šolsko pot. S pristojnimi organi je treba zaceti pogovore, da se cim prej zacne tudi druga etapa projekta, dokoncanje obvoznice do prikljucka Študa, saj s trzinsko obvoznico ne bo odpravljen tudi problem preobreme­njenosti ceste Trzin–Crnuce. Ustrezna prometna ureditev in infrastruktura v obcini sta torej eden od osnovnih pogojev, ki pripomorejo h kakovostnejšemu življenju, zdravju in varnosti obcank ter obcanov. Zato je treba vzporedno razvijati tudi trajnostno mobilnost in predvsem spodbujati rešitve za ustre­znejši javni promet. Tudi tam, kjer obcina nima neposredne pristoj­nosti, sta pa ta v njenem najvecjem možnem interesu. Tako naj bo eden izmed kljucnih projektov tudi zgraditev kolesarske steze proti Ljubljani ob obstojeci želežniški progi, ki je dolgorocno naju­streznejša rešitev. Županu obcine Trzin je bila torej že v prejšnjem in ponovno v tem mandatu zaupana pomembna in odgovorna naloga. Obci­na Trzin kot nosilna obcina pri umešcanju trzinske obvoznice v prostor lahko dirigira tempo, potiska voz ter ga pravilno us-merja proti koncnemu cilju. V skupnem interesu je, da vecino casa vsaj enakomerno pospešeno! Alenka Marjetic Žnider, clanica Obcinskega sveta Obcine Trzin OPOMBA: Clanek ne obravnava tudi izpustov v obcini Trzin glede na pora­bljene energente (kurilno olje, zemeljski plin in lesna biomasa). Odgovorni aktivni ob˜ani Trzina Od tod in tam Ples za stare in mlade Ples je univerzalna govorica, ki jo razumejo mladi in stari na vseh koncih sveta. A ne le to, raziskave kažejo, da ples ucinkovito preprecuje staranje in izboljšuje spomin, saj vpliva na možgansko delovanje. Kar nekaj trzinskih seniorjev in seniork se druži ob plesnih ritmih, nekateri pa obiskujejo domžalski studio King dance. »V novembru smo vsem starejšim na novo omogocili plesno telovadbo v dopoldanskem casu. Namenjena je gospem in gospodom, ki jim je pomembno, da se tudi po 50., 60. ali 70. letu v svojem telesu pocutijo dobro, in ki se zavedajo, da sta zdrav um in telo zagotovilo za prijetno, predvsem pa kakovostno doživljanje starosti. Skupina se lepo polni in veseli nas, da se kultura in šport v plesu združujeta in da ljudje to opa­zijo ter si želijo skozi življenje vse vec plesati,« meni Špela Kralj, plesna prvakinja, uciteljica in sodnica standardnih in latinskoameriških plesov v plesnem studiu King dance. V tem studiu se sicer pripravljajo tudi plesni pari, ki vztrajno osva­jajo vse višja mesta in se prebijajo proti vrhu svetovne plesne elite. Omenimo Miha Žerjava in Lauro Karcagi. Jeseni sta osvojila enajsto mesto v Pragi in zmagala na mednarodni tekmi v Kisteleku, nato pa v Moskvi med 236 nastopajocimi pari zasedla vec kot odlicno 25. mesto. To pomeni, da ju sodniški in plesni svet že prepoznava kot perspektiven mlad par z dobrimi možnostmi za doseganje najvišjih uvrstitev. »Biti v cetrtfinalu na tekmi, kot je moskovska, res ni macji kašelj. Tako uspešen nastop si zasluži cestitke!« pojasnjuje Špela Kralj. Z vetrom v jadrih sta se v madžarskem mestu Szentes okitila še s srebrom in z 12. mestom v razlicici najmocnejšega tekmovanja World open na Dunaju dokazala, da ne gre za muho enodnevnico. Tudi pari, ki se pripravljajo za nastope na nacionalnih tekmovanjih, s svojim plesnim znanjem lepo napredujejo. »Jakob Macek in Kaja Rihar sta uspešno prestala vse bolezni in poškodbe in se že vracata na tirni­ce rednih tekmovanj in treningov ter dodatnih priprav. Nika Sedlak in Trisha Robnik bosta v letu 2020 doživeli prelomnico in prvic nastopili na plesnih tekmovanjih v obliki pilotnega projekta. Matija Urbanija pa se bo spet vrnil na plesni parket. Prav vsem plesalcem želimo, da v tem letu doživijo cim vecje plesne uspehe, saj se z njimi povecata tudi predanost in želja po treniranju v tem najlepšem dvoranskem športu,« še dodaja Špela Kralj. (tb) Glasbene skupine citrark in kitaristov Predstavljamo štiri glasbene skupine, Soncnice, Tempo, Zlati zven in Tesere, ki v okviru študijskih krožkov Društva Lipa – Univerze za tretje življenjsko obdobje Domžale vadijo citre in kitaro pod vodstvom mentorice prof. Damjane Praprotnik. Soncnice vadijo citre pet let ali vec. Spoznali jih boste po kratkih rume­nih rutkah z volancki in broškami soncnic, nadenejo si tudi domžalske sla­mnike z rumenim trakom. Tempo je skupina, v kateri vadijo kitaro pet let ali vec. Njihov prepoznavni znak so rdeci šali. Med njimi je tudi Petar, edini moški v naših vrstah. Zlatizven je skupina, v kateri vadijo citre tretje leto. Njene clane boste prepoznali po zlato lesketajocih se šalih in seveda tudi po zlatih zvenih citer. Tesere je skupina, katere clani vadijo kitaro tretje leto. Spoznali jih boste po turkizni barvi šalov. Glede na velikost odra nastopamo pred obcinstvom loceno v zasedbah Soncnice in Tempo ali Zlati zven in Tesere. Na vecjih odrih se vse štiri skupine združimo v velik orkester petindvajsetih ljubiteljic glasbe. Igramo pri ljudeh priljubljene zimzelene skladbe razlicnih zvrsti, ki jih obcinstvo pozna in jim pritegne. Pogosto poslušalci zapojejo z nami. Na koncu vedno sledi še vabilo, naj pridemo spet, in to kmalu. Glasbene skupine citrark in kitaristk so tudi vse bolj zaželene gostje domov starejših obcanov in medgeneracijskih centrov. Z božicno-novoletnimi skladbami so nastopale ves december in januar. Anica Justinek Napovednik JAVNI VPIS NOVINCEV V VRTEC ZA ŠOLSKO LETO 2020/2021 Na podlagi tretjega odstavka 20. clena Zakona o vrtcih (Ur. l. RS, 100/05-UPB, 25/08, 98/09-ZIUZGK, 36/10, 62/10-ZUPJS, 94/10­ZIU, 40/2012-ZUJF, 14/15-ZUUJFO) objavljamo javni vpis novincev v Osnovno šolo Trzin, Enoto vrtca Žabica, za šolsko leto 2020/2021. Vloge za vpis predšolskega otroka v vrtec oddajte najkasneje do 31. 3. 2020 na naslov: Vrtec Žabica, Svetovalna služba, Plošcad dr. Tineta Zajca 1, 1236 Trzin. Obrazec vloge dobite v tajništvu vrtca oziroma na spletni strani vrt-ca www.vrtec-trzin.si. Ravnateljica: Matejka Chvatal Aktualne dejavnosti Društva upokojencev Žerjavcki Žerjavcki smo pravzaprav srecni ljudje, saj imamo z raz-licnimi dejavnostmi dodano bogastvo v življenju – in to je tisto pravo. • Pohodniki gredo v torek, 4. februarja, ob 8. uri po manj zah­tevni krožni poti na Stari grad nad Kamnikom. Vabijo stare in mlade, da se jim pridružijo. Tudi v letu 2020 se še vedno dobivajo vsak to-rek ob 8. uri pred Mercatorjem, od koder jih pot vodi po naši prelepi deželi. • Kolesarjikljubobcasnomrzlimzimskimdnevomodkolesarijovsak cetrtek na izlete ob 10. uri izpred CIH-a. Toplo se oblecejo. • Strelci trenirajovsak ponedeljekinpetekod 17. do 18. urena stre­lišcu v trzinski osnovni šoli. • Balinarji še vedno sodelujejo v zimski balinarski ligi. • PevskaskupinaŽerjavcki prepeva na Jefacnikovi domaciji vsak torek med 17.30 in 19. uro. Vabijo nove pevce, da se jim pridružijo. • Krožek rocnih spretnosti deluje na Jefacnikovi domaciji ob ce-trtkih od 10.30 oziroma po dogovoru tudi doma, kontaktna tel. št. 031 405 646. • Kultura – recitatorji in literarni ustvarjalci se redno srecujejo in sodelujejo na raznih prireditvah. V ponedeljek, 3. februarja, ob 19. uri pa pripravljajo kulturni vecer v Dvorani Marjance Rucigaj z izdajo Zbornika pesmi Nežke Andrejaš. • Izleti v novem letu so v nacrtih, in to najmanj štirje. Naj bodo presenecenje. • Zbor clanov Društva upokojencev Žerjavcki nacrtujemo v petek, 22. februarja, ob 16.30 v Osnovni šoli Trzin. Upam, da ste vsi srecno, veselo in predvsem zdravo vstopili v leto 2020. Janez Florjanc, podpredsednik Društva upokojencevŽerjavcki, Trzin Dolgolistna rosika, Jure Slatner Vljudno vabljeni na odprtje razstave izbranih del likovnega in fotografskega natecaja, razpisanega v okviru projekta Zgodbe naših mokrišc, v cetrtek, 6. februarja 2020, ob 18 uri v Centru Ivana Hribarja v Trzinu (Ljubljanska cesta 12f). Razstava bo odprta do 31. marca 2020. V obcinah Mengeš, Medvode, Trzin in Vodice, ki so del obmocja LAS Za mesto in vas, se nahaja kar nekaj mokrišc, ki skupaj ustvarjajo mrežo dragocenih vodnih teles in nas bogatijo s svojo biotsko pestrostjo. Namen likovnega natecaja je izraziti najlepše, najskrivnostnejše ali drugace posebne trenutke iz lokalnih mokrišc (živalstvo, rastlinstvo, pokrajino) in jih deliti z drugimi. Razstava bo do zakljucka projekta gostovala tudi v ostalih obcinah partnericah. Napovednik Turisticno društvo Kanja Trzin VABI v cetrtek, 30. januarja 2020, od 10. do 19. ure v Stebrno dvorano na promocijo turisticne ponudbe in ogled dela društvenih rokodelcev Trzina. Nastop folklorne skupine Trzinka ob 16. uri. MINI DRAMSKA ŠOLA VABI FRANCKOV ŽIVŽAV: NA GLEDALIŠKO DOGODIVŠCINO ZGODBE IZ KAMIŠIBAJA V torek, 11. februarja, vas in vaše otroke ob 16.30 prijazno vabimo, da na polletnem nastopu nadaljevalne skupine Mini dramske šole v dvorani Kulturnega doma Trzin z nami vstopite v gledališki svet, kjer zbudi se domišljija in zgodi se carovnija. Predstavile se bodo tudi mlade Azumove improvizatorke, ki vas bodo zabavale s svojimi domislicami. Dogodek je primeren tudi za mlajše otroke. Vstopnine ni! Foto: Peter Hudnik/hoodfoto V okviru otroškega gledališkega abonmaja Franckov živžav bosta Trzin prvic obiskala »kamišibajkarja« Jelena Sitar in Igor Cvetko iz Gle dališcaZapik.Kamišibaj,japonskaumetnostpripovedovanjaobslikah ob lesenem odru, je v Sloveniji postal prava epidemija. Igor in Jelena, ki ju klicejo kar ata in mama kamišibaja, vam bosta odigrala štiri ali pet kratkih pravljicnih zgodb. V nedeljo, 2. februarja, ob 17. uri v dvorani Kulturnega doma Trzin. Za abonma in izven. Vir: www.kamisibaj.si Napovednik PRIPRAVE NA MATURO IZ SLOVENŠCINE Trzinske dijake vabimo na serijo delavnic, ki je namenjena pripravam na maturo iz slo­venšcine in poglabljanju znanj. Vodila jih bo Tanja Tomšic, prof. slovenšcine in zunanja ocenjevalka za slovenšcino na splošni maturi. LOKACIJA: OŠ Trzin, ucilnica kemije-biologije (pritlicje), Mengeška cesta 7b, 1236 Trzin TERMIN: zadnji torki v mesecu (aprila teden dni prej) 16.30–18.00 VSEBINA DELAVNIC: • 28. januar 2020 – Kako pišemo razpravljalni in razlagalni esej ob upoštevanju argumentacije in slo­govnih nacinov • 25. februar 2020 – ESEJ – lvan Cankar: Za narodov blagor in Hlapci • 31. marec 2020 – ESEJ – lvan Cankar: Kralj na Betajnovi in Pohujšanje v dolini Šentflorjanski • 21. april 2020 – ESEJ – Primerjava vseh 4 besedil za esej in povezava s tematskim sklopom V svetu Cankarjeve dramatike • 25. maj 2020 – Ponovitev znanj jezika in znacilnosti ter posebnosti besedilnih vrst (za 2. izpitno polo 1. 6.) ter posebnosti ustnega dela mature Kamnik, Domžale, Mengeš, Trzin in Komenda. Pozabi rumene traèe, pri nas je rdeèa nit modra vsebina! V tokratni številki preberite: intervju z Janezom Bratovžem, chefom, ki je v Slovenijo pripeljal visoko kulinariko; pogovor z Ivanko Brodar, ki pece najboljše poticke in krofe ter kolumno Noaha Charneyja, v kateri razmišlja, kaj vse je pomembno za odlicno kulinaricno izkušnjo in ostalo aktualno vsebino. Spremljajte nas tudi na www. modre-novice.si ter na Facebooku. Dacia Duster že za 13.290 € 5 LET 1 LETO 3 LETA JAMSTVA* BREZPLACNEGA VZDRŽEVANJA* OSNOVNEGA KASKO ZAVAROVANJA* Dacia Zanesljiv partner GRZS www.dacia.si Podana cena (MPC maloprodajna cena) je neobvezujoca priporocena cene in vkljucuje 22 odstotoni DDV in DMV. Cena velja za model Dacia Duster Essential 1.0 TCe 100.*Ob nakupu vozila preko Dacia Financiranja prejmete podaljšano jamstvo za 5 let ali 100.000 km, karkoli se zgodi prej, brezplacno osnovno kasko zavarovanje za prvo leto zavarovanja ter redno vzdrževanje vozila za 3 leta oziroma 60.000 km, karkoli se zgodi prej. Pogoj za pridobitev omenjenih ugodnosti je obnova avtomobilskega zavarovanja v naslednjem letu preko Dacia Financiranja. Vec informacij o ponudbi, nakupu in pogojih nakupa je na voljo na dacia.si. Slika je simbolna. Renault Nissan Slovenija, d. o. o., Dunajska 22, 1511 Ljubljana. Poraba pri mešanem ciklu: 4,338-6,699 l/100 km. Emisija CO2: 114-151 g/km. Emisijska stopnja: EURO6Dt. Emisija NOx: 0,0209-0,0364 g/km. Emisija trdnih delcev: 0,00018-0,00222 g/km. Število delcev (x1011): 0,1-0,4. Vrednosti meritev porabe in emisij ustrezajo novemu standardu meritev WLTP. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroca globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k cezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2 5 ter dušikovih oksidov. Avtohi a Malgaj d.o.o., PSC Ljubljana,Tr a ka 108, 1000 Ljubljana, Nova vozila Tel. 01 20 00 560, Rablje na vozila Tel. 01 20 00 560, Servis Tel. 01 20 00 570, -mail: prodaja .renault.lj@malgaj.com , www.avtohisamalgaj.si