Iz Slomškove šolske risanke
77. Moj birmanski boter.
Binkošti so blizu, maii! Bivmanci smo ¦rrsi odbrani. liotru moram poiskati, da bo stal ob moji strani, ¦za dejanje mi slovesno desno claJ na ramo desno.
I    dlan so mati skrili čeio. Up in strah je misli medel. Šli so v mislili skozi selo: Kje so boiri? Kdo bi oedel? Že jih vidim: Nolri, notri najdejo se v cerkvi botri.
Pajdi, sin moj, v dan Gospodov na cerkoeno spraieuanje. Prazen glas je praznih sodov; dobra vera, dobro znanje, Kdor najoeč bo znal, presodi: Tisii iebi boter bodi.
In odšel sem -d dan Gospodoo na cerkneno poslušanje. Prazen glas je praznih sodoo; dobra Dera, dobro znanje. Nem sem čul in stal sem s prsii: šla vprašanja so po orsii.
Sklep. Pristopil sem h gospodu: •»Meni boste botra lega k  binkoštnemu  daii godu, kdor največ je znal od vsega.«. »Siromak je!« so mi rekli, »tam pogač ne bodo pekli.<i
>Vendar, dečko, prav si molil, praoega si botra doUI.«.