Poštnina plačana v gotovfeii.
Leto XIV., štev, I94
Ljubljana, nedelja 20. avgusta 193$
Cena 2.— Din
Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126.
Inseratni oddelek: Ljubljana, šelenburgova ul. 3. — Tel. 3492, 2492.
Podružnica Maribor: Gosposka ulica št. 11. — Telefon št. 2455.
Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št. 190.
Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, VVien št. 105.241.
Cesta v ozračje
Današnja otvoritev letališča v Ljubljani pomeni dogodek, ki bo trajno zabeležen v zgodovini našega civilizacijskega razvoja. Odpira se nam nova pot v svet; letalo to najmodernejše občilo, se vključuje v naš promet. Poslej bo tudi Ljubljana in ž njo vsa naša banovina spojena z vedno gostejšo mrežo letalskega prometa in po najhitrejši poti zvezana z državno prestolnico, z Jadranom in z vso Evropo.
Otvoritev ljubljanskega prometnega letališča je zaključek prve stopnje avia-tičnega razvoja na slovenskih tleh. Dolgoletno delo pionirjev civilnega letalstva, zbranih okrog delavnega in vzpodbudnega Aerokluba v Ljubljani, med katerim/je posebno stopala v ospredje oseba veščega letalca in navdušenega propa-gatorja aviacije dr. Stanka Rapeta, to pionirsko delo je zdaj kronano z vidnim uspehom. S tihim ponosom, a tudi z neko zavistjo smo Ljubljančani gledali našega »Lojzeta«, ko je ob lepih dneh krožil nad mestom kot znanilec sodobnega letalskega razvoja. Med tem ko so celo nad Atlantskim oceanom vedno pogosteje brnela letala pogumnih pilotov, ki so premagovali oceansko razdaljo med Starim in Novim svetom; ko se je v večjih državah že priličr.o razširila mreža regionalnega letalskega prometa, je stala Ljubljana ob strani vseh zračnih zvez. Zdaj je naša letalskoprcmetna izolacija premagana: Ljubljana je vključena tudi v aviatične linije, ustvarjeni so pogoji za ud al j nji razvoj.
Zakaj letalstvo je še vedno v polnem mladostnem razvoju. Njegova tehnika se neprestano izboljšuje. V zadnjem desetletju je prevalila že dolgo pot svojega rapredka. Letalstvo je postalo mogočna sila ne samo glede na prevazno vlogo v primeru kakšne bodoče vojne, marveč tudi kot izrazito civilno sredstvo; prometno občilo, ki premaguje preko zračnega^ prostranstva zemeljske razdalje. Biti ob strani letalskega razvoja, pomeni: za-ostati za tempom sodobne civilizacije. Zato je za naše ozemlje, ld je zemljepis-ro-poiitično del Srednje Evrope, narod-no-politično pa najzapadnejši del slovanskega Balkana, ta vključitev v letalski promet moralno in materialno velika pridobitev. To tem bolj, če vpoštevamo, da se največje možnosti šele odpirajo in da so za nje komaj ustvarjeni osnovni pogoji.
Letalo, ki je človeku izpolnilo stari sen, da bi letal po zraku kakor ptič, je za miroljubne narode izrazito mirovno sredstvo, ki pomaga zbliževati narode. Zgodovina sodobne civilizacije je v veliki meri zgodovina prometa. Zato so si nekateri gorečneži letalstva obetali od tega najhitrejšega občila najugodnejšo konjunkturo za zbližanje narodov. Nemara se bo ta želja izpolnila kdaj v bodočnosti; za sedaj so narodi po svojem razumskem, čuvstvenem in moralnem življenju še daleč, daleč zadaj za tehniko, ki je stvaritev genialnih poedincev. Vendar pa moramo želeti, da bi bil letalski pi-cmet vedno samo v službi velike ideje zbližanja in sodelovanja narodov pri občih dobrinah omikanega človeštva. Naj bi mogočne peroti, ki nosijo človeka po brezmejnem zračnem prostoru, kazale narodom pot k mirnemu sožitju in k razumni in pravični medsebojni izmeni materialnih in duhovnih dobrin!
Letalstvo pa je tudi važen činitelj v nacionalnem življenju. Nihče ne želi, da bi napočila ura, ko bo narod dvignil vsa svoja letala v zrak, da ga branijo pred sovražnim napadom, vendar bi bilo napačno, če bi bil za tak usodni primer nepripravljen. Dasi civilno letalstvo ne služi vojaškim namenom, je vendar v primeru vojne, ko se prekinejo stiki z vna-njim svetom, tudi ono ogromnega pomena za obrambno moč države. Tako letalstvo je posebno važno za mesta, ki so zaradi svoje zemljepisne lege močno izležena nevarnosti naglega zračnega napada. Obstoj letališča v mestu in redne prometne zveze z domačimi in tujimi mesti so obenem najboljša propaganda za letalstvo in vzpodbuda mladim ljudem, da se zanimajo za aviacijo. Zato vidimo, da v vseh državah, zlasti pa v vseh velikih mestih, z raznimi sredstvi propagirajo med civilnim prebivalstvom zanimanje za letalstvo in za čim večjo pozornost nasproti možnostim iz zraka, ki utegnejo v kritičnih trenutkih spraviti v nevarnost tisoče in tisoče človeških življenj.
Toda v veselem trenutku, ko odpiramo domače prometno letališče, si nikar ne kvarimo razpoloženja s takimi vidiki v neznano bodočnost. Naj nas številna letala, ki bodo na današnjem letalskem mitingu proslavljala otvoritev ljubljanskega letališča, navdajo z zadoščenjem, da smo stopili zopet važen korak naprej v modernizaciji naše banovine. Čeprav letalski potniški promet še ne prihaja v poštev za širše ljudske sloje, je vendar 'ako važna in nujna izpopolnitev občega prometa, da smemo vsi z zadoščenjem ozdraviti ta novi dokaz našega napredka v svobodni domovini. V prejšnji d^ža--i bi gotovo bila Ljubljana zadnja med nnesti, ki bi se priključila v zračno prometno mrežo. V narodni državi pa ne vpoštevajo samo njenih potreb, marveč
Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.—
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126». Maribor Gosposka ulica 11. Telefon št. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1. Telefon št. 65.
Rokopisi se ne vračajo.
po tarifu. ■ II lili—1MIMI—
— Oglasi
DOLLFUSSU POJEMAJO MOČI
Grozeč razkol v avstrijski vladi — Dr. Dollfuss nenadoma odpet®' val k Mussoliniju — Zakulisna pogajanja s hitlerjevci?
Praga, 19. avgusta, r. V tukajšnjih političnih diplomatskih krogih posvečajo napetosti med Avstrijo in Nemčijo posebno po zorno.st. ki jedocela razumljiva, saj bi bila Češkoslovaška neposredno prizadeta, ako bi se spor stopnjeval do vrhunca. »Prager Presse« se dane's v uvodniku bavi s položajem avstrijske vlade in opozarja na to, da DoJifussov režim ni tako trden, kakor bi se dsfo sklepali iz oficielnih izjav ln pisanja avstrijskega tiska. Dollfuss noče klicati na pomoč Društvo narodov ali mednarodno razsodišče, ker se boji, da bi mu očitali, da je kot predstavnik nemške države iskal proti Nemčiji pomoči pri- dragih narodih. Na drugi strani pa se kažejo v Dol! fu s sovi vladi sami resne razpoke, ki se lahko vsak čas razikofrejo v prepad, v katerega bi se strme-gilavil sedanji avstrijski režim. V vladi že delj čas-a ni več sloge v pogle-du ukrepdv proti narodnim socialistom. Tudi, v Doliliusso vi »patrioti on i ifro-rati« ni etnotaostis kajti poleg nje so agrarci osnovali še svojo posebno fronto, iki naj tvori protiutež Dollfussovi fronti. L\Ta sporazum s socialnimi demokrat] ne misli- nihče več, čeprav ni dvoma, da bi se na ta način najbolj o.iačila fronta proti hitierizmu v Avstriji. Nasprotno skuša sedanji avstrijski režim spor edin o z narodnim socializmom zatreti tudi marksizem.
Vse to kaže, da'je poiožaj Dodlfus&ove vlade z vsakim dnem težji, čimbolj brezobzirna postaja nemška gonja proti Avstriji. Poleg izdatne gospodarske podpore je Avstriji potrebna tudj izdatna politična podpora iz inozemstva. Če se to ne bo zgodilo kmalu, se bo sedanji avstrijski sistem kmalu zrušil, kajti boj. ki ga bije dr.
DoiMuss, uniči s časom tudi močnejše živce. kakor jih ima avstrijski kance-lar.
Pariz, 19. avgusta, r. Posebni poročevalec lista »Pariš Soir« javlja, da se. pripravlja v Dollfussovi vladi razkol. Del ministrov skuša zaradi razvoja mednarodne situacije in naraščajočega vpliva hitlerjevcev v Avstriji najti na kakršenkoli način stike s Hitlerjem. Dr. Dollfuss bo morda, opirajoč se na Heimwehr, še nekaj časa vzdržal, toda naposled se bo moral vdati splošnemu pritisku, ki z vsakim dnem narašča. Prve vesti o tajnih sestankih med avstrijskimi in Hitlerjevimi emisarji v Švici so bile sicer uradno demantirane, vendar pa se znova potrjujejo. Po teh informacijah sicer še ni mogoče govoriti o kakem premirju med Berlinom in Dunajem, vendar pa je že dovolj značilno, da se vrše razgovori za hrbtom dr. Dollfussa. Glavno vlogo igra pri tem bivši heimwehrovski voditelj major Pabst. Na avstrijski strani se spravljajo v to zvezo nemški nacionalci in agrarci ter gotovi krogi iz vrst Heim-wehra, pri čemer se poudarja, da tudi sedanji minister za varnost major Fey ni čisto nedolžen.
Z aeroplanom v Italijo
Dunaj, 19. avgusta, r. Zvezni kancelar dr. Dclifuss je danes popoldne nenadoma odpotoval z letalom v Italijo, kjer se bo v Rimu sestal z Mussolini jem Kancelar jev odhod je izzval v vseh političnih krogih veliko presenečenje in na'različne jše komentarje. V vladnih krogih sicer zatrjujejo, da je baš to potovanje dokaz trdnosti sedanjega avstrijskega režima, toda v nič manj informiranih kroeih priznavajo, da je nenadni odhod dr. Dollfussa v Rim v zvezi s težkočami, v katerih se nahaja avstrij-
Italija odklanja točne obveze za ohranitev miru
V pogodbo z Rusijo noče sprejeti precizne londonske definicije, kdo je napadalec
Rim, 19. avgusta, s. Kakor sedaj tudi na uradnih mestih že priznavajo, bo v kratkem podpisana pogodba o nenapadanju in nevtralnosti med Italijo in Sovjetsko Rusijo. Pogajanja za zaključitev te pogodbe so v zadnjem času potekala zelo naglo in lgod-no ter je njeno besedilo že parafirano. Razgovore za zaključitev pogodbe so pospešili zato, ker so hoteli v Rimu in Moskvi še pred prihodom Herriota v Rusijo storiti vse. da bi ruska zunanja politika ne zašla še bolj v francoske vode.
Pariz, 19. avgiusta. č. Skorajšnja zaključitev italijansko-ruske pogodbe o nenapadanju silno zanima francoski tisk, pa tudi vso poilitično javnost. »Matin« pravi, da Italiji očividno mi na tem, da bi se v pogodbo vstaviila tudi definicija o napadalcu. Ta definicija namreč pomeni po francoskem mnenju najvažnejši element, ker bo na njeni osnovi nedvo-mno mogoče še doigo ohraniiti mir v Evropi. Z zadovoljstvom bi ves svet vzel na znanjei, če bi bila Italija pristala na to definicijo, ker bi v tem primeru dokazala, da si žejli brez fraz solidnega in dejanj'skega miru. Zate je treba obžalovati, da se Italija še vedno poslužuje demagošklih tez glede samoobrambe.
Pariz. 19. avgusta. AA. Ko je bila v Londonu med Rusijo in sosednimi državami ter državami Male antante podpisana konvencija o definiciji napadalca, so imeli v Parizu vtis, kakor da ie v italijanskih vladnih krogih nastala zmedenost. Kmalu nato so v Rimu začeli govoriti o bližnjih zelo važnih političnih sporazumih z R.isijo. Po dolgih pogajanjih je bil ta sporazum zaključen in se nahaja pred podpisom.
Po Havasovih poročilih iz Rima ta ita-lijansko-ruski sporazum ne navaja prvotne ruske definicije napadalca. To si razlagajo tako, da je hotela Italija s tem pu strti možnost, da pristopijo k temu sporazumu tudi druge države, zlasti pa one, ki so odklonile prvotno rusko definicijo pojma napadalca. Havas pravi med drugim:
Itahjansko-ruski sporazum dopušča, da imajo Bolgarska, Rumunija in Turčija primer pogodbe, ki jo lahko brez drugega sklenejo z Rusijo, ne da bi pri tem bile Prisiljene podpisati tako avani vzhodni, to je londonski sporazum.
Agencija Havas doznava nadalje, da sta se Italija in Rusija s to pogodu, o obvezali da ne pristopita v nobene bloke ali diplomatske sporazume v škodo Rusije ali Tta-3ije. Ta določba ima namen, da pomiri Ri-sijc pred paktom štirih. Prav tako -Italija in Rusija ne smeta podvzeti korakov, s ikaterimi bi se medsebojno ogrožali.
Gospodarska organizacija Male antante
Meseca septembra se bo se stal gospodarski svet Male antante, da sestavi načr t gospodarske pogodbe
Bukarešta. 19. avgusta, d. Ob koncu septembra se bo prvič sestal k posvetovanji gospodarski svet Male antante, in sicer takoj po konferenci zunanjih ministrov ali pa že med njo. Priprave za posvetovanje skoro že končane. Češkoslovaška vlada >e poslala v Bukarešto načrt sporeda, ki ga bo rumunska vlada bržkone eore.iela brez bistvenih sprememb- Češkoslovaški predlogi obravnavajo naslednja gospodarska vprašanja:
Tranzit blaga, sodelovanie v vprašanjih plovbe, poenostavljenje železniških tarif, trgovinsko - pravnih določb in carinske
tudi njen prestiž: sloves mesta, ki je središče najbolj civilizirane banovine v Jugoslaviji in ki že zaradi svojega porrr a v državi ne sme zaostajati v civilizacijskem razvoju.
Letalstvo je človeka osvobodilo V ključne odvisnosti od zemlje in vode: ž radostnim poletom razvija v zraku svc. e čudovite energije. Pri nas se odrira cesta v ozračje v času. ko smo vsi polni materialnih skrbi. Prihaja nam kot zna-nilka nepremagljive nacionalne volje, ki neprestano giblje in ustvarja vzpodbujajoč nas s svojim poletom k delu, energiji in veri v moč in napredek naše domovine.
nomenklature: vzpostavitev direktnih železniških tarif, odpravo potnih vizov. m»d-seboine olaišave za bivanje pripadnikov držav Male antante v drugi zavezniški državi; ureditev potniškega prometa, orevoza bla^a in blagovnih vzorcev ter sodelovanje novčaničnih bank-
Obstoia načrt, da bi se v navedenih zadevah sklenila nova gospodarska pogodba med državami Male antante. Da bi se do te gospodarske konference čim bolj omilila r.imunsko - češkoslovaška "-v^modarska napetost. ki in jp izTvalo ot^žkočenip rumunskega izvoza v češkoslovaško, so se pričela m^d češkoslova5ko in rumunsko vlado no-gajania, ki se tičeio novečanja možnosti ra orodaio rumunskega žita na češkoslovaških trgih.
ska vlada. Dr. Dollfuss bo skušal po teh informacijah pridobiti Mussolinija za odločnejšo intervencijo v korist Avstrije, ker je baš Italija s svojim neodločnim stališčem onemogočila energične kerake velesil v Berlinu.
Pred odhodom je izjavil kancelar novinarjem, da gre za diplomatski, že davno pripravljeni in napovedani obisk pri Mussoliniju. Da je njegov odhod tako nenaden, izvira od tod, ker mu je da! Mussolini sinoči sporočiti, da bo mogoče z njim govoriti samo danes ali jutri, ker bo od ponedeljka dalje za dalj časa nedosegljiv. Oba dni na koncu tedna bo preživel Mussolini v hiši svoje hčere okoli Rimini-ja. Kancelar je izjavil, da smatra za posebno prijateljsko gesto, če bo Mussolini nekaj prostih ur ob koncu tedna posvetil njemu. Kancelar upa, da se bo že jutri zvečer vrnil na Dunaj.
Prvi sestanek
z MusscSmijem
Rizzione, 19. avgusta, g. Avstrijski zvezni kancelar dr. Dollfuss je zvečer ob 18. prispel v Rizzione. Mussolini ga je ob 19.30 obiskal v hotelu. Razgovoru med obema državnikoma je prisostvoval tudi državni podtajnik v zunanjem ministrstvu Suvich.
Odmev v Parizu
Pariz, 19. avgusta s. Nenadni odhod avstrijskega zveznega kancelarja v Rim je izzval v političnih krogih živahne komen tar:e. Ker v dolgotrajnih diplomatskih pogajanjih med Anglijo, Francijo in Italijo o pomoči, ki naj bi jo dobila Avstrija, ni bilo ničesar sklenjeno, smatrajo v Panzu za verjetno, da bo sestanek v Italiji otvoril možnosti za enotno in skupno politično akcijo vseh treh velesil v Berlinu. Avstriji ;e treba pomagati naglo in uspešno.
kajti le tako bo zopet dobila zaupanje v bodo-čnost. Sedaj se bo pokazalo, ali je Mussolini enakega naziranja m ali se bo italijanska akcija gibala v isti smeri.
V	Nemčiji oborožu je jo avstrijske emigrante
Dunaj, 19. avgusta. AA. Kakor znano je Habicht v svojem poslednjem radijskem govoru zavrnil trditev, da bi v Nemčiji obstajala avstrijska legija. Dejal je, da nemške oblasti avstrijske begunce samo zbirajo v delovnih taboriščih. Toda po dobljenih zanesljivih vesteh, ki so jih dobile rodbine teh beguncev, je izven uvoma, da begunci v teh taboriščih večjidd ne delajo, nego se urijo v orožju.
Število beguncev, ki so razmeščeni v taborišču v Leschfeldu pri Augsburgu, znaša blizu 8000, od njih jih je domala polovica iz Tirolske, ostali so pa iz Solnogra-ške in Gornje Avstrije. Razdelili so jih v oddelke in jim dodelili avstrijske in nemške vojaške inštruktorje. Orožje, ki ga jim i:ido med vajami na razpolago, jim po končanih vajah zopet odvzamejo.
Ti begiunci, sodijo v nemških krogih, se bodo v Avstrijo lahko vrnili najkasneje meseca oktobra; do takrat namreč upa.:o, da bo Avstrija že »izravnan a s z Nemčijo.
Hitler se je spravil s Schleicher jem ?
Pariz, 19. avgusta č. Belgijsi dopisnik lista »La Liberte« poroča, da je prišlo med Hitlerjem, geheralom Hammersteinom in generalom Schleicherjem do sprave. Povod za sporazum je bilo Hitlerjevo spoznanje, da je ostala nemška vojska mnogo bolj zvesta generalu Sehleicherju kakor pa njemu. Razen tega pričakuje režim, da bo na zimo beda v Nemčiji zelo narasla in da ne bo mogel izpolniti svojih obljub, zaradi česar se bo nedvomno povečal odpor radikalnih narodno socialističnih organizacij.
V	bojazni, *da b! se Hitlerjeva diktatura zaradi tega ne omajala, skuša sedaj pridobiti zase tudi vplivne vojaške kroge in M tako zagotoviti njihovo podporo v potrebi.
entlna grozi z izgonom
Parlamentu je predložen zakon, da se prepove vsako priseljevanje, brezposelni naseljenci pa izženejo
Buenos Aires, 19. avgusta ž. V zadnjem času so sprožili politični krogi v Argentini novo kampanjo proti priseljevanju tujcev. 2e pred leti, ko so pričele Zedinjene države omejevati dotok izseljencev, se je tudi v Argentini pričelo tako gibanje, ki pa je imelo poleg socialno gospodarskega še politično ozadje. Medtem se je priseljevanje v Argentino zaradi krize že precej skrčilo. V zadnjih dveh letih so beležili agentin-ski statistični uradi večji dotok priseljencev le še iz Italije in nekaterih drugih evropskih držav. Kljub temu pa računajo argentinski politiki, da bodo s prepovedjo priseljevanja dosegli še vedno znatno omilje-
nje brezposelnosti, v vsej državi, ki šteje razmeroma še vedno malo prebivalcev, je sedaj 350.000 brezposelnih. Njih število' pa se bo na zimo nedvomno znatno povečalo.
Kakor vse kaže, bo takrat kampanja proti priseljencem uspela. Poslanec Carlos Purredon, ki pripada vladni večini, je vložil v zbornici tudi že zakonski načrt, po katerem bi se za dobo 5 let vsako priseljevanje docela prepovedalo. Obenem pa naj bi vlada votirala 5 milijonov pezet za prisilen povratek v domovino za vse brezposelne priseljence, ki si doslej še niso pridobili argentinskega državljanstva.
Duh Stamblijskega se vrača v politiko
Združitev zemljedelcev pod praporom pokojnega Siam-bolijskega je razvnela vso bolgarsko javnost
Sofija, 19. avgusta č. Združitev bolgar--;k.a zemljedelcev v močno opozicijsko sikupino, v kateri so se zbrali vsi agrarn1 opoziciooalci razen M-vkova in Dn>gijeva je izzvala v vsej Boisariji pnvo senzacijo. Senzacija je bila tem večja, ker je združitev povzročila že prvi razkol v vladni zemljedelskj skupini, iz katere j« izstopilo okrog 10 poslancev. Secesi;a se je izvršila baš v času, ko so trije glavni "zemljedelski voditelji, ki podpirajo vlado; namreč ministri Gičev, Dimov in Mura v jev odpotovali v Carigrad. V z^mljedelskih krogih pa je zaradi tega odločnega koraka zavladalo veliko veselje. Svojih simpa tij do obnovljene stranke Stambolijskega ne prikrivajo niti oni zemljedelci, ki še vedno pripadajo vladni skupini.
Združitev zemljedelske opozicije je Izzvala pravo paniko v političnih krogih, ki so že od nekdaj zakleti nasprotnik'
zemljedelcev, pa naj so v vladi ali izven nje. O tem jasno pričajo komentarji >De-mokratičeskega zgovora« in j Zore-t, ki poudarjata, da pomeni združitev zemljedelcev veliko nevarnost, pred katero je treba Bolgarijo za vsako ceno obvarovati Novoustanovljena zemljedelska stranka je prejela danes ogromno število brzojavk, v katerih ji z vseh strani čestitajo £ do seženemu uspehu.
Združena zemljedelska opozicija šteje v parlamentu za enkrat le devet narodnih poslancev; pridružili pa se bodo oni poslanci, ki so danes najavili izstop iz vladne koalicije, tako da bodo opozicijski zemljedelci imeli v parlamentu precej močno zastopstvo, ki bo igralo v nadaljnjem razvoju bolgarske notranje politike še veliko vlogo.. Nedvomno bo dosegla združitev veliko izpremembo v notranjepolitičnih razmerah Bolgarije.
Kritična nedeHa m Irskem
Dublln. 19. avgusta g. Z futriš>n'o ne«'e-Mo se je približal Irski izrp'1"^ kritičen dan. Po vsei deželi se bo^o vrši V vo'"a5ike Parade fašističnih »modrih srajc* Vlada e objavila no pravosodnem ministru, '"a smatra orga.nizaciio >modrih srnic kMub temiu. da doslej še nI bila preTwvoe<iana za protizakonito in da jo bo zaradi teea preganjala, če bo Jutri Izvršila namveda ne parade General O* Duffv |p Izjavil, da smatra izravo pravosodnega ministra za odkrito bojno napoved.
Jekleni trust je kapituliral pred Rooseveltom
New York, 19. avgusta, g. Ker so indu-strijci jekla položili pred Rooseveltom orožje ter se pridružili njegovi akciji za nacionalno obnovo s tem, da so pristali na 40 urno delo na teden in uvedbo mezd po najmanj 40 centov na uro, se je zrušila najmočnejša opozicija zoper Roosevel-tovo akcijo. Zato je verjetno, da se bodo sedaj priključile Rooseveltovemu programu tudi ostale industrijske panoge. V ameriških političnih krogih slavijo kapitulacijo podjetnikov v jekleni industriji kot doslej največjo zmago, kar jih je dosege! Roosevelt odka* ie na vladi.
Občinske volitve še niso razpisane
Beograd, 19. avgusta. M. Nekateri listi so prinesli vest, da se bodo 24. septembra vrciie občinske volitve v dravski, drinski in dunavski banovini. S pristojnega mesta se zdaj objavlja, da te vesti niso točne.
Japonski dumping v Južni Afriki
Pretoria, 19. avgusta AA. Vlada je sklenila uvesti na japonsko blago posebne carinske tarife da zavaruje južnoafriško industrijo pred japonskim dumpingom.
Gospodinja koristi
sebi in drugim, če ponudi odvisne stvari v nakup v „Jutrovem" malem oglasniku.
Danes 430 ponudb in povpraševanj.
V Ljubljani se je zbralo nad dva tisoč učiteljev
Cskordiia udeležba na letošnjem kongresu jugoslo-venskega učitelj stva — Zborovanje delegatov
Ljubljana, 19. avgusta
Danes se je pridela v Ljubljani XIII. glavna, skupščina Jugoslovenskega učiteljskega udruženja. Dopoldne se je sestal v mali avorani na Taboru glavni odbor JUU, ki Šteje 35 članov; pripravil je vse potrebno za složen potek kongresa. Popoldne je velika množica učiteljstva iz vse države napolnila največjo ljubljansko dvorano, Sokolski doni na Taboru. Vstop v dvorano je bil dovoljen le delegatom sreskih društev, ki so se izkazali s pooblastili. Nedelegati so zasedli galerije.
Izza predsedstvene mize, ki so jo zasedli predstavniki celokupne učiteljske organizacije, je otvoril predsednik Damjan Rašič ob 16.30 glavno skupščino. Pozdravil je navzoče zborovalce ter je nato predal besedo predsedniku ljubljanske sekcije JUU Ivanu Dimniku, ki je izrekel dobrodošlico v imenu Ljubljane in dravske banovine. Naglasdl je, da so učiteljski kongresi stanovski učiteljski parlamenti, ki skrbe za napredek našega šolstva in za dobrobit stanu. Podčrtal je deklaracijo, ki je bila sprejeta pred desetimi leti v Ljubljani. Takrat smo kot prva korporacija jasno začrtali našo linijo za stan, narod in državo.
Predsednik Rašič je predlagal, naj bodo banovinske sekcije zastopane po proporcu. V debati, ki so se je udeležili zastopniki zlasti iz južnih banovin, so zahtevali, naj obvelja proporc tudi v bodoče. Delegat Jankovič iz Beograda je kritiziral delo uprave pod Rašičevim predsedstvom, Izzval pa je baš nasprotno; domala vsa navzoča delegacija je priredila predsedniku Rašiču večminutne ovacije. Delegatsko zasedanje pa je bilo nato po še nekaterih zadevah končano Ob zaključku je predsednik Rašič izjavil, da ve, da ima med delegacijo mnogo nasprotnikov, ki ne odobravajo poslovanja uprave. Znano mu pa je tudi, da imata on in njegova uprava še v*č prijateljev, ki znajo ceniti trud in uspehe glavne uprave. Da se olajša delo kongresa in da se onemogočijo neljubi incidenti, naj predlože vsi delegati, ki menijo, da je bilo poslovanje uprave nepravilno, pismene kritike in pismene tozadevne pred-loge.
Skupščina se bo jutri nadaljevala z naslednjim dnevnim redom: Otvoritev skupščine ob 9. uri, izvolitev tajnikov, overova-telja eapisnika in določitev odborov, ki bodo pripravili ves material za kongres. Zatem bo sledilo predavanje g. dr. Nikole Po-poviča, rednega profesorja beograjske univerze o filozofsko pedagoškem značaju psihoanalize. Po končanem predavanju bodo odšli kongresisti izpred Uniona, kjer se bo jutrišnji kongres vršil k spomeniku kralja Petra in k spomeniku dr. Prešerna, kjer bodo položili vence.
Stanovanjski odsek JUU posluje na glavnem kolodvoru že od 16. t. m. Delegati izven dravske banovine prejemajo tam nakaznice za prenočišča. Poset kongresa je že nad pričakovanje velik. Dosedaj je do-šlo na l:ongres že nad 2.000 pripradnikov učiteljskega stanu, tudi iz majoddaljenejših predelov naše države. Doš!o je pa tudi mnogo odličnikov, ki bodo zastopali razne prosvetne in kulturne institucije. Nj. Vel. kralja bo zastopal general Pekič, ministra pro-svete pa svetnik dr. Kasumovič.
Prireditveni odbor ljubljanskega JUU je razpredel povsem točno organizacijo za do-šle delegate. Vsak dobi že ob svojem prihodu na kolodvoru posebno brošuro s programom svečanosti; knjižica pa vsebuje tudi pregled ljubljanskih zanimivosti, kulturno in nacionalno zgodovino dravske banovine ter ima naštetih mnogo izletov, na katere bodo po zaključenih dnevih odšli delegati.
»Učiteljski Tovariš« je izšel v slavnostni Številki. Uvodno stran krasijo trobojka,
slika Nj. Vel. kralja ter faksimile kraljevega pisma, ki ga je naslovil jugosloven-skemu učiteljstvu.
Ljubljana se je odela v znak počaSče-nja v državne trobojke, grad pa je na čast udeležencem lepo iluminiran. Kongresisti nosijo trikotne značke v državnih troboj-kah, izdelane nalašč za to priliko.
Sestanek učiteljev članov JNS
Ljubljana, 19. avgusta.
Ob priliki učiteljskega kongresa se je sestalo danes ob 18. uri okrog 200 učiteljev, somišljenikov JNS iz vseh pokrajin države k iskrenemu tovariškemu sestanku v Kazini. Sestanku je predsedoval šolski upravitelj g. Smajdek iz St. Vida, ki je uvodoma toplo pozdravil tovariše, zlasti predsednika JUU g. Rašiča. Rekel je, da je namen sestanka, razmotrivati o tem, kako naj učitelj deluje v vsedržavni politični stranki. Načrt takega dela je ob-jasnil g. Josimovič iz Beograda. Zatem je navzoče učiteljstvo z glasnim aplavzom sprejelo pozdravno brzojavko šefu JNS g. Nikoli Uzunoviču. V daljšem govoru je razmotrival o delu učitelja med narodom g. Matovič, urednik »Jugoslovenčeta«, znanega nacionalnega mladinskega lista v Beogradu. Podčrtal je dejstvo, da je v naši državi 25.000 učiteljev in učiteljic. Domala vsi so agilni nacionalni delavci v duhu ideologije JNS. Predsednik zborovanja g. Šmajdek je izrazil željo, naj stopa učiteljstvo v vse organizacije, ki delujejo za dobrobit države in se v njih aktivno udejstvuje. Seveda naj se povsod potegujejo tudi za stanovske interese.
Zatem je očrta! stališče učitelja do stranke predsednik JUU g. Damjan Rašič, Ikj je izvajal med drugim: Za učitelja a i »dovolij, da je v stranki le kot navaden "član, ob volitvah pa le glasovalec. Ker je ■učitelj konstruktiven in duhovno močan element, naj bo .povsod tudi med najbolj vidnimi delavci za lepšo bodočnost našega naroda. Ker pa teče vse narodovo življe-ave skozi politične roke, naj se učitelj ■udejstvuje tudi v politiki.
Debate so se udeležili še šftevilini učitelji iz vseh krajev Jugoslavije, med drugimi g.Vavda iz šanarjete ob Pesnici, ki ,'e ugotovil, da je bilo učiteljstvo že doslej med najtpridinejšimi strankinimi delavci. Nadzornik kranjskega sreza g. Lapajne :e prikazal težko del'o učitelja na deželi.
Država naj uspešno zaščiti učiteljstvo, ki nastopa proti rušiteljem državnega edinstva- Besede izkušenega učiteljskega in nacionalnega borca so izzvale živahno pritrjevanje. G. Grašič iz Iške vasi, je prikazal konkretne primere, kako se često zapostavlja podeželsko učiteljstvo. Naposled je bila z velikim aplavzom sprejeta naslednja resolucija :
V programu JNS zavzema vidno mesto »nj del, ki govori o prosvetnih, šolskih in učiteljskih vprašanjih. V tem vidijo učitelji garancijo, da bodo interesi narodne šole in učiteljev najbolje zaščiteni potom stranke, ki je izšla iz velikih zgodovinskih dogodkov od 6. januarja 1929 do danes.
Zato priporočamo učiteljem, naj stopajo v JNS, se v njej aktivno udejstvujejo in vstopajo tudi v njene odbore kot agilni funkcionarji. S svojim delom r stranki in izven nje naj pomagajo širiti načela stranke ter izvajati njen program.
Da pa bodo lahko čim intenzivneje fuva-li interese svojega stanu in temeljne principe nacionalne vzgoje, naj bodo t JNS včlanjeni učitelji v najožjem medsebojnem kontaktu.
Otvoritev državne higijenske razstave
Pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja je bila včeraj v Beogradu otvor-jena ena največjih higienskih razstav v Srednji Evropi
Beograd. 19. avgusta. p. Na zelo svečan način je bila danes otvorjena državna higienska razstava, ki daje pregled zdravstvenih naprav in &plošnesra stanja narodnega zdravja v Jugoslaviji. Razstava je po svojem obsegu ena največjih, kar jih je bilo te vrste v Srednji Evropi. Razstavišče zavzema ves prostor za tehniško fakulteto, kjer se je pred leti vršil sokolski zlet. V številnih. okusno opremljenih paviljonih so nameščeni posamezni oddelki, med katerimi zavzema dravska banovina najodličnejše me6to. 6aj ie razstavila najvzorneje zbrano gradivo. Pokroviteljstvo nad razstavo je prevzel Nj. Vel. kralj-
K svečani otvoritvi so se zbrali poleg predstavnikov Društva za čuvanje narodnega zdravja, ki je razstavo organiziralo, člani vlade, diplomatskega zbora ter vseh večjih organizacij in korporacij v državi. Nj. Vel. kralia je zastopal pri otvoritvi prvi adjutant general Milan Ječmenič. Ministrskega predsednika, ki je na dopusti, je zastopal notranji minister g. Zivojin Lazič. Navzoča sta bila nadalje finančni minister g. dr. Diordievič in kmetijski minister g. dr-Tomašič. Odlične goste je pozdravil v imenu Društva za čuvanje narodnega zdra<vja njegov predsednik g. dr- Ivanič; zahvalil se je za podporo vladi in drugim činiteljem, ki eo omogočili, da je društvo doseglo svoj cilj in priredilo to poučno in zanimivo razstavo. Nato ie spregovoril še predsednik razstavnega odbora univ. prof. dr. Aleksan-
der Kostič, nakar je minister za kmetijstvo g. dr. Ljuba Tomašič v zaetostvu ministra socialne politike z lepim nagovorom otvoril razstavo. Povabljeni gostje eo 6i nato ogledali razstavo in se o njej izražali nad vse laskavo.
Primorski akademiki v Skoplju
Skoplje, 19. avgusta, p. Primorski akademiki, ki so na svoji turneji po Jugoslaviji včeraj priredili koncert v Skoplju, so danes odpotovali. Sinoči jim je bil prirejen banket, na katerem jih je pozdravil skopski župan Josip Mihajlovič, zahvaljujoč se jim za poset. V imenu Slovencev, ki žive v Skoplju, je pozdravil goste g. Sedmak, za lepi sprejem pa se je zahvalil akademik g. Zdenko Mermolja.
Falzifikatorska delavnica v Beogradu
Beograd, 19. avgusta, p. V Senti in okolici so se v zadnjih dneh pojavili ponarejeni 59dinarski kovanci. Policija je danes aretirala enega izmed razpečevalcev ter ugotovila, da so bili falzifikati izdelani v Beogradu. V interesu nadaljnje preiskave čuva policija podrobnosti z>enikrat še v tajnosti.
Državna razredna loterija
Žrebanje dne 17. avgusta. Din 2.000 št. 58.345.
Din 1.000 št. 4.403, 4.419, 4.433, 4.472, 45.703, 45.707, 45.756, 51.588, 62.298, 73.343, 88.246, 88.248.
Dne 19. avgusta so bili izžrebani naslednji večji dobitki: 30.000 Din srečke št.: 25.549. 29.906,
10.000 Din srečke št.: 5.086, 16.030, 29.517, 82.025, 87.074, 27.828, 30.110, 44.666, 74.310, 75.801.
Srečke za tekoče kolo so vse razprodane!
Zadružna hranilnica r« z. z o. z., Ljubljana, Sv, Petra c, 19
Izletniška vlaka na letališče bosta odpeljala z glavnega kolodvora da nes ob 14.10 tn 14.30. Povratek z letališča ob 18.38 in 18.53. Voznina tja In nazaj 3.50, otroci 1.75 Din.
Nitranske svečanosti in Vatikan
»Venkov«, glasilo največje češke stran ke, agrarne republikanske, kateri pripada tudi ministrski predsednik, priobčuje dne 18. t. m. uvodnik v treh stolpcih. Iz uvodnika izhaja ves ono ogorčenje čsl. javnosti nad početjem slovaških klerikalcev, zlasti prelata Hlir.kc, ki ga »Slovenec« r,l mogel najti, dasi je baje prečital »vse resne in ugledne češke liste«. Uvodoma omenjeni list se spominja nedavne tisočletnice sv. Vaelava in ugotavlja, da so cerkveni krogi takratno proslavo omalovaževali. Nato nadaljuje med drugim:
»Tudi oni, ki ne časte svetnikov, so se poklonili sv. Vaclavu, tudi oni, ki hodijo v druge božje hrame, so dali čast zgodovinskemu dogodku, ko je krščanstvo pred 1100 leti nastonilo svojo slavno pot po naših zemljah! Zato se ni čuditi, da smo se najbolj ozirali po onih, ki si laste pravo, da govore v imenu največje krščanske občine, v imenu katoliške cerkve. Spoiinivno se, s kakim pompom se je Vatikan udeležil francoskih proslav Device Orleanske, in primerjajmo, kako je bilo pri nas o priliki svečanosti sv. Vaelava in prošlo nedeljo v Nitri ob slavnostih kneza Pribine. Dve veliki svečanesti krščanske vere ra Češkoslovaškem in niti na eni ni bilo češkoslovaškega kardinala kot zastopnika sv. stolice. V avstrijskih časih pa je bilo na sedaj češkoslovaškem ozemlju kar tre je kardinalov: v Pragi, v Olomucu in v Ostrogonu. To dokazuje najlepše, kako sodi o nas Rim!
V	Nitro je sicer prišel kardinal, poljski primas Hlond, toda samo kot gost iz sosedstva. V pe1* a istih letih republike Rim ni spoznal za potrebno, da imenuje češkoslovaškega kardinala in niti nitranskemti škofu ni podelil nadškofovske časti, kar bi bil storil povsod drugod, da počasti 11(50-letni jubilej. V drugih državah, pri drugih narodih bi sam papeški legat prišel na svečanost, da počasti 1100 letno delo za krščanstvo. Kje pa je v nedeljo ostal rimski nuncij Ciriaci? Al' ni morda namenoma izostal, ker ga je prelat Hlinka pravočasno obvestil, kakšna mačja godba da se pripravlja za slavnostni dan?
Ne krščanski duh, marveč politična osveta je tu odločevala. Ista osveta, ki si je drznila odstav:ti prvega ljudskega pri-masa nadškofa Kordača, vzornega svečenika. Namesto da bi imenoval Kordača za kardinala, je Rim poslal v Prago mladega, ue-izkušenega nuncija, da je odstavil SO letnega duhovnega nadpastirja. Ravno včeraj je prišla vest, da je Vatikan zopet vzpostavil znanega opata patra Albana Schachleitnerja, ki mu je pred hitlerjev-skim prevratom prepovedal služiti sv. mašo, toda pod političnim pritiskom je morala rimska kurija rehabilitirati neposlušnega svečenika, ki je pred dvema 'etoma odpovedal Rimu pokorščino. Tako de'a Vatikan v Nemčiji, kadar gre za pol!ti5ne-ga agitatorja, pri nas pa odstavlja izvrstnega nadškofa in odstavlja tudi univerz-nega profesorja šando samo zato, ker ie zvesto stal na strani svojega nadpasti-ja!
Kaj bo napravil Rim s prelatom Hlinko? Kaj bi se zgodilo katoliškemu prelatu na primer na Bavarslem, ako bi si predrznil motiti državno proslavo? Gotovo bi niti trenutek več ne imel svojega svečeniškega dostojanstva, marveč bi sedel v najbolj oddaljenem samostanu. Ako bi Vatikan pustil brez kazni prelata, ki je napravil na cerkveni in narodni prireditvi škandal brez primere, potem bo dokazano, da je Hlinka postopal v sporazumu z nuncijem Ciriacijem in da sramotnega dejanja ni napravil samo iz lastne volje.
V	teh dneh, ko se Hitler hvali s svojo zmago nad Vatikanom in se baha s kon-kordatom, ki je presenetil ves svet, moramo tudi mi izvajati posledice iz pogajanj z Vatikanom. Tudi mi imamo konkordat, zato vprašamo zunanjega ministra: Je-li ta modus vivendi samo spisek naših obveznosti in pravic Rima? Mlad nuncij odstavlja obče priljubljenega nadškofa, nato uni-verznega profesorja, mi pa molčimo, molči pa tudi univerza!
Nitra je izčrpala našo potrpežljivost. Leta in leta smo pričakovali, da se Vatikan izpametuje, pa tega nismo dočakali. Po žalostnih, da gnusnih dogodkih v Nitri nočemo in ne bomo več molčali!«
Tako piše vodilni list največje čsl. stranke. Včeraj smo priobčili glas brnskih »Lidovih Novin«, danes prinašamo uvodnik iz »Venkova«. Mislimo, da bo tudi »Slovencu« sedaj jasno, da na Češkem res vlada veliko ogorčenje proti Hlinki, ko je list odločujoče vladne stranke tako ostro napadel celo samo rimsko kurijo.
Urejeno prebavo in zdravo kri dosežemo z vsakdanjo uporabo pol kozarca naravne »Franz Josefove« grenčice, ker poživlja delovanje želodca in črevesa, odpravi otekline jeter, zviša izločevanje žolča, vstopnjuje izločevanje seči, pokrepi presnavljanje in posveži kri. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, droge rijah in špecerijskih trgovinah.
Hitlerjevsko izzivanje v Karlovcu
Karlovac, 19. avgusta, n. Okrog 10. dopoldne se je pripeljalo pet nemških turistov s športnim avtomobilom in motocik-lom v Karlovac. Na avtomobilu in moto-ciklu so bile zastavice s hitlerjevskimi kljukastimi križi. Nemci so se ustavili pred nekim tukajšnjim denarnim zavodom, kjer so menjali denar. Njihova vozila pa je opazil neki karlovški trgovec, ki se je zelo razburil zaradi hitlerjevskih kri-žev. Hotel je baš strgati križe z vozil, ko so se vrnili Nemci iz banke. Prišlo je do prepira in trgovec je nazadnje pozval na pomoč redarja. Preden pa je prispel na lice mesta policijski organ, so se Nemci z avtomobilom in motociklom vred že odpeljali iz Karlovca. Pred banko se je medtem zbralo mnogo ljudi, ki so ostro obsojali to nemško izzivanje.
Bilanca Mariborskega
tedna
Maribor, 19. avgusta.
Drugi »Mariborski teden« je za nami. Pred njegovo prireditvijo se j,e slišalo mno-gokje zloglasno zabavljanje in pesimistično izražanje gtede »drvomiljivega« uspeha te prireditve, češ, da tudi tradicionalni v desetimi v drugih večjih centrih zaradi krize propadajo. Da pa ni tako in da je bil dosežen letos nad vse zadovoljiv uspeh, je razložil na nedavnem večeru, ki ga je posvetila zadruga »Mariborskega tedna« tukajšnjim novinarjem na Mariborskem otoku, predseidinik zadruge »Mariborskega tedna« in mestni župan dr. Lipotld. Župan je že v uvodu naglasi!, da nikakor ni namen ■»Mariborskega tedna«, da postane nekak ■velesejem, na katerem naj bi mariborska industrija in obrt razstavili svoje proizvode in jiih na ta, že preživel način nudili kupcem. Veicseimi s tem edinim in glavnim namenom že hirajo in zato Maribor nikakor ne bi mogel riskirati take prireditve.
Glavni namen »Mariborskega tedna« je obsežen v veliki in zdravi zamisli: dvigniti tujski promet v tem našem obmejnem M-eranu na najvišjo dosegljivo stopnjo. Naši vodilni možje so spoznali, da more naše mesto z bližjim in širšim zaledjem vred napredovati le z dobro organiziranim in pametno usmeri,enim tujskim prometom. Po zaključku drugega »Mariborskega tedna«, ki je trajal deset dni, so najhujši za-bavljači morali temeljito revidirati svoje boja&Ujivo mnenje. Zato so utihnili drug za drugim.
V Mariboru je star običaj, da je vsaka rova zamisel, ki gre v korist in napredek mesta, Izročena neusmiljeni kritiki in dokazovanju njene nepotrebnosti. Spomnimo se le na Mariborski otok, ki pa je že sedaj s svojo grandioz.no ureditvijo silno privlačna točka za tujce. Kaj radi zahajajo na otok in občudujejo njegove moderne kopališke naprave, kakršnih nima vsa ostala država. Kaka gon-ja se je v gotovih krogih še pred kratkim vršila in se še sedaj vrši proti nakupu ^lariborskega gradu po mostni občini in njegovi prezidavi v mariborski magistrat, v katerem bodo imeli dovolj prostora vsi mestno uradi! Olj priliki svojega o-biska na »Mariborskem tednu«, si je grad og'edal tudi ministrski predsednik dr. Milan Srškid, ki; je županu dr. LjpoMu in ostalim funkcionarjem naravnost čestital na zamisli, da bi se kupila ita zgodovinska stavba in se s primerno adaptacijo spremenila v poslopje, ki bi kot magistrat ne imel nobene konkurence v vsej državi. 2e zaradi niega bi se potmidil v Mariboru marsikak tujec. Ena izmed Igilavnih nate z za oživljen je tujskega prometa pa je zgraditev dobrih avtomobil-<skih cest, zlasti na Pohorju, kar nam bo
v vsakem primeru zaiamčilo ideale« razvoj tujskega prometa.
Letošnji »Mariborski teden« je bi! izvrstno organiziran. Za prihodnje leto se ■bo organizacija vendarle še v marsičem Iz-popoilniiha. Velikih dobičkov letos sicer ni bilo. Toda izgube nj uirp-el nihče in dosežen je bil ogromen moralni uspeh. Milo sodeč se je steklo v Maribor med njegove meščane v teh 10 dneh najmanj 5 milijonov dinarjev od drugod, kar se bo v teh težkih časih splošne gospodarske krize temeljito poznalo. Maribor kaže z vsakim dnem boli, da postaja pravo središče vsega življenja in delovanja v severnovzhod-nem delu naše domovine, prava prestolnica naših krasnih krajev v dravski in mežiški dolini, na Pohorju na Dravskem in Murskem polju, v Slovenskih goricah in v Prekmurju. Manjka mu le še nekaj zelo važnega, to je vzgojite v, oziroma ustvaritev novega tipa, pravega zavednega ir ponosnega Mariborčana.
Letošnji »Mariborski teden« je obiskalo okrog 36.000 gostov, med njimi izredno mnogo tujcev iz sosednje Avstrije, ki so #i privabile v veliki meri tudi znižane pristojbine za vizum. Ti tujci so pustili pri nas lepe denarje, ne le na »Mariborskem tednu«, temveč sploh v mestu. Nekega dne je prišlo v Maribor nad 5^0 Avstrijcev in je bila na trgu cela kopa šilingov. Vse prireditve tedna, razstave itd. so po-•kazaJe s svojo vzorno urejenostjo in okus-•nostjo, da so delo pridnih rok, sijajnih organizatorjev, ki jim moremo le iskreno čestitati ter jim izreči javno priznanje. Največje zasluge so si pridobili za take zadovoljivi uspeh župan dr. Lipold, podžupan g. Golomh, tajnik in blagajnik zadruge (.. Loos in GiHy, uradnika Ljubljanske kreditne banke, ter mestni gradlbeni nadsvet-nik g. Madile. Velike zasluge za uspeh tedna pa ima tudi. Narodno gledališče, ki je trikrat uprizorilo Kreftove »Celjske grofe« na Rotovžkeim trgu. Vse te predstave so bile častno obiskane. Njih uspeh je zasluga upravnika dr. Brenčiča, glavnega režiserja g. Joška Koviča in prav vseh sodelujočih igralcev.
Uprava zadruge »Mariborskega tedna* je odkrila letos sicer še nekaj malenkostnih napak, ki jih bo v bodočnosti skrbne odstranila. Na prihodnji »Mariborski^ teden« se bo še vse bolj podrobno pripravila. Letošnje jesenske prireditve ne bo, ker je tudi prav in previdno. Ob zaključku našega drugega »Mariborskega tedna« smo na to prireditev, ki naj ostane trajna in tradicionalna za prospeh Maribora in najširše njegove okolice p^os™ smo zaradi doseženih vsestranskih uspehov resnično zadovoljni.
Intelektualcem v premislek
Prejeli smo s prošnjo za objavo naslednji oklic:
Zveza mladih intelektualcev Jugoslavije, ki je prevzela iniciativo, da združi umsko delavstvo vseh stanov ia poklicev v ciliju rešitve svodih socialno-zaščitoih vprašanj, prireja v Ljubljani dne 3. septembra svoj I. koragrea. V zivezi včlanjeni Intelektualci, ki so jih kaotične razmere že iztrebile k resnemu deliu, se obračajo tiik pred kongresom še enkrat do vseh še neorganiziranih tovarišev, da nujno razimii&ljajo o sebi.
Tovarišil Ali spciailno-bedne slike Iz naših vrst ne opominjajo, da je kriza le posledica naše nesposobnosti? — Mar r.aj šo čakamo, da nam bo pomoč nujno potrebna In nam zakoni gospodarstva zrastejo
čez glavo? _ Ali ni že skrajni čas, da
iz težke sedanjosti iščemo izhodišče in &o potem vrnemo v družbo kot njena potrebna in koristna plast? _ Vsi, ki ne najdete še odgovora na ta vprašanja, povejte vsaj, kako živite, kako čutite!
Zberimo glavne misli in ugotovimo re-&HiCo. Ogromni brezposelnosti med Inteligenco si je kriva inteligenca povečini sama. Zakaj? Ker pri nastopu gospodar-BKih pretresov ni čutila potrebe. da bi »svoj pomen iin važnost v gospodarskem živdjemju sploh poudarila, živela }< udob neje kot danes, skrlb za kruh »n za obsta. nek je ni morila, na vrednotenje duha in ustvarjanja pa ni polagala važnosti. Go, spodarstvo jo je zato izrinilo kot brezpo-membimo.
V državne služibe so vrata zaprta. Zakaj? — Ker s svojim molkom podpiramo egoizem dvojnih In večkratnih zaslužkar jev, ker efepuščamo, da 6o privilegiji danes monopol le nekaterih članov družbe in ker ctosluženi ljudje nočejo v pokoj.
Kdo naj vzame naš problem v roke? Kaj naj sedanija inteligenca stori, da «« reši krize?
Ne moremo se zanašati, da nas bo rešil kdo drugi, marveč moramo vzeti »voj problem v svoje roke in ga po svoje rešiti. Toda rešil ga ne bo eden za vse druge. Teši ga lahtoo le skupnost v močni stanovski organizaciji. Cas je torej že, da iz te tesne sedanjosti izklešemo možnost, nove ga socialnega življenja, v imenu dela, du ha In boljšo vesti.
Pridite na koneros v čtn večjem Stevi. In, da se skupno zavzamemo za naše so cialne težnje, da manifestiramo svojo voljo do dela in da utrdimo svojo stanovsko strokovno organizacijo.
•Pripravljalni odbor I. kongresa Zveze mladih intelektualcev.
14	7	1	6	22	: 22	15
10	6	2	2	29	: 13	14
13	6	2	5	31	: 27	14
10	6	1	3	24	: 10	13
10	6	1	3	20	: 10	13
10	6	0	4	17	: 20	12
10	5	1	4	19	: 13	11
12	4	3	5	24	: 27	11
13	2	3	8	14	: 33	7
11	2	2	7	18	: 31	6
10	2	2	6	12	: 24	6
ženo osvojila obe točki. Publike nI bilo mnogo.
Z današnjo tekmo je Jugoslavija napredovala za dve mesti pred Hašk in Primorje, medtem ko je Vojvodina še bolj vidno na nevarnem tretjem mestu pred koncem.
Po današnji tekmi je stanje prvenstvene tabele naslednje: Gradjanski
BSK Bask
Concordia Hajduk Jugoslavija Hašk Primorje Vojvodina Slavij a S. Slavij a O.
Jugoslavija : Norveška 5 : 0
Jugoslovenski teniški igrači so tudi oba zadnja singla v Oslu odločili zase in pojdejo z rekordno zmago nad prvim nasprotnikom v boj z Avstrijo Oslo, 19. avgusta. Jugoslovenski teniški igralci so zmagali tudi v poslednjih dveh singleih ter s tem končnoveljavno s 5 : 0 izločili Norvežane iz nadaljnjih tekem za Davisov pokal.
Naslednji naš nasprotnik je Avstrija, s katero se bo treba pomeriti že v dnevih od 26. do 28. t. m. v Zagrebu. Kakor znano, je Avstrija nedavno zmagala nad močno Španijo s 5 : 0, iz česar sledi, da bo naloga naših zastopnikov belega športa v drugem kolu že zelo ali celo pretežka. Vsekakor nas mora navdati z zadoščenjem, da smo se tudi v tej hudi konkurenci zopet enkrat pretolkli preko prvega kola!
Novi grobovi
Jugoslavija : Vojvodina
4 : 3 (2 : 2)
Beograd, 19. avgusta. V nadaljevanj« državnega prvenstvenega sporeda v nogometu se je danes na igrišču Jugoslavije vršila tekma med novosad-sko Vojvodino in domačo Jugoslavijo. Obe enajstorici se v zadnjem času nista mogli pristaviti s posebnimi rezultati, tako da je bil izid današnjega srečanja docela nesiguren. Obe moštvi sta igrali v splošnem slabo, vendar si je Jugoslavija zaslu-
V Poljčanah je pred dnevi preminil zadet od kapi daleč naokrog znani in č^lani 40-letni poseetnik in železničar g. Jože V i r t, ki je zapustil vdovo in pet nepreskrbljenih otrok. Bil je marljiv član skoraj vseh narodnih društev, poeebno zaslužno pa »e je udej-stvoval kot odbornik Sokola in v gasilskih vrstah. Mnogu let ie bil tudi predsednik krajevne oreanizacije UJN2. Velika udeležba pri pogrebu je pričala o njegovi priljubljenosti. Od blagega pokojnika so se poslovili Sokoli, v imenu železničarjev pa železniški uradnik 2. Rotar iz Ljubljane. — V Hrastniku ie umrla v visoki starosti ga. Marija Mačkova, vdova po delavcu kemične tovarne. Pokopali eo jo v petek na dolskem pokopališču- — Izpred kapeliee pri Sv. Križu bodo danes ob pol 17. spremili k večnemu počitku g. Adolfa P e 5 n i-ka, nameščenca TPD, ki je umrl po dalj šem bolehanju. — Po daljšem bolehanju je umrla šoštanjska rojakinja ga. Josipin? Vidrihova. — V zavetišču sv. Jožefa * Lj-ibljani pa je izdihnila v starosti 83 let ga. Josipina Jeanova in bo pogreb jutri ob 17. — Pokojnim blas spomin, žalujočim naše iskreno sožalje
^VREMENSKA NAPOVED ~
ZagrebSka vremenska napoved za danes. Toplo, stalno, ponekod nevihte.
Dunajska rremenska napoved za nedeljo: Ponekod oblačno, pretežno jasno. — Zelo toplo.
aii kraji In ljudje
Naš letalski praznik
Včeraj so priletela civilna in vojaška letala iz Zagreba, Beograda, Novega Sada in Sarajeva — Ljubljana v pričakovanju letalskega mitinga
Pogled na oba nova zidana hangarja na ljubljanskem aerodromu v Polju. V prvem imajo svoj diom civilna letala in je krščen na Ime našega prvega tragično premlnl-lega civilnega letalca Edvardla Rusjana. DrugI služi vojaškemu letalstvu in nosi Ime po prosiuiem kapetanu Josipu Zupančiču, ki Je takisto žrtvoval življenje za
letalski idealizem.
Ljubljana, 19. avgusta
S trobojkaml najpestreje okrašena se
Ljubljana koplje v žarkem avgustovem soncu, pričakujoč po številnih letošnjih velikih slovesnostih nov pomemben praznik, ki ji bo dal nov vzgon, novo smer — v višave, v sinje nebo, ki se boči nad našo zemljo. Na letališču se vršijo zadnje priprave. Neštetim radovednežem je dostop na letališče zabranjen. Od ranega jutra so na delu delavci da splanirajo, kolikor je še najnujnejše potrebno na ogrom-
Dr. Stane Rape
narodni poslanec in šef letalske službe v Ljubljani: sam je izboren in navdušen pilot; njegovi vztrajni borbi se je posrečilo spraviti zadevo ljubljanskega letališča z mrtve točke in jo privesti do uresničenja.
ni prostornini letališča. Funkcionarji Aerokluba s predsednikom Radom Hribarjem na čelu pa pod vodstvom šefa ljubljanskega Aerodroma dr. Staneta Rapeta in ob zvesti pomoči inž. Bloudka skrbijo, da dobi aerodrom čimbolj praznično lice.
V jutranjem soncu se svetlika dolga vrsta rdečih jamborov, na katerih bodo .jutri zaplahutale zastave. Vsi napeto pričakujejo prihoda letalcev, samih znanih naših junakov zračnih višav. V kratkih minutah pridrči z višine iz Zagreba v Ljubljano pflot-lovec kapetan Franjo Džal, za njim se na Potezu pripelje narednlk-lovec Rudolf Stiglic, ob 10. zakroži visoko nad Ljubljano in nato nad aerodromom komandant zagrebške letalske brigade podpolkovnik Dušan Radovič. proslavljen zaradi rekordnega poleta Pariz-Novi Sad in zmagovalec na tekmi Male antante. Sledi mu skupina sedmerih Breguetov. Vsa Ljubljana jih občuduje. Veliki kovinasti pciči plovejo v višini svojih 500 m, učinko\ito razvrščeni v obliko črke V. Ozračje tre-peče od brnenja propelerjev. Po daljšem kroženju nad Ljubljano se razletijo, kakor da je bomba treščila vanje. Nato še vsako letalo posamič manevrira, drzno vijugajoč v spiralah, dokler se slednjič vsi ii ponosni ptiči ne zgrnejo nazaj proti aerodromu, kjer pristanejo, toplo pozdravljeni od predstavnikov Aerokluba in od tovarišev, ki so prispeli že pred njimi.
Izmed civilnih letal je dopoldne priletelo iz Beograda letalo »Fizir«, s katerim sta se pripeljala zastopnika osrednje uprave Aerokluba inž. Milosavljevič in prva jugoslovenska pilotinja Kristina Goriško-va. Z letalom lastnega izuma »Sim« pa sta se pripeljala inž. Simon Milutinovič in njegov brat. Opoldne je priletelo iz Sarajeva letalo »Sarajevo«, ki ga je pilotiral podporočnik Popovič, s seboj pa je pripeljal tajnika ondotnega aerokluba Trboje-vida. Ob 18.15 je priletelo letalo zagrebškega Aerokluba »Beli orao«, pilotiral ga je poročnik Vicko Krelja, s seboj je pripeljal zaslužnega tajnika Boška Količa.
Ob 1S.10 se je v silnih višinah zablestel »Havker«. Od ust do ust je šlo: »Bajdak«. Vse je napeto pričakovalo našega odličnega letalca, ki se je pred leti proslavil z velikim poletom v Indijo in je splošno znan po svoji srčnosti in spretnosti kot eden naših najboljših pilotov. Za »Haw-kerjem« je meril višino edini vojni eno-krilnik, sivi »Devoitin«. Obe letali sta izvajali nad letališčem drzne loopinge. »Devoitin« je slednjič splaval še nad Ljubljano in izvršil celo vrsto akrobacij. Medtem je na aerodromu pristal srebrni »Havker«, iz katerega je stopil visoki junak, kapetan Leonid Bajdak. Prisrčno so ga pozdravili
Na letalskem mitingu
dobe gostje v
SAVINI KANTINI
za hangarjem
najboljše pijače in vse prigrizke, zlasti pa odojke in jagnjeta na ražnju, srbski sir,
kajmak in druge srbske specialitete.
Igra vojaška godba od 15. do 22. ure.
šef letališča dr. Rape, predsednfk Aerokluba Rado Hribar, podžupan Jarc in predsednik Jadranske straže Josip Pogačnik. Se preden se je slavni naš letalec sle-kal, je izročil dr. Rapetu pismo, s katerim letalska komanda sporoča, da >e imenovan IL podpredsednik ljubljanskega Aerokluba pilot Jože Kuhar za državnega delegata na ljubljanskem aerodromu. V pismu so obenem čestitke k pridobitvi takega letališča. Kmalu nato se je iznad Ljubljane vrnil »Devoitin«. Iz kovinskega letala je izstopil pilot-lovec poročnik Blagojevič, ki se je zlasti pozdravil s svojim starim znancem Hribarjem. Bajdaik in Blagojevič sta priletela iz Novega Sada v izredno kratkem času.
Poslednje je ob 18.40 pristalo beograjsko letalo »Fox-Moth«, s katerim sta se pripeljala šef letalskega centra Beograda pilot Matej Hodjera in državni delegat na beograjskem aerodromu inž. Megler.
Zvečer sta bila že tudi krščena oba hangarja in sicer z imeni dveh naših slavnih letalcev, ki sta žrtvovala življenje v neustrašenem prizadevanju za uspehe in napredek jugoslovenskega letalstva. Na civilnem hangarju so se zableščael bele črke »Edvard Rusjan«, na vojaškem hangarju pa »Josip Zupančič«.
Za jutri ob 12. je napovedan prihod letal iz Celovca in iz Solnograda. Piloti so
sami znani avstrijski akrobati. Razen toga pridejo z avtomobili iz Avstrije tujsko-prometni ravnatelj in odposlanec solnogra-ške vlade g. Hofmann-Montanus, šef avstrijskega letalstva g. generalni direktor Teultelmoser, celovški župan inž. Pichler in njegov namestnik Preis, slednjič tudi zastopnik deželne vlade koroške. V ponedeljek se bodo avstrijski delegati sestali z zastopniki naše tujsko-prometne organizacije k seji za poglobitev jugoslovensko-avstrijsike tujskoprometne vzajemnosti.
Zvečer, ko so se vsa pripravljalna dela za veliki letalski praznik že bližala kraju, je pred mogočnima hangarjema počivailo 13 vojaških letal in razvijal se je najprisrč-nejši razgovor med našimi piloti in preizkušenimi junaki iz Zagreba, Beograda in Novega Sada. Spored na letalskem mitingu bo nedvomno zadovoljil vso veliko množico letalcev. Spoznali bomo velikanski napredek našega letalstva in s tem tudi pomen modernega letališča za Ljubljano. Da bo ogromna prireditev potekla v najlepšem redu, ponovno priporočamo občinstvu, naj se ravna po navodilih, ki smo jih objavili v sredo. Zavarujte se pred vročino, ki je na letalski planoti precej huda. Vzemite dežnike, pa boste varni zoper solnce kakor zoper dež, ki ga pa ni pričakovati. Podrobna poročila o grandiozni prireditvi bo prineslo ponedeljsko »Jutro«.
Rado Hribar
predsednik ljubljanskega Aerokluba, navdušen prijatelj zrakoplovstva, prvi jugoslovenski pilot-amater; da smo dobili v Ljubljani tako lepo letališče, je v veliki meri njegova zasluga.
Savinjska dolina v pričakovanju
Obiravke hmelja na delu — Kupčija se pričenja
Groblja, 19. avgusta.
Pa smo vendar spet učakali sredi najhujše mizerije vstajenje naše lepe Savinjske doline. Kar v »cugu« smo že ležali in so nam prižgali mrtvaško svečo za spodobno smrt, kadar bi se nam potočila zadnja solza izpod ovelih vek. Denarni zavodi so postali gluhi kakor stare ozimke. Kredit je legel k večnemu počitku. Zaspala je obrt, usahnila trgovina odkar se je zbodla naša kraljičina Roža trnuljčica na začarano vre-teno.
Danes pa je dolina živa kakor mravljišče na veliki petek, ko nosijo otroci jajca barvat. Kar poseben vlak smo morali v četrtek spustiti v dolino, da so dobile prostora prepevajoče trume obiravk. Med oblaki prahu cinglja na komatih svetla medenina konj, vpreženih v parizarje, šibeče se deklet, polnih zdravja in zagorelih od solnca. Ubrano prepevajo kljub prahu, še celo v skrbi osivelim gospodarjem so se razvezala lica v upa polni nasmeh, da nehote pritegnejo v pesem, ki ji tolčejo takt konjska kopita. Omotni vonj širijo ko tovarne razsvetljene sušilnice v soparico sušnega večera.
Zrak kar sam pozvanja veselih novic, drznih domnev in razšopir jenih laži. »Cehi so jo letos že skupili, zdaj so pa Nemci na vrsti. Nam ne bo škodila več ne suša, ne moča, komaj toča bi še lahko oplazila te ga ali onega... Kaplaski Tina je prodal nekaj zgodnjega po 45 Din, orovski. Cena pa že cent goldinga za 5 jurjev...«
Vesti gredo od ust do ust in se razpihujejo kakor goved, ki se je nažrla na pomlad ovele konjske detele: »Vabič ara že po 75 Din...« Pamet ne verjame, le srce se pase na tej omotni paši, usta pa nesejo naprej čudodelno laž in se licitirajo
cene navzgor kakor pri dobrodelni dražbi. Vsi vedo, da ni res, toda, ko je laž tako sladka...
Stisnjenih usten gledajo to hmeljarsko fato morgano hmeljski kupci in računajo po svojem: »Petdeset dinarjev bodi mejnik, preko katerega naj ne sega brez kazni nik-do. Ce so bili hmeljarski reveži zadnja leta zadovoljni z oprhlimi otrobi, čemu bi jih razvajali z velikonočnim kolačem? Složno treba pritisniti na cene, pa bo šlo v naše žitnice letošnje zlato zrnje kmetskega znoja ...« — Kdo bi jim zameril — vendar j« treba za strižce volne najprej pohlevnih ovčic. Redki pa so letos med trdobučnimi koštruni, jagenči.
Tako se sučejo upi in slutnje ob koncu tega tedna. Ko bo čez teden pod streho ves dišeči pridelek, bo nemara že več gotovosti in morda še več nad. Srčev as, se zdi, da je letos hmeljarski adut. Naj jim ga nihče n« zavida, saj so si ga bridko zaslužili.
Mimo šempeterskega Klonklna sem šel včeraj. Nekaj novega zida. Pa sem ga pobaral, kaj kani. Dolgo ni maral z besedo na dan, češ, ko ne držim jezika. Stara lonča-rija je bila nekdaj pri tej hiši. Zato sem se nemalo začudil, čuvši, njegovo skrivnost> no besedo: »Konjunktura ...
»Pa ne v latvicah, da bi konkuriral Weat-novemu eni a jI u ?« sem se začudil. Nagnil se je k meni in mi šepni lv uho: »Prešičke šparovčke bom žgal za hmeljarje.«
Tako je skrbna in skrivnostna Savinjska dolina, ko snuje svojo novo srečo. Spet se pripravljajo veliki dogodki in obeta baš moje rodno gnezdo Groblja za 17. septembra neko čudovito presenečenje. Sam Bog ve, kaj bo to, ko še meni ne zaupajo te skrivnosti ...	Janko KaA.
Pomen razkritij prof. Jojica
Beograd, 16. avgusta.
Poleg Skoplja, prestolnice carja Dušana, je igralo v srbski zgodovini posebno važno vlogo Hvosno, področje današnje Me-tohije okrog Peči in Dečan. Samostan Mala Studenica je bil sedež hvostanske epar-hije, ki jo je bil ustanovil sv. Sava 1. 1219. Hvostanska eparhija je bila 1. 1381. povišana na stopnjo mitropolije. O ustanovitvi eparhije in tudi o poznejši mitropoliji je ohranjenih precej zgodovinskih dokumentov. Zadnji dokumenti so iz 1. 1597., ko je bil na čelu starodavne hvostanske mitropolije mitropolit Josif. Samostan Mala Studenica je stal blizu vasi Istok na gorski planoti. Kdaj je bil ta samostan porušen, še ni ugotovljeno. Pred dobrimi tridesetimi leti so se še videle razvaline samostanske cerkve, tekom poznejših let pa so bili razdejani tudi ti ostanki, tako da ni bilo videti niti temeljev nekdanje mogočne samostanske zgradbe.
Z raziskovanji v hvostanskem področju se je pričelo šele nekaj let po osvobojenju, s pravo vnemo pa šele 1. 1924., ko je postal ravnatelj gimnazije v Peči prof. Veli-mir Jojič. G. Velimir Jojič vodi, kakor smo že poročali, samostojno naporna raziskovanja v okolici Peči in je imel tekom let že velike arheološke uspehe, od katerih pa je seveda največji že opisana najdba nagrobnika carja Dušana. Car Dušar je bil pokopan v samostanu Sv. Arandjela blizu Prizrena. L. 1927. je arheolog Grujič odkopaval ostanke samostana Sv. Arandjela in je naletel tudi na prvotni grob carja Dušana. V grobu pa so arheologi v svoje
veliko iznenadenje našli samo nekaj Kosti brez vseh dragocenosti in napisnih plošč, ki so drugače v vsaki starinski grobnici. Arheolog Grujič je že tedaj navajal v svojem poročilu, da se da sklepati iz najdbe
Prof. Velimir Jojič
o izpraznitvi carske grobnice pred dolgimi veki, najbrž že tedaj, ko so Turki leta 1455. zavzeli Prizren ter izropali in razdejali vsa svetišča in med njimi tudi veliki samostan. Po pustošenju so najbrže Srbi naskrivaj v največji naglici zbrali ne-
Prijeten
nedeljski
oddih

Pilni ^ ^ P« Jtre-
ČCr *>pct7 *
Žens*a, ki VaJe«a
.DOt»* *aved!P°Po'-/ePote, * Syoje
mlad°- poi ° tak° 'Vežo in fa*o
l1 IV

F;
12
r io
ELIDA
Creme de chaque heure
kaj relikvij in v prvi vrsti gotovo tudi večino kosti in vse dragocenosti iz carske grobnice ter prenesli vse v kako drugo varnejše svetišče. Najbrž so si izbrali za skrivališče relikvij samostan Malo Studenico ali Hvostansko Bogorodico ter tam napravili novo grobnico za ostanke velikega carja. Sedaj najdeni nagrobnik — plošča iz belega marmorja v dolžini 63 cm — je bila gotovo iz previdnosti napravljena tako preprosto in opremljena s tako kratkim napisom. Ta plošča pa je gotovo služila za pokrov novi grobnici in si ni mogoče misliti, da bi bila vzidana v samostansko sve-
tišče daleč proč od grobnice. Vzidavanje nagrobnikov sploh ni bilo običajno pri sta-rosrbskih svetiščih. Ko so Turki pozneje razdejali tudi hvostanska svetišča in razne plošče uporabili pri graditvi svojih kul in džamij, je seveda mogoče, da so nagrobnik odstranili od groba in potem vzidali v svojo mošejo, kjer je bil sedaj najden, prav tako pa je mogoče tudi to, da je grobnica v neposredni bližini sedaj najdene nagrobne plošče. Najdba profesorja Jojica je brez dvoma kažipot do novih uspešnih in zelo važnih razkrivanj zgodovinskih tajnosti.
Osvajajoč pogled z letala na Ljubljano
Novi lavantinski škof dr« Ivan Josip Toma2ič
je bil ustoličen pretekli torek, na praznik Velike gospojne
Prva obletnica smrti Josipa Pogačnika
V petek je preteklo leto dni, odkar je na svojem lepem domu v Podnartu umrl odlični sin jugoslovenskega naroda, po osvobojenju prvi predsednik naše narodne vlade g. Josip Pogačnik. Za obletnico smrti so na pokonailišču na Ovšišah pri Pod nartu prenesli krsto s pokojnikovimi zem-skimi ostanki iz dosedanjega provizorič-nega groba v novo rodbinsko grobnico, ki je ena najlepših na Gorenjskem. Zgrajena je iz domačega pohorskega granita, nare dil pa jo je ljubljanski kamnoseški moj ster Vodnik. V cerkvi na Ovšišah je bila maša zadušnica, ki so se je poleg rodbinskih članov udeležili tudi nekateri naj-intimoejši prijatelji prerano umrlega slovenskega javnega delavca. S spoštovanjem izgovarjajo še danes njegovo ime vsi, ki so ga poznali. Saj je ostal Josip Pogačnik kljub svoji visoki izobrazbi in odličnim položajem, ki jih je v življenju dosegel, v svojem bistvu — domača gorenjska kore nina plemenitega srca. Ohranjen mu je res blag spomin.
Karakulska ovca - velika moda
V DuJričevem Maku v palači ge. Zalaz-nikove v Ljubljani (U a jeva ulica 6, II. nadstr.) je odprfl naš znani rojak g. Srečko Lapajne, ki se je šele pred kratkim vrnil iz tujine, svojo trgovino s krznom. Vsa dolga leta med in po svetovni vojni je preživeli deloma v Rusiji, največ pa v kitajskem Turkestanu, kjer se je posvetil študiju živali z dragocenim krznom. Hivo, Buharo, kitajski Turkestan in Afganistan je večkrat prepotoval. Prav tu pa je zibel ovce tolstorepke (iBreitsclmanz) in kara-kulske ovce, ki dajeta modnim damam sveta najdragocenejša krzna. Njegovo temeljito poznanje krzna in specialist-pri-krojevalec modnih krznenih plaščev višje kvalitete iz Berlina, nam jamčita, da bo dobila naša modna dama vse to, k.ar je morala prej kupovati drugje, doma ceneje, v prvovrstni kvaliteti in po najnovej šhi vzorcih iz Pariza, Berlina in Dunaja Našemu rojaku želimo velikega uspeha, našim damam pa priporočamo, da si ogledajo bogate zaloge najkrasnejših krzn.

DANES PREMIERA
D O L L ¥ HAAS
in
WILLY FORST
v sladki veleopereti
PAUL HoRP.IGER. IDA Wt ST, JULIJ FALKENSTEIN
Režija: Fritz Kortner. Glasba in šlagerji: Ralph Ervvin.
Dopolnilo najnovejši Paramountov zvočni tednik
Predstave ob 3., 5., M8. in 1410.
Elitni kino Matica
Telefon 2124
Bohinj je poln gostov
Zmanjkalo je sob — Potrebni ukrepi za bodočnost Nove planinske postojanke — Steza ali cesta okrog
jezera
Bohinj, sredi avgusta Kakor menda v vseh naših kopališčih in letoviščih je tudi v Bohinju letos polno. Toda to velja za avgust, v juliju je bilo sprva zelo malo gostov, polniti se je začelo šele v drugi polovici meseca. Slabo vreme, ki je prevladovalo v juniju, je menda plašilo ljudi; očividno je vse pričakovalo, da bo tudi poletje deževno. Pa seveda ni bilo, nasprotno, tako vroče je postalo, da se je jezero temeljito segrelo in v avgustu je tudi Bohinj doživel rekorden obisk. Gotovo bi prišlo semkaj še več ljudi, če bi bilo dovolj prostora, seveda takega, kakor ga le-toviščarji želijo. Zdi se, da bi se še en dober hotel v Bohinju brez težav napolnil, letos v avgustu prav gotovo, in bržkone tudi druga leta ne manj. Saj ni tu v bližini jezera nofcenega hotela na novo že 20 do 30 let, še stari so se ta čas le malo povečali in nastale so le nekatere manjše pen-zije in restavracije, ki pa se seveda, kar se tiče udobnosti, s pravimi hoteli ne morejo meriti, dasi morejo svoje goste čisto primerno zadovoljiti. Te penzije bi mogle s primerno nižjimi cenami privabiti in držati obilo gostov. Nekaj letoviščarjev je nastanjenih tudi po zasebnih, to se pravi po kmetskih hišah, zlasti v Stari Fužini.
Ali v celem se mora reči, da je Bohinj v tujsko-prometnem razvoju vendarle še znatno za Gorenjesavsko dolino, dasi se v zadnjih letih opaža precejšen napredek. Pogoji za imenitnejši razvoj so nedvomno tu. Kratka sezona menda ljudi plaši pred investicijami, dasi moramo reči, da ta moment ni manj važen pri Bledu ali v Dolini, Bohinjsko jezero uživa skoraj da premalo slovesa; nikakor ni tako hladno, kakor se misli, in dasi se seveda manj segreje nego Blejsko, je vendarle čudovito prijetno kopališče v juliju in avgustu.
Seveda, da bi se tu organiziral tujski promet v večjem obsegu, bo treba še marsikaj storiti, bodisi tega, kar je v območju zasebne, individualne iniciative in podjetnosti, — ki pa zanjo danes pač niso najugodnejši časi — in krajevnih ter osrednjih oblasti ter korporacij. Ker v Bohinju ni godbe, plesov in sličnih prireditev, ki si jih bržkone velika večina tukajšnje le-toviščarske publike niti ne želi, bi bilo treba večjo pozornost obračati na pr. na sprehajališča in izlete.
Odkar se je tako silno povečal avtobusni in avtomobilski promet do Savice, do koder prihajajo zlasti gostje z Bleda, je sprehod po cesti od Sv. Janeza do Zlato-roga ob jezeru nehal biti prijetna zadeva, zakaj prahu je tu v poletnih i*opoldnevih res obilo. Zato bi krajevni ali višji odločujoči činitelji kaj modro storili, če bi se lotili poti okrog jezera, ki je bilo o njej že precej govora. Sprehod okrog jezera mika vsakega gosta. Toda sedaj mu je aa razpolago samo prav slaba steza, tako kamenita in neurejena, da je treba z običajnimi čevlji po sprehodu kar brž k čevljarju. To stezo je treba razširiti in predelati, jo kratko in malo civilizirati. Bilo bi pa prav gotovo pogrešeno, ako bi se delala cesta okrog jezera, kakor so predlagali nekateri. Ceste tu ni treba, niti sedaj, niti kdaj pozneje, marveč samo stezo preurediti za neturistovske sprehode. Za cesto, ki bi služila avtomobilskemu in voznem prometu, tu ni potrebe. Zakaj na severni strani ni prostora za vile ali hotele, tu so plazovi, se rušijo sikale in sled njič ni niti toliko prostora, da bi se moglo obrežje naseljevati. Pogled na pokrajino in na jezero, ki ima izrazito podolgovato obliko, tu ni toliko različen od onega z južne strani, da bi se zaradi njega izplačalo zidati cesto. Saj se ceste okrog jezera gradijo tamkaj, kjer je jezero večje in ima tako obrežje, da so na vseh straneh pogoji za naselitev. Vrh tega bi bilo vzdrževanje ceste tu, kjer drvi s strmih pobočij ob deževju obilo hudournikov, a v zimski dobi še več plazov, precej draga zadeva. Za ta denar naj bi se rajši napravil primeren dohod do Bohinjskega Vintgarja ob Mostnici od Hudičevega mosta do Voj, kjer bi se s tem za le-toviščarje odprl sprehod, ki bi mogel postati ena od najimenitnejših atrakcii Bohinja.
Na gorah okrog Bohinja nastajajo nove postojanke za tujski promet, namenjene v prvi vrsti smučarstvu, a zelo dobrodošle tudi za poset poleti. Na lepi planini Uskovnlci, kjer ostane živina tudi v poletnih tednih v bližini, in kjer je veličasten pogled na vse strani, je podjetni domačin iz Srednje vasi postavil prav velik dom, namenjen tujskemu prometu, v višini okrog 1250 m. Spričo te višine, v lepi solnčni legi, ob imenitnih smučarskih terenih bo nedvomno imel dovolj gostov pozimi in poleti, kadar se mu bo sloves
raznesel dovolj na široko. Na Goveljeku se gradi velik dom športnega kluba »Ljubljana«, ob kraju prelepih trat Vodnic, ki so del prostrane planine Goveljek in ki bodo pozimi torišče smučarskih izletov, a poleti s svojimi čudovitimi gozdi in širokim razgledom prijetno bivališče letovi-ščarjem. V zvezi s tem se je znova sprožila akcija za cesto čez Pokljuko. — Nad Bohinjskim jozerom pa nastaja na Rjavi skali ali Rjavini nedaleč od planine Vogel smučarski dom »Skale«, ki se že razgleduje po vsej dolini s svoje veličastne postojanke. Malo je razglednih točk, ki bi imele tako lep pogled na vse Bohinjsko jezero in vrh tega na Triglavsko sknpino in ki bi bile vrh tega tako lahko in lepo dostopne. 2e ne glede na smučarske terene, ki jim je zgradba v prvi vrsti namenjena, si je izbrala »Skala« res prelepo postojanko, ki bo mogla tudi za letoviščarski promet mnogo pomeniti.
Odločujoči faktorji naj se tesno lotijo gradnje ceste čez Pokljuko, ki bo omogočila avtomobilsko varianto z Bleda mimo Mrzlega studenca v Bohinj. S tem bi Bohinj postal še bolj enota z Bledom, kar bi bilo brez dvoma obema v ogromno korist
Pri Triglavskih jezerih
Menda ni v naših Alpah lepšega, prijaznejšega kotička, kakor je dolina triglavskih jezer — naš narodni park. Zaradi lahke dostopnosti prihaja sem vsako leto čedalje več turistov, pa tudi neturistov, izletnikov iz bohinjske doline. Za ljudi, ki se boje skal, vrvic, kaminov in podobnega, je kakor nalašč ustvarjena. Švicarji ali ljudje, ki so podjetnejši kakor mi, bi že davno napravili tu razkošno letovišče s hoteli in bogve čem.
Pa je vendar bolje, da nismo Švicarji. Tako je vsaj ostala vsa okolica n.pokvar-jena, prirodna. Samo prijazna planinska koča (1683 m) priča, da prebivajo tu ljudje, in majhna med drevjem skrita hišica, kjer stanujejo naši čuvarji meje, grani-čarji.
Dolina sedmih triglavskih jezer je tudi najlepša pot s Triglava v bohinjsko dolino. Od Aleksandrovega doma, slabo uro hoda z našega planinskega velikana, vodi lepa pot čez sedlo obeh Hribaric mimo Kanjevca. Nekaj časa hodimo prav blizu italijanske meje. V okolici Kanjevca je prva trojica triglavskih jezer, pod Zelna-rico, nekako na sredi poti pa je četrto. Potem nas pelje zložna pot, brez velikih višinskih razlik do koče pri jezerih. Pomladi, ko se topi sneg, imamo tu dvoje jezer, poleti pa se večje jezero razdeli v dvoje manjših, kjer se utrjeni turisti kaj radi kopljejo. Poslednje, Črno jezero, je na vrhu Komarče. Od nje se potem vije pot v serpentinah mimo Savice do Bohinjskega jezera. Če napravimo še majhen ovinek s poti, obiščeno lahko med potjo tudi izvir Savice, ki priteka pod zemljo iz Črnega jezera.
še lepša, čeprav manj znana in malo daljša je pot čez planine Ovčarijo, Dedno polje in Planino pri jezeru na Staro Fužino, ki je le četrt ure od Bohinjskega jezera. Planina pri jezeru se imenuje po žal zelo malo znanem jezeru v kotlini pod gozdovi, ki prav nič ne zaostaja po svoji romantičnosti za jezeri v Visoki Tatri. Od koče pri triglavskih jezerih pa pridemo lahko tudi na Planino na kraju, kjer je pred kratkim nastala nova planinska postojanka 9PD.
Kakor pa sem že rekel, je najlepši kotiček, kjer stoji sredi med dvema jezeroma idilična planinska koča, ki je bila zgrajena tik pred vojno. Koča je opremljena z vsem komfortom, ki ga more razvajeni turist zahtevati, in njena oskrba prav nič ne zaostaja za hoteli v dolini, o cenah pa bi rekel, da so vzlic oddaljenosti nižje kakor v dolini.
Življenje v koči je prijetno. Sobe >o lepo opremljene in postrežba naravnost odlična. Kuhinja je prvovrstna. Oskrbnici, brhki Ivanki, se pozna, da je kuhala že na Dunaju. Vse, kar kdo hoče, dobi, da si človek ne misli, da je treba vsako malenkost prinesti na konjih iz doline. Pot je namreč tako lepa, da zmagajo to pot tudi konji.
Najbližja okolica koče je pravcat park. Za kočo stoji hrib Tičanca (2091 m). Dobre četrt ure in na sedlu smo. Na drugi strani je položno pobočje, kjer se je planinska flora razvila v vsej svoji bujnosti. Tu dobimo planinke, encijana vseh vrst, murke, avrikelj in celo kopico najredkej-ših planinskih rastlin, z vrha pa imamo krasen razgled po Gorenjski, pa tudi do
Krna ln ie dalje v kraje, ki zdaj niso več
nasi.
Le malo od koče stran je tudi znani ruski grob, kjer počivata dva pobegla ruska ujetnika. Ušla sta, toda zajeli so ju avstrijski vojni orožniki in ju ustrelili. Prej pa sta si morala še sama izkopati grob...
Tako je torej pri triglavskih jezerih. Vsakdo bo dobil pri njih vse, kar bo iskal. Udobje, kakor v letovišču, neoskrunjeno prirodo, kakor malo kje, razgled, ki se kosa z razgledom z najvišjih gora, zrak, ki je prijeten in ne preoster, vzlic znatni višini vse. Pa tudi domače ljudi, in to je za marsikoga najprijetnejše. Kdor še ni obiskal tega planinskega raja, mu je lahko žal. Dosti je zamudil. Toda — saj zdaj lahko to še popravi. Dnevi so lepi in ob času počitnic smo. Le nahrbtnike na ramo in palice v roke, da pridite sem k jezerom.
Nacionalni šahovski turnir
Sombor, 18. avgusta.
Na turnirjih se običajno v zadnjih kolih vodi najostrejša borba za mesta, na letošnjem turnirju pa so baš na kraju pričeli skoro vsi igrači igrati izvanredno sigurno, ker se vsak boji, da ga zgubljena točka ne vrže predaleč nazaj v tabeli. Jasno je, da zato večina odločilnih partij konča neodločeno. Tudi v 14. kolu se je zgodilo tako. Borba med Schreiberjem in Avirovičem, ki bi utegnila spremeniti re-dosled na tabeli, ni vsebovala skoro nobenih zapletljajev, kajti po korektni igri damskega gambita sta se oba nasprotnika kmalu zedinila na remis.
Prav tako neodločeno se je končala partija Kulžinski Nikolaj - Vidmar Milan ml. Vidmar je sicer igral na zmago, toda ker je bil črni, ni mogel spričo izredno previdne igre s strani Kulžin9kega ničesar opraviti in ie zato že v srednji igri sprejel remis. Prav slično situacijo je imel Gabrovšek. Igral je kot črni z Broderjem in hoteč izbegniti poznane otvoritve je pričel z riskantno budimoeštansko varianto, kjer nastopi žrtev figure. Ker pa ni poznal točnih analiz je prišel v srednjo igro s figuro manj in je seveda izgubil. Od vode-čih je včerai edino Tot napredoval z zmago nad Zukom, tako da se nahaja sedaj s Schreiberjem skupaj na čelu tabele. Nekoliko bolj v ospredje je prišel tudi Sava Vukovič, dobil je namreč s Šubaričem, ki mu je nekorektno žrtvoval figuro. S tem je dohitel svojega lokalnega konkurenta Petroviča, ker je s Carevim dobil samo pol točke in še to po sreči. Tudi Rajkovič je bil proti Dimitriju Kulžinskemu že izgubljen; nudil mu je remis, toda Kulžinski ga razumljivo ni sprejel in kakor se večkrat v takih primerih zgodi, je na koncu z nekaj nerazumljivimi napakami prišel celo ob celo točko. Grenčarski je remiziral z Graberjem, inž. Weiss pa je 8 težavo dobil proti Herbatinu, tako da se spodnji del tabele ni skoro nič spremenil.
Stanje po 14. kolu: Tot, Schreiber 10, Rajkovič 9 in pol, Vidmar Milan, Petrovič, Vukovič 9, Gabrovšek 8 in pol, Avirovič 8, Kulžinski Nikolaj, Broder 7 in pol, inž. Weiss 7, šubarič 6 in pol, Grenčarski, Herbatin 5, Graber 4 in pol, Carev 4, Kulžinski Dimitrij 3 in pol, Zuk 2 in pol.
Članom »Vzajemne pomoči' reg. pomožne blagajne 7 Ljubljani
Člani »Vzajemne pomoči« se opozarjajo, da naj ne nasedajo raznim govoricam, ki jih razširjajo neupravičeni ljudje- Člani, ki Selijo kakršnihkoli informacij, naj iste zahtevajo osebno ali pismeno v pisarni »Vzajemne pomoči«, reg. pom. blagajne t Ljubl jani, Miklošiče ra cesta 16-11. Za vse informacije, ki jim jih daje kdorkoli izven pisarne, nora uprava ne prevzame nikake odgovornosti, ker ni nikogar pooblastila, da daje članom kakršnekoli informacije, izvzeti niso tudi bivši zaupniki (agenti).
Nova nprava »Vzajemne pomoči« stremi ca tem. da pridejo vsi njeni člani na solidni podlagi do svojih pravic. Kakor liitro bodo rešene vse tehnične ovire, prične nova nprava z rednim poslovanjem in bodo člani o tem pravočasno obveščeni.
Zaenkrat razpošiljamo članom oddelka za posmrtnino obvestila o plačilu zaostale članarine, pozneje pa pričnemo člane posamezno obveščati o plačilu posmrtninskih prispevkov, ki bo predvidoma dovoljeno na več mesečnih obrokih, da člani s tem ne bodo preveč obremenjeni.
Vsem onim članom, ki so sklenili zavarovalne pogodbe z »Vzajemno pomočjo« tik pred svoječasno uradno revizijo, izvršeno po kr. banski upravi dravske banovine r Ljubljani in zaradi ustavitve rednega poslo-ranja in razpusta blagajne še niso prejeli članskih izkaznir (polic), pošljemo iste potem, ko bodo odstranjene vse tehnične zapreke. — Ljubljana. 18. avgusta 1933.
Uprava.
Ksenija:
V solnčni Martinščici
Pred mano na mizi leže polžki. Devet hišic morskih polžkov. štirje so taki, kakor kranjski polži, slični drobnim turškim fcurbanom in se biserno svet!jo. Trije eo podolgovati in sličijo tistim cu-krčkom, ki jih daje štacunar po vrhu. Eden, največji in najlepši, je kakor mini_ atunii stolp gotske katedrale. Zadnji, naj manjši pa je droben kakor riževo zrno. Vse te polžje hišiče so imele nekdaj svoje prebivalce, ki bo živeli na morskem Imu svoje življenje, prav tako veliko inviažno kakor je naše. Prav tako kakor mi so se bali ogromnih pošasti, da bi jdh ne pohru-stale, prav tako kakor mi ao se veselil; svojega nedelo&kega kosila in popoldanskega ialeta. Danes so ti polžki mrtvi, na svetu so poistili le svoje prazne hišice, prav tako kakor mi.
A misM mi uhajajo predaleč. Te polžfce so mi dale za spomin in slovo Alci, Pikica, Vladika, Iva in Ivica, Deša in Milenka, naše najmanjše v Martinščici. Sedaj si p,a mislite, koliko bi se dalo povedati o letovanju v Martinščici, ko sem napisala že a polžkih toliko, da se že dolgočasite, ln boste Zidaj, adaj odložili čaaotpls. No, zdaj bom pa res kratka!
Kako smo se vozili k morju? Vem, da so se deklički iz nižje šole pa tudi gospodične iz višje že v Lazah lotile sadsja, čokolade m drugih popotnih dobrin; da so izpraznile v Zagrebu skoro cel voziček sladoleda; da so najmanjše (tiste od polž-
kov) skrivnostno šepetaje tiščale noske na šipo in gledale v zvezde od polnoči do diveh in da so napol sedč, napol stojS pn-spale ob okmiu v tak klopčič rok, nog in fcuštravih glavic, da se je zdelo, da se ta klopčič, nikoli več ne bo raamotal. Pa se je le, še predno se je pokazalo v globini morje.
Martlnščica! V dJvorani m sobah so n.*s čakale v vrstah kakor v vojašnici postelje. Malo jih je bilo sram, ker so nekatere kazale rebra, pa so jih našd dekliči m dekleta pokrile z belimi domačnim rjuham', da Je zadišalo v naših sobah po svežem perilu in po domu.
Jutro na obali. Diši po morj«, solnou .Im pelinu. Pljuski valov, vrisk in saneh. Otroc! se z navdušenjem prepričajo, da je morje res slano. Sandohni in čolni. Pa tista naprava, po kateri adrčlš kakor blisk v mor. je in ki Ima zveneče ime: »Ručban«.
Obed pod visokimi platanami. Po obedu pišejo otroci prve pozdrave domov. Menda ga ni pisma prvi dan, kjer bi ne bili magični besedi: ručban to čokoladma torta. Drugi otroci poape utrujeni od solmca. vožnje in morja. Potem pa zopet k obali Najhitrejša pot — čez drsalno desko.
»Sipa feesor, Se vi na ručban!« prosi licejiskj zibor, »spa feesor, spa feesor!« V vseh intervalih, v molu in diuru. In »spa feesor« poskusi. Malo plaho zleze navzgor in že »drkine v morje po poševni deski. Vrisk, smeh to ploskanje, še drugič, tre-
tjič in četrtič, desetkrat zapovrstjo naštejemo otroci in imajo naenkrat pošte-vianko, vflomike, algebro ta logaritme vse rajši, ker se >spa feesor« vozi po drsalni deski z njimi.
Večeri so najlepši. Polna luna se tiho vapne čez hrib nad Kostreno. Obraz se ji še bold razširi, ko vidi pod seboj rajanje v MartinšČicu. Najmanjše so se zbrale ipred Gašperčkorn in Mačico; široko odprte oči, široko odprta usteca od pričakovanja im poslušanja smeh in ploskanje. Večji ottroci pa, tisti, ki jih imenujem gosipoduč-ne, zato da ne bo zamere, plešejo ob obali. Revija dolgih, širokih pidžam vseh barv in krojev; zagorela, toipla dekliška telesa se gibljejo , po taktu mruzdke. Ko muzika preneha, zadoni slovenska narodna pesem. Tiste, ki Jim nI do plesa, so se umaknile malo dalje v tišino. Gledajo fo-sforeeciranje morja, dokler ne pride luna. Potem strmiš v srebrno lunino cesto, ni se ziblde na valovih, ki se pne in trepeta vsa živa po taktu muzike, kot bi tudi ona hotela plesati. Dekleta si po dve in dve pripovedujejo vse tiste male in obenem tako velike skrivnosti svojega dekliškega srca.
Zvonec pozove k počitku. Se malo krika to smeha in obotavljanja, polagoma se mladina razide po spalnicah. Topot bosih nog, šuim sveže rjuhe, v presledkih zategel čričkov čri-čn iz bližnjega opaljenega vrta, globoko dihanje, nekje zaškrlplje. Se vrata in se zaspano zapro, potem pa le diih spečih. Duna lije v spalnice svojo srebrno mesečino. Le tihe sanje vstajajo iz
Radiofonija v Jugoslaviji
Naš radio mora postati — radio za narod!
Da postane naš radio dejanski radio za naše ljudstvo, za narod, je treba predvsem popolnoma preurediti delovanje naših radijskih postaj, da bo njihovo delovanje v vsakem pogledu sodobno. Toda kako naj se doseže* ta preureditev in v kako smer bodi usmerjeno delovanje naših radijskih postaj ?
Na to vprašanje nam podajo najboljši
odgovor pravilno razumevani zgledi, ki nam jih nudijo druge države, v katerih je radiofonija danes najvažnejši činitelj kulturne ln politične propagande.
Prvi korak v smeri sodobne preureditve radiofonske emisijske službe v pravi ljudski program je storila Rusija. Sovjetska vlada je že zdavnaj spoznala izredni pomen radija kot sredstva za propagando in obveščevalno službo in vito neprestano povečuje število in emisijsko energijo svojih postaj, katere se slišijo in poslušajo po vsem svetu. Da bi se čim najbolj povečalo zanimanje za radio, se v Rusiji ne pobira nikakršna naročnina za radijo. Zato danes menda ni v vsej državi obljudenega kraja brez radijskega aparata in so često poročila radijskih postaj edina zveza prebivalstva z ostalim svetom.
Za Rusijo je potem Italija začela izkoriščati možnosti, ki jih nudi radiofonija. Zelo dobro urejena osrednja organizacija stalno nadzira vso radijsko službo in skrbno pazi, da se vse te možnosti tudi izkoriščajo v propagandistične smeri.
Kako Madžarska izkorišča radiofonijo v svoje namene, smo se mogli prepričati o priliki pravkar minUega mednarodnega skavtskega sestanka, ki se je vršil na Madžarskem in so udeležniki iz vsega sveta po radiju govorili v svojem materinem jeziku o sijajnem sprejemu in velikem madžarskem gostoljubju. Propagandna služba budimpeštanske postaje se vrši v šestih jezikih. Namena in smotra takega delovanja pač ni treba dolgo pojasnjevati.
Nemčija je v zadnjih mesecih začela v naravnost izredni meri zaposlovati radio v službi notranje in vnanje propagande ter vse bolj in bolj razširja svoje programe v tej smeri. Gobels, državni tajnik za narodno prosveto in propagando, je izjavil že večkrat ,da je nacionalnosocialistič-no gibanje dolžno zahvalo za svoj ogromni uspeh v prvi vrsti propagandi po radiju.
V vseh državah sveta se stalno izdajajo ogromni zneski za pospeševanje radiofo-nije, zlasti pa za ustanavljanje oddajnih postaj. Dasi preživljamo danes zelo težko gospodarsko krizo, se vendarle ti Izdatki neprestano povečujejo in se kar je najvažnejše ,tudi dobro izplačujejo, so rentabilni. Radiofonija se namreč kljub ogromnim povečevanjem investicij in tekočih izdatkov more vendarle vedno vzdrževati s svojimi lastnimi dohodki. živi ob neznatnih prispevkih svojih poslušalcev, ki te milijone in milijone dajejo radovoljno, pri če-
mur njihovo število raste od dne do dne.
Temeljno načelo radiofonije, radiofonske službe je aktualnost, raznovrstnost in dovršena kakovost programa.
Po radiju se morejo doseči uspehi, ki presegajo vse, kar bi se moglo doseči s katerimkoli drugim sredstvom objave. Toda poznati se morajo dobro osnovni pogoji za uporabo radiofonije. Da se radiofonija pri nas uporablja brez razumevanja njenih bistvenih svojstev za prenos vseh mogočih akustičnih del, je eden glavnih vzrokov za nezanimanje občinstva, ki je danes prišlo že tako daleč, da bi se popolna obustavitev naše sedanje emisilske službe občutila naravnost kot prava dobrota napram iskrenim prijateljem radiofonije.
Radijski poslušalec nima tistega stika z ostalim občinstvom kakor ga ima obiskovalec gledališča koncertov, predavanj ali zborovanj. Zato se morajo emisije, ki jih včasih poslušajo milijoni in milijoni, urediti tako, ko da so namenjene posamezniku. Tej zahtevi se ne zadosti tako lahko, ker je ta posameznik, na kogar se obračamo, ki ga hočemo pridobiti, pri vsakem aparatu drug, z drugimi željami in zanimanji, z drugimi možnostmi razumevanja in drugimi zahtevami. Toda mogoče je vendarle najti nekako približno rešitev, če se voditelji radiofonske službe zares tudi zanimajo zf svoje poslušalce, česar pa pri nas seveda ni. Predpostavke, ki imajo v drugih državan svoje globoke razloge, se ne morejo, kakor se dogaja dan za dnem, prevzemati pri nas kar tjavendan, brez organske zveze in proti vsakteremu logičnemu smislu. Radio bo imel pri nas bodočnost samo tedaj, če bo črpal pobudo za svoje delovanje iz našega naroda, lz našega ljudstva samega, ker je naša. radio-fonska služba tudi namenjena našemu narodu, našemu ljudstvu. Nesmiselno posnemanje inozemskih radijskih postaj je čisto brez vrednosti in popolnoma zgreša svoj smoter.
Radiofonija Je danes najdovršenejše sredstvo, da se posameznemu poslušalcu, pa naj je število teh posameznikov š* toliko in naj pripadajo kateremukoli stanu, omogoči sodelovanje v vseh dogodkih današnjega časa. Radiofonija je najmočnejši izraz aktualnosti in s pravilnim izkoriščanjem radiofonije se ne dosega samo razumevanje vseh dogodkov okoli nas, temveč tudi naš stik z njimi.
Pravilno opravljanje radiofonske službe izključuje vsaktero uporabo običajnih poslovnih načel. Kdor jo opravlja, mora v največji meri razumeti njeno bistvo in mora biti popolnoma vživljen v njem možnosti Radiofonija ne sme biti trgovsko podjetje in institucija za afariste, protekcijo-niste In sinekuriste. Radijska služba »e mora vršiti za ljudstvo, za narod in v imenu naroda; ne zaradi tantijem, dnevnic in dividend, temveč v čast in prid domovine in vsevkupnega človeštva!
Kolonizacija južnih krajev
Nekaj podatkov o materialnih in moralnih uspehih
Beograd, 18. avgusta.
Naseljevanje v pokrajinah Južne Srbije se je začelo takoj po osvobojenju. Država je zastavila vse sile, da bi se poleg problema kolonizacije regulirali tudi agrarni od-nošaji v pogledu pravične razdelitve zemljišč siromašnim agrarnim interesentom. Z naseljevanjem pa se je vršila na jugu tudi velika civilizatorska misija. Novozgrajene naseljenske Ifiše odgovarjajo zahtevam higiene in dajejo domačinom in drugim naseljencem pobudo za zgradbo enakih domov. V svoji kolonizacljski politiki na jugu stremi dTŽava tudi za tem, da se zemlja obdeluje s pomočjo modernih strojev in orodja, ki ga dobivajo naseljenci od agrarnih zadrug. 2e v začetku naseljevanja je bila agrarna produkcija zadovoljiva in so se posebno dobro obnesle vse vrste žita. Naselbine, ki so bile ustanovljene s pomočjo državnih organov, so najboljši zgled umnega gospodarstva.
Eh-žava je v lastni režiji izvedla tudi kanalizacije, da Bi pokrajine, v katerih po-manjkuje vode, postale rodovitne, in da bi se istočasno osušili tudi močvirnati deli. Sistematično je bilo izvedeno tudi kopanje vodnjakov, da bi dobile naselbine dobro pitno vodo. V novih naselbinah se gradijo šole, cerkve in zadružni domovi, vrši se nabava dobre živine, poljedelskega orodja, semenja in sadik.
Po podatkih ministrstva ca kmetijstvo se je od začetka naseljevanja do 1. januarja letošnjega leta izmerilo in določilo za razdelitev 224.482 oralov zemljišč. Kolonisti, dobrovoljci, optanti, so dobili z agrarnimi interesenti vred 104.363 oralov zemlje, zgradilo pa se je 8132 naseljenskih hiš in sicer 1734 od strani države, 4398 pa od strani samih naseljencev. Vasem in naselbinam je bilo razdeljeno za pašnike 19.804,
vzornim ekonomom 248, cerkvenim občinam 688, 129 šolam 271, 21 vojnim ustanovam 1194, oTOŽniškim postajam 139, na 135 privatnih ustanov 1247, starim lastnikom pa 4268 oralov zemljišč.
Naseljevanje na Kosovem je že zaključeno in so naselbine popolnoma stabilizirane. Zemljišča, ki so bila razmegena v Metohiji, so že razdeljena, dočim so v Sandžaku razdelili nekaj zemljišč naseljen-skim rodbinam, ostala razpoložljiva, agrarna zemljišča pa so razdeljena domačim agrarnim interesentom. V okolici Dojrana in Djevdjelije se naseljujejo emigranti iz Istre, Trsta in Gorice. Naseljevanje se bo nadaljevalo tudi v Podrinju, Drevnici in Gnjilanski kotlini, deloma pa tudi v drugih krajih, kjer so na razpolago manjši kompleksi zemljišč. Zadnji naseljenci »o iz Albanije — 67 optantskih družin, ki »o naseljene v Metohiii, kjer so poleg zemljišč dobile tudi hiše.
Naseljevanje na jugu je v vsakem oziru uspelo. Ni pa še zaključeno in se nadaljuje pod nadzorstvom agrarnih oblasti in zveze agrarnih zadrug v Skoplju. Prva generacija naseljencev na jugu morda še ne bo občutila vseh ugodnosti velikega načrta za naseljevanje, poznejše generacije pa se bodo gotovo veselile splošnega gospodarskega napredka.
a
dekliških src in se sprehajajo po mesečini
proti severu in domu k svojim dragim. • • •
To Je v bežnih obrisdh titan dneva. Pečat pa daje življenjiu v "Martinščici Se sto drugih malih dogodikov. Vsak dan, vsak trenutek lahko doživiš tam doli veselo presenečen je. Vse Je enako važno: da je zavij okrog vogla sladoledar iz Sušaka s svojim vozičkom brez dna, da se je Vaad_ Wja že tudi naučila plavati, da se šest-najstorka (čoln s 16 vesli) pripravka na izlet v Urinde, in v podzemsko Jamo, da bodo opoldne sirovi štrukldi, da pojdemo popoldne na Sušak na sladoled v sloviti »Bunka-bar«, da se je Majda zredila te za tri kile, da je Ivica ujela črnega mor skega ježka, da sta se usidrali v pristanišču dve podmornici, da bo prihodnji teden celodnevni izlet na Rab. če pa 2e ni drugega dogodka, se malo opraskaš v prst pa greš v ambulanco, kjer te pregleda ljubezniva zdravnica in ti potnpežljliva sestra namaže ranico z jodom ali pa obveže prst z belo obvezo. Takole obvezana si potem junak dneva, čeprav nI ranica .rč hujša, kakor če bi bil vrablč iz platane v parku po nesreči spustil kaj na tvoj prst
Vsi se Imajo radi tam doli. M »je hmMte so tvoje hruške, moj dinar Je -voj ''ln\r, iz ene čaše jih sedem pije. Vse je tako enostavno, življenje Je brez mračnih glo bin In zapletenih problemov. Sad Je naša himna:
»Ml se imamo radi , radi, radi, radi...«
Vremensko poročilo
Številke u označbo kraja pomenijo: 1. čaa opazovanja, 2. stanje barometra, S. temperatura, 4. relativna vlaga v •/». 6. smer ln brzina vetra, 6. oblačnost 1—10.
7. padavine v man, 8. vrsta padavin. Temperatura: prve številke pomenijo naj-Tišjo, druge najnižjo temperaturo. 19. avgusta Ljubljana 7, T66.8, 16.4, 79, NB1, 0, Ljubljana IS, 763.2, 29.0, 41, W3, i, —, —; Maribor 7. 764.9, 18.0, 80, Wl, 8, —, —; Zagreb 7, 764.9, 20.0, 80, SB2, 1. —, —; Beograd 7, 7«5.3, 20.0, 90, mirno, 3, —, Sarajevo 7, 767.4, 13.0, 90, mirno, 0, —, Skoplje 7, 765.1, 23.0, 60, NW3, 1, 0.3. del Temperatura: Ljubljana —, 15.8, 31.5, — Maribor 26.0, 17.0, Zagreb 29.0, 18.0, Beograd 28.0, 18.0; Sarajevo 27.0, 11.0; Skopi ie 32.0, 18.0; Split 33.0. _ Solnce vzhaja ob 5.5, zahaja ob 19.1. Luna vzhaja ob 2.35. zahaja ob 18 30
Postani ln ostani
član Vodnikove dražbe!
> /> . NI VE A
)QHHC& tn CREME * OLJE
sta kar besnela od jeze, da si ura CM D sklicati skupščino v Ptuj, v to deutsche Stadt,« mesto, ki mu je načelo-val smrtni sovražnik Slovenstva, poturi. ca Jožef Ornig, ki ga je rodila slovenska mati v slovenski, slovenskogoriški koči. Omenjena dva lističa sta pozvala Nemce renegate iz vseh spodniještajerskih mest in trgov, da naj z zidruženimi močimi odbijejo »drami* napad OM družbe.
Immed dogodlkov v Ptuju mi je posebno ostal v spominu prizor, ki se je odigral, ko smo šli Slovenci na kolodivor čakat goste. Ko so prišli in se je sprevod začel pomikati, je ogromna iz vseh vetrov zbrana druhal pritiskala na nas, metala kamenje in nas psov al a. Med nami m njimi je bila sicer policija, pa ni nas branila (pred naipadači, nasiprotno, pritiskala je na nas ter nam dobesedno stopala na noge. Finančni nadsvetaik g. dr. Volčič Iti vedel o tem več povedati, ko ga je pn tem raz-žalil stražnik, pa je ostal pozneje pred ptujskih sodiščem g. svetnik brez zadoščenja, Mi smo energično protestirali proti postopanju policije. Posledica teh protestov pa je bila, da je policija aretirala nas, mene n. pr., akademika s tabor-janskim trakom preko prsi, je zvezanega z vrvico peleala skozi mesto na magistrat (pred samega pašo Orniga, ki naj bi mi sodil. Pa je slišal o tem sedanji senator, takratni poslanec g. dr. Miroslav Ploj, ki je prišel takoj intervenirat, zahtevajoč odločaio, da me izpuste. Izpustili so me s ipogojem, da ne grem na skupščino ampak domov. Obljubil sem seveda, šel sem pa naravnost -proti Narodnemu dcmu.
Slovenci s kolodvora nismo smeli skozi mesto v Narodni dem, ampak nas je policija potisnila čez železniški prelaz in smo morali iti okoli mesta ob Dravi proti Narodnemu domu. Ko sem prišel iz magistrata pred Nar. dom, je bila v neposredni bližini cela armada Nem-eev in nemSku-tarjev, ki so besno napadali skupščin a ni e in Narodni dom. Kamenje, gnila jajca, 6r_ nilo in podobno je v velikih množinah padalo proti Narodnemu domu in tudi na Slovence, vse to pod zaščito policije. Med to tulečo druhalo sem dobro opazil nekega svojega znanca slovenskega imena toda nemškega mišljejna. Danes živi ta gospod med južnimi brati in se je med njimi asimiliral. Sudbima jarac!
Za ptiujske septembrske dogodke lahko rečemo, da tvorijo naravnost važno razdobje, mejnik v slovenski zgodovini. Naša borbenost je neverjetno narasla, sovraštvo do Avstrije je postalo splošno, cela vrsta omahljivcev se je spreobrnila; postali so iz Savlov Pavli. In tako so megle tekem manifestacij) in demonstracij, ki so se razvile spontano v Ljubljani po crcuj-skih degočikih, zfesti preroške besede, ki jih je , zdi se mi, izgovoril dr. Trnller: > Avstrija bo slovanska ali je pa ne bo!<
8. Raič.
Ptujski mestni magistrat
2!e'o so nam potrebne od časa do Sat^a Injekcije, ki naj nam poživijo ko® naes zgodovine in nas zbudijo Iz naše naoijo* naln« letarglje. Tak prevoženi kos neie zgodovine ao ptujski septembrski dogodki |. 1908.
Bil sem neka-j časa učenec ptujske, takrat deželne gimnazije. Kaj ve današnja mladina, kaj se pravi študirati, ko ima za katedri učitelje lastme krvi, ki z npo čutijo. Mi pa svojih profesorjev nismo razumeli v 'začetku niti jezikovno, duše vinih Tezi pa seve sploh ni bilo med njimi in nami. Nas so skrajno nemško nacionalni profesorji sovražili iz -dna duše. Slovenski dijak je bil v šoli vedno zapostavljen in zasramovam; še med seboj nismo emeli v njihovi navzočnosti govoriti v sv-ooi ma_ terinščiini, takoj nas je ozmerjal nemški profesor, češ: »In nieiner Gegenwart ver-biete icii mir slovenisoh zu sprečhen!< Slo v enak i h profesorjev seveda skoroda ni bilo, le za slovenščino, pa so še te neipre-sta.no menjavali. (Za mojega kratikega bivanja v Ptuju sta bila dva gig. dr. J. We-ster j.n dT. Osvald). Eidini stalni slovenski profesor je bil znani prirodcpisec. Nescor slovenskih profesorjev, g. Martin Cilen-šek, ki se ga še sedati s hvaležnostjo spominjam; bil nam je pravi oče. V verouči-teiSju Slovencu nismo našli zaslomibe. Nemški profesorji — odlikoval se je neki Hans Brigola*) — so tako pritiskali na nas Slovence, da smo morali 1. 1905. narediti secessio plebis; do malega vsi smo se izselili iz Ptuja in se razkropili po raznih gimnazijah.
■ILakor so nas sovražili nemški profesorji in spoh vsi Nemci, nas je sovražila tudi nemška mladina. Kjerikoli smo v oko. lici ali zakotni ulici trčili na to mfladieo, vsakikrat se je vnela večja ali (manjša bitka, frčalo je kamenje, letele so sem in tja psovke. Včasih je zmagovala nemška oz. nemškutarska mladina, včasih mi, toda večkrat mi. Nismo popustili zlepa milosti nismo poznali.
S tem svojim početjem so nam Nemci
do snperlativa stotpndevali ljubezen do slovenskega jezika in sdoveau&ke aemlfie, hkrati so vzbudili v nas neodoljiv odpor in sovraštvo proti nemščini in nemšitvu sp]oh.
Marsikomu je še znano, kaj je bila n. pr. Južna železnica na bivšem štajerskem. Najizagrizenejše Nemce in renegate je na-stavkala uprava na tej progi, živo se še socmiinjam, kolikokrat sem v Pfcuiju moral brez voznega listka na vlaik, ker mi ga služtbucoči uradnik na slovensko zahtevo ni hotel dati in sem se moral potem na vlaku oz. na Pcagersfcem _ potom tolmača! _ prerekati s sprevodniki in uradniki, odklanjajoč kategorično zahtevano globo in zahtevajoč listek v slovenščini, že sem bil profesor v Mariboru in sem, giedoč na poroko, zahteval na Prager-skem vozni listek za Ljubljano, zopet seveda v slovenščini. Dobil sem ga končno po'tom tolmača kretnika. Ko sem pa zahteval radi razžalitve pritožno knjigo, je navalilo celotno uslužibenstvo na mene in mojega brata ter so naju na postaji zaprli v neko sobo. Tam sva morala čakaiti na ž a rudarje, ki so jih poklicali iz Slov. Bi-
* Zgodovinar dT. Hans Pirohegiger Je študiral« v Ptuju spodnještajerske narodnostne razmere in sedaj v svojih publikacijah na podlagi svojih »dognanj« zahteva Spodnji štajer za Avstrijo.
Misli Iti spomini oh iSletliki ptujskih dogodkov
Današnja doraščajoča mladina pozna mnogo premalo položaj Slovencev pred svetovno vojno, ne .pozna iz lastnega doživetja naravnost, gigantskih naših nacio. nalnih bojev, bojev majhnega, a junaškega siromaka proti onjaku Goljatu, prav malo jih pozna tudi iz knijig, se premalo zamma za nje, če se pa vendar zanima, še ne najde v njih dovolj verne slike. Zato današnja naša mladina pogosto nima pravega nacionalnega čuta, izvzemši _ pa tudi ne splošno — mladino, ki pod tni-
strice, ki so naju vzeli na zapisnik. Potem so nacu izpustili, vlak pa je seveda med že davno odšel. -Iz vsega tega je nastala dolga afera, ki se je vlekla več kot pol leta in se je vršila z menjajočo srečo pred sodiščem. Precej opravka je imel z njo g. dr. V. Kukovec. Toda je preotfctširna, da bi o njej tu razpravljal, je pa zelo značilna za 'takratne pravne razmere na slovenskem štajerskem
Koliko botjev smo bili kot visoikošoilci v Gradcu, ki;er so nas nemšk^naolonaltai
Udeleženci savezne prosvetne šole Sokola kraljevine Jugoslavije, ki je bila 16. t. m. zaključena v Novem Sada in smo o njej obširneje poročali.
jim jarmom še danes čuti na lastni koži okrutnost naših nacionalnih sovražnikov. Posebna slovenska slaba lastnost je, da le prehitro poizabLjamo lastna doživetja, lastno šolo, lastno zgodovino in se preradi navdiušuijemo za tuja gesla, se prilagaju-jerno tujemu mišljenju, ki prav nič ne odgovarja našemu zgodovinskemu razvoju ln ki bi bilo neprimerno nevarno celo za cnmogo večee narode kakor je naš. Kratko, xai se iz zgodovine vse premalo učimo. Res je sicer, da so vodna in povojni dogodki potegnili zelo debelo črto med nedavno preteklostjo in sedanjostjo, vendar se moramo potruditi, da ta nasilmi zgodovinski prepad čim bolrje premostimo.
študentje metali celo iz privatnih kiuhinj, če smo med seboj govorili slovensko! Kolikokrat smo skupaj s Srbi in Hrvati manifestirali in demonstrirali za s tov en vko univerzo in večkrat pri tem tvegali do' ?, eedino svoje življenje! Sedaj jo imamo, pa nas je bolelo srce, ko smo videli, kako malo se skladajo nedavni nelepi dogodki na naši univerzi z našo idealno borbo. Dala nam jo je Jugoslavija in nam jo more očuvati samo Jugoslavija!
Vse to in še mtnoigo mmogo tega so bili Iboji, ki se dih vsak, kdor je botjeval, spominja s ponosom.
No, prišel je tudi 8. september 1908, ko je bila napovedana skupščina Ciril-Meto-dove družbe. Slovenski študent je bil se-iveda zopet med prvimi, ki je takrat pohitel v Ptuj. Saj se je zavedal, da je potrebna Dražibi velika in odločna armada. Ptujski >štaoerc« (Imenovan (giftna krota), iti ga je urejeval zilogilasni renegat Linhart, (predivsem pa ce^iska »Deuftsche Wacht«
Novomeški taborniki v Beli Krajini
V	juliju je taborilo dvajset pomladkar-jev Rdečega križa novomeške gimnazije pod vodstvom profesorja Borisa Rup-nika četrt ure od Vinice ob Kolpi. Prostor za taborenje je prav srečno izbral sedmošolec Fr. Ka-stelic na Tulovem travniku, že v savski banovini. Ob robu gozda, pod gričkom, kjer leži od Otona Župančiča opevano pokopališče sv. Barbare, so postavili dijaki sedem šotorov za stanovanje in šotor za shrambo živeža.
V	neposredni bližini taborišča je studenec s pitno vodo in potoček za izpiranje posode. Od tabora do Kolpe, ki s čisto in toplo vodo nudi priliko za idealno kopanje, je pet minut. Nad taboriščem se je ponosno vila zastava Rdečega križa, na eni strani vhoda je bil postavljen totem: rogovi bivola, na drugi pa solnčna ura. Dobro je bilo preskrbljeno za hrano. Tabornikom je kuhal zelo okusno in obilno osmošolec Alfred Trene.
Zlasti po kopanju je bil apetit tabornikov naravnost odličen. V bližnji Prokšljev mlin ob Kolpi so hodili taborniki po mleko in kruh. Vsak drugi dan je nad vse prijazna mlinarica gospa Prokšljeva napekla kruha in vsako jutro zavrela mleko, ki so ga se-ljaki Iz okoliških vasi prinesli v mlin. Hitro so potekali dnevi. Taborniki so se pridno kopali, igrali razne igre, delali izlete v bližnjo okolico. Dobro so si ogledali trg Vinico, rojstni kraj Otona Župančiča in obeh bratov književnikov Ljudevita in Ivana Tomšiča. Zlasti je zanimiv stari grad z gla-golskim napisom. Posetili so starodavno
božjo pot na žežlju z obsežnim razgledom. Napravili so tudi izlet v poldrugo uro oddaljeno selo Bosiljevo, nad katerim stoji starodavni grad. Sedanji lastnik g. Kozulič je pred 22 leti že močno razpadajoče poslopje popolnoma renoviral. Tabornikom je prijazno razkazal grad in znamenitosti. Taborenje je ob vseskozi ugodnem vremenu odlično uspelo. Posebno zahvalo dolgujejo viniškemu županu g. Maliču in njegovi rodbini, trgovcu g. šterku, komandirju g. Za-krajšku in vsem ostalim. Taborniki so imeli ves čas mnogo obiskov. Neko nedeljo se je pripeljal kar celo avtobus posetnikov iz Novega mesta. Zadnji teden so obiskali tabor tudi novomeški profesorji z direktorjem g. Vagajo na čelu. Zlasti ob nedeljah pa so prihajali seliaki in z zanimanjem ogledovali življenje čilih tabornikov.
Pristopit® k »Jadranski straži41!
Uživajte svoj prosti čas na zraku ln solncu, kadar Ie utegnete, toda vzemite vedno seboj NIVEA! Naglo boste zagoreli ln opasnost solnčarice je domala odstranjena. Toda nikdar se ne solnčite z mokrim telesom, temveč ga vedno prej natrite. NIVEA KREMA učinkuje v vročini prijetno ohlajajoče, v hladnih dneh pa varuje NIVEA OLJE pred premočnim ©hlajenjem.
NTVEA se ne da nadomestiti niti ponarediti, ker vsebuje, kot nobeno drugo sredstvo za negovanje kože, Enoerlt.
NIVEA je poceni: krema Din 8.50, 6.—> 12.— ln 26.—.
pravzd°\Po1 f', , deta io««"
* prepor p— dobro,oo
V-"-*!"0
« , e\o volno-
t e perto op<ooo » da le P , čistega n^^io."*	Šele*-
ioneP^epo^e luknV^o ia
TE R PE NTI N OVO MIL0
PER/LO ČISTO
IN ZRN
Vodja armade naših prosvetnih pionirjev
Kdor zasleduje delo v našem JUU, zlasti, komur so znani številni posli v beograjskem izvršnem odboru, mora priznati iniciativnost in čebelno pridnost predsednika JUU Damjana Rašica. Odkar stoji on na čelu JUU, se je dvignilo članstvo za 5000 članov, od 13 na 18 tisoč. Močna
Iifimjan Rašič, predsednik JUU
je jugoslovenska učiteljska armada. Rašid je dal tudi idejo za ustanovitev »Jugoslo-venčeta«, mladinskega lista, ki je razširjen zlasti po vzhodnih predelih naše države in je pobratim »Našega roda«. On je tudi dal idejo za organiziranje Jugoslovenske učiteljske kreditne zadruge ter Fonda za samopomoč in je postavil oboje na realno bazo.
Predsednik JUU je po rodu iz Zagrada na zapadnem pobočju Rudnika (* 1889). Dovršil je štiri razrede gimnazije in učiteljišče z odliko, nato se je boril za domovino od 1912 do 1919. Bil je težko ranjen pa tudi častno odlikovan. Zdaj je rezervni podpolkovnik. Izdal je knjigo »Kroz rat — za slobodu«, ki je doživela že dve izdaji. 1930 je postal upravitelj osnovne šole Prestolonaslednika Petra v Beogradu, ki jo je najmoderneje uredil, njegovo znanje pa svedočijo tudi članki in razprave. Tri leta že stoji na čelu JUU, zvest svojemu geslu: Kralj, država, narod!
Smrt zglednega gospodarja
Novo mesto, 19. avgusta.
Te dni je po daljši in mučni bolezni umrl posestnik g. Anton Grobevnik, doma iz Bršljina pri Novem mestu v starosti 63 let. Pokojnik je s tudi že pokojnim Ska-lickyjem oral ledino na Dolenjskem v vinogradništvu, sadjarstvu in vrtnarstvu in si pridobil neprecenljive zasluge, da je dolenjsko vinogradništvo na tako visoki stopnji. Njegovo delovanje pa je bilo zaradi konzervativnosti dolenjskih kmetov zelo težavno. Kdor pozna Trško goro vsaj za 30 let nazaj, mora priznati, da so današnji uspehi gotovo zasluge Globevnika in Skalickega. Na milijone trt je šlo skozi roke Globevnika in na tisoče sadnih dreves je sam cepil. Društveno se je udejstvoval skoraj pri vseh društvih, posebno delaven pa je bil pri gasilcih, pri bivši Narodni čitalnici in kot ustanovitelj podružnic kmetijskega, sadjarskega, vrtnarskega in Ludi čebelarskega društva. Sodeloval je tudi pri ustanovitvi kmečke hranilnice in posojilnice za Kandi-jo in okolico Kmetijsko podružnico je vodil kot načelnik nad 20 let in ima podružnica po njegovih zaslugah svoj lastni dom. Bil je tudi član centralnega odbora Kmetijske družbe v Ljubljani ter član zdravstvenih odborov bolnišnice usmiljenih bratov v K^ndiji in bolnišnice usmiljenih sester v Novem mestu. Dalje časa je županoval prečenski občini, njen odbornik pa je bil vps čas V tej občini ie ustanovil tudi gasilno društvo in postal njegov častni član. S častnim članstvom g« je počastilo tudi gasilno društvo v Kamencah. Udejstvoval
se je tudi politično in je bil med soustanovitelji bivše samostojne kmečke stranke. Vzorno je vzgojil 11 otrok, od katerih sta dva še nepreskrbljena, ostali pa so v državnih in privatnih službah.
O veliki priljubljenosti blagega in zaslužnega pokojnika je najboljše pričal njegov pogreb, kakršnega občina Prečna še ne pomni. Vzornega gospodarja in vrlega narodnjaka so od blizu in daleč počastili ob grobu mnogoštevilni prijatelji in znanci, ki ga bodo tudi ohranili v najboljšem spominu.
Med Prleke v Slovenske gorice
Ljubljana, 19. avgusta.
Za spoznavanje naše ožje domovine je bilo zadnja leta precej stojjeno. Razna društva, organizacije, trgovci itd. so priredili skupne izlete, katerih zmisel je bil, da so udeleženci za mal denar spoznali mnogo novih lepih krajev, spoznali nove ljudi, njih šege in navade. Pri teh izletih je prihajala največ y poštev naša Dolenjska, ki so jo izletniki prekrižali od začetka do kraja* Vsa stiška okolica preko hribov do Zasavja, kraji ob Krki od izvir3 vse do Žužemberka, nato v razsežno in romantično dolino gradov z bizarno dolenjsko metropolo in nazadnje naša najskrajnejša Dolenjska, samobitna Belokra-jina, to je bila doslej pot teh izletov.
Sedaj smo se pa malo izkobacali iz tega tako ozkega samoljubja in 8. oktobra se pripravlja dosilej največji izlet na Štajersko, v Slovenske gorice med Prleke, v kraje, ki so nekaki antipodi Belokrajini.
Ustanavlja se društvo prijateljev Slovenskih goric, ki je povabilo drogista gospoda Beno Gregoriča, da organizira t-, pohod med naše »severnjake«. Gospod Gregorič, ki je doslej organiziral z brez-primerno sposobnostjo izlete po Dolenjski, bo tudi za ta izlet zastavil vse svoje izkušnje, da bo to romanje v veselje Izletnikom in v korist Slovenskih goric.
Iz Ljubljane bo vozil poseben brzovlak, ki se bo ustavil le v Ptuju, Ormožu in Ljutomeru. V teh treh krajih so se že se stali odbori, ki jim načelujejo župani, v katerih pa so zastopani vsi okoliški župani, vinogradniki in posestniki tako, da bo sprejem gostov na moč presrčen in, da bodo udeleženci spoznali naše pravo, dobre in brez mej gostoljubno ljudstvo, ki livi in se trudi na tem lepem delu naše jemlje.
Poleg imenovanih krajev, kjer se bo vlak ustavljal, bodo izletniki na vozovih in avtobusih posetili mnogo drugih zanimivih vinorodnih krajev, predvsem Jeruzalem, ki pomeni v Slovenskih goricah toliko kakor Triglav v naših planinah. Velika nedelja. Mala nedelja, Ivanjkovci, vsi ti kraji bodo gostoljubno sprejeli stotine izletnikov, jih pogostili in pokazali, s čini jih je narava najbogatejše obdarila.
Na večer izletnega dne je zamišljen tabor vseh izletnikov v Ivanjkovcih, kjer se bo islet zaključil z veliko narodno prireditvijo, tu se bo izkazalo prirojeno gostoljubje domačinov z obdaritvijo izletnikov s sadjem, grozdjem in vinom, da bo pot nazaj v Ljubljano krajša in slajša.
Gregoričeva drogerija, ki je postala nekako neoficiozna anonimna tujsko prometna agencija, bo sredi septembra izdala prospekte, v katerih bo vse točno popisano. Že zdaj pa povemo, da je izlet določen vsem, fotoamaterjem in prijateljem Slovenskih goric. Stroški za brzovlak, prehrano in vsem drugim bodo globoko pod stotakom. tako da ob tako ugodnih pogojih ne bo zlepa prilike spoznati Slovenskih goric, ki pričakujejo za 8. oktober dober tisoč gostov iz Ljubljane.
Vsak naročnik ,Jutra" je zavarovar za i C 000 Sin!
Vpišite letos svojega sina, svojo hčerko v enoletni
TRGOVSKI TEČAJ
M ga prireja Trgovski učni zavod v Ljubljani, Pražakova ulica St 8/JL
Uče strokovni profesorji po najboljšem praktičnem učnem načrtu. Cene zmerne.	8705	Pišite po prospekt!
Ilomače vesti
♦	Iz finančne slnibe. Premeščeni »o: višji davčni kontrolor VI. pol. skupine $uc Štefan, od davčne uprave v Konjicah k davčni upravi v Celju po službeni potrebi; davčni kontrolor VII. pol. skupine Co-tič Alojzij od davčne uprave v Krškem k davčni upravi v Maribor; davčni kontrolor VII. pol. skupine Obersnu Marjan od davčne uprave v Litiji k davčni upravi v Maribor, oba na prošnjo; davkarji VIII. pol. skupine: 2umer Maks, od davč. uprave v Celju k davč. upravi v Konjicah; Kump Rudolf, od davč. uprave v Dol. Lendavi k davč. upravi v Višnji gori; Jerman Alojzij, od davč. uprave v Gor. Radgoni k davč. upravi v Ptuju; Lotrič Rudolf, od davč. uprave v Murski Soboti k davčni upravi v Šmarju p. Jelšah; pom davk. IX. pol. skupine: Voljč Štefan, od davč. upr. Ljublj. okol. k davč. upravi Krško; Fabič Stanko, od davč. upr. Vrhnika k davč upravi Murska Sobota; Beznik Vinko, od davč. upr. Radovljica k davč. upravi Gomjigrad; davč. prioravnika: Kozjek Anton, od davč. upr. Kočevje k davč. upravi Prevalje: Bre-gar Stanko, od davč. upr. Šmarje pri Jelšah k davč. upravi Vrhnika.
Danes meni	—>
zdravo, lepo in štedljivo Lutz
♦	Kmetski praznik na Bledu. Takoj po prvem kmetskem prazniku na Murskem polju dne 3. septembra t. 1. ee vrši na Mali Šmaren dne 8- septembra gorenjski kmečki praznik na Bled j. Ce naj združi orii prvič kmečki narod Pomurja in Podravja v veličastno manifestacijo kmečke in narodne misli, bo kmečki praznik na Bleda letos že enajstič zbral kmetski narod Posav-ia, da preštejejo svoje vrste, da čujejo svoje voditelje in poslance in da se porazgovo-re o težavah, ki jih tarejo, in o ukrepih, ki naj jim pomagajo. Letos obeta postati ta praznik ie mogočnejši zbor naprednega ljudstva z Gorenjske, Dolenjske in notranjskega dela naše banovine, ker ne bo kmečkega praznika na Krškem poli"- 2e sedaj se pripravljajo možje, žene, fantje in dekleta, da pohite po železnici, za katero je dovoljena polovična vožnja, v večjih skupinah ali z avtobusi pa tudi z vozmi in kolesi ter peš, če le mogoče v narodnih nošah, na Bled, da v strnjenih množicah proslavijo svoj praznik in srkajo novih pobud za narodno in kmečko stvar. Program praznika, ki je v glavnih obrisih že izdelan, objavimo prihodnjič.
♦	Kongres zdravnikov v Crlkvenlcl se bo vršil 9. in 10. septembra in sta za udeležence organizirana dva zileta, eden okrog Krka, drugi, avtomobilski pa na PIitvi6ka jezera. Kongres istem je na ladjah že odobreni 75-odstotni popust. Računa se, da bo ■prišlo na kongres okrog 200 zdravnikov.
Za dame in gospode Idealni sredstvi za
negovanje las. Zahtevajte preparata pri Vašem trgovcu!
»CHEMOTECHNA« Ljubljana, Mestni trg 10. 8777
♦	Kongres trgovskih društev se bo vršil v Beogradu v dneh 26. do 28. avgusta. Za udeležence kongresa je dovoljena po-ltovična vozina cena na državnih železnicah.
♦	Sreski odbor JNS v Kram ju sklicuje ra ponedeljek 21. t. m. točno ob 13.30 v Narodnem domu sejo, ki je nujna ln zelo važna. Zato naj se je vsi odborniki zanesljivo in točno udeleže.
♦	Lepa svečanost na Pohorju. Pod pokroviteljstvom narodnega poslanca g. Karla Gajšeka bo strelska družina v Skomarju na Pohorju (konjiški srez) danes ob 10. blagoslovila svoj prapor in otvorila 6voje strelišče. To bo menda eno najvišjih v Sloveniji. *aj leži Skomarje 1000 m nad morjem. Svečanosti bodo poleg nar. posl. g. Gajška prisostvovali tudi drugi odlični predstavpiki, med njimi zastopniki konjiške sre9ke organizacije JNS s predsednikom g. notarjem Jerebom na čelu.
♦	Kmetijsko-gospodlnjskl tečaji v Bell Krajini. Kr. banska uprava prireja v revni Beli Krajini niz tromesečnih gospodinj, skih tečajev. Po izredno uspelih enakih dveh tečajih v Semiču m v Črnomlju se bo j, septembra otvoril enak tečaj na Vinici rfly Kolpi, kar ni samo velika novost za ta naš biser Bele Krajine, temveč bo tudi v korist tamikajšmjih marljivih deklet in žena. Prirejen bo v času, ko ni tako nujnih del na polju.
♦	Vsem gledaliSklm odrom. Uprava Narodnega gledališča v Lr.ubljani obvešča po tej poti vsa društva, ki se obračaijo na nio zaradi izihosojila gledališke garderobe, da je od 15. avgusta dalje ustavila vsako iaposojilo in da ne bo reševala nobenih tozadevnih prošenti. Uprava prosi društva, da v73mejo to na znanje.
♦	Razpi. štipendije za študij v Ameriki. Ministrstvo prosvete Je razpisalo natečaj za enoletni štipendij v znesku 1.000 dolarjev za dekliški institut -s.The junior colle-ge of Orvtenary Collegiate Institute« v Hackettstownu v New Jerseyiu. Potovanje t Sev. Ameriko in nazaj plača gojenka. Prošnje naj se pošljejo ministru prosvete do 30. avgusta. Kandidatke morajo biti
I. pokrajinski zlet Sokola kraljevine Jugoslavije v Ljubljani:
Kupu ite in založite se z zletnirni znamkami, ki bodo v prodali samo še do 31. t. m., v prometu na do konca septembra t. 1. Znamke po ¥*'»» 0 75 < proda ?na cena 1 Din) in no 1.50 Din (prod"ina cena 1 Din) M dobe pri vseh poštnih nradih.
zmožne angleškega jezika. Preinost imajo štnidemtiinje, ki se pripravljajo za profe-suro ali za državno službo ter imajo do. vold denarnih sredstev, da bi more nabav. Uati knjige in šolske potrebščine ter po-raraati potne troške in osebne potrebščine. Natančnejše podatke daje »Institute of International Education« v New Yori: City.
♦	Veliko manifestacijsko zborovanje JNS bo danes ob 8. v Polj anali nad škofjo Loko. Govorili bodo narodni poslanec gosp. Ivan Lončar in predstavniki sreskega pododbora JNS iz škofje Loke. Po zborovanju se bo ustanovila krajevna organizacija JNS za občini Poljane in Javorje, ki šteje že dosedaj okoli 100 članov. Novo organizacijo JNS bodo ustanovili tudi v Zmincu, kjer se bo vršilo zborovanje v gostilni župana gosp. Dolinarjta.
♦	Službeni list dravske banovine objavlja v 67. letošnji številki: Pravilnik o opravljanju državnega izipita za pooblašče. ne inženjerje gradbene, strojne, elekitro-strojne, ladijske stToke in arhitekte; pravilnik o gradtbenih predpisih za sela, ki so v neposredni bližini mest m trgov ter objave banske uprave o pobiranju trošarin v letu 1933.
♦	Koncert angleških pevcev na Bledu, ki bi se moral vršiti včeraj, je bil preložen in se bo vršil drevi ob 21. pri Petra-nu.
♦	Z Bleda nam poročajo, da je obrtniška tombola, ki je bila določena za današnjo nedeljo, zaradi nepredvidenih ovir preložena na 10. september.
♦	Rogaška Slatina znižuje cene hotelskim sobam z 21. t m. za 10%, od 1. septembra ,pa za nadaljnjih 10 odstotkov, odnosno 45 odstotkov.
♦	Razstava zelenjave na jesenskem ve-lesejimu v Ljuibljami od 2. do 11. septembra bo pokazala našim zelenjadarjem, pa tudi kmetijskim vrtnarjem, katero zelenjavo moramo v današnjem času gojiti s posebnim ozirom na pospeševanje tujtskega prometa. Gotovo je važno tudj vprašanje vpeljave dobrih sort za večje pospeševa. nje te panoge. Priznani zelenjadarji bodo razikazali svoje uspehe zadnjih dveh let.
♦	Prevozne olajšave za potnike in blago na jesenski lčiub-ljanski velesejem, ki se bo viršfil letos od 2. do 11. septembra, so dovolile naslednje tuje države: Avstrija, Bolgarija, čeh&slc vaška, Grška, Italija Madžarska, Nemčija, Poljska, Rumunijs Saarsko ozemlje.
♦	150 letnico dalije bodo slavili prihodnje leto ljubitelji cvetlic. Leta 1784. jo je v Mehiki izsledil botanik Cervantes, ki jo je po Andreju Dahlu imenoval Dahlia Cdalija). Nekaj let pozneje jo je našel botanik Wildonov, ki jo je krstil v počastitev svojega prijatelja Georgia v Geor-gino. Pravilno pa je prvo ime, ker je prvotno. Zaradii češče menjave barv v cvetu ji pravijo Dahlia variabilis. Dalija se je kimalu razširila po vsem svetu, dasi niso bile prvotne sorte tako lepe kakor danes. Tudi pri nas je dalija že davno udomačena. Mnogi naši ljubitelji ovetlic se z vso vnemo pripravljajo, da naslednje leto častno proslavijo 150 letnico dalije. Letos se je ustanovil v Ljubljani Klub ljubiteljev dalij. Ta si je pridobil najdragocenejše nove sorte, ki so letos začele krasiti njihove vrtove z izredno lepoto c-vetja. Da bo dana tiudj širšemu občinstvu prilika, da vidi orjaške ovete v žarečih barvah nad 100 sort, ziraven pa še celo množico drobnih, pa tudi lepih pomponk, bo Klub ljubiteljev dalij priredil na letošnjem jesenskem velesejimiu od 2. do 11. septembra razstavo dalij, na kar opozarjamo vse ljubitelje cvetlic.
♦	Ponarejen denar. V Cvitikovičevo trft fiko v Novem mestu je v petek ipo&lal neki neznanec 10 letnega dečka Krištota iz Ločne za dva dinaroa cigaret »Drava<. Trafikanitimja je takoj opazila, da je kovanec za 10 Din ponarejen. Vzela je fantku cigarete nazaj, kovanec pa pridržala. Neznanec, ki je čakal dečka pod arkadami magistrata, je takoj nato izginil. Dobro ponarejeni kovanec je bil izročen orožnikom, ki so takoj uvedli poizvedbe.
♦	Nalezljive bolezni v dravski banovini. Od 22. do 31. julija t. 1. je na področju draviske banovine 86 oseb obolelo na nalezljivih boleznih in sicer: na tifuznih boleznih 31, na davici 26, na tkrlatimki in « šenu po 12, na griži 2, na nalezljivem vnetju možganov, na vraničnem prisadu in na otročični slinavki pa po 1 oseba.
♦	Proglašeni za mrtve. Okrožno sodišče v Ljubljani je uvedlo postopanje, da se [proglase za mrtve nasledmiji pogreSanci iz svetovne vojne: Anton Mr.avlje iz Lesc a, Anton žigon iz Gornjega Logatca, Fr. Ga. bnovšek iz Rovt, Matevž Petennel z Ma-lenskega vrha, Martin Dolenc z Brezij, Janez Drnovšek iz Zavin, Gašper Gladek iz Osredka, Janez žimi tek lz Starih Fužir in Franc Lotrič iz Dražgoš. Vsakdo, ki ji kaj vedel o katerem teh pogrešancev, naj to sporoči okrožnemu sodišču v Ljubljani.
♦	Borba za truplo pokojnega redovnika. Pred upravnim sodiščem v Sarajevu je naoosled rešen spor, ki je gotovo brez primera v analih tega sodišča in mogoče sploh v analih našega pravosodja. Rešeno je namreč, komu pripada truplo redovnika dr. Mije Blaževiča, ki je pred štirimi leti umni v bolnišnici. Pokojni dr. Bla-ževič je bil redovnik nekega frančiškanskega samostana v Bosni, potem pa je samostan zapustil in prestopil v staroka-toliško cerkev. Iz starokatoliške cerkve je prešel v protestantovsko in naposled v pravoslavno. Ko je hudo zbolel, so ga v bolnišnici obiskovali katoliški duhovniki ln ga. kakor se vidi, nagovorili, naj se vrne v katoliško cerfcev. Pred smrtio je še poslal pismo pravoslavnemu žuonemu uradu, naj ga izbriše lz pravoslavne cerkve. Ker ni zadostil vsem formalnostim, se njegovi prošnji ni takoj ugodilo. Njegovi sorodniki, ki so katoliki, so po nlegovi smrti zahtevali, naj se pokoplje nn katoliškem pokopališču, ker je pokazal naj-resnejše namene vrnitve v katoliško cer-
kev. Pravoslavna cerkvena oblast pa katoliškega pogreba ni dovolila ln so imeli mrliča štiri dni v bolnišnici, ker niso ve„ deli, na katerem pokopališču bi ga pokopali. Ker je začelo truplo razpadati, je policija odredila, naj se pokoplje na pravoslavnem pokopališču, ker je bil pokojmi še pravoslavne vere. Proti tej odredbi pa se Je pritožil nadškofijski ordimariat katoliške cerkive upravnemu sodišču ter zahteval ekehumacijo. Po dolgih razpravah je naposled upravno sodišče potrdilo odredbo, po kateri je bil bivši katoliški redovnik pokopan na pravoslavnem pokopališču.
♦	Odkopavanje starokrščanSke cerkve.
Ravnatelj sarajevskega muzeja dr. Skarič in muzejski preparator Kučan sta odpotovala v Crkvico k odkopavanču staro-krščanske cerkve sredi tega kraija. Ker so od tam javljene še druge arheološke najdbe, bo ekspedicija zaposlena dalje časa.
UdeležnHd kongresa, vsa Ljubljana vas pozdravlja! Za krepčilo pa telesa Slamlč »prima« vam pripravlja!
♦	Mesto, ki hoče postati vas. Pred nekaj meseci si je prizadevalo mesto Zavi-doviči, središče nekdanje velike lesne industrije »Krivaja«, da bi postalo vas, ker bi se s tem zmanjšale dajatve. Svojo prošnjo je mestna uprava upravičeno motivirala s tem, da je zaradi poloma velike lesne industrije število prebivalstva znižano na minimum. Zadeva tega mesta še ni rešena. Sedaj pa se prijavlja Stara Kanijiža, ki hoče tudi postati vas. Tudi to mesto motivira svojo zahtevo s pre. velikimi bremeni in z zmanjšanjem števila prebivalcev. Zadeva je predložena banski upravi.
♦	Nevarni požari v zagrebški okollal. V noči od četrtka na petek je med hudo nevihto strela povzročila več nevarnih požarov v zagrebški okolici. Najprej je gorelo v vasi Buzin, kamor pa gasilci niso mogli na pomoč ziaradi prevelikega blata na kolovozih. Vaščani so po dolgem trudu sami udušili ogenj, zgorelo pa je vendarle nekaj gospodarskih zgradb. Malo pozneje pa je strela udarila v neko hišo v Novoselcu in je bila velika nevarnost, da bo zgorela vsa vas. Vaščanom pa je še v pravem času prišlo na misel blato, ki je v sosednji vasi preprečilo gasilsko pomoč. Z blatom so na debelo ometali hiše, ki so bile v največji nevarnosti, ter tako tudi srečno preprečili razširjenje požara. Kmet, kateremu je strela udarila v hišo, pa ima nenadomestljivo škodo, ker so mu zgoreli tudi vsi pridelki. V vasi Vugrovec pa je v isti viharni noči ponovno izbruhnil požar, ki je nastal pred dvema dnevoma. Takrat je gorelo nekaj staj, polnih sena in slame, in so ogenj pogasili z vodo. Pod plastmi premočene slame pa je tlelo še naprej in je po dveh dneh ogenj izbruhnil spet z veliko silo, a je bi. la vas še pravočasno rešena velike katastrofe. Strela je še v dveh drugih naselbinah povzročila požare, ki pa so bili še pravočasno zadušeni.
♦	Vtisi Iz otroških let ostanejo za vedno v spominu in zaradi tega si tudi znova tovarna oblek >Tivar« pridobiva prijatelje med miladino na .ta način, da deli v vseh svojih prodajalnah otrokom legitimacije, za katere dobijo potem lastniki v nagrado knjige, dečje liste, spominske značke itd. •Starši, ki kupijo »Tivar« oblekio. napravico taJko tudi svojim otrokom veliko veselje
♦	Razbojniški napad v okolic! Blhača. V Donjem Lapču blizu Bihača je bil te dni že drugič izropan trgovec Dragan Smilja-nič. Ponoči so vdrli v njegovo hišo trije maskirani razbojniki, ki so mu zvezali roke ter mu zapovedalj, naj Jim pokaže, k j* ima sihrangen denar. Odnesli so m« *»««»
CiteCjc ja
notranjo opteme
arhitekturo
3ng. atfi. <2. taveat
Šelenburgova 6111, LJubljana.
advokat
dr. Josip Kamušič
ima svojo pisarno
v Ljubljani, Tavčarjeva 10.
Telefon St. 3512.
8776
PRIMARIJ DR. JEŠE
se je preselil v Gledališko 14
in zopet redno sprejema od 11. do 13.

rr i
?.>5%lSK!D0f1<l
Telefon 33-87.
Marlene Dietrich in Emil Janings v veliki drami
PLAVI ANGEL
Kam zavede starega samca
strast do žene... Danes ob 5., 7., 9. in jutri
ob % 9. uri. Halo!	Pride! i
»SPIJONKA E 3« 1
CtMt.. IO,	£}<n
živčno bolnim in otožnim nudi mila naravna »Franz Josefova« voda dobro prebavo, jasno glavo in mirno spanje. Po izkušniah znamenitih zdravnikov za živčne bolezni z uporabo »Frana Josefove« grenčice pri težkih obolenjih možganov in hrbtnega mozga najtopleie priporočati. »Franz Josefova« erenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
gotovino okrog 13.000 Din, trgovčevaga sina, ki se je zbudil in prihitel na pomoč, pa so nevarno ranili. Pred nekaj meseci so najbrž isti razbojniki Smil!«ini6u izr> paU še več demairja.
•	Chrivtofov u«nl zavod, privatna trgovska šola, LJubljana Domobranska cesta 15, vpisuje dnevno. Zahtevajte prospekt.
•	Obledele obleke barva v različnih bar. vah in plisira tovarna Jos, Reich.
Iz Ljubljane
u— Franja Mulačka zadnja pot. Včeraj ob 17- se je vršil izipred hiše žalosti na Resljevi cesti pogreb starega Sokola, neutrudnega delavca in plemenitega človeka go*p. Franja Mulačka. Žalni sprevod je v polni meri pokazal, kako priljubljen je bil plemeniti pokojnik v velikem krogu svojih prijateljev in znancev, a tudi v široki javnosti. Pred hišo št. 7 na Resljevi cesti &e j« zbrala že pred določeno uro velika množica občinstva in pevci pod vodstvom g. Zorka Prelovca so takoj po blagoslovitvi zapeli turobno žalostinko »Vigred«. V sprevodu, ki 6e je pomikal po Resljevi cesti in dalje po Masarvkovi cesti, so korakali spredal za sjodbo Sokola I. sokolski konjeniki, zatem na še četa ljubljanskega Sokola v krojih._ Za vozom s krsto so 6topali globoko užaloščeni sorodniki, za njimi ljubljanski žxpan dr-Dinko Puc, šef tvrdke I. C. Mayer s številnimi nameščenci, nato pa dolge vrste občinstva. Pri železniškem podvozu eo pevci zapeli spet žaloetinko »Blagor mu«, nakar je krenil sprevod na pokopališče k Sv. Križu, kjer so položili vrlega moža k zasluženemu večnemu pokoju.
POKROMANJE
IZVRŠUJE
MARIBORSKA AFINERIJA ZLATA
Orožnova ul. 8.	8744
u_ Petdesetletnico mature proslave konec avgusta abiturienti ljubljanske gimnazije iz 1. 1883. Od 48 jih živi 24 in to gg.: Bleivveis Tr »teniški Janko, magistralni nadsvetnik v. p. Ljubljana, Bonač Fran, dvorni svetnik finančne delegacije v. p., Ljubljana, češenj Andrej, župnik v Podgra-du, Fajfar Jurij, sodni svetnik v. p., Gornja Lendava, dr. Geiger Ivan, železniški šef-zdravnik v. p., Ljubljana, dr. Gosti Fran, šef-primarij umobolnice, Ljubljana, Hafner Matej, notar, Ljubljana, Hedzmann Albert, duhovnik, Monchstal, Avstrija, Hladnik Janez, župnik, št. Vid pri Stični, Jabornegg Henrik, advokat, Gradec, dr. Kuhar Andrej, notar, Ljubljana, Langof Adolf, dvorni svetnik, Gradec, Lesar Janez, župnik v šmartnem pod šmarno goro, Majer Franc, privatni uradnik na Dunaju, Oblak Janez, župnik na Bledu, dr. Pessiak Viktor, mini-stertalni dvorni svetnik, Dunaj, PIelweiss Karol, notar. Ljubljana, Preshern Dominik, ravnatelj v. p., Celovec, Seigerschmid Matija, prelat v Mariji Bistrici, Slak Matija, župnik na Brdu, Verderber Alojzij, višji računski svetnik v . p., Gradec, Vovk Jakob, glavni tajnik zavarovalnih in rentnih zavodov, Dunaj, Zupane Ignac, župnik v Predoslih in žužek Alojzij, Jezuit v Mariboru.
u_ .Predstojnik konzulata ČSR g. konzul i. razreda inž. Josef ševčik nastopi 21. avigusta svoj redni dopust. V njegovi odsotnosti ga bo zastopal akit. adj. Ctibor Btoudek.
u_ Otvoritev postajališča »Duplica« na
progi Ljubljana—Kamnik. Jutri se otvori na progi Ljubljana gl. kol. — Kamnik mesto med stanicama Homec pri Kamniku in Kamnik novo postajališče »Duplica«. Prva ustavita v postajališču vlak št. 8422 in 8423. Potniki se odpravljajo v vlaku. Prtljago za postajališče »Duplica« mora potnik prevzeti pri službenem vozu, sicer se prtljaga vozi do sosedne stanice.
d_ Pevsko društvo »Slavec« ▼ Ljubljani
vabi vse mladenke in mladeniče, ki imajo veselje do petja, da se do 1. septembra vpišejo kot člani v društveni pisarni, Rožna ulica 15 (pri Lozarju, dvorišče - salon). Ker se prične 5. septembra e študiranjem koncertov za društveno 501etnico, ee na poznejše prijave ne bo moglo ozirati. — Vpisovanje za moške: vsak ponedeljek, sredo, petek od 7. do pol 9. zvečer, za ženske vsak torek, četrtek in soboto ob istem času zvečer.
u— Poročila sta se g. Kajetan Kavčič, mestni inženjer v Ljubljani in gdč. Nada, hčerka univerzitetnega profesorja g. dr. Josipa Plemlja.
u_ Himen. Danes se poročita v župm'.
cerkvi sv. Jakoba g. Koser Albert, pra/vmlk iz Vitanja, ie gidč. Muc Božena, učiteljica iz LJubljane. Kot priči fungirata: za f.«-nina g. dr. čermej Darko, za nevesto pa nien oče g. Muc Anton, finančni inšpektor. Mlademu sokolskemra paru ia zaslužnima narodnima delavcema iskreno čestitamo!
u— Ljubljanska strelska družina obvešča članstvo, da današnje strelske vaje odpadejo, ker je strelišče zasedeno po vojaštvu. Prihodnja strelska vaja bo v nsdelio 27. t. m. — Odbor.
u— Vozni promet na letališče. Uprava policile opozarja, da bo vozni promet na letališče v Devici Mariji v Polju in nazaj danes popoldne ob priliki mitinga dovoljen samo po šmartinski in novi aerodromski cesti. Od strani Zaloške ceste vozni promet na letališče ni dovoljen. Ostale ceste so rezervirane za pešce.
«_ Voz ga j« podrl. Crkoslikarski vajenec Stanko Celarc iz Rožne doline se ie peljal včeraj 7:ntrai s lrolesom po opravkih v mesto. Na križišču Zaloške ceste in Sl?p-ničarjp"« ulice ga ie nodrl t vosom hlapec Ant>n B iz Kleč, Celarc se Is pri padej hudo jK)šk(doval po vsem telesu, obenem oa se mu ;e pokvarilo tudi kolo, na katerem ima 250 Din škode. Raztrgal si je še obleko. vredno 300 Din. — Do nezavesti se ;e ziutraj poškodoval tudi prodajalec sadja Leopold Oven « Ceste na Brdo, ki ea je sunil v Prešernovi ulici pod voz cestne lelez-nice neki drugi voznik. Pri psdcu je Oven utrpel poškodbe na glavi.
n— ftkradena postrelnira. PostreSnica Ivanka K. iz Florijanske ulice 40 je včeraj dopoldne vsa preplašena opazila, da je okradla PMtrsnvala si ie od ust in prihranila sčasoma 680 Din. ki iih je imela spravljene v zakleničnem kovčegu v stanovanju. Včeraj zfutrai pa «e je splazil v stanovanje ne-rnan zlikevr ki je vdrl v kovčjg in ji i? maknil ves denar. Policija Ima nekatere sledove za ntim.
u_ Od doma Je pofceonlla. Delavčeva žena Frančifika M., stanujoča na Cesti P KI. J« prijavila, da Ji Je t« od 16. t m-nn/besmila 1S letna nezakonska hči Štefka čoterieva Ker mati domneva, da je hčerka zašla v slabo druščino se je slednjič obrnila za pomoč na policijo.
Čatežke Toplice
Največje radiotermalno kopališče v dravski banovini (54.5 stopinj Celzija)
za revno, išias, o trpelo st, Želodčne in ženske bolezni!
Od 1. septembra do 31. oktobra 20-dnevno pavšalno zdravljenje za ceno 1200 Din (stanovanje, štirikrat dnevno dobra hrana s kruhom, 20 kopeli, zdravnik, dovoz in odvoz od železniške postaje Brežice ali Dobova, takse in davek). Prospekti na zahtevo. 8742
u— Mestna ljudska kopel v Kolodvorski ulici bo zaradi snažen j a zaprta dne 22.. 22. in 24. t. m.
u— Katja Delakova otvarja z odobren jem. ministrstva prosvete šolo za ritmično gimnastiko in umetniški ples v novi, vsem higienskim predpisom odgovarjajoči, veliki in svetli dvorani v Duldčevem bloku. Tople in mrzle prhe. Tečaji le za dame in otrok«. Vpis dnevno od 10. do 18. uro.
u— Hej, na Ljubljanico! Včeraj se je izkazalo, kako fletmo bo na Ljuibfljanici tudi danes. Kdo bi se ob tej vročini poja! Ipo prahu in zeval od žeje, če se lahlfo <ob Ljubljanici potolaži za majlhen denar. Voda je v teh dmeh pravi blagodat, ki ga (moramo znati ceniti, kajti kido nam garantira, da bo po nekaj dnevih še toliko vročega solnca, kot ga imamo sedaj. Ob 'Ljubljanici pa ni lepo eamo podnevi, da prekrasni so tudi večeri. V ljubljansfkem "kopališču bo danes še lepše kakor v Benetkah in se ,bo tam jedlo Se boljše rifc-s "in finejše rake nego na rlvijeri tarna su-naj. Pridite torej vsi!
u_ Na aerodrom vozi dane« 20. t. m
od 14. (2.) popoMine vsake pol ure avtobus izpred Mestnega doma. Tabora, Smar-tinske ceste na letališče. Avtobu« je na raizipolago iapred Mestnega doma vsako uro in obratno pred Mestni dom. — Arrto-busno podjetje Grad Fran, Zg. Kašelj .
u_ Avtopodjetje Pečnlkar naznanja, da
je od 19. t. m. dalje avtobusno poetaijali-tče za progo Ljubljana-Lg-Iška vas pri g. Peaigov, gostilna >Rastohar« na Karlovski cesti. Za progo Ljubljana-Velike Lašče-Nov« vas-Stari trng pa je postajališče Krekov trg. Dosedanje postajališče češmovar, Dolenjka cesta je a tem opuščeno.
Iz Maribora
a— Propagandni koncert v mednem parku. Danes dopoldne bo od 11. do 12.30 ure v mestnem parku promenadni koncert SchSnherjeve godbe.
POKROMANJE
IZVRŠUJE MARIBORSKA AFINERIJA ZLATA
Orožnova ul. 8.	8745
a— Dve novi telefonski relaciji. Z današnjim dnem se otvori ta novi telefonski zvezi med Mariborom in Opatijo ter Grade-žem. En govor z Opatijo velja 33.75 Din, e Gradežem pa 38.25 Din.
a— Iz mariborske bolnišnico. Z lestve Je padel 31etni delavčev sin Roman Pek iz Spodnjega Radvanja tn si zlomil desno roko v komolcu. V Zgornjih Lažah pri Konjicah je odrezala mlatilnica 681etnemu posestniku Francu Hriberniku prste na desni roki. Oba poškodovanca se zdravita v mariborski bolnišnici.
a— Tatinska prostitutka. Pred dnevi je bila aretirana 231etna prostitutka Marta., ki je ukradla v Preissovi trgovini v Gosposki ulici 100 Din vreden namizni prt, nekemu svojemu ljubčku 200 Din in neki gospe] v modnem salonu pa lak as to ročno torbico, v kateri je bilo okrog 100 Din denarja, zlata zapestna ura in nekaj toaletnih malenkosti. Izročena je bila sodišču.
a— Pojasnjen vlom. pred dnevi smo poročali, da je bilo vlomljeno skozi okno v Lipuževo mehanično delavnico na Koroški cesti. Vlomilec je odnesel popolnoma novo kolo in več novih sestavnih delov za kolesa, vse skupaj vredno 2500 Din. Policija je vestno poizvedovala po storilcu in ga končno izsledila v osebi 281etnega soboslikarja Alojzija Babiča, ki je priznal vlom in je policija našla ukradene predmete v njegovem stanovanju.
Iz Celja
e— Krajevna organizacija JNS za Celjs-okolieo bo imela v sredo ob 20. članski sestanek v gostilni Sokolski dom v Gaberju. Vabljeni so vsi somišljeniki.
POKROMANJE
IZVRŠUJE
MARIBORSKA AFINERIJA ZLATA
Orožnova ul. 8.	874«
e— Predavattje za sadjarje bo priredila sadjarska podružnica v Celju danes ob 16. pri posestniku g. Domu v Zagradu pri Celju.
e— V celjski bolnišnici je umrla včeraj 161etna kočarjeva hčerka Katica Iviče?va t Brezna pri Humu ob Sotli.
T* /f zopet IrmuvckL znižal
cene.
Smrt v vlaku. V celjski bolnišnici se je zdravil že od februarja 461etni brezposelni ključavničar Dimitrij Kocovič iz Sarajeva, ki je bolehal na tuberkulozi. Ker se je njegovo stanje v zadnjem času zelo poslabšalo in je bilo jasno, da bolnika ni mogoče rešiti, so prispeli v petek 18. t m- v Celje njegovi sorodniki, da ga prepeljejo v Sarajevo. Kocovič se je odpeljal i večernim osebnim vlakom iz Celja do Zidanega mosta, od tod pa proti Zagrebu. Med vyZnjo z Zidanega mosta v Zagreb je postalo Ko-covičj slabo, kmalu je nastopila agonija in revež je izdihnil v vagonu. Truplo so izto-vorili v Zagrebu in odredili vse potrebno za prevoz v Sarajevo.
e— Kino Union. Otvoritvena predstava je preložena za nekaj dni, ker montažna dela še niso končana.
e— Gledališki frizer za dame in gospode R. GROBELNIK, Celje. Glavni trg št. 17 in podružnica »Higiea« poleg hotela »Evropa«. Cene zmerne 1
Iz Radovljice
Dr. SUVNII
zopet redno ordinira8468
Iz Kamnika

ka-— Novo postajno poslopje na Duplici med postajama Homec in Kamnik bodo otvorili v ponedeljek 21. t. m. Postajno poslopje in vsa dela so napravile zainteresirane vasi na svoje stroške. Bilo je gotovo že sredi maja, otvoritev pa se je zavlekla do danes. Od 21. avgusta se bodo vsi vlaki na kamniški progi ustavljali na novem postajališču.
ka— Ponovitev »Slehernika« je dosegla prav tako velik uspeh kot prva Postava.
Ljub precejšnjim režijskim stroskom ^ ostala prirediteljem lepa vsota čistega do bička, ki bo razdeljena v dob ^^ mene. Za vsestranski uspeh u n on ve za služijo vsi sodelujoči kakor .tudii vsi orga nizatorji ponovno javno priznanje.
ka_ Kamniška mestna godba obhaja let* i0!etnico svoje ustanovitve Stremite za ustanovitev godbe pade se v leto, ko ie bfl v Kamniku položen temelj gasil-^en u društvu in »Liri«, formalno pa je godba pričela z delovanje*isele pc. ustanovnem občnem zboru 1. 1883- Posamezni kapelniki so jo spravili na lepo višino. po vojni pa je pričela pešati m se je pred Jremi feti razšla. Ob vsestranski podpori našega občinstva je godbeno društvo v jeseni 1^31 spet pričelo delovati.^ Na občnem zboru je bil izvoljen agilm odbor z županom g- Kratnarjem na celu, kapelm-ško taktirko pa je vzel v roke kapelnik d Jan l lman. ki je v kratkem času spravi Sodbo na zgledno višino in ji pridobil sološen ugled. Mestna godba ni v svojem jubilejnem letu pripravila nobene bučne proslave razen današnje prireditve ▼mestnem oarku, ki pa bo po svojih zanimivih posebnostih dovolj privlačna za občinstvo.
ka— Mlinščico čistijo. Že ponovno smo označili našo slavno Mlinščico kot hudega konkurenta Ljubljanici. Dolgo let se ze Kamničani niso mogli pripraviti, da bi jo očistili, zdaj pa so se le odločili, da spravijo iz njene struge vse naslage nesnage, ki se ie nabrala v teku zadnjih let Čiščenja je bil najbolj potreben del ob lesenem mostičku pod »Jugobarvamo«, kjer se je nakopičilo v strugi pol metra na debelo črepinj in peska.da je voda udarjala čez rob in tekla po cesti. Za čiščenje so si seveda izbrali najugodnejši čas ob veliki vročini v pasjih dneh.
Iz Trbovelj
t_Občinski proračun je odobren, vendar
znatno reduciran. Iz proračuna je črtanih nad četrt milijona dinarjev, tako da bodo znašala občinske doklade na direktne davke ravno 1C0 odstotkov.
t_ Moka za revne rudarske družine.
Občina je obveščena, da je banska uprava preskrbela za rudarske družine še en vagon pšenice in 1 vagon koruze.
Iz Hrastnika
h__ Na Iniciativo našega podžupana g.
Rosa je bilo v zadnjem času odposlanih od nas 6 deklet bednih rudarjev v službo v razne kraje dravske banovine. Ako bi bila ka-tera gospodinja še voljna prevzeti kako dekle, naj to javi našemu podžupanstvu trboveljske občine v Hrastniku.
h_ Notranjost našega sokolskega doma
se sedaj popolnoma renovira. V to svrho so nabrale" naše narodne dame, na čelu jim ga. Burgerjeva. soproga rudniškega, inženjer ja, nad 3000 Din. Uprava sokolskega doma pa namerava v jeseni otvoriti zvočni kino,
lz Ptuja
— Nove telefonske celice na pošti nam
obljubljajo že dve leti. Iz trgovskih krogov se vedno slišijo pritožbe. Skrajni čas je že, da dobi naša pošta res moderno telefonsko govorilnico in to še pred sezijo živahnih sadnih kupčij.
Višnje gore
vg— Požari. V zadnjem času so naši prostovoljni gasilci trikrat hiteli z vso ^naglico iz Višnje gore, alarmirani na požar, v pomoč prizadetim. Bili so pri ognju v fvančni gorici, a pohiteli so tudi v oddaljeni Žužemberk, za katero priliko so v silni naglici ekspedirali svojo 1200 kg težko motorno brizgamo tja doli z naročenim tovornim avtomobilom. Preteklo nedeljo ob po! 10. dopoldne je bil zopet aviziran večji požar v vasi Zavrtače pri Sv. Duhu. Xaši sasilci so jadrno odhiteli tja gori. Hiteli "pa so domov polni groze in strahu tudi tamošnji posestniki, ki so se ravno nahajali pri maši v Višnji gori. K vsej sreči se je izkazalo, da je bilo aviziranje ognja zmotno, ker ga niti bilo ni. Tekla pa so proti Za vrtačam z vsemi svojimi pripravami tri gasilna društva, in sicer Žalna, Višnja gora in Kriška vas. Zmota je baje nastala zaradi tega, ker se je nenadoma prikazala izza hriba izredno gosta megla ter se polagoma širila po planoti kakor gost dim. Višnjo goro se je telefo-nično opozorilo iz Žalne in kmalu na to še iz Ivančne gorice, da se dim zelo naglo širi ter da mora biti opasnost izredno velika. Kijub hudemu in sicer nepotrebnemu trudu so se naši gasilci zadovoljni vrnili, še bolj zadovoljni so pa bili v strahu domov hiteči gospodarji, da so jim domovi še celi.
vg— Obup. V torek dne 15. t m. na fraznik popoldne se je po vasi Vel. Loka pri Višnji gori bliskovito razširila vest, da 6e je obesil v svojem gospodarskem poslopju^ eden najimi?vitejših posestnikov gospod Zaje Janez. Kaj je gnalo dobro situ-iranega moža v obup, se ne ve še gotovo. Dopoldne je bil v znani romarski cerkvici Dedni dol še pri maši, s popoldanskim vlakom se je pa odpeljal s svojo edino hčerko domov do Žalne. Ne dolgo potem, ko sta prispela v domačo hišo, se je zaključilo njegovo življenje.
Iz življenja na dežel!
BLED. Danes popoldne in zvečer predvaja kino »Bled« najboljši nemški zvočni fikn Jana Kiepure »Pesem za cebe«, kot dodatek najnovejši Foxov tednik.
JBS BNICE - J A V O RiNlK. Danes praanuje v krogni svoje družine svoj 50 rojstni dan in svoj god obratni elektrikar KID g. Bernard Svetlin, ki se požrtvovalno udej-stvuje v narodnih društvih. MnogošitevUtai prijatelji mu želijo še mnogo srečnih let
_ V inozemstvo je odpotoval zaradi
ptratotiesiranja v svoji stroki Jeseničan g. Joško Kožar, kateremu želijo rojaki minogo sreče.
MEDVODE. Društvo kmečkih fantov in deklet priredi danes popoldne jubilejno 250. tekmo koscev skoro na istem mestu, kjer se je pred 5 leti vršila prva prireditev te vrste. Ta kmetski šport se je v teku kratke dobe tako razvil, da si danes ne moremo misliti večje kmetske prireditve, kjer bi se istočasno ne vršila tudi tekma kmetskega dela. Ob tej priliki se bo vršilo tudi veliko kmetsko zborovanje, na katerega je povabljenih več gg. narodnih poslancev in drugih odličnih osebnosti. Tekmovalo bo preko 20 koscev. Po tekmi bo pri zabavi razglašen izid tekmovanja. Vstopnine ni nik&ke
SN BBE R J E- Z ADO BR O VA. — Naše pevsko društvo vsestransko napreduje in ima tudi svoj pevski dom, ki so ga razen tesarskih in mizarskih del brezplačno izvršili požrtvovalni člani. Sedaj ometavajo zadnjo stran doma in so na delu člani v svojih pičlih prostih urah s priznanja vredno požrtvovalnostjo. Po sklepu zadnje odborove seje bo pevski dom blagoslovljen in otvorjen dne 10. septembra po programu, ki bo pravočasno objavljen. Na veliko slovesnost vabijo požrtvovalni pevci že sedaj vsa pevska društva in okoličane.
ŠPORT
Domača reprezentativna nogometna tekma
Danes ob 17.30 na igrišča ASK Primorja v prid olimpijskega fonda
šolstvo
Na državni meščanski šoli v Mariboru
bodo popravni izpiti 30. in 31. t. m. od 8. do 12. ure. Vpisovanja pa bodo v istem času 1., 2. in 3. septembra. V prvi razred se sprejemajo učenci, ki so dovršili 4. razred osnovne šole brez slabe ocene in še niso stari 14 let. Vsa določila o prijavah in o šolnini so v razglasu ravnateljstva zavoda.
Na državni realni gimnaziji v Kranju bodo popravni izpiti 28., 29., 30. in 31. t. m. in se bodo upoštevale le prijave, vložene do 24. t. m. Vpisovanja pa se bodo vršila od 7.30 ure dalje 1. septembra za učence 1., 2. septembra za učence II., 4. septembra za učence III. in IV., 5. septembra pa za učence ostalih razredov. Podrobna navodila glede vpisovanj so v razglasu ravnateljstva gimnazije.
Državna srednja tehnična tekstilna šola v Leskovcu, ki je edina šola te vrste v državi na stopnji popolne srednje šole s šolsko dobo štirih let, bo sprejemala gojence do 10. septembra. Pogoj za sprejem v prvi razred je nižji tečajni izpit gimnazije ali meščanske šole. Zaradi velikega razvoja tekstilne industrije je ta šola za našo mladino zelo važna. Vsa podrobna obvestila daje ravnateljstvo šole.
Na državni meščanski šoli v št. Vidu nad Ljubljano bo vpisovanje 1., 2. in 3. septembra med 8. in 12. uro. Popravni izpiti pa se bodo vršili 30. t m. za dečke, 31. t. m. pa za deklice med 8. in 12. uro. Otvoritvena služba božja bo v toTek, 6. septembra. Siromašni učenci dobijo na šoli brezplačne učne knjige, deloma tudi papir in zvezke. Natančnejši podatki so v razglasu šolskega ravnateljstva.
Vpisovanje na državni konservatorij v Ljubljani se bo vršilo od 1- do 7. septembra od 9. do 12. v sobi št. 18 poslopja Glasbene Matice v Gosposki ulici. Vse podrobnosti so začasno nabite na razglasni deski v veži poslopja v Vegovi ulici.
Šola Glasbene Matice ljubljanske bo začela z rednim poukom že 7. septembra. Vpisovanje bo 1., 2. in 4. septembra od 9. do 12. in od 15. do 17. v Matičnem poslopju v Gosposki ulici-
Vpisovanje na državni dekliški meščanski šoli v Celju bo 1., 2- in 3. septembra od
8.	do 12.
Na državni učiteljski šoli v Ljubljani bodo popravni diplomski učiteljski izpiti 29., 30. in 31. t. m. Ostali izpiti (popravni in razredni) rednih učencev pa bodo 1. in 2. septembra. Vpisovanje v I. razred bo 5. septembra od 9. do 12. ure. Glasom odloka ministrstva prosvete bo letos otvorjen za celo dravsko banovino samo en moški oddelek z maksimalnim številom 30 učencev z nižjim tečajnim izpitom, ki imajo posluh in so telesno sposobni ter ne nad 17 let stari. Učenke se ne bodo sprejemale. Vpisovanje v II. do V. razred učiteljske šole ter v H. do IV. razred deške in dekliške vadnice pa bo 7. septembra od
9.	do 11. ure v dotičnih razredih. Pri vpisu v sleherni razred učiteljske šole se mora takoj plačati tudi predpisana šolnina. Natančen sipored popravnih izpitov in vpisovanja in podrobna določila o plačevanju šolnine bodo objavljena od 24. avgusta naprej v veži na moški in ženski strani šolskega poslopja.
Čitajte tedensko revijo »ŽIVLJENJE IN SVET"
S 100.000 Din
pristopi k solidnemu podjetju kot sodelavec dosedanji ravnatelj trgovskega podjetja. — Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Sodelovanje«.
8775
Udeleženke gospodinjskega tečaja v Črnomlju
Kakor smo že poročali, bosta danes nastopili v nogometni tekmi dve moštvi, ki qos t a sestavljeni iz naših najboljših nogo metašev. Na tekmo 6o pozvani igrale« ASK Ptrimorja, toiK Henmesa to Ilirije seveda v prvi vrsti le oni, ki po mnenju odločilnih pridejo v poštev za reprezenta, tivme nastope. Prireditev pa ima še ta namen, da bo ves čisti dohodek izročen jngoslov. olimpijskemu odboru, ki ima nalogo, da že sedaj prične z Obiranjem denarnih sredstev za 'bodočo svetovno
olimt>djado. Drugii narodi, ki so bogatejSi kot mi, so si že preskrbeli sredstev, ml pa moramo kot čebelice zbirati, če hočemo, da nas olimpijsko leto ne bo Imen*-
idilo _ brez sredstev. Vstopnina za današ-
mjo tekmo je zelo nizka, popularna, to sicer za sedež na tribuni 15 Din, za navadna stojišča 8 Din in za mladino 3 Din (Tako je tudi z gmotnega vidika mnogim omogočen poset te zanimive prireditve, tki je določena taiko, da jo bo vsak lalukv obiskal še po letalskem mitingu.
Nedavno je bil zaključen gospodinjski tečaj v Črnomlju. V prvi vrsti od desne na levo sede: sreski kmetijski referent E. Stoklas, predsednik sreskega kmetijskega odbora Majerle, sreski sanitetni referent dr. Ktissel, voditeljica tečaja Golmajer-Sušnikova, Sreski načelnik D. Trstenjak, župan Črnomlja Miiller, učiteljica Rožnikova in sreski komisar Skrt. Enake tečaje prireja banska uprava v zadnjem času po vsej Beli Krajini
Razpis športnega dneva v Zagorju
Siportni klub Zagorje razpisuje za nedeljo 3. septembra t. 1- stafetni tek skozi Zagorje in troboj v teku, metu diska in skoikiu v ualjino.
Stafetni tek: Start ob 9.30 url. Proga 3SOxi4eoXilOOOX>300Xi20«. Nagrade: Zmagovalna štafeta kluba dobi »Inž. Lo-skočov prehodni pokal«, ki preide v trajno last po trikratni zaporedni, o®i<roma petikratni zmagi v presledkih. Do trajn* iasti je pokal v shrambi predsednika kluba prireditelja. Pravico starta imajo vsi 'tudi neverificirani klubi na teritoriju MO Trbovlje.
Trioboj: Pričeteik takoj po štafeti na športnem igrišču. Tek na 100 m, met d*-ska in skok v daljino. Nagrade: Prvo-plasirani prejme diplomo, drugi in tretji prlznanice.
Nogometne tekme. Med tekmo I. mo-štva bo med odmorom švedska štafeta 80^X400X200X200.	.
Splošna določila: 1. Latoko-at.le.tska prireditev se bo vršila po pravilniku JILAS 2. Tekmuje vsak na lastno odgovornost Za morebitne nezigode ne prevzame prireditelj nobene odgovornosti. 3. Prijave je poslati do 3d. avgusta v roke Lavoslava Mrnuha. 4. Prijavnina za štafeto je 10 Din za esebo 3 Dm 5. Skupno kosilo za osebo bo stalo 10 Din, ki jih je treba poslati skupno s prijavniao. 6. Naknadna prijavnina je dvojna.
Službene objave LNP
(Seja u. o. z dne 17. Vin. 1933.)
Prisotni gg.: Rybar, dr. Kojtl, Kuret, Novak, Logar, ravn. šetina, Kralj, Dorčec, Melicer, Pevalek J., Buljevič, Drufovka, Malovrh ,Kačar, Skalar, Petrič. Odsotni gg.: inž. Debelak, Stanko (upravičeno), Jugovec in Vospernik (neupravičeno).
Na redni glavni skupščini LNP dne 13. t. m. je bil izvoljen sledeči u. o.: Rybaf preds.; Stanko, I. podpred.; dr. Kosti, IL podp.; Kuret, I. tajnik; Novak, n. tajnik; Logar, III. tajnik; ravn. šetina, I. blagajnik; Jugovec, H. blagajnik in odborniki gg.:' Kralj, inž. Debelak, Melicer, Pevalek, Buljevič, Drufovka, Dorčec, Vospernik, Skalar, Kačar, Petrič, Malovrh.
Imenujejo se v poslovni odbor gg.: Starec, Brumen, Oman, Vrhovnik, Zupane, Anko, Skuhala in Kosirnik, v kazenski odbor gg.: dr. Dovgian, dr. Dolenc, šetina R„ Tomšič,' Galof, Bucik in za pods. arhivarja g. Madon (čl. 24 pravil podsav.), v OZDS pri LNP g. Kuret, (čl. 27 pravil ZNS), v OZKS pri LNP g. Kralj (čl. 27 kaz. pravilnika ZNS). Imenovanje v športno - propa^ giandni in zdravstveni odsek se bo izvedlo naknadno.
Na znanje se vzame dopis ŽSK Hermesa št. 81, z dne 15. avgusta, ki pa je brezpredmeten z ozirom na olimpijski dan, ki se proslavi 20. t. m. s tekmo dveh izbranih moštev. Dopis S-K Mure z dne 8. avgusta v zadevi izključenih igralcev se izroči kazenskemu odboru. SK štore se bo na dopis z dne 5. avgusta odgovorilo pismeno.
Kaznuje se SK Svoboda Zagorje z 8 (osemdnevno) zabrano igranja po čl. 1 spi. prav. JNS, ker je dne 9. julija nastopil v javnih tekmah z neverificiranimi igralci. — Na prijavo glede nastopa neverificiranega igralca Trifunoviča v moštu SSK Celje, dne 13. t. m. proti zagrebški Jugoslaviji se imenovani igralci suspendira, prav tako SSK Celje s tem, da se klubu dovoli odigranje pok. tekme dne 20. t. m. v prid MO Celje. Ob tej priliki opozarjamo klube, da v njihovem lastnem interesu ne nastopajo v tekmah z neverificiranimi igralci.
Dopis OZKS pri LNP zaradi prijave SK Amaterja zoper ss. g. Marina se dostavi v referiranje MO Trbovlje. — Poročilo sav. delegata pri sodniških izpitih se odstopi JNS. Dopis ZNP št. 1145 od 10. avgusta t. 1. v zadevi neodigranja revanžne tekme ISSK Maribor in Jadranom (Crikvenica) se odpošlje na znanje ISSK Maribor. Dopis SZNS Ljubljana od 11. avgusta t. 1. se dostavi p. o., a na dopis glede izplačila odškodnine za uporabljeno opremo se SZNS odgovori pismeno. SK Zalog ta SK Elan prejmeta na njihova dopisa plamen odgovor.
Pozivajo se igralci Logar, Hasl, Zemljlft, Jež, Lah, Bertoncelj I in n, Zemljak, Jug I, Slamič, Boncelj, Pfeifer, Slapar, Svetic R., Janežič, šlamberger, Pišek II, Sočan, Ko-šenina, Berglez, Svetic S., Starec, Rožič, Rahar, škrajner, Mokorel in Belak, da pridejo 20. t. m. ob 17. na igrišče Primorja, kjer se morajo javiti g. Kuretu. Prinesti morajo s seboj vso opremo razen hlačk ln dresov. ASK Primorje in 2SK Hermes dasta na razpolago po eno garnituro dresov ta hlačk proti odškodnini.
Pozivajo se Korotan, Kranj; Bratstvo in SK Javornik, da javijo v osmih, dneh svoj pristanek na način odigravanja prv. tekem skupno v gorenjsko-notranjski skupini s tem, da bi se zaradi vremenskih prilik odigrali jesenski prv. tekmi na Rakeku.
Poziva se MO Trbovlje, da takoj skliče sestanek svojih klubov, na katerem naj se razpravlja o načinu delitve klubov MO Trbovlje v dve skupini; o izidu tega sestanka je poslati poročilo LNP v teku osmih dni.
Sporoča se vsem gg. odbornikom vseh odborov LNP, da je v svrho kritja tajniških stroškov LNP in zaradi denarne razbremenitve klubov sklenjeno prispevati mesečno po 5 Din po vsakem odborniku, prl-čenši 1. septembra t. 1. Tajnik I. — (Se bo nadaljevalo.)
Službeno Iz LNP. Ponovno se o,požar jajo nominirani igralci za današnjo tekam da se zgllase na i.sri£č>u ( v garderobi) ASK Primorja ob 17. pri g. Kuretu. Službo vrši: bla.arajnišlko gg. ravn. Šet.lra Jugovec, rediteljsko g. Kačar. Predsedstvo.
Dva odlična predstavnika našega plavalnega športa:
Nada Lampretova
(SK Ilirija), večkratna državna prvakinja, ki je na letošnjem drž. prvenstvu na Sušaku zmagala na 400 m prosto, na 100 m prosto ta na 100 m hrbtno pa tik za zmagovalkama zasedla drugo mesto. Plavala je v triko« ju »Melana«.
Draško VVilfan (ASK Primorje), državni prvak na 100 m prosto in 100 m hrbtno, ki starta danes na meddržavnem plavalnem mitingu z Madžarsko v Splitu.
Dve nogometni tekmi v Celju. V nedeljo ob 9.30 bo na Glaziji prijateljska tekma med kombiniranim moštvom SK Celja in prvim moštvom SK Šoštanja, ob 17. pa med SK Celjem in SK Olimpom. Dopoldansko tekmo bo sodil g. Seitl, popoldansko pa g. Ochs. Tekmi bosta gotovo prav živahni in zanimivi.
ASK Primorje (uprava Igrišč). Danes od 17. dalje imajo na igrišču rediteljsko službo: Jurkas, Bančič, Erbežnik. Fu>.<» Stokule, Rakič.
3 točke
so važne pri pranju s Persitom!
t.. Na 3 vedrice (25—30 litrov) vode se vzam® 1 zavitek Persila.
2.	Persil se raztopi vedno v hladni vodi.
3.	Perilo na) se kuha V« ure.
Pazite vedno na to in dosegli boste perilo belo kot sneg. desinficirano in nepoškodovano.
SK >8v«tiMta< Vič. Točno ob 17. moralo biti na lgTiš&u SK >Korotana< igralci: Ziupet, Jančigar, Vinšek, Povto, Pole, Gruden. S kap in, Saroa.-, Jamniikar, Luzmar Samec, Reanik, Rihar, štajtdohair in Dou-gan. Gospodar naj prinese s seboj čevlje in žogo. Nadzor ima Dečman. Do nadaljnjega se suspendirajo igralci Janežič An ton, Jaikše, Ha/bictot Nace in Košmrl Josip.
V nekaj vrstah. Za podisaveznega kapa tana ZNP je bil ponoivtno izvoljen Mika Petrovič, nogometni referent Concordije in znani zagrebški športni delavec. V tabeli strelcev v državnih prvenstvenih tekmah vodi kot najuspešnejši Tomaševič (Bask) e 12 goJi, za njim pa se uvršča kot 2. in 3. Erman (Primorje) in Kragič (Hajduk) i 9 goli. Ljubljanski igralci zavzemajo nato naslednja mesta: Jež (4 go le), Sdapar (3), Jug, šenica, Uiršič (2) ia Bertoncelj ter Zemljič (1). Z avtogokrai Še prišel v tabelo še Pišek (Primorje). — Pribinova športna proslava se je končala z zmago varšavske Gracovie, drugo mesto je zasedila zagrebška Coneordia, tretje i-itrag, četrto pa Bratislava. — Po pisanju z-agrebškib listov je dubrovmišiki Jug odpovedal sodelovanje svojega vaterpolo-moštva na meddržavnem mitingu z Ma-džarsko, in sicer >iz rodbinskih razlogov«. Zadeva ima brez dvoma drugačno ozadje; Jugova gesta je nov dokaz, da bo treba energično poseči v naše športno življenje, ker se sicer res ne bomo mogli i-okazati nikjjer v svetu polnovredne z ostalim1'. Za. nogometom in lahko atletiko je šlo zda: tudi plavanje! — •
Ptujski Sokol ob 2$ letnici
V tesni zivezl s proslavo fpttujskih sep-tem/berskih dogodkov je tudi ustanovitev ptujskega Sokola, ki proslavi letos svojo 25-letnico.
Kakor hitro so se davno pred voijtoo *a_ čeli zavedati Slovenci, da smejo zahtevati svoje pravice, zlasti spoštovanje svojega jezika v javnosti in uradih., se je začelo preganjanje slovenskega življenja, ki je doseglo v Ptuju vrhunec pod paševanjem. dolgoletnega župana Josipa Oraiga. Ta si je znal pridobiti zveze do najvišjih krogov, odstraniti vsakega slovenskega uradnika in brezobzirno uničiti vsakega obrtnika, ki se ni breizipogoljino podvrgel njegovi diktaturi. »Iz Ptuja je že skoraj izginil ves slovenski živelj razen peščice narod-no-savednih in zvestih čitaliničarjev, ki so se vedno radi zbirali pri čitalniških zabavah in pevskih slavnostih. Te prireditve so bile prav posebno priljubljene med starejšo generacijo in so jih posečali ne samo rodoljubi z vise bivše slovenske štajerske, ampak tudi domači lojalni Nemci. Slovenci bi se bili popolnoma raz-tepli, da niso imeli priljubili enih čitalniških prostorov v Narodnem domu in da se ni začela po zaslugi br. Miroslava Gre-gonke, 'dr. Kodermana in pokojnega Dra-gotina Zupančiča propagirati med peščico še tukaj bivajočih Slovencev ideja o ustanovitvi Sokola, v prvi vrst', z namenom, ohraniti miladino in vafbraoati narodno zavest v mestu in okolic'.
Vložitev pravil leta 1908 je zanetila ogenij v nemških strehah, začela se je naj_ hniijlša gonija v »Štajercu« in nemškem časopisju. Sovraštvo je segalo tako daleč, da so predlagatelji začeli dobivati grozilna pisma, nemšika javnost pa de zahtevala takojšnjo premestitev žel. uradnika br. Gregorke.
Ofkirajno glavarstvo prvotno nI hotelo odobriti pravdi, prtujski Sokol pa je po preteku določene defoe začel enostavno delovati in se je prva telovadba vršila v salonu nad vse požrtvovalnega br. Dra-gotina Zupančiča pod vodstvom br. Gregorje, ki pa de bil na zahtevo Necnicev res kmalu premeščen. Slednjič so vendar bila pravila odobrena. A kdo naj bo starosta? 'Icmed uradnikov se ni smel nihče tako izpostavljati, od ostalih pa ni hotel kildtub vsem prošnjam nikido sprejeti te časti. Iz mničnega podoiaja jih je rešil požrtvovalni posestnik in gostilničar Dra-goitin Zupančič, ki je prevzel breme nase in izpeljal težiki voz na gladko cesto, po kateri še danes teče ptujski Sokol.
Ko je to izvedelo nemško časopisje, je naravnost zdivjalo, a še posebno je zlbes-nelo, ko se je razširila vest, da priredi CM1D svojo letno skupščino v Ptuju. Pojavili so se plakati: >Deutsehe!!! Der •wi,ndisciher Gegner vri lil unserer Stadt Pettau ein Sobandimal aufdriioken .... der panslavistischen Trikolore Raum ver-schaffen. Zu diesem Zwecke wurde fiir Sonntag den 13. September nach Pettau die Hauptversammlung des windischen Ciril und Metodius-Vereines einberufen und wird zugleich ein Sokolverein ge-griindet. Von allen Gauen werden Rot-hemdler und andere Panslavisten kooo_ men . . . Wir betrachten diese frecihe Vorgangsweise al6 eine unglaubliche Her-ausforderung, die abzuwehren unser aMer
•he 11 i gste Pfl lcht i»t . . . Cteutache!! W ir wollen von un®erem Haustherrenrechte Ge-brauch maohen!«
Vse to je dalo povod, da d« prišlo do rztnanih septembrskih dogodJkov, pri katerih so nemčurslke tolpe pokazale grozno taulituro.
Ob vsem tem nasillju, se pa naši voditelji niso strašili. Požrtvovalni rodoljubi so zbrali toliko denarja, da so pošiljali takratna trgovska, sotrudnika Antona Po-ša in Franca Lenarta v Maribor izobraževat se za bodoča vaditelja. Zlbirali so tudi za najnujnejše orodje. Skiad je upravljal pokojni dr. Jnrtela. Po odhodu d:1. Gregorke je prevzel načelniško mesto br. Anrton Poš, kateremu so priskrbeli službo pri slovenski tvrdki Lončarec & Havelka, ker mn je takratni nemški gospodar Alojs Muchitsch odpovedal službo. Ko pa je Poš moral kmalu nato odriniti k vojakom, je prevzel vodstvo br. Franc Lenart, sedanji veletrgovec v Ptuju, in za njim že leta 1909 sedanji starosta br. dr. Šalamun, ki ga je nadomestoval br. Osojnik. Zupančiču je sledil kot starosta br. dr. Dimnik, temu br. dr. Lašič in nato br. dr. Fermevc, ki je stal na čelu društva do svetovne vojne, ko so bili vsi spisi konfi_ scirani in uničeni. Dr. Fermevc, je ostal na čelu društva tudi še prvo leto r«o prevratu. Na precej burnem občnem zboru 1. 1920 je bil izvoljen za starosto br. Vladimir Vošnjak, ki p-a je starostoval le nekaj tednov, nakar je bil izvoljen na izrednem občnem zlboru br. Anton So vre, ki je vodil društvo skozi dve leti, temu pa je sledil sedanji starosta dr. Franjo Šalamun.
Ko se je društvo krepko razmahnilo, se je v PtCuju vršil 1919 krasno uspel prvi žuipni izlet Mariborske župe. Društvo je vzgojilo lepo število dobrih telovadcev in nekaj še danes aktivnih sokolskib delavcev. Posebno pridni so bih že prej slovenski dijaki strupeno nemške gimnazije in nekateri trgovski sotrudniki, med njimi bratje Osojnik, dr. Sluga, Brumen, Bu-nč, Čeh, Breznik, Vrabi, Lojze Brenčič, Milko Senčar ter se je marsikateri v Ptu-jm odTaslih Slovencev naučil ravno v telovadnici dobro slovenskega jezika in na-užil nacionalnega duha. Seveda pa je ostalo društvo trn v očeh ptujskega nemštva. Sovraštvo je šlo taiko daleč, da je bilo preipovedano od .ptujskega magistrata pokazati se v mestu v sokolskem kroju.
Po prevratu si je uredilo društvo svojo telovadnico najprej v gimnaziji, odkoder se je preselilo 1922 v telovadnico osnovne deške šole, katero je popolnoma opremilo in jo vzdržuje se danes. Ker pa ne zadostuje več 22 telovadečim oddelkom, se pripravlja po zaslugi mestne občine ureditev velike telovadnice v Mladiki.
Po izvolitvi sedanjega staroste, bivšega dolgoletnega načelnika, je prevzel na-čelništvo vrli telovadec ta agilni sokolski delavec br. Slavko Komac, ki je absolviral prvo sokolsko šolo v Pragi. Ko pa je mo ral prevzeti 1925 načelništvo okrožja, je bil izvoljen na njegovo mesto vzorni vaditelj br. Janko Pertot. Ob binkoštih 1927 je razvilo društvo svoj prapor, kumovala je s. Pinkmajerfieva. že leta stremi za tem, da si zgradi v doglednem času lastno gnezdo, kar Je itak pogoj vsega nacionalnega življenja v Ptuju.
Gospodarstvo
Svetovna gospodarska konjunktura
Institut za proučevanje konjunkture v Berlinu je nedavno objavil statistiko o gibanju svetovne industrijske produkcije v drugem letošnjem četrtletju. Objavljeni podatki so zelo značilni za trenutno fazo razvoja svetovne gospodarske konjunkture.
Indeks svetovne industrijske produkcije, ki je lani v juliju dosegel najnižjo točko, se je letos že znatno dvignil, kakor je razvidno iz naslednje primerjave:
julij 1932. december 1932. marc 1933. julij 1933.
Indeks svet. prod. (baza 1928 = 100) 69.1 75.1 73.4 91.4
Že lani se je v drugem polletju obseg svetovne industrijske podrukcije dvignil, kar se vidi iz povečanja indeksa od 69.1 na 75.1. V prvem letošnjem četrtletju je nastopil nekak zastoj in je indeks popustil na 73.4 točke; v drugem četrtletju pa se je indeks zopet naglo povzpel na 91.4 točke. Od najnižjega stanja v lanskem juliju se je svetovna industrijska produkcija povedala že za eno tretjino, kar predstavlja mesečno svetovno večprodukcijo od približno 8 milijard mark. Nivo svetovne industrijske produkcije se je sedaj zopet dvignil na stanje, kakor je bilo v početku leta 1931.
Seveda je razvoj v posameznih državah še zelo različen, vendar ugotavlja institut, da se je konsolidacija svetovnega gospodarstva razširila prostorninsko in da je pridobila na vztrajnosti in moči.
Dočim se je v prvem letošnjem četrtlet-
ju obseg industrijske produkcije dvigal zlasti v Japonski (zaradi padca jena), Nemčiji, Franciji in švedski, v Zedinjenih državah pa je popuščal, se je v drugem četrtletju po padcu dolarja produkcija dvignila predvsem v Zedinjenih državah, tako da je danes tam za polovico večja nego lani. v Franciji in Nemčiji je produkcija letos za 15 odstotkov višja, v Angliji pa je na lanski višini. Znatno se je dvignila produkcija tudi v Japonski.
Relativno najugodnejši razvoj kaže Francija, ker je tu zabeležiti znaten vzpon, čeprav ne prihajajo v poštev niti inflacijoni-stični vplivi (kakor v Zedinjenih državah), niti so bili izvršeni večji ukrepi za preskrbo dela z javnimi investicijami (kakor v Nemčiji). Da Francijo ni v tako veliki meri zajela svetovna gospodarska kriza in da se je tam gospodarstvo začelo zopet kmalu dvigati brez umetnega poseganja države v konjunkturno gibanje, je pripisati predvsem posebni gospodarski strukturi te dežele, kjer je razmerje med industrijsko in kmetijsko produkcijo v nekakem ravnotežju.
Dviganje konjunkture Se ni zabeležiti v vseh državah, vendar se mora trajno izboljšanje v enem delu svetovnega gospodarstva sčasoma razširiti na vse svetovno gospodarstvo, kakor se je tudi padec svetovne gospodarske konjunkture sčasoma razširil na ves svet. Jugoslovensko gospodarstvo se je dolgo upiralo vplivom svetovne gospodarske krize in se zdi, da bo tudi izboljšanje prišlo k nam z gotovo zakasnitvijo.
Taksiranje službenih pogodb
V	juliju je finančno ministrstvo izdalo znano okrožnico, ki opozarja, da so po obrtnem zakonu delodajalci dolžni skleniti službene pogodbe s svojimi nameščenci ob nastopu silužbe ter plačati takso, in sicer na področju Slovenije po tar. post. 40. bivšega avstrijskega pristojbinskega zakona. Okrožnica nadalje opozarja, da bo finančna uprava po svojih organih izvedla pregled podjetij, zavodov, trgovin itd., da kontrolira, ali so delodajalci v tem pogledu zadostili svoji dolžnosti in da bo po potrebi kazensko postopala prot ionim, ki bi ne ustregli tem predpisom.
Glede na razne nejasnosti te okrožnice smo objavili (18. julija) pojasnilo strokovnjaka (po »Trgovskem listu«), kjer je bilo predvsem opozorjeno, da zakon o obrtih nikjer ne statuira dolžnosti sklepanja službenih pogodb z nameščenci in zaradi tega finančna uprava tudi ne more zahtevati, da bi morali delodajalci s svojimi nameščenci skleniti pismene službene pogodbe. Kjer pa delodajalec ni sklenil s svojimi nameščenci pismene službene pogodbe, tam tudi finančna uprava ne more zahtevati takse na pogodbo, ako pogodbe ne nadomestuje kaka druga listina.
Pojasnilo finančnega ministrstva
Sedaj je finančno ministrstvo objavilo v »Službenih Novinah« (od 18. t. m.) obsežno pojasnilo finančnim direkcijam, kie treba pobirati takse na službene pogodbe. To pojasnilo potrjuje gori označeno stališče. Najprej navaja vsebino veljavnih predpisov starih taksnih zakonov za posamezna pravna področja (takse na službene pogodbe v našem taksnem zakonu še niso izenačene), potem pa ugotavlja, da vsi ti zakoni predpisujejo takso na one službene odnošaje, ki so urejeni s pogodbami o službi, to je s pogodbami za izvrševanje periodičnega povratnega dela za odškodnino. Ti službeni odnosaji se presojajo po predpisih občih državljanskih zakonov (§§ 1151 do 1165 avstrijskega državljanskega zakona iz 1. 1811).
Tako so tej taksi podvržene službene pogodbe, o katerih govori novi obrtni zakon v § 207 (pomožno osobje) in § 324 (trgovsko in višje pomožno osobje) ter zakon o zaščiti delavcev v § 5, to pa samo tedaj, ako o tem obstoja kakšna pismena listina. Če pa ni take listine, tudi ni takse.
Za taksiranje prihaja predvsem v poštev zaposlenje raznih oseb za vršenje važnejših trgovskih in tehničnih poslov (n. pr. ravnatelji, inženjerji, prokuristi, poslovodje, knjigovodje, blagajniki zlasti pri delniških družbah, trgovcih, zadrugah, združenjih, zvezah, zavarovalnicah itd.). Tudi pismene pogodbe trgovskih potnikov in zastopnikov trgovskih tvrdk so podvržene taksi, če so ti potniki odnosno zastopniki v službenem razmerju. Nadalje so povržene taksi pismene pogodbe oseb, ki vrše sicer samostojen poklic, pa so v gotovih službenih odnošajih (n. pr. odvetniki, ki poleg samostojnega poklica vrše za vnaprej določen mesečni ali letni honorar pravno zastopstvo, pravni konsulenti, privatni zdravniki, ki za določen mesečni ali letni honorar vrše posle za kako ustanovo). Sem spadajo tudi službeni odnošaji kontraktualnih drž. uradnikov na podlagi pogodbe (ne dekreta).
V	koliko so podvrženi taksi službeni odnošaji pri samoupravnih telesih (občinah, zbornicah. 9UZOR in njegovih organov, Pokojninskega zavoda) in pri podelievanju duhovniških službenih mest, o tem veljajo tozadevni zakoni.
Takse proste pa so po obrtnem zakonu učne pogodbe učencev (§ 259) in poslovne knjižice (§ 259). Takse proste so tudi kolektivne pogodbe.
Kdaj nastopi taksna dolžnost.
Pravica države na takso nastane onega dne. ko se v naši državi napravi pismena pogodba ali listina, ki se smatra za pogodijo; pri listinah, ki pridejo iz inozemstva, kadar se listina ali njen prepis prenese na področje naše države. Država ima seveda pravico na takso le tam, kjer obstoja kakšna listina glede službene pogodbe. Prepuščeno pa je seveda volji strank, da sestavijo tako listino ali pa ne (razen če gre za učne pogodbe ali pogodbe z inozemskimi delavci, kjer je sklenitev pismene pogodbe predpisana).
Pojasnilo posebno naglaša, da po § 207. obrtnega zakona ni predpisana pismena službena pogodba, temveč je določeno le to, da se službeni odnošaji med služboda-jalci in službojemalci urejajo s pogodbami j o službi.
Kot listine, ki nadomeščajo službeno pogodbo so n. pr. dekreti; zapisniki o sejah upravnih odborov o namestitvi; slični zapisniki o sejah občinskih odborov ali zbornic: obvestila o službenem razmerju v obliki trgovske korespondence, četudi le enostransko podpisana; razpisi službodajalcev, naslovljeni lastnim arhivom o nameščanju gotove osebe itd.
Kot taksi podvržene listine pa se ne smatrajo: nepodpisani službeni razporedi ali nepodpisane personalne liste; zapisniki o sejah, ki omenjajo pooblastitev za namestitev brez navedbe osebe; službeni regle-ment ali poslovni red, ki se ne nanaša na določeno namestitev, četudi je službojema-lec podpisan in se listina nahaja v rokah službodajalca; zapisnik o seji, kjer se samo odobrava načrt o reguliranju prejemkov uradnikov; predpisi glede razdelitve dobička med uradnike po statutih.
Višina takse Na področju Slovenije se pobira taksa po tar. post. 40. bivšega avstrijskega pristojbinskega zakona in sicer po skali III.; za opravila, ki jih običajno opravljajo dninarji, posli, pomočniki in podobne osebe, pa po skali II. KakoT smo že eiikrat na tem mestu navedli znaša taksa po skali HI. pristojbinskega zakona do 600 Din prejemkov 6 Din in za vsakih nadaljnjih 200 Din po
2 Din več; po skali II (za opravila pomočnikov, n. pr. trgovskih, obrtniških itd.) pa do 1200 Din prejemkov 6 Din in za vsakih nadaljnjih 400 Din po 2 Din več.
Osnova za odmero Pri odmeri takse za službene pogodbe pa se morajo uporabljati določila čl. 20. zakona o taksah, po katerih se odmeri taksa pri pogodbah za nedoločen čas na podlagi trikratne vrednosti letne dajatve; pri pogodbah, po katerih nrestane pogodbeno razmerje le v primeru prestopka zoper službene predpise ali zoper navodila delodajalca, na podlagi lOkratne vrednosti letne dajatve; pri pogodbah za določen čas pa po dejanskih pogojenih dajatvah v pogojenem času.
Upoštevati je poleg letne plače tudi druge pogodbene dajatve in koristi, in sicer v denarni vrednosti (n. pr. stanovanje). Za oceno vrednosti teh dajatev je merodajna tabela pravilnika o neposrednih davkih k členu 94 zakona.
Pri pogodbah, ki se nanašajo na povišanje prejemkov in so le podaljšanje obstoječe pogodbe se taksa plača samo za povi-šek prejemkov, vendar je treba dokazati, da je bila že prej plačana taksa po stari pogodbi.
Rok plačila Takso je treba plačati v gotovini pri davčni upravi v roku 15 dni po sestavi pogodbe; lahko se prlača tudi z nalepljenjem kolkov, vendar priporočajo pojasnila plačilo v gotovini. Zato naj službodajalci odnosno taksni obvezanci pravočasno (v 15 dneh) predlože davčni upravi pismeno prijavo.
Kdo je dolžn plačati fakso Takso so dolžni plačati solidarno: a) Izdajalec, to je oni, ki sestavi listino v svojem imenu ali v čigar imenu jo sestavi njegov pooblaščenec; b) prejemnik listine, to je oni. ki prejme listino za svojo sigurnost ali za legitimiranje. Če pride listina iz inozemstva je dolžan plačati takso prejemnik listine. Če je prejemnik listine v inozemstvu se mora taksirati oni izvod, ki ostane v naši državi. Ako je oseba, ki ima plačati takso oproščena taksne dolžnosti, se pobere taksa od osebe, ki taks ni oproščena.
Kazni
Če se listina ne taksira s kolki odn. se kolki pravilno ne uničijo ali pa se listina ne prijavi v 15 dneh davčni upravi zaradi odmere in plačila takse, pa potem taka listina na kakršen koli način pride pred oblastva, se poleg redne takse plača trikratna neplačana ali premalo plačana taksa. Takso in kazensko takso plača lastnik listine, Če pa se od njega ne more izterjati izdajatelj listine. Za izrekanje kazni so pristojna vsa oblastva, pred katera pride taka listina.
Izvajanje kontrole Pojasnila nalagajo na koncu finančnim direkcijam dolžnost, da na podlagi § 19. točke 2. Zakona o organizaciji finančne uprave (od 7. XII. 1929) vrše od časa do časa preko svojih organov taksno revizijo glede gornje takse pri vseh večjih službo-dajalcih. Pri tem pa opozarjajo pojasnila na čl. 10. ustave in čl. 45. zakona o taksah,
po katerih se mora vršiti pregled pri privatnih osebah samo v navzočnosti policijske, ali pa kjer te ni v navzočnosti občinske oblasti ali dveh prisotnih državljanov.
Gradbeni predpisi za sela v bližini mest in trgov
V »Službenem listu dravske banovine* od 19. t. m. je objavljen pravilnik o gradbenih predpisih za sela, ki so v neposredni bližini mest in trgov. Ta pravilnik je izdala kralj, banska uprava na podlagi določil § 127. (odst. 2. in 3.) in § 138. (odst. 2.) gradbenega zakona. Pravilnik določa zaradi varovanja javnih gradbenih, higienskih, prometnih in estetskih interesov, da veljajo materialne določbe gradbenega zakona I. del (mesta in trK0 lu,ii naslednja sela, odnosno za naslednje občine, ki so r neposredni bližini mest in trgov:
v okolici Ljubljane: Vič, Zg- šiška, Št. Vid, Jezica, Moste, Dobrim je in Rudnik;
v okolici Maribora: Krče<vina, Košaki, Po-brežje. Rad vanje, Tezmo, Studenci;
v okolici Celja: Gaberje, Lisce, Lava. Breg in Zavodna;
v okolici Ptuja: Sp. in Zg. Breg ter Viča-va; nadalje za Zakot pri Brežicah: Butanj in Log pri Sevnici; Dolga vas pri Dolnji Lendavi; Mekinje pri Kamniku; Stob, Sti-do in Vir pri Domžalah: Prevrat, Blato in Pristavo pri Konjicah; Stražišče, Primsko-vo, Huje in Klanec pri Kranju; Bistrico pri Tržiču: Videm in Stara vas pri Krškem; Gradec pri Litiji; Gornji Logatec; Gornjo Bistrico pri Slov. Bistrici; Staro Loko, Trato in Stari dvor pri Škofji Loki ter Kurjo vas, Savo in naselje >Pod Možaki jos pri Jesenicah.
Predmeti, ki so že rešeni na prvi stopnji, se obravnavajo po dotedanjih predpisih. Ta pravilnik dobi obvezno moč z dnem objave. Ta dan prestanejo veljati materialni predpisi dosedanjih stavbnih redov, kolikor se nanašajo na gori navedene kraje in kolikor nasprotujejo materialnim določbam I. dela gradbenega zakona. Oblastna pristojnost ostane nespremenjena.
Gospodarske vesti
—	Znižanje obrestne mere na vloge. V j> Službenem listu« dravske banovine objavljata Društvo bančnih zavodov za dravsko banovino in Zveza jugoslovenskih hranilnic, da bo v smislu sklepa obeh organizacij 20 podpisanih bank in hranilnic od 1. julija t. 1. plačevalo za vloge, ki niso vezane na odpovedni rok, največ 4-odstotne, na vezane vloge pa največ 5-odstotne obresti.
= Pogajanja med jugoslovensko in avstrijsko lesno industrijo. Kakor poročajo d majski listi, so se vršili zadnje dni na Bledu razgovori med jugoslovenski mi in avstrijskimi lesnimi interesenti, pri čemer so bile zaenkrat določene 9mernice glede prodaje teeanega lesa.
—	Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini tvrdke Wagner, trg. z meš. blagom, Šmarje pri Jelšah (poravn. uprav. dr. šandor Hrašovec, odv. v Šmarju pri Jelšah; poravnalni narok pred sreskim sodiščem v Šmarju 28. septembra ob 9., prijavni rok do 23. septembra, ponudena kvota 40 odstotkov).
=— v likvidacijo sta stopili nastopni tvrd-ki: »Parket«, družba z o. z. v Ljubljani in »Jugopromet«, prevažanje z avtomobili, družba z o. z. v Ljubljani.
= V trgovinski register sta se vpisali nastopni Ivrdki: »Trgovina z živinsko krmo Provendeine« družba z o. z. v Ljubljani (<xsnovna glavnica 50.000 Din; naslov: Louis Landers, industr., Bruxelles); Pevec Rudolf, trgovina s poljskimi pridelki in sadjem na debelo.
Položaj na naših borzah
Ljubljana, 19. avgusta. Na ljubljanski borzi je znašal pretekli teden devizni promet 1.77 milijona Din nasproti 1.72, 1.05, 2.85 im 2.91 milijona Din v prejšnjih štirih tednih. Dolar je bil nadalje prilično stabilen. Avstrijski šiling, ki je zadnje čase popuščal, se je sedaj nekako ustalil na višini 8.60 — 8.85.
Na tržiščih državnih papirjev je vladalo ves teden veliko zanimanje. Čeprav je bilo razmeroma malo prometa, je Vojna škoda dosegla tečaj 250 Din, to je za okrog 25 točk več neso ob koncu prejšnjega tedna. O dvigu državnih papirjev pa smo že v sobotni številki obširneje poročali.
Deviie.
Curih. Pariz 20 29, London 17.13. New-york 381-50, Bruselj 72.30, Milan 27.25, Madrid 43.30, Amsterdam 209.175. Berlin 123.40 Dunaj 57-875 Stockholm 88.30, Oslo 86.10, Kobenhavn 76.50, Praga 15.33, Varšava 57.90, Bukarešta 3.08.
Blagovna tržišča
ŽITO.
+ Chicago. 19. avgusta. Začetni tečaji: Pšenica: ra september 92.75: oves: za september 44.50, za december 48.
+ Winnipeg. 19. avgusta- Začetni tečaji: Pšenica: za oktober 70.375, za december 72.875, za december 77.375.
ŽIVINA.
+ Mariborski sejem za prašiče. Na zadnjem sejmu za prašiče je bilo na prodai 148 prašičev, prodanih pa jih je bilo 74. Cene so bile naslednje: mladi prašiči 5 do 6 tednov stari 90 do 140 Din, 7 do 9 tednov 210 do 240 Din, 3 do 4 mesece stari 2S0 _ 340 Din, 5 do 7 mesecev 400 — 550 Din, 8 do 10 mesecev 650 — 680 Din in enoletni 700 do 750 Din. Kilogram žive teže je veljal 7 do 8 Din, mrtve teže pa 10 do 10.50 Din.
LES.
Položaj na slovenskem lesnem trgi se v minulem tednu ni bistveno, spremenil. V je-lovini je še nadalje povpraševanje po III. in IV. tako, da nastane vprašanje, kam naj se razpeča I., II., III. monte blago. Istotako je opažati, da se je naša industrija v splošnem — na pritisk inozemskega kupca_ — tako preorijentirala, da reže blago po želji kupca in seveda v predpisani izdelavi za eksport. Cene so v glavnem zelo nizke ter je vprašanje, ako se bo ta produkcija z ozirom na tako nizek nivo cen in tako visoke obresti, razne dajatve in pristojbine itd., vobče nadalje rentirala. Proučiti bi bilo vsekakor vprašanje, ali ne bi kazalo preosno-vati obstoječa podjetja za drugačno produkcijo, za polizdelke ali finalne izdelke. Nekoliko živahnejše je povpraševanje tudi za madrijerje, bastings in smezzolle. V t»-saneni lesu se zahtevajo le izdelki nove produkcije ter je prodaja staaib zalog skoro iz-
Pri vseh naših zastopnikih in pumpah smo uvedli
SHELL
MOTORNO OLJE
v steklenicah po 1 liter vsebine.
Vidite kaj kupujete,
nimate izgube, a dobivate garantirano SheHovo kvaliteto.
Po odstranitvi plombe se vliva olje iz steklenice direktno v motor.
Plačate samo olje,
a steklenica ostane nam in ni zaračunana v ceni olja.
Za daljša potovanja
priporočamo naše praktične »Shell Motor 09« kante.
Za dobro ohranjeno prazno kan to vračamo denar
8604
Anglo Jugoslavensko Petrole jsko d. d.
kljičena. Tudi tu je cena jako šibka- V bu-kovini se iščejo suhi bukovi neobrobljeni nlohi za takojšnje oddaje, medtem ko se iščejo tesloni za poznejše dobave. V drveh za gorivo velja popolna stagnacija. V bako-vem oglju pa je obilno povpraševanje za »canello«. V tem tednu so bili perfektuirani sledeči zaključki: 2 vagona remeljnov, 4 vagone desk in 3 vagone tramov.
Javna zahvala.
Vsem društvom, katerih član je bil moj pokojni soprog, gospod
Miklavžina Viktor
izrekam tem potom javno zahvalo za točno in hitro izplačilo pogrebnin ter jih priporočam vsakomur.
Maribor, 19. avgusta 1933.
8764
Miklavžina Marija.
Inserirajte v „JUTRU"
SOKO PECI
čudovito poceni is dobre
iz brona, ne iz pločevine, za kurjenja c vsakovrstnim gorljivim materlja-lom. Dobivajo se v vsaki trgovini z železnim.
Izdeluje:
Vojvodjanska livnfea d.1 Novi Sad
Žične vloge po 109 Din
žične vioge iz lzvanredno trde žic« Din 159. Plačljivo vnaprej, franko vsaka železniška postaja Preprodajalci dobijo popust. Pri naročilu se prosi, da se navede natančna notranja mera postelje.
„WEKA", MARIBOR 9.
Norveško ribje olje
najfiuejSe, »veže, vedno t lalo-gi. Naročila točno proti povzetju. Piccoli, Tyrše-va (Du.aaj&ka) ces-t« št. 6.
5S-6
□□□□□□□□□□□□□D
Med mestom in deželo
posreduje »Jutrov« mali oglasnik.
□□□□□□□□□□□□□D
Prodaja premoga
posebno detajlno prodajo za domačo kurjavo
oddamo v večjih mestih solidnim trgovcem z gorivom.
Pogoji (event. komis. obračun) so povoljni.
Vprašanja prosimo na Sentjanški premogovnik d. d. Krmelj
(Dravska banovina) 8748
ZAHVALA
8774
Po smrti moje matere gospe Ivane Hovarjeve ml je iz-
pld>Čd>l&
LJUDSKA SAMOPOMOČ
v Mariboru
pripadajočo podporo kulantno, za kar se ji najiskreneje zahvaljujem in jo priporočam, ker je posebno v današnjih hudih časih neprecenljive vrednosti.
Maribor, dne 11. avgusta 1933.	LOJZE ILOVAR
ZAHVALA
Za izraze sočutja ob smrti naSega predragega očeta
Antena GtobevnlGa
posestnika
se iskreno zahvaljujemo. Posebno se zahvaljujemo preča-stiti duhovščini, pevcem .gasilcem in vsem zastopnikom društev in korporacij. Globoko zahvalo pa smo dolžni g. Zagorcu, kamnoseku iz Bršljina, in g prof. Francu Ma-lasku in končno vsem, ki so blagega pokojnika spremili na njegovi zadnji poti	8766
Novo mesto, dne 18. avgusta 1933.
Žalujoči ostali.
+
V neizmerni žalost! javljamo, da nam je zatlsnila svoje trudne oči
naša draga, zlata mama, stara mama, sestra, teta, svakinja, gospa
JOSIPINA VIDRIH
roj. Baje
danes, dne 16. avgusta ob 23. url, po težki bolezni, previdena s sv. zakramenti.	8760 SoStanJ — Ravna Reka — Ljubljana, 20. avgusta 1933.
Žalujoče rodbine: VEDRIH — Ing. NOVAK — FLORJANCIC — GORSAK
Kraljestvo mode
Kam se nagiba tehtnica?
»Stvarnost« ali »fantazija«, to je tu vprašanje ... 2e nekaj časa sem se modni umetniki ne morejo zediniti o nadaljnem razvoju modne linije. Seveda »stvarni slog« 'bolj odgovarja zahtevam našega časa, zato se pa fantastična linija prilega stremljenju modernega človeka po mladostnosti in lepoti.
Cesto se nam dozdeva, kakor da je današnja moda tehtnica: na eni strani stroga in smotrena oblačila, na drugi pa modeli, ki z razkošno in graciozno linijo odkrivajo roko širokopoteznega umetnika.
Kam se bo tehtnica končno nagnila? Kdo ve? . . . Zaenkrat je vsekakor podoba, da bo za sezono sili dve ostala v ravnovesju in bomo imeli dvojno modo; stvarno aa dopoldanske in fantastično za popoldanske in večerne priložnosti. Takšna re-ifeitev je v vsakem pogledu zadovoljiva ter bo vtisnila celotni modni sliki pečat kar največje pestrosti. Seveda veljajo ta raz-rnotrtvanja že za bodočo jesensko modo ln tudi naše slike se opirajo na jesenske na-lirte modnih umetnikov.
Mnogim damam ne ugaja »stvarna« moda. Toda oglejmo si n. pr. model na nafti prvi skici. Vseskozi je stvaren in vendar ugaja! Gre za preprosto »plaščno obleko«, ki je njen poševni spodnji del položen v
gube. Život je enostavno prekrižan, rokavi pa imajo kelihaste dele na ramenih. Edino okrasje obleke je lep, usnjen pas (1).
»Stvaren« je tudi naslednji model, ki predstavlja temno obleko s svetlo karirastim plaščem. Dolžina in rokavi tega ogrinjala so tričetrtinski. Seveda mislimo pri hladnem vremenu tudi na krzno — štola, sestavljena iz malih kožic, je prav učinkovita.
Nepremostljiva razlika pa je med opisanimi »stvarnimi« modeli in novim j fantastičnim« slogom.
Kako drugače učinkuje n. pr. popoldanska obleka, ki jo predočuje naša predzadnja skica! Izdelana je iz vzorčaste svile, vendar si jo lahko predstavljamo iz enobarvnega tvoriva kot zgodnji jesenski model. Tunika, privezani rokavi, zavit o-vratniček in slikovita šerpa krog pasu so značilne podrobnosti tega zanimivega modela.
Najbolj pa se domišljija modnih umetnikov izživlja v večerni mod:. Največjo pažnjo posveča moda životu, ki ga krasijo cvetlični venci in številni volani, pokrivajoči ramena in gornji del rok. Modni anali že dolgo niso beležili toliko posrečenih in originalnih idej, kakor v skicah za letošnjo večerno modo (zadnja risba).
Od leta 1813 odličen feeS šiSea.
Modni slog
Kopalni predpasnik
Pokg pižame in kopališke obleke nem prinaša moda tudi praktičen kopalni predpasnik, ki je na ramenih zavezan, postrani pa deloma zapet z gumbi, tako da nastane preprosta, po strani preklana obleka. Ta
predpasnik oblečemo čez kopalno obleko. Ker je jako enostaven in praktičen, ga lahko sami napravimo, če pa smo za letos že preskrbljeni, si ga zapomnimo za prihodnje poletje!
Kopalci in turisti!
Uporabljajte	158
dr. Kmetovo mazilo
IN OLJE ZA SONČENJE. Dobi se v vseb lekarnah in drogernah po 10 Din.
LJUILJflNP
Levstikova ulica na Vrtači
preteklega stoletja, čigar prerojenje so prerokovali mnogi modni strokovnjaki, se je letos brezpogojno uveljavil. Popoldanska in večerna moda stojita v znamenju tega sloga in s sigurnostjo moremo trditi,
da se tudi jesenska moda razvija v tej meri. Veliki, nabrani ovratniki, z volani opremljena krila in široki, zavezani pasovi so značilni za to modo. široki pastirski klobuk (sedaj že iz baržuna in laka) je samo ob sebi umevno dopolnilo takšne obleke (skica).
Zdravniška posvetovalnica
I. B. Neprijeten duh iz ust izvira lahko od bolezni zobovja, odnosno ustne dupline. Tudi če po Vašem mnenju ta vzrok ne pride v poštev, Vam priporočamo preiskavo po zobozdravniku, ker gotove spremembe lahko samo on dožene. če je ta preiskava negativna, je treba misliti na katar v že-
dcu. Ker pa pravite, da je prebava in tek v redu, bo na,bo'j verjetno, da je vzrok neprijetnega luaa v pljučih oziroma v sapniku. Potrebna je tcrej zdravniška preiskava. Za nekaj časa Vam odpravi duh grgranje z vodikovim superoksidom. — J.
P. 1. Vaše prvo vprašanje glede srbečice na omenjenem mestu odgovori Vaše drugo vprašanje glede glist. Prav verjetno je namreč, da izvira srbečica od glist. Za to govori tudi Vaša starost (27 let) in pa okolnost, da se srbečica ne pojavi v zvezi z mesečnim perilom. Odpraviti je treba torej gliste, najbolje pod zdravniškim nadzorstvom. Pred vsem je pa potrebna skrajna čistost, posebno tudi rok in nohtov, razen tega tople sedeče kopeli s hiper-manganom. Kot mazilo Vam priporočamo mentholovo olje (5:100). 3. Znaki a-kutnega vnetja slepiča so: nagel početek z bolečinami v desnem delu dolnegu trebuha. Občutljivost na pritisk desno in izpod popka. Bruhanje, zaprtje, včasih pa tudi
Proti
revmatizmn	I trganju
hripi	I ishiasu
prehlada	I useda
živčnem obolenju in glavobolu
delujejo povoljno Togal tablete. Razen pri ublaževanju bolečin, pomagajo TOGAL tablete tudi pri izločevanju mokračne kisline ter dosežejo odlične rezultate tudi v zastarelih slučajih. Nad 6000 zdravnikov, med temi mnogo profesorjev, predpisuje uporabo TOGAL tablet, zato morete tudi Vi z zaupanjem uporabljati to zdravilo. TOGAL Vam pomaga tako kakor tisočem drugim. TOGAL tablete ne učinkujejo na želodec, srce in ostale organe, če se jih uporablja v predpisanih količinah. Vprašajte svojega zdravnika! Dobivajo se v vseh lekarnah. Odobreno od M. S. P. N. Z. br. 2082. 8674
driska. Temperatura okoli 38°, bitje žile pospešeno. Ker pa lahko eden ali drug znak manjka, ali pa se pojavi še kakšen drugi, je treba v vsakem sumljivem slučaju 'takoj poklicati zdravnika, ker obolenje po3tane smrtno nevarno, če se zagnojeni slepič odpre. — Marija. V koliko je želodčna bolezen Vaše sestre v zvezi s prestanim strahom, bi mogla ugotoviti samo zdravniška preiskava. Vsekakor ji priporočamo lahko dieto (mleko, sočivje, ribe) in pa lahka odvajalna sredstva (Karlovarska sol). — Operacija povečanih kosti na nogi je popolnoma brez nevarnosti in jo lahko izvrši vsak spreten kirurg ob vsakem času, če ste sicer popolnoma zdrava. — F. P. Madež, ki Vam je ostal na obrazu po jodovi tinkturi, se bo sčasoma sam od sebe izgubil, če želite, da se to zgodi hitreje, naj Vam zdravnik predpiše kuro za luščenje ali pa dodajte umival-ni vodi 1—2 žlici sledeče raztopine: 5 gr jedilnega kalija na 100 gr destilirane vode. — Vročina. Pri obilnem potenju telesa, pri visoki toploti in naglih izpremembah se najboljše obnaša volna, posebno če ni možna pogosta izmenjava obleke. — Voda. Pri zdravem človeku temelji metodično gojenje kože skoro izključeno v porabi in učinku vode. Učinek vode je četvoren. Voda učinkuje prvič kemično, ker raztopi mnogo sestavin nesnage in kožnih izločitev; drugič mehanično s tem, da izvaja velik vpliv na ves organizem, če lije z večjo ali manjšo silo na telo; tako na primer pri kopanju v reki, pri pritoku valov, prhah itd. Tretjič učinkuje voda s svojo različno temperaturo in četrtič z zdravilnimi snovmi, ki so v njej. K slednjemu pripominjamo, da vodne raztopine ne pronicajo skozi zdravo kožo, pač pa le skozi nezdravo vrhnjo kožno plast, kakor na primer pri raznih kožnih boleznih. Pri umivanju uporabljaj vedno mrzlo vodo, ker daljša raba tople vode pomehkuži kožo in jo napravi sprejemljivo za prehlad. V svrho utrjevanja si zjutraj ne umijte samo obraza ln rok, pač pa vsaj še prsi, tilnik in hrbet Nazor, da koža razpoka od mrzle vode, ni pravilen. Suha in razpokana koža je le posledica nezadostnega osušenja. Trda voda, n. pr. studenčnica vsebuje mnogo soli, posebno apnenčastih in ni dobra za umivanje; zelo primerna je mehka voda, posebno deževnica.
Radio
Nedelja 20. avgusta
LJUBLJANA 8.15: Poročila. — 8.30: Gimnastika. — 9: Versko predavanje. — 9.30: Prenos cerkvene glasbe. — 10: Potovanje po Evropi in tujski promet. — 10: Pasivizem in aktivizem. — 11: Operne du-ete pojeta ga. čadeževa in g. Marčec. — 12: Napoved časa in reproducirana glasba. — 13: Vremenska napoved. — 15: Kmetijska ura. — 15.30: Zabavna ura. — 16.30: Harmonika. — 20: Pevski koncert gdč. Majdičeve. — 20.45: Radio orkester.
—	21.30: čas, poročila. — 22: Radio-jazz.
Ponedeljek 21. avgusta
LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: čas, vremenska napoved, plošče. — 19: Radio orkester. — 20: Ljubljanski muzej (esperanto). — 20.30: Prenos iz Zagreba. — 22.30; Napoved časa in poročila.
BEOGRAD 12.05: Plošče. _ 19: Pevski in klavirski koncert. — 20.10: Beethovnov kvartet v A-duru. — 20.50: Slušna igra.
—	21.20: Orkestralen koncert. — Plesna glasba na ploščah. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 20.30: Pevski in klavirski koncert. 22: Lahka glasba. — 22.40: Godba za ples.
—	PRAGA 19.10: Vesele pesmi. — 19.50: Godba na pihala. — 20.40: Prenos koncerta iz Brna. — 21.30: Koncert na violo. — BRNO 19.50: Prenos iz Prage. — 20.40: Vesele Schubertove skladbe. — 21.20: Prenos iz Prage. — VARŠAVA 17.15: Komorna glasba. — 20: Massenetjeva opera »Ma-non« na ploščah. — 22.45: Godba za ples.
—	DUNAJ 12: Opoldanski koncert. —
17.10: Pevski in klavirski koncert. _ 19:
Godba na pihala. — 20.30: Orkestralen koncert. — 22.15: Nadaljevanje koncerta.
—	BERLIN 20.05: Pevski večer. — Plesna glasba. — K6NIGSBERG 20.05: Plesni večer. — 21.05: Brahmsove pesmi. — MCHLACKER 20.15: Valčki in polke. — 21.45: Koncert na citre. — 22.45: Nočni koncert iz Lipskega. — BUDIMPEŠTA 17.30: Violinski koncert. — 19: Klavirske skladbe.
—	20.15: Plošče. — 21.15: Prenos prome-nadnega koncerta. — 22.35: Lahka in plesna godba. — RIM 17.15: Vokalen in instrumentalen koncert. — 20.45: Večer lahke glasbe.
Torek, 22. avgusta
LJUBLJANA 12.15: Plošče. _ 12.45: Dnevne vesti. — 13: čas, vremenska napoved, plošče. — 19: Radio orkester. _ 20:
Afriška verstva. — 20.30: Duetni koncert g. živka in gdč. Vedralove. — 21.15: Kuple-te poje g. Bučar — 21.45: Radio-orkester.
BEOGRAD 12.05: Radio orkester. — 18: Narodne pesmi. — 19: Lahka godba orkestra. — 20.30: Prenos iz Beograda. — Ciganska godba. — ZAGREB 12.30: Plošče.
—	20.30: Prenos na spinet in klavir. — 21.30: Pevski koncert. — 22.40: Lahka godbo orkestra »Ruslan«. — PRAGA 19.45: Offenbachova opera »Lepa Helena«. — 22.15: Poljudne češke pesmi. — BRNO 19.45: Prenos vsega programa iz Prage. — VARŠAVA 17.15: Koncert solistov. — "■g.35- Pesmi s klavirlem. — 20: Orkestralen koncert. — 22: Plesna glasba. — DUNAJ 12: Opoldanski koncert. _ 17.15: Koncert solistov — 19: Ciganske melodiie. — 21: Lahka erodba orkestra. — 22 45: Plesna glasba na ploščah. — BERLIN 20: Nemški
večer. — Lahka in plesna glasb«--KO-
NIGSBERG 20: Program kakor v Berlinu. — 21.10: Dramski večer. — 23: Lahka in plesna glasba. — MCHLACKER 20.20: Program kakor v Berlinu. — 22.45: Nočni koncert godbe na pihala. — BUDIMPEŠTA 18.15: Madžarske pesmi. — 20: Dramski večer. — Lahka in plesna glasba. — RIM 17.20: Koncert orkestra. — 20.45: Lahka glasba in slušna igra.
Kmetijski vestnik
Naprava silosov
V zadnjih letih so tudi pri nas pričeli zidati silose, zlasti na veleposestvih, kjer gojijo krave za molžo. Tudi drugi večji posestniki se zanimajo za reč. Posebno v savski banovini imajo že dokaj jam za kisanje krme.
Podati hočemo zato na kratko smernice, ki so pri izdelavi silosov neobhodno potrebne. Glede oblike silosov bi bilo pripomniti, da je najpriporočljivejša okrogla. Za napravo pravilno skisane krme je najvažnejše, da odstranimo zrak iz krme. Čim bolj se krma stlači, tem boljša postane pozneje. Zato je kisanje krme gotovo v oglatih jamah teže izvedljivo. Druga važna prednost okrogle jame je tudi ta, da so lahko stene tanjše in je zato zidava cenejša. kakor pri oglatih.
Ali namestimo silos podzemsko, to se pravi v zemljo, ali ga sezidamo nad zemljo, je odvisno od raznih okolnosti. Kjerkoli nam dopuščajo zemske prilike, to je, da ni talne vode, napravijo navadno silose v zemljo, in sicer zaradi lažjega polnjenja. Običajno so ti silosi potem 3 m globoki. V hribovitih položajih, kjer je možnost, da se polnijo silosi tudi od zgoraj brez posebnega truda, pa jih sezidajo nad zemljo.
Pri napravi silosa je dalje važna še velikost. ki naj bo po možnosti majhna, da se more potem zrak iz krme takoj iztisniti. kar močno vpliva na kakovost krme. Seveda je tudi tukaj gotova meja, ki se ne sme prekoračiti. V praksi so se na primer zlasti v Nemčiji uveljavili silosi s 30 m* prostornine, ki imajo premer 2.30 m. Pri večjih silosih znaša premer tudi 2.70 m. Bolje je, da si napravimo 2 silosa po 275 m3 kakor enega s 50 m3. Pri polnjenju kakor tudi pri krmljenju pozneje spoznavamo koristi od teh manjših.
Za izdelavo silosov rabimo običajno beton: so pa tudi iz navadnega kamna ali pa tudi celo iz lesa. Važen pogoj je. da je prostornina solidno izdelana in da ne pro-pušča zraka in ne vode. Mnogi posestniki so si dali napraviti tudi pri nas silose v obliki običajnih betoniranih jam. Princip kisanja je namreč isti kakor pri kisanju zelja. Je pa velika razlika v kakovosti skisane krme v navadnih jamah, ki čestokrat dobi močan in zoprn duh ali se celo pokvari od krme, ki jo kisamo v dobrih silosih.
Taka krma ima močan vonj po ocetnl ln
masleni kislini, medtem ko ima krma, ki-sana v okroglih silosih, prijeten duh po kislem mleku. Razmerno se v takšnih silosih le malo krme pokvari.
Iz povedanega sledi, da moramo pri zidanju silosa zelo paziti. Naprava betoniranih silosov je gotovo najbolj na mestu, ako smo upoštevali pri tem predvsem dobro kakovost cementa, čistost peska fn ostale pogoje pravilne zidave. Navadna debelost zida ali stene je 10 cm pri silosih z 2.30 m velikim premerom. Stranskih odprtin ali oken se po možnosti ogibamo pri nadzemskih silosih, pri podzemskih pa itak odpadejo. Navadno se zadovoljujemo z eno odprtino. Stroški za zidavo silosa znašajo na 1 m' vzeto približno od 180 do 250 Din. Na eno odraslo živinče (500 kg težko) računamo približno 5 m3 prostora v silosu za zimsko krmljenje, pri čemer je potrebno toliko zelene koruze, kolikor je pridelamo na površini 700 ms. Gotovo je zelena koruza najboljša in najpriklad-nejša za polnjenje silosa. Koruza pa ne sme dozoreti, ampak mora biti še sveža, tako rekoč v mlečni zrelosti. Kot najboljšo sorto uporabljamo domačo koruzo ali pa konjski zob, ki da razmerno največ pridelka. Samo ob sebi umevno je, da moramo koruzo zrezati. Pri polnjenju moramo zlasti ob straneh krmo najbolj stlačiti. Silos pokrijemo navadno z debelim lesenim pokrovom, da ga na ta način čim bolj zapremo pred dostopom zraka. Pokrov sestoj', navadno iz dveh delov, od katerega se eden odpira kakor vrata navzgor. Preden pa silos zapremo, ga močno zadelamo z debelo plastjo ilovice, ki se mora zdaj pa zdaj na vseh razpokah, ki nastanejo na površju, dobro zamazati in zadelati.
Poleg koruze in raznih mešanic, ki smo jih nalašč v ta namen sejali, uporabljamo tudi vse ostale zelene krmske rastline, ki jih ne moremo več posušiti, to je otavo, vnuko, zadnjo košnjo detelj, korenovšSe, repošče in drugo. Pri iskanju močno belja-kovinastih krmskih rastlin, kakor tu navedeno, je pa dobro, da primešamo nekoliko škrobnatih snovi, to je 1% krmskega slabšega sladkorja (melase), da se morejo bakterije potem bolje razviti in kisanje brezhibno izvršiti.
Kisana hrana nam služi kot nenadkri-Ijiv in cenen nadomestek v zimskem času. Zlasti v sušnih letih, pa tudi sedaj, ko ne moremo v jeseni pospraviti krme, so silosi blagor za živinorejca. Ko bodo dopuščale razmere, bi bilo vsekakor na mestu, da bi tudi pri nas podpirale naprave silosov korporacije in obkstva, kakor pri napravi gnojničnih jam. Silos in gnojnična jama sta kmetovalcu posebno v današnjih časih neobhodno potrebna.	Fr. K.
KUPUJTE i	1
	/iETOk
	šom
A 1 V	v/E
	
1	/TEKLO
DONAČ	IN
IZDELEK! ... :,•<»-.•; ; ' •	zrcAlA!
DOBRNA!
Za srčne, živčne in ženske bolezni!
Od 1. septembra do 31. oktobra 20-dnevno pavšalno zdravljenje za ceno Din 1.200.— (stanovanje, štirikrat dnevno dobra hrana s kruhom, 20 kopeli, zdravnik, dovoz in odvoz z avtobusom, takse in davek). Prospekti na zahtevo!	8593
Š A H
Urejuje dr. Milan Vidmar
Angleži so absolvirali svoj vsakoletni nacionalni turnir. Prvo nagrado in naslov britanskega prvaka je odnesel Sultan-Kahn. Torej že tretjič. To pot mu je laže šlo. Glavnega njegovega tekmeca, Yatesa, ni več. Sir Thomas pa vendar ni pravi tekmec.
Sultan-Kahn je tedaj zopet opozoril šahovski svet nase. Toda uspeh na nacionalnem turnirju ne šteje preveč. V mednarodni areni brije ostrejši veter. Tam je treba pokazati svojo moč.
Sultan-Kahn bi gotovo rad nastopil v velikem turnirju. Pa ga ni. Ga ni ln ga naj-brže še dalj ačsa ne bo. Autarkija v šahovskem svetu že kaže svoje slabosti. Mladi mojstri ne morejo naprej. Nimajo prilike.
Sultan-Kahn je duhovit, zelo nadarjen mojster. Manjka mu pa šola. Njegova igra je divja, neuglajena. Teorije skoraj ne pozna. Simpatični Indijec bi moral izrabiti težke čase in študirati, brigati se za moderno šahovsko tehniko. Ko napočijo zopet boljši časi, bomo zopet imeli velike turnirje in takrat bo tudi Sultan-Kahn potreboval teorijo. Ali pa se bo moral odpovedati vsem nadam. ki so jih vzbujali njegovi
sijajni začetni uspehi.
★
Iz turnirja v Moravski Ostravi prinašam naslednjo partijo prvega zmagovalca, znanega dunajskega mojstra Griinfelda. Za to lepo partijo mu je odbor prisodil drugo posebno nagrado za sijajne partije. Beli: E. Griinfeld	črni: L. Steiner
1.	d2—d4	d7—d5
2.	c2—c4	c7—c6
Slovanska obramba daminega gambita
je zelo priljubljena.
3.	Sgl—f3	Sg-S—f6
4.	e2—e3	....
To je sicer zelo solidno, toda tudi zelo krotko. Ostrejša poteza je 4. Sbl—c3.
4..........e7—e6
5.	Lfl—d3	Lf8—e7
S to potezo se črni odpoveduje »meran-ski« obrambi.
6.	Sbl—c3	Sb8—d7
7.	0—0	0—0
8.	b2—b3	....
Na 8. Ddl—e2 bi črni z 8.....d5Xc4
vendarle naknadno nekako zavozil v meran-sko varianto.
8..........b7—b6
9.	Lcl—b2	Lc8—b7
10.	Ddl—e2	d5Xc4
Zdaj pa ta udar ni več dober. Beli dobi
preveliko premoč v sredini.
11.	b3Xc4	c6—c5
12.	Tal—dl	Dd8—c7
13.	Sf3—e5	a7—a6
Po 13.....Sd7Xe5 14. d4Xe5, Sf6—e8
bi črni ne imel prijetne pozicije. Hitro bi
pa sploh zgubil, če bi igral 13.....Sd7X
e5 14. d4 X e5, Dc7Xe5? 15. Sc3—d5! De5 —d6 16. Sd5Xf6 +
14.	f2—f4
15.	d4—d5!
Začetek napada. • • • •
Na 15.....e6Xd5 bi sledilo 16. Sc3Xd5,
Sf6Xd5 17. Ld3Xh7-f- Kg8Xh7 18. Dt2— h5+, Kh7—g8 19. Dh5Xf-f- z močnim napadom.
16.	e3—e4	b6—b5
17.	Se5—g4	b5—b4
18.	Sc3—bi	Sf6—eS
19.	f4—f5!	e6Xf5
20.	TflXf5	Lb7—c8
21.	e4—e5!!	....
Griinfeld je silno energičen. Za kvaliteto mu ni, ko ima tako mogočno središče.
21..........Lc8 X fo
Kvaliteta je črnemu edina tolažba. Vzeti jo mora in pripraviti se na vihar na kraljevem krilu. Na daminem krilu ni pričakovati nobenih večjih manevrov. Beli lovec 8toji na b2 izvrstno.
22.	Ld3Xf5	Dc7—a5
23.	Sbl—d2	....
Griinfeld se je seveda s svojo 21. potezo
odpovedal tudi kmetu na a2.
23..........Da5Xa2
24.	Sd2—f3	f7—f6?
Ta poteza ni bila potrebna, črni bi bil moral nemudoma svojo damo zopet spraviti v igro, če se je hotel resno braniti. Mogoče se je Steiner bal udara do—d6. Gotovo pa je prezrl naslednjo potezo.
25.	Tdl—al!	....
To je grozilo. Beli zavojuje sovražno damo.
25..........Da2—b3
26.	Lf5—c2!	Db3Xb2
27.	Lc2—h7+	Sf8Xh7
28.	De2Xb2	____
Črni je dobil samo dva lovca za damo. Kvaliteto je sicer že imel. Toda račun vendarle ni v redu. Partija je zanj zgubljena.
28.....
29.	Db2Xe5
30.	De5—e6 +
31.	Sf3—e5
32.	Sg4Xe5
Odpor je brez nad.
33. De6—e7
34.	Tal—fl	____
Težka artilerija pripravlja zadnji strel.
34..........Kh8—g8
Na 34.....b4—b3 bi bil odgovor 35.
Se5—c6 zelo neprijeten.
35.	Tfl—f3	«...
Grozi 36. Tf3—g3. Proti temu ni leka.
črni se je zato vdal.
Tf8—d8
Sd7—f8
f6Xe5 Le7—d6 Kg8—h8 Ld6Xe5 Sh7—f8
Se8—d6
življenja In sveta
Drevesa pripovedujejo
svetovno zgodovino
3000 letna vremenska poročila — Barometer
preteklosti
Najstarejša drevesa na zemlji ima Kalifornija. To so orjaške sekvoje, wellingto-nije ali mamutska drevesa, ki niso samo največja med drevesu temveč dosežejo tudi starost več tisoč let.
Wellingtonije spadajo med iglavce, ra-sejo zelo hitro in evropski možgani si ne morejo niti predstavljat', kakšen obseg kažejo te velikanke. V eni izined njih so izdolbli velika vrata, skozi katera gre lahko udobno vsaka konjska vprega. Drevesa z obsegom 15 m so bila povsen običajna — so bila, kajti danes je samo še kakšnih sto teh starih dreves. Sicer pa na posebnih plantažah mnogo gojijo mamutska drevesa, toda že po nekoliko letih so godna za posekanje in za namene lesne industrije. Roparsko gospodarjenje s temi drevesi in lahkomiselno požiganje je v nekoliko desetletjih decimiralo skoraj neizmerne pragozdove starih velikanov in nihče več jih ne bo mogel obnoviti v nekdanjem veli-častvu. Samo še poedini eksemplarji in nekatere plošče, ki so jih izrezali iz starih debel, kažejo, kakšno veličino je lahko doseglo mamutsko drevo nekoč v divji pri-rodi.
Takšen prerez vidimo n. pr. v newvor-škem naravoslovnem muzeju. Ima premer »samo« 5.50 m in ie pripadal razmeroma mlademu drevesu. Štelo ie »le« 1341 let, ko so ga posekali. Toda drevesa, ki so jih posekali v starosti 3000 let, niso bila nekoč nič redkega in posamezna so štela celo do 5000 let.
Starost kakšnega drevesa določimo po številu njegovih letnih krogov, kakor bo obče znano. Toda ti krogi pr povedujeio še kaj več nego o sami starosti. Po njih sklepamo lahko o značaju vsakega leta. ki so ga doživeli in znanost je prišla na ta
način že do marsikatere zanimive ugotovitve.
Ugotovila je n. pr., da so bila leta, ki jih biblija imenuje »sedem suhih let«, tudi v daljni Kaliforniji zelo neugodna, kajti letni krogi iz tega časa potekajo zelo nepravilno, so zelo tesni in kažejo, da bi bilo drevo zaradi stalne suše skoraj odmrlo. Kmalu nato se je drevesu povrnilo zdravje in nadaljnji krogi govore zelo jasno o »sedmih debelih letih«.
Če v krogih ni zabeležena naravnost zgodovina človeškega rodu, najdemo pa v njih znake, ki govore razločno o zračnih, vodenih in vetrovnih prilikah vsakega posameznega leta. Meteorologija bi lahko sestavila natančen vremenski koledar za tisočletja nazaj in te beležke pragozdnih velikanov baš sedaj primerjajo s podatki, ki jih imajo astronomi glede sončnih peg od naših dni do 1. 1610. S to primerjavo ne bo težko ugotoviti, kakšni so bili vplivi teh peg na zemeljsko podnebje Letnice mamutskih dreves se kažejo po skrbnem poliranju prerezov zelo razločno in omogočajo popolnoma natančne meritve. S temi meritvami so lahko dognali neko periodično pravilnost v širini posameznih krogov. Vsakih 12 let je spoznati neki maksimum v rasti, ki ustreza periodičnemu maksimu sončnih peg. Neki znaki, ki se vračajo v pravilnih presledkih, omogočajo zanesljive sklepe glede deževnih, suhih in mrzlih let.
Tako so postale sekvoje, te častljive priče preteklosti, ki jim je vete' zibal vrhove, ko so Grki že oblegali Trojo, ko je Hanibal napravil svoj pohod preko Alp, ko je Kristus pridigoval svoj nauk ln ko ie preseljevanje narodov spreminjalo lice Evrope, neka vrsta znanstvenega koledarja in barometer preteklosti.
L.. 1914 je rodila gospa Kerveran v L,il-leu dete, v katerem je spoznala babica, ki je pomagala pri porodu, otroka ženskega spola. Dete je bilo krepko in dobro razvito. Krstili so jo za Yvonno Marijo.
Posebnost tega otroka v poznejši dobi je bila ta, da ga je v prvi vrsti zanimal šport, nikakor pa ženska ročna dela. Toda starši niso pripisovali temu pojavu nobene važnosti, saj se večkrat primeri, da tudi dekleta zanima šport.
Ko pa je Yvonna Marija dosegla 16 let, se je v njej izvršila čudna sprememba. Začele so ji poganjati dlake pod nosom in na bradi, da se je morala briti. Glas ji je postajal debelejši. Starši so slednjič postali na vse te znake pozorni ln so peljali hčer k zdravniku. Ta si jo je ogledal, jo še večkrat preiskal in slednjič izjavil, da bo izvršil operacijo. Po temeljitem posvetovanju s specialisti se je Yvonna Marija podvrgla operaciji. Tako je iz deklice postal fant, kar je povzročilo med prejšnjimi vrstnicami dekleta veliko senzacijo.
Bivša Yvonna Marija pa ni vzela tega tako tragično. Svojo najboljšo prijateljico je prosila za roko in zdaj se bo z njo kmalu poročila.
Prednosti plavanja
Plavalni šport pospešuje harmonični razvoj telesa.
S plavanjem v čistem zraku se pljuča osvežujejo, kri pa očisti.
Bivanje na svežem zraku, vodi, svetlobi in na soncu nas ščiti pred boleznimi.
Očiščenje kože v vodi nas že samo na sebi dela odporne proti morebitnim obolenjem.
Plavanje krepi telo ter onemogoča pre-hlajenja.
Plavanje ima tudi to prednost, da je dober plavač navadno tudi dober čolnar, veslač, pešec al ikolesar. Vsi ti športi vplivajo dobrodejno na organizem.
Vsak dober plavač je koristen član človeške družbe, kajti pri nesrečah v vodi bo zmerom med prvimi, ki bodo pomagali utopljencu.
Bele pege na nohtih
»Nohti sreče« ali »pege sreče« imenuje ljudstvo tiste bele pege in proge, ki se pojavijo pri marsikakšnem človeku sredi nohtov, ne da bi jim vedeli za vzrok ali da bi jih mogli-smatrati za znak bolezni. Včasi trajajo po cele mesece in izginejo šele tedaj, ko dorasejo do sprednjega roba nohta in jih s tem vred odrežemo. Drugega pripomočka, da jih odstranimo, ni. kvečjemu da te pege prebarvamo, če jih smatramo za kvaro naši lepoti. Primerno barvilo zanje je sestavljeno n. pr. iz desetih delov cino-vega okisa in decigrama karmina; to barvilo bi morali namazati na noht po večkrat na dan.
Kot vzrok za pojavljanje nohtnih peg domnevajo drobne zračne mehurčke, ki so nastali v nohtni substanci morda zaradi ran v tenki kožici, ki pokriva noht Nekai podobnega bi imeli pri sivih in belih laseh, ki nastajajo tudi zaradi vdora zraka v pigmentno plast lasu.
Kdor se nagiba k takšnim pegam, mora pri čiščenju in izgladitvi nohtov še posebno paziti na to da ne rani vrhnje kožice nohta. To utegnemo utrditi tudi z večkratnim okonanjem nohta v 15 odst. raztopini galuna ali čreslovine.
Zakon, ki je trajal samo sedem minut
V japonskem poročntm uradu v Nabi pri Kobeju je bila nedavno sklenjena poroka, ki so jo že čez sedem minut razdrli.
Na Japonskem imajo namreč navado, da pride nevesta v poročni urad z gosto ko-preno na obrazu. Ko je poročni obred pri kraju, dvigne ženin kopreno in poljubi svojo mlado ženo. Toda kako sta se v našem primeru prestrašila ženin in nevesta, ko sta videla, da se nista še nikoli prej srečala v življenju!
Pomota se je zgodila takole: Uradnik, ki sklepa poroke, je najprej poklical iz čakalnice za neveste ime ženske in jo peljal v svojo sobo. Nato je šel po ženina, ki je mehanično iztegnil roko za obredno ceremonijo. šele ko je nevesta odkrila obraz, so spoznali pogreško in uradnik je hitro razveljavil zvezo ki jo je bil pravkar potrdil ter pripeljal nevesti pravega ženina. Zamenjani ženin pa je bil vesel, da je njegov zakon trajal samo sedem minut.
Stanovanje in zrak
Z neprestanim dihanjem se množina kisika v stanovanju zmerom bolj krči. Zato je potrebno, da stanujemo v velikih prostorih, kajti čim večji je prostor, tem več je v njem zraka in čim več je zraka, tem lažje dihamo.	.
Oseba, ki se mudi dalj časa v zaprtem stanovanjskem prostoru, potrebuje najmanj 20 kub. metrov zraka. Spalnica za družino, ki šteje roditelja in tri do štiri otroke, mora torej vsebovati vsaj 100 m* zraka, kar odgovarja sobi, ki je 6 m dolga, 4 m široka in 4 m visoka. Ker pa tem zahtevam higiene danes iz mnogih vzrokov ni mogoče vedno ustreči, si pomagamo s tem, da odpremo okna in spimo tako, da vso noč zrak struji v spalnico. Če pa it! kateregakoli si bodi vzroka ne moremo imeti odprtega okna v spalnici, storimo vsaj to, da odpremo del okna, spravimo v pogon prezračilnik ali pa odpremo okno v sosedni sobi ter dobivamo tako stalen pritok svežega zraka.
Svež zrak nam je potreben, da se organizem v spanju temeljito prečisti in spočije, kaiti slab zrak dela ljudi blede, utrujene, bolne in nezadovoljne.
Najhitrejša lokomotiva Evrope
vozi ekspresni vlak na progi Enston-Crewe, in sicer prevozi 158 milj v 36 minutah
„Servomehanizem"
Iz Cambridgea v Massachusettsu poročajo o novem izumu, ki prekaša vse dosedanje konstrukcije umetnega človeka-robota. V ondotnem Tehničnem zavodu so izgoto-vili stroj »servomehanizem«, ki je posebno velikega pomena zategadelj, ker se zdi, da je v njem ključ do avtomatičnega vodstva ladij in letal. Princip servomehanizma je ta, da sledi na papirju zarisani črti z vso natančnostjo in s tem vpliva na vse druge stroje.
Top, ki strelja po iS letih na morskem dnu
Iz Helsinkov poročajo: Pri dviganju ruske križarke »Slavija«, ki se je potopila za estonske vojne blizu baltskega nabrežja, se je zgodila čudna reč. Križarko so dvignili iz vode. Ko so preizkuševali njene naprave, se je pokazalo, da so deloma izvrstno ohranjene. Neki top se je namreč sprožil in oddal močan strel, čeprav je ladja ležala celih 15 let na morskem dnu, sta bila top in municija nepoškodovana.
Ko se začno krvne cevi poapnjevati deluje uporaba naravne »Franz Josefove« grenčice za redno izpraznjenje črevesa in zmanjša visok naval krvi. Mojstri zdravniške vede priporočajo pri starostnih pojavih različne vrste »Franz Josefovo« grenčico, ker odpravi zastajanje v želodčnem črevesnem kanalu in leno pre-bavljanje ter omili dražljivost živcev. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Nov tip francoskega vodnega letala
,-„**>>' ..... ' j,: - .
.;■:> MvT^i -"v - w
:'.. . / -t:---;
Dolgo je 26 m, čez krila pa meri 43 m. Letalo ima prostora za nekaj ton pošte in deset ljudi. Akcijski radij znaša 5500 km in preleti na uro 220 do 230 km
Požrešnost živali
Kaj vse požirajo domače in druge živali
O nekaterih domačih živalih je znano, da požro vse, kar zavohajo. Tako so n. pr. nedavno raztelesili kravo, ki je požrla dele dežnika. To pa ji ni škodovalo, kajti smrt je nastopila zaradi drugega vzroka. Neka druga krava je nekoč odtrgala in pogoltnila kljuko. Da požrejo krave perilo, ki se suši, vedo dobro zlasti v planinah. Primeri se pa tudi, da pogoltne požrešna krava kos čevlja, podplat ali peto.
Tudi psi in mačke so včasi zelo požrešni Neki gospodar je imel buldoga, ki je zagledal v čaši na nočni omarici zobno protezo. Prevrnil j«1 čašo, razgrizel umetne zobe in jih pogoltnil. Kakor mali otroci, pogoltnejo psi in mačke včasi novce. Srebrni novci jim navadno ne škodujejo, pač pa povzroče bakreni novci zastrupljenje, če jih pravočasno ne odstranijo iz telesa.
Neki mandril je pred časom pogoltnil ščet za čiščenje poda. Neki severni jelen je v zoološkem vrtu požrl lasnico in poginil. Sloni so znani ljubitelji časopisnega papirja in z velikim veseljem izpraznujejo košare za odpadke. V nekem živalskem vrtu je požrl noj mnogo novcev, gumbov in slič-nih predmetov; nazadnje je našel še ključ z aodpiranje konserviranih rib in ga je takisto pogoltnil. To požrešnost je plačal z življenjem.
Najstrašnejše pa »o v svoji požrešnost! kače. Zgodilo se je že, da sta dve kači napadli enega goloba. Ko je žival poginila, se je začel silen boj med kačama, katera
bo požrla plen. Tragedije, ki se razvijejo ob takšnih priložnostih, so grozotne in često se konča takšno kosilo-v dveh z bojem na življenje in smrt. Kača z močnejšimi in širšimi čeljusti požre manjšo nasprotnico, ki ji je hotela oteti težko priborjeni plen.
Š1P3
Mladi leopardi so se odvadili mesa. Njihova krotiteljica Olga Celeste jih je privadila na vegetarijansko hrano — na jabolka in banane
Voda in sadje
Ko jame v poletju dozorevati sadje, za-bičujejo starši z vso strogostjo otrokom, naj po sadju ne pijejo vode, češ, da je to življenjsko nevarno.
Ce je voda po sadju škodljiva, Je to le zategadelj, ker ljudje, zlasti pa otroci za-vživajo sadje zelo nezmerno. Seveda ga navadno ne očistijo, niti umijejo. Tako pridejo s sadjem v želodec in črevesje bacili in če pijemo vodo, začne »vreti« v trebuhu. Mešanje sadja z vodo je samo na sebi povsem nenevarno, opasno pa je jesti umazano sadje in nato piti vodo. Naziranje, da je pitje vode na sadje škodljivo, izvira bržkone iz časov, ko sta razsajala po svetu kolera in tifus.
Obsevano vino
Okusnost vina zavisi v prvi vrsti od njegove starosti. Zakaj mu daje staranje boljši okus, še ni povsem znano. Bržkone gre za oksidacijske procese, pri čemer vplivajo na okus tudi stene starih lesenih sodov. Kemiki se že dolgo prizadevajo, da bi proces staranja pospešili na umeten način. Vinu primešavajo kisika in ožgane treske iz kostanjevega lesa.
V zadnjem času so imeli presenetljivo dober uspeh z obsevanjem z neonovimi žarnicami. Pri tem ni potrebno, da bi se obsevala vsa tekočina, temveč je zadostuje samo del. ki ga segrejejo na 40 stopinj in obsevajo kakšnib 8 ur v plitkih posodah. Obsevano tekočino primešajo ostalemu novemu vinu, ki dobi okus, kakor da je za osem let starejše.
čitajte
tedensko revijo ŽIVLJENJE IN SVET
na Aleksandrovo cesto 7*
Za šolsko mladino najprikiadnejša oblačila, za dijake in dečke po znižanih cenah.
Drago Schwab, Lfsifelfasaa
ANEKDOTA
Zionistični pisatelj in odvetnik Grone-mann, ki je dolgo časa živel v Berlinu, je sedaj v Parizu. Ko je prispel tja, so ga vprašali, kako mu je kaj šlo pod hitlerjev-skim režimom ia-li so ga kaj mučili. »Skrivili mi niso niti la.su!« je odgovoril. Gro-nemann je namreč plešast kakor biljardna krogla.
VSAK DAN ENA
C«, jfia-
Golob in papagaj
»Zakaj si ju privezal skupaj?« »Ker hočem vzgojiti golobe pismonoše, ki bodo znali sami vprašati za pravo pot!«
Zanimivi pojavi v človeški naravi Ljudje si znajo služiti kruh tudi s svojo nesrečo
V berlinski »Centralni kavarni«, kjer se shajajo artisti vseh mogočih vrst, srečaš pogosto moža z mogočnimi, snežno belimi lasmi, belimi brki, belo kožo in rahlo rdečkastimi očmi. To je Tom Jack ali »ledeni kralj«, kakor se imenuje v krogu artistov.
Albinec.
Čudno, kakor njegova vnanjost, je njegovo življenje. Danes šteje nekaj manj nego 50 let. a malo da ne vsa ta leta je prebil skoraj izključno v družbi človeških abnor-mitet.
Kdo so mu bili starši in od kod izvira, ne bo menda nikoli dognano. L. 1886. so ga mornarji prinesli kot dveletnega otroka z Islanda v Berlin in ga menda prodali tedanjemu impresariju znanega Kastanovega panoptika Geissleriu, možu, ki je bil spreten v svojem poslu, a se je rad odeval s plaščem znanstvenika. Berlinčani so prihajali v čredah, da so zijali v otroka, ki je .kazal že tedaj vse znake albinca in ki ga je Ge;ss!er, odet z — zdravniško haljo, v znanem tonu cirkuških rekotmnderjev poveličeval z »znanstvenimi« predavanji kot
»zadnjega živega levkopata«.
blagajna se je na otrokov račun polnila z I ^nar jem.
Za abnormitete takšne vrste je imela \merika vedno poseben »smisel«, zato ni ■idno, da je Geissler z dečkom, ko mu je —lo šest let, nastopil potovanje čez veli-
ko lužo in ga kazal v tedaj največjem svetovnem cirkusu Barnum in Bailey. S tem cirkusom je Tom Jack roma! sem in tja po ameriškem kontinentu in ne samo radovedna zijala, temveč tudi resni znanstveniki so se zanimali zanj in skušali dognati njegovo skrivnost kakor že prej slavni Vir-chow v Berlinu.
Z Geisslerjem sta potovala potem v okviru različnih cirkusov in tudi samostojno po vseh deželah sveta, toda Jackovo življenje pod tem impresarijem je bilo dovolj grenko. Nekoč ga je Geissler ostavil z nekim drugim nesrečnikom »človekom z gumasto kožo« Spannerjem. enostavno brez vsakega beliča v Kodanju. Od tu pa nista hotela potovati za Geisslerjem v Nemčijo, temveč st« jo mahnila v Varšavo, k impresariju Sedlmaieriu, ki je bil vse kaj drugega nego Geissler in svojih nameščencev ni izkoriščal. Skrbel je prav po očetovsko zanje.
Po mnogih potovanjih s Sedlmaierievo skimino po Rusiji, se je Tom Jack vrnil k Geissleriu v Nemčijo, a dolgo nista vztraiala skupaj. Jack bi se neznansko rad izuril v
»umetnika razvezovania,«
Geissler pa s tem ni bi! zadovolien. Poleg tega, da je albincu dajal najslabšo hrano in ga goljufal za prislužen denar, ga je še nečloveško pretepal , tako da so morali nekoč v Hamburgu ljudje obvestiti polici-
jo, ki je na telesu nesrečnega, tedaj 18 letnega mladeniča ugotovila številne sledove udarcev in je Geisslerju vzela pravico do razpolaganja z njim.
Tom Jack je bil prost, a vse svoje imetje je nosil na sebi. Vendar ni obupal. Po hamburških krčmah se je dajal ljudem občudovati in je istočasno razkazoval svojo umetnost v razvezovanju najbolj zapletenih vozlov. Ljudje so mu radi vrgli kakšen denar, tako da si je kmalu nabavil potrebno garderobo. Nekoč ga je videl ma-nager Seibt, danes zastopnik največje ameriške artistične agenture, in ga spravil v Berlin, kjer se je pričela Jackova pot navzgor. Po Nemčiji in drugod je začel nastopati kot požiralec mečev in ognja, čarovnik in umetnik razvezovanja. V zadnji .stroki je dosegel prave triumfe. Tako so ga 1. 1904. vsega zvezanega in v vrečo zaprtega vrgli z Brooklvnskega mosta v New Yorku v reko Hudson, naslednjega leta so ga zvezali v Mehiki na divjega konja in se je v nekoliko trenutkih osvobodil. Njegova spretnost je bila tako velika, da so ga od 1. 1909 dalje različne policijske uprave najele kot učitelja v tej stroki in še danes poučuje policijske uradnike v umetnosti popolnoma sigurnega zvezovanja jetnikov brez bolečin.
O tipih, ki jih je srečal v svojem življenju. pripoveduje zanimive stvari.
Eden njegovih najljubših prijateljev je bil n. pr. že omenjeni Spanner, »mož z gumasto kožo«, ki ie kazal izredno lastnost, da je kožo svoje glave potegnil brez napora preko vsega obraza do podbradka. kožo na rokah pa je lahko raztegnil do 10 cm narazen Vsa novršina njegovega telesa je bila tako čudno elastična.
Velik konkurent v tej stroki mu je postal pozneje Monakovčan Harry Haag. Njegovi starši in petorica bratov in sester so bili popolnoma normalni, samo njegova koža je bila kakor iz gumija. Bil je poročen in oče štirih otrok, med katerimi je eden podedoval očetovo lastnost in se je pozneje s tem tudi preživljal Harrv Haag II. je umrl pred nekoliko leti in eden njegovih obeh otrok je bil spet dedič gumaste kože. Ta Harry Haag III. obiskuje ta čas še šolo, pa ni dvoma, da bo nastopil kariero svojega očeta in deda.
V času, ko je bil Tom Jack pri Barnu-mu, je vzbujal veliko senzacijo Italijan »Laloo in Lala«,
»dvojni človek«
in še danes jo vzbuja. Če ga vidiš na cesti, bi mislil, da gre samo za gospoda z nekaj obilnim trebuhom, če se pa sleče, odkriješ, da nosi pred telesom še drugega človeka, ki mu tiči z glavo na videz v trebuhu. Ta drugi človek je sicer v rasti zaostal, a drugače je normalno razvit in kaže vse znake življenja. Zdravniki, ki so Lalooja preiskali, pravijo, da bi se moral roditi prav za prav kot dvojček in da je drugo telo njegova sestra. Laloo se je dolgo časa zaman trudil, da bi si našel življenjsko družico, končno pa jo je dobil v Italiji. Med tem je postal oče treh nopolnoma normalnih otrok in je še pri polnem zdravju.
»Mož s ptičjim obrazom«,
po rodu Američan, prav za prav ni imel ptičiega obraza. NTa normalnem človeškem telesu je tičala glava enoletnega otroka, ki ni hotela rasti. Samo nos se je bil pridružil splošni rasti in tako je glava dobila ptičjo vnanjost. Nesrečnež, ki ga je bila narava
tako »obdarila«, je bil tudi duševno nerazvit in je kazal le glede jedi največjo lzbirčnost. Če so mu dali premalo ali pa slabo pripravljeno jed. je začel enostavno stavkati. Ostal je v svojem vozu, godrnjal predse in nobena stvar ga ni več pripravila do tega, da bi šel na »delo«, razen nov obed po vseh pravilih. Mož je umrl pred tremi leti v starosti 50 let.
Pred dvema letoma je v starosti 55 let umrla neka druga Jackova znanka, »madam Julij ana«,
ženska z najdaljšo — brado na svetu.
Po rodu je bila Madžarka in do svojega 20. leta je bila, kakor njeni starši povsem normalna. Potem pa so ji začel*, poganjati po obrazu kocine s takšno naglico, da ni zaleglo nobeno britje. V kratkem času je dobila takšno brado, da ji je segla do tal in ji je takšna ostala tudi do konca dni. Kmalu si je pričela s to abnormiteto služiti denar. Omenjeni Sedlmaier je bil mož
»najtežje dame na svetu«.
Ko se je poročil z njo, je bila prav takšn? kakor vse normalne žensk? a Sedlmaier je imel navaden, meščanski poklic in se mu niti ni sanjalo o tem. da bi šel med arti-ste. Nekega dne pa se. je začela žena nenadoma debeliti in v kratkem času je dosegla 3 in pol stota. Mož je postal tedaj manager svoje žene in je kmalu naje! še druge abnormitete, med temi
»najmanjši zakonski par na svetu«
ali »konigsbadska liliputanca«, ki sta b;ln svoječasno svetovno znana in živita še da nes. Štejeta preko 60 let in prebivata rn svojem posestvu v bližini Stuttgarta, k; ga je jima poklonil Sedlmaier.
Glavna Silijala v LJUBLJANI
Ustanov. 1. 1862
Državna hipotekama banka
Kraljevine Jugoslavije — Beograd
Sprejema hranilne vloge in plača letno 6% obresti. - Za vse bančne obveze jamči drŽava
Centrala V BEOGRADU
Ustanov. L 1862
Cene malim oglasom
ženitve tn dopisovanja: vsaka beseda Din 2.— ter enkratna pristojbina za šifro ali za dajanje naslova Din 5.—. Oglasi trgovskega ui reklamnega značaja: vsaka beseda Din l.—. Po Din t.— za besedo se zaračunajo nadalje vsi oglasi, ki spadajo pod rubrike »Kam pa kam« »Auto-moto«, »Kapital«, »V najem«, »Posest«, »Lokali«, »Stanovanja odda«, »Stroji«, »Vrednote«, »Informacije»Živali«, »Obrt« in »Les« ter pod rubrikama »Trgovski potnikic ki »Zaslužek«, če se z oglasom nudi zaslužek, oziroma, če se išče potnika. Kdor si pa pod tema rubrikama išče zaslužka ali službe, plača za
Za odgovor
v znamkah
vsako besedo 50 par. Pri vseh oglasih, ki se zaračunajo po Din 1.— za besedo, te zaračuna enkratna pristojbina Din 5.— za šifro ali za dajanje naslova. V ti ostali oglasi socialnega značaja se računajo po 50 par za vsako besedo. Enkratna pristojbina za šifro ali za dajanje naslova pri oglasih, ki se zaračunajo po 50 par za vsako
besedo, znaša Din 3.—. Najmanjši znesek pri oglasih po 50 par za besedo, je Din 10.—,
pri oglatih po 1 Din za besedo pa Din 15.—. Vse pristojbine ta male oglas« je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pisma obenem z naročilom.
VI ZAMORETE DOMA
ne da bi zanemarili svoj redni poklic, izpopolniti svoje praktično izkušnjo s teoretičnim znanjem sodobne tehnike ali sebi zasigurati donosen položaj v industriji in tehničnih strokah z učenjem na
Jugoslovenski sekciji Politehničnega instituta v Parizu,
ki nudi potom pismenega (dopisnega) pouka vsaki	mož-
nost, brez ozira na starost, poklic, predhodno s. .jo izobrazbe, materijelno stanje, da dobi potrebno znanje v elek-tro-strojni in arhitektonsko-stavbeni stroki in to: monterja, risarja, nadzornika, pomočnika inženjerja ln Inženjerja. Tečaji so pisani razumljivo in v jugoslovenskem jeziku. Po dovršitvi študija in položenih izpitih dobe učenci odgovarjajoče diplome. Vpis v posamezne sekcije se vrši stalno. Za vsa potrebna pojasnila o programu »B« itd., ki jo damo brezplačno, se obrnite na Institut Polytechniqne, 53-ter, bouie-vard Suchet, Pariš (16-e),	94
ff\	
	
1 Vsaka beseda 50 par; xa dajan i e naslov« ali ta šifro pa ! Din. (1)	
Brivskega
pomočnika
dobrega delavca sprejme r stalno službo salon Do baj. Maribor, Go&poska ul. it. 38.	2+236 1
Tkalskega mojstra
st>-ejmemo. Ponudbe na oglc-4. oddelek »Jutra« pod »Strokovnjak«. 23586-1
Služkinjo
i; zna kuhati in druge bišn« dela opravljati, ter -ma veselje do vrta. sprej-m-ta zakonca brez otrok. Ponudbe na ogl. odde)ek »Jutra« pod »Poštena in zdrava«.	24052-1
Sobarico
sanesljivo in vsestransko pošteno, z daljšimi spričevali. ki razume nemški jezik, sprejme v stalno službo hotel »BeUevue« v Ljubljani.	241.14-1
Dekle
počteno in krepko, tudi jačetnico sprejmem v tr go .-tno. Ponudbe na ogl. odelek »Jutro« pod šifro »Takoj nastop I«. 24139 1
Poslovodinjo
s spričevalom, zmožno tra-di hišnih del. sprejmem s 5 .septembrom v mešano trgovino pri Ljubljani. — Pcnudbe z navedbo plače na oglasni oddelek jutra pod »2539«.	24310-1
Tkalskega mojstra
ta izdelavo t.knn'ne in naravne »vile, iščem. Po m.dbe na Publici'as. 7.« greb, Ilioa 9, pod »35.003« . 24260-1
Brivskega
pomočnika
popolnoma samostojnega, starejšega p" možnosti z znanjem nemščine, išče s 1. septembrom Gjnd Aleksander. Ljubljana. Kon grešni trg 6 V oferti na vesti dosedanja službena Bi f sta.	24315-1
Službo bolničarja
dobi tisti, ki mi da na rt oolaffn za dobo 8 mesecev 6<V>0 Din brezobrestnega posojila, proti sigurnemu jamstvu. Prednost imajo neoženjeni abstinen ti in nekadilci. Pišite na podružnico »Jutra« v lla ribora pod značko »Jam-itr0 0000 Din«. 34331-1
Poslovodjo
veščesra vodstva podnižni e« trg. z usniem v Prek-murjij, z 10.000 Din kavcije sprejmem. 40—50 let stari imajo prednost. Po nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Zanesljiv poslovodja«.	24194-1
Natakarica
d**bi stalno službo Naslov * oe'b». oddetfkn »Jutra«.
241 SI 1
Trg. poslovodjo
za vodstvo nove prodajalne v centru Ljubljane, išče tovarno. — Prednost i.majio strokovnjaki špecerijske stroke. — Potrebno 50.000 Din jamčevina. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Po-uz lan No. 87«. 24187-1
Prvovrstno frizerko
sprejme v stalno službo saion Dobaj, Maribor, Gosposka ulica štev. 38.
24235-1
Služkinjo
pridno, pošteno io zdravo, ki zna kuhati in opravljati vsa hišna dela, sprejmem takoj v službo. — Angela F.uzboršek, trgovina. Trbovlje I. 24366-1
Skromno dekle
pošteno, vaj-eno vsakega de'a. tudi kuhanja, sprejme ta.koj učiteljska družina k dvema otrokoma. — Ponudbe no naslov: Kra-vos Berta, Vinica pri Črnomlju.	24394-1
Moškega ali žensko
izurjeno moč za izdelavo prešitih odej, nočno delo, sprejmem. P"nudbe poslati na oglas, oddelek »Jutra« pod »Dober zaslužek«.
24362-1
Natakarico
zmožno kavcije in gospodinjstva iščem z nastopom 1. sept. Rezi Terše-k, Hrušica št. 5, p. Jesenice, Gorenjsko. 24376-1
Kuharico
ki je že bila v kaki boljši gostilniški kuhinji, zmožno samostojne ku.he in pripravljanja močnatih jedi sprejmem takoj ali s 1. septembrom. Ponudbe na podružnico »Jutra« na Jesenicah pod šifro »Pomožno kuharico«. 24374-1
Lesnega
manlpulanta
treznega, po možnosti ne-oženjenega, dobrega račii-narja, povsem »možnega prejemanja jelovega okroglega in rezanega bloga, veščega pisarniških del na žagi, išče za ta.kr'šen nastop lesna industrija na deželi. Ponudbe ? navedbo zahtevkov in curricu-lum vi te e poslati na ogl. oddelek »Jutra« pod značko »Vesten«.	24440-1
Službo občinskega redarja
-azpieuje občina Rogaška Slatina. Pogoji: primerna predizobrazba. kavcija in odslužen kad reki rok. — Prednost imajo prosilci, ki so vršili že varnostno službo. Nastop in plača po dogovoru. Prošnje do 15. septembra. — Županstvo Rogaška S'atina. 24339-1
Služkinjo
zanesljivo, snažno in pridno. ki zna kuhati in opravljati vs3 hišna dela. sprejmem 1. septembra. Ponudbe: Vera Yovk. Bled.
24365-1
G. Th. Rotman:
Nove prigode po
Kn^amiivn^jj
A v tem se je začul glasen krik ln vik V hiši je bila namreč svatba, in svatje so se u«uli čez prag, da bi bili tudi na sliki. >Nu prav,« je rekel gospod Kozamurnik, >11 aj se gospoda postavijo na pristajalni ttbo8tič!<
Hišnika
v sredini mesta, brez otrok
sprejmem takio-j. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »44«.	244764
Kuharice
samostojne, srednjih let, io
dekleta
za vsa hišna dela, dtobe službo. Zglasiti se je v Se-lenbnrgovi ulici 7/1. Brezposelna dekleta dobe prenočišče.	24446-1
Fotopomočnlka (co)
dobrega, hitrega kopista sprejme takoj v stalno službo fototrgovina. — Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Samostojno delo«. 24515-1
Deklico ali fanta
14 do 16 let, ki Ima oskrbo pri starših sprejmemo takoj v službo ln uk. Fototehnika Prešernova ul. 9.	24517-1
Gospodično
s primerno šolsko Izobrazbo sprejme kot ln-strumentarko dr. Grebene, Celovška 44.
C4501-J
Mlajšega Špecerista
spretnega ln simpatičnega sprejmem. Ponudbe pod »Spreten« na ogl. odd. »Jutra«.
24507-1
Kontoristinjo
zmožno nemške ln slovenske stenografije ter ameriškega knjigovodstva Iščem. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod St. »2741«.	24500-1
Plačilno natakarico
z večletno prakso, pošteno, solidno, okretno ln simpatično »prejme za takoj restavracija »Pri Mraku«, Rimska c. 4.	24504-1
Gospodinjo
vajeno vseh hišnih del, čisto ln spretno, išče samostojen gospod event. tudi za skupno gospodinjstvo. Ponudbe z navedbo dosedanjih zaposlitev na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »T.iub-tjana 200«.	24546-1
Kmečkega delavca
mladega, ki Je vajen vseh kmečkih del sprejmem. Hrnrm ln stano-vanle v hiši. Plača »e> dogovoru. Franc Konle-dlc, Stražišče pri Kranju.	24543-1
Pridno deMe
vajeno splošnega gospodinjstva. spreimem v t.rpovsko hišo tla d»Mi. Ponudbe na osr^s. oddelek »Jutra« »od »Vestna«.	24574-1
Krepko dekle
poleno — tudi začetnico, eprelrmem v trgovino. Ponudbe na oglasni oddelek »Ju.tra« pod šifro »Takoj nastop I«.	24139-1
Frizerko
perfektno v manlkurl, navadni, trajni ln vodni ondulacijl z večletno prakso sprejmem takoj v stalno službo. Ponudbe z navedbo plače na Jurij Šlmunac, Kranj.
24584-1
Natakarico
ka vetje zmožno sprejmem v boljšo gostilno v Celju. — Nas'ov pri podruž. »Jutra« v Celju.	24619-1
Šiviljo
iiščerrl za otvoritev (skupnega salona. — Ponudbe n» oglas, oddelek »Jutffl« pod znaflkio »Moda«. 24600-1
Avtomehanika
samostojnega, ki ima ve?-letno prakso r večjih avto-delavnicah, sprejmem takoj Ponudbe na osrlas. oddelek »Jititrs« v Lmbljani pod tavačiko »Samostojen«.
246M-1
10 dobrih sod a rite v
za eepanie d«» v akordu sprelme tvdka Ivo ftater, Sp. Hudlnl* pri
Celju-	24515-1
Hišno
pridno [»ošteno, ve*o vseh hiŠn'b del. spremnem S 1. septembrom v AŠker-Ce-vl alioi 15. 24193-1
Trg. vajenca
z nekaj razredi meščanske sli srednje šole, zdravega in i« poštene hiše, išče velika trgovina z mešanim blagom na deželi. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod iifro »Trgovski vajenec«.
23552-44
Učenko
zdravto iin pošteno, g 4 razredi meščanske šol«, ki ima veselje do trgovine m .'šanega blaga, sprejime takoj J. M. Rebec, Litija 21,255-44
Kot trg. vajenec
v trgovini mešanega blaga, kjer M imel hrano in stanovanje, prosi mesta 15 % let star deček, s 3 razredi meščanske šole. — Ponudbe na podruž. Jutra v Celju pod značko »Trgovski vajenec«. 24231-44
Trgov, vajenca
s primerno šolsko izobrazbo, pridnega i.n poštenega, zdravega, sprejme trgovina z mešanim blagom. Hrana in stanovanje v hiši. Ponudbe na V. M. Rozman, Slovenj gradeč.
24371-44
Učenca
sprejmem v trgovino z mešanim blagom v Ljubljani. Naslov v oglasnem oddelku »Jutira«. 24401-44
Pekov, vajenca
z vso oskrbo v hiši sprejmem ter mladega dobrega raznašalca peciva. Pavlin, Dobrava Vintgar, Gorenjsko.	24373-44
Vajenca
i« dobre hiše, z meščansko šolo. sprejmem takoj v večjo trgovino z mešanim blagom na deželo. — Oskrba in stanovanje v hiši. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 243-58-44
Učenca
lepega vedonja, zdravega, močnega, poštenih staršev, s predpisano šolsko izobrazbo, s hrano in stanovanjem v hiši. sprejme tvrdka A. Kašman, želez-nina, Skofja Loka. Ponudbi je priložiti zadnje šolsko izpričevalo. 24312-44
Učenko
sprejme začetkom letošnjega oktobra trgovina mešanega blaga Enge'man Viktor, Šmartno v Tuhinju,. Dijakinje meščanskih šol imajo prednost-
24321-44
Učenko
sprejmem v galanterijsko trgovino. Naslov v oglas, oddelku »Ju.tra«. 24352-44
Dekle
17 let staro, z 3 razredi mešč. šo'e, ter pošteno, išče mesto učenke k šivilji za takoj, najraje r mesto. Po možnosti z vso oskrbo v hiši. Naslov t oglasnem oddelku ».Jutra« 24336-44
Učenka
poStenlh staršev, s primerno šolsko Izobrazbo Išče mesta v trgovini z mešanim blagom kjerkoli. Naslov pove ogl. odd. »Jutra«. 24493-44
Šiviljsko vajenko
z zadostno šolsko izobrazbo sprejme Toni G r č a r, Zelena jama, Središka ulic« St. 4.	24361-44
Učenka
t tam 16 let, želi mest* učenke v trgovini mešanega bla«a. — Naslov pove Fledvika Ebner, Sv. Jurij ob Taboru.	24571-44
Kovaškega vajenca
zdravega ln močnega sprejmem. Vprašati ie pri Janez Krašovec, kovaški mojster. Tomlšeli p. Ig - Studenec pri LJubljani.	24559-44
Dekle
staro 17 let, se želi izučiti šivanj«, kjer bi imelo vso oskrbo v biši. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
24612-44
Dekle
z dovršeno meščansko šolo, dobro računarlco sprejmem kot trgovsko vajenko |>rl F. I. Gori-čar, LJubljana, Sv. Petra c. 29. Oskrba mora Imeti 'pri starših.
24620-44
I Vsaka beseda 50 par: sa dajenje naslova ali za šifra p« S Din. (t)
Izurjen sladčičar
Išče službo « 1. septembrom Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. Ž4393-2
Mlado dekle
prikuj ji vo, iznčeno v Šivanju, ter vaj-eno finih sob. »errirurtja iti *eeh biinih del, i»6e mrsto natakarice »l.i sobarice. Dopi=e na ogl. Oddelek »JiUra« pod šifro »Devetnajst let«. 24426-2
Uradnik
veM vseh pisarniških deli kakor slov. in nemške korespondence knjigovodstva itd., starejši, ki lahko p" loži tudi nekaj kavcije, išče primerno mesto. Ponudbe na oglasni oddeiek »Ju.tra« pod značko »Kav sija 8000«.	24118-2
Korespondentinja
»smostojne — popolnoma pešča tudi nemškega iu *rbo hrvatske ga jezika ter knjigovodstva, vajena občevanja 8 strankami, iš^e nameščence. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »koreepondentiv:a«.
24150-2
Trgovski pomočnik (šofer)
kt Je prišel lz inozemstva, zmožen nemščine in bo-landščine, gre tudi kol šofer k boljši družini. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	24173-2
Mesarski pomočnik
mlad, za 2 leti prost vojaščine, išče dobro mesto. Pismeno pod značko »Marljiv mesar« na oglasni od-de'ek »Jutra«. 24175-2
Prodajalka
starejša moč, dobra manu-fokturistka, išče mesto za takoj ali pozneje. — Po nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dobra manufakturis^ka«. 24179-2
Gospodična j
čedne zunanjosti, krepka, pridna in poštena, zmožna samostojnega gospodinjstva in kuhe, prosi samostojnega gospoda za službo gospodinje. Dopise n« oglasni oddelek Ju.tr« pod »Dobra gospodinja 11« 24107-2
Dobra gospodinja
srednjih let, vajena vsega dela, dobra kuharica, poštena in varčna, želi mesto pri samostojnem gospodu ali vdorcu a par otroci. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 24264-2
Pošteno dekle
ki je službovalo samo r boljših hišah, išče mesto hotelske sobarice. Ponudbe na podru. »Jutra« Maribor pod »Sobarica«.
24369-2
Gospodična
stara 21 let. vajena vsega gospodinjskega dela. kakor tudi vzgoje otrok, išče službo — najraje izven Ljubljane. Ponudbe ti a oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Ljubim otroke«.
24205-2
Manufakturist
prva moč, z dvanajstletno prakso, izložbeni aranžer, premeni takoj službo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Aranžer«.
24249-2
201etni fant
išče sdu>ž'bo natakarja — kot začetnik. Gre tud.i kot raznašalec. Po poklicu je pilarski pomočnik in je zelo dobrega značaja. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	24248-2
Trgovski pomočnik (potnik)
vojaščine prost, dobro it-vežban v špecerijski stroki, želi premeniti službo. Sprejme tudi mesto potni ka Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Vljuden in za n cs-Ijiv«.	24622-2
Dobra kuharica
srednjih let, pridna ta varčna, z večletnimi spričevali, želi mesto pri orožnikih ali finančni kontroli — kjer je že »'užbovala Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	24265-2
Tekstilni
strokovnjak
z do'goletno prakso in vsestranskim poznavanjem vseh vrst strojev za tkanje, platno, za preddela ter prejo svile, bombeže-vine. volne, kodelje itd., jugoslovenski državljan. 40 let star, * dovršeno tekstilno strokovno šolo v ^ofl-mstvu, z znanjem jn-goslov., nemškega in ma-dža-skega jezika, trenutni) nameščen pri večji domači tvrdki, želi prosto voljno premeniti mesto k« nadmojster ali slično, toda [ < a bol jšimi pogoji tn-d: kot mojster. Cen j. po-Piirbe pod »Tekstilae« n« oglasni oddeiek »Jutra«.
24318-2
Boljša gospodična
teveKja.na. išče mesto hišne ali gospodinje k maj boljši dru®ind. — Ponudbe na naslov: Lota Bela.k, poštno ležeče — Hrastnik	&M0-1
Mladenka
stara 15 let-, t 2 razredi meščanske šole, želi službo prodajalke v kaki pekarni ali kaj sličnega. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«	24338-2
Katero društvo
preskrbi kapelniku
kakršnokoli službo. Ustanovil bi ali poučeval godbo 2 leti brezplačno. Ponudbe do 31. septembra pod šifro »Kapelnik« ne oglasni oddelek »Jn.t.ra«.
24303-2
Boljše dekle
vajeno vsega hišnega dela išče službo. Ponudbe na Oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Rada delam«.
24323-2
Trgovski pomočnik
mlajši, dobro izurj-en, vešč slov., srbohrv. iin nemške ga jezika, želi e 15. sep tem.brom službo na deželi eli v mestu. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«
24329-?-
Zakonski par
brez otrok, išče službo k živini. — Vajen molže ta vsakega drugega dela. — Naslov: Miiar, Polule 11 pri Celi«.	24334-9
Iščem službo
ta previoz razli&nega blaga s trikolesom. Zmožen tudi kavcije. Naslon pri podružnici »Jutra« v Celiu 24336-3
Uradnik
t snanjem slov., hrvatskega i,n nemškega jezika, s loletno pisarn:ško prakso, išče primerno službo v pisarni, kot skladiščnik ali kaj sli&negn. Naslov pove oglasni Oddelek »Jutra*.
24090-2
Mlado dekle
Išče mesta kot	pomoč gospodinji prt todljšl družini. Naslov v ogl.
Odd. »Jutra«.	24473-2
Brivski pomočnik
starejši, prvevrstem in dober pediker, z znanjem nemščine, želi premeniti službo s 1.—<15. septembrom. Naslo-v r oglasnem oddelku »Jutra«. 24399-2
Starejši gospod
trgovsko izobražen, išče kakršnokoli službo, tudi % dnevno zaposlitev. — Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Zanesljiv« moč«. 24392-2
Mlad trgovsiki pomočnik
inteligenten, z odličnimi šolskimi in nfnimi izpričevali, z znanjem slovenskega, srbohrvaškega, madžarskega in nemškega jezika, dober računar, i*-ložben aranžer ta ripar, iz učen v mešani stroki in knjigarni, išče kjerkoli nameščenje. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 24380-2
Izurjena šivilja
za fins obleke gre na dom za 20 Din dmevno, Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »10.444«.
24379-2
Fant
zdrar, krepak, 20 let star, sposoben kovaškega dela, išče službe kot kovač. Ponudbe pod »Kovač« na oglasni oddelek »Jutra«.
243S7-S
Šofer mehanik
siguren vozač, t daljšo prakso, rmoien vseh popra vil, vojaščSne prost, neoženjen, abstinent, ki premore tudi nekaj kavcije, išče službo. Naslov v oglasnem oddelku »Ju.tra« 24429-2
r
Dekle
šteno in simipati&na, le-li meeto kot natakarica. Službo sprejme kjerkoli. Cenj. dopise na družino Štrukelj, Breg, pošta Št. Rupert . Mokronog.
84387-2
Mesto šoferja, hišnika ali sluge
išče zanesljiv moški. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	24479-2
500 Din nagrade
dam onemu, ki mi pre skrbi službo trg. pomočnika. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Manufak turist«. 24403-2
Samostojen
knjigovodja
bllanclst, perfekten ko-respondent (slovensko, srbohrvatsko, nemško. Italijansko) z dolgoletno trgovsko, industrijsko In bančno prakso na vodilnih mestih išče zaposlitev. — Dopisi pod »Prvovrstna moč« na ogl. odd. »Jutra«.
24466-2
Mesarski pomočnik
ln prekajevalec, popolnoma vešč v obeh strokah, s prav dobrimi spričevali nastopi takoj aH po dogovoru. Naslov v ogl. odd. »Jutra« pod »V vseh ozlrlh zanesljiv«.	24477-2
Gospodična
pridna in poštena, stara 26 let, vajena vseh gospodinjskih del, kakor tudi gostilne ln mesarije, Išče primerne službe. Pismene ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod značko »Poštena 282«.
24480-2
Mlada gospodična
vešča tudi nemščine, išče mesto prodajalke v kakršnikoli stroki. Ponudhe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Vestna prodajalka«.
244S4-J
Dekle
želi službe kot gospodinja pri samostojnemu gospodu ali pri mali družini v Ljubljani ali Zagrebu. — Ponudbe pod »25 let« na oglasni odd. »Jutra«. 24520-2
Gospodična
zmožna slovenske ln nemške korespondence, knjigovodstva m vseh ostalih pisarniških del Išče primerne službe. — Cen J. ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Zanesljiva 363«. 84513-2
Tesarski mojster
koncesij oniran Išče za-poslenja kot voditelj te-Barskega podjetja ali kot poslovodja večje Sage. Vsesplošno verziran. Ponudbe pod šifro »Tesarski mojster« na ogl. odd. »Jutra«. 23665-2
Mlad fant
priden ln pošten želi menjati službo za slugo pri tvrdki ali podjetju v mestu. Ponudbe z naslovom na ogl. oddelek »Jutra« pod «Marlliv fant«.	24550-2
Kontoristinja
vešča vseh pisarniških del ln samostojnega knjigovodstva lSče na-meščenia. Ponudbe pod »Samostojna in zmožna« na ogl. odd. »Jutra«.	24572-3
Fant
ki fcna voziti, zmožen malega popravila Seli nameščenja pri tovornem avtu na Gorenl-skem. Naslov pove ogl. odd. »Jutra«.
P45S5-?
Potniki
Kdioc išče mesto potnika, plač« i« vsako besed« 50 par; M dajanj« nastorv« ali ta iifro 8 Din. — Kdor sprejema potnike, plača besedo po 1 Din; «« dajanje aasiova ali za Iifro p« 5 Din. (5)
Agilnega zastopnika
za Slovenijo, proti pro-vi-tij5 takoj sprejmemo. Ponudbe na I,n.terrekiam, Zagreb, Masarvkova št. 28, pod »Tvornica čara,pa. Z» freb, K-2233«. 34262-5
Agilnega potnika
vpeljanega pri mesarjih, zdravnikih in hotelih, za razne obleke po meri, iščem. Takojšnje ponudbe t referencami n» ogiasni oddelek »Jutra« pod šifro »St. 292«.	24311-5
Šofer-elektrotehnlk
Išče službe kjerkoli, zmožen kavcije. Naslor v ogl. odd. »Jutra«.
94503-2
Koncesijo
za branlerUo
Iščem za takoj. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Branjerlja«.
84521-2
Še 2—3 inteligentne gospe
S primsmo obleko ter sigurnem nastopom, ki obvladajo nemščino, sprejmemo za prijetno potniško delo. Zglasiti ee je z iz-kazili v ponedeljek od 9.
ta 2.-5. ure pop. na Resljevi cesti 5, priti, levo.	24350-5
špecerlja
Bivši samostojen trgovec bi prevzel mesto potnika za Ljubljano ln okolico. Ponudbe pod: »Izkušena moč« na ogl. odd. »Jutra«. 24566-5
Potnike
za. prodajo neobhodno potrebnih hišnih ln gospodinjskih predmetov, novosti ln patente za •ejme ln trgovce, sprejmem proti visokemu flksumu. »čudoper«. — Tjrrševa c. 36. 24552-S
Pouk
Višješolec
M lnstruiral nižješolca t Ljubljani, za hrano in stanovanje. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 24167-4
šoferska šola
Gojko Pipenbacher
Miklošičeva 36. Tel. 27-17.
24632-4
Zaslužek
Kdor lite i*»lužka, plača u vsako besedo 50 par; xa naslov ali Iifro S Din. — Kdor n a d i zaslužek, p« m vsako besedo 1 Din, za dajanje naslov« ali ia Iifro pa B Di«. (8)
Beseda 1 Din« sa dajanj« naslova ali m
iifro t Din. Dijaki, ki iMej« instrakcije, plačajo vsako besed« 50 sa šifro ali i« da-
janj« n»»k>v« S Din. (4)
Enoletni trg. tečaj
Legat v Mariboru
Začetek dne 9. septembra Vpisovanje Slovenska al »t. 7 od 10. d« l!- io od 5. do 6.	24062-4
Šofer, šota E. Čeh
Tjrleva (Dunajska) cest« it. 86. Zahtevajte prospekt
šoferska šola
I. Gaberščik
bivSi komisar za Šoferske izpite. Slomškova nlica 6. garata Stopica. 24646-4
Entlanje 1 m 1 Din ažur 1 m 2 Din
plisiranje, montaža bridge-stor, pranje in likanje vezenin, ročno vezenje, mo-nogrami, strojno vezenje ta predtisk najmodernejših vzorcev. Dunajska C. la/IV 155-8
Brezposelnim
nudi zaposlenje »Ex.pres« stroj za izdelovanje krompirjevega škroba, katerega g tem strojem lahko vsakdo doma izdeluje. Stroj se izplača v enem dnevu. Brezplačna pojasnila. Izdeluje Kaamer Nadj, Su-botica, Palmotiičeva 89.
24094-8
Prodam
Oglasi trg. značaj« po 1 Din beseda; ta da janj« naslov« alt n Iifro 5 Din. — Ogla« socialnega tnačaja vsaka beseda 80 par; ta dajanj« naslova ali za šifro p« S Din. (6)
Otroške vozičke in kolesa
kupite dobro in poceni prt S. Rebolj & drug, Vošnja-kova 4.	ITI-6
1 ms suhih drv
sekan i h. bukovih. 105 Din. Sekana bukova drva vezana v kolobarje po 6 Din, sekana mehka drv« vezana v kolobarje po 5 Din nudi r skladišču St. Krie-Biard, Trnovski pris-tan 12. Trgovci popusti Dostavi tudi na dom.	312-6
Perje
8 Dio kg. gosje, puh, tsr
volno in žimo
m madraee najceneje prodaja Sega. Wolf0va ni. 12 (dvorišče).	207
Dva kino-aparata
»Erneman« prodam. Ponudbe na podrui. »Jutra« v CeJju pod »Ugodno«.
£4337-6
Mizarji!
Okovje ta orodje kmpite najugod-neje tudi na hran. knjižice pri »Jeklo«, Ljubljana.	24266-6
Cvetoči oleandri
naiprodaj na Vodovodni cesti 86 — Železniške hiše 24279-6
Vrtni sončnik
moderen, prodam aH zamenjam za Moško ali žensko kolo. Prešeren, Vrba p. Žirovnica.	24372-6
Prodam jugoslovanski patent
tečaj za avtomatično zapiranje vrat. Tomo Šušter-šič, Sodražic« 147. 243S8-6
Stavbni materijal
cement, mavec, opeko, strešno lepenko, trsje, žač-nike, žice, lopate, krampe, sekire, iage itd., dobavlja takoj vsako množino' najceneje Kontny Odon, trgovina z železnino in tetin, potrebščinami, LjuMjana, Šiška, Medvedova 28.	24344-6
Več avtoplaščev
S0X3%, skoraj novih, prodam. Ponudbe n« oglasni oddelek »Jutra« pod »Gumi«.	244324
Otroški voziček
globok, telo dobro ohranjen, ia Din 550.—, in
stajica
za Din 70.— naprodaj V Beethovnovi ul. 9/UI. — Ogledati predpoldne.
24446-6
Dragoceno osvežitev
vam nudi v vročih poletnih dneh
Eau de Cologne „Soir de Pariš"
vižek tvorb svoje vrste. -
V vsaki dobri trgovini te stroke dobite bogato izbiro kolonjskih vod BOURJOIS kot:
Cologne MON PARFUM
>	FIANCfiE
»	PRINTEMPS DE PARIŠ
>	LE FLEUR
>	BOURJOIS 90°
>	CHYPRE itd.
v opremi od y2 do 1 litra.
Bourjols-parfunieur
Izdelovalec svetovno znanih rdečil za obraz: »Cendre de rose« in »rouge mandarine«
Štedilnik
dobro ohranjen, ugodno proda Ogrizek, Tržaška cesta 27. Ogledati med 8. in 12. uro.	24494-6
Štedilnik
Bikoro nov, poceni proda M. Ro-jec, Zvonars-ka ul. 11 24508-6
Na javni dražbi ugodno naprodaj
različno novo pohištvo dne 25. avgusta 1933, ob 10. url, Šmartno pri Litiji 41.
1 pisalni stroj, 1 železna blagajna, dne 24. avgusta 1933, ob pol 9. url v Zelimljah št. 43
1 dvocevna lovska puška ln 1 tehtnica, dne 29. avgusta 1933, ob poi 11. url v St. Ilju it. 36.	24529-6
Točilo za med
stiskalnico za umetno satovje ln drugo čebelarsko orodje proda Laurič, Langusova 24, Ljubljana.	24535-6
Direkcija drž. rudnika Velenje
razpisuje na dan 30. avgusta 1933 ob 11. uri dopoldne nabavo 2 komadov obesnih verig in 2 členkov za verige. — Pismeni pogoji pri podpisani Iz pisarne direkcije drž. rudnika Velenje 24528-fi
Železen štedilnik
(miza) dot»ro ohranjen, prodam. Naslov pove oglasni frddtfek »Jutra«. 24467-«
Otroški vozički
triefttii. igralni vozički, lepi miodeii, nizke cen». M. Tomšič. Sv. Petra cesta .12 24S56S-«
VVe-rtfieim blagajna
manjša, naprodaj na Po-Vianefki cesti štev. 64.
24544-6
Starinsko opravo in umetnine
pirod« Tribuč. GHinee. Tr-Ja3ka C. 0. Telefon 2605.
24587-6
Mizarsko orodje
proda Tribuč, Glince, Tr-iaška cesta 6. Telefon 2605 24586-6
Vrtne stole
pnoda Tribuč, Glince, Tržaška cet»ta 6. Telefon 2605
24588-6
Daljnogled
smocevnii. naprodaj po zelo ugodni ceni. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.
24594-6
Ugodna prilika
luksuzni porcelanasti Servis za 12 06eb, alpac-ca srebro, pribor ln razne stvari ceno naprodaj. Ciril Metodova ulica 13 pri hišniku.
24599-6
Ročni voziček
(ciz«) poceni naprodaj. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	24174-6
Pozor fotografi ln amaterji!
Fotoaparat
»ica« 10 krat 15, Com-pur zapiralo, dvojni la-vleček, dvojni anastlg-mat. ugodno naprodaj. Hotel »Tratnik«, soba t, n. nadstr. 24415-0
Oleandre
proda fotograf, Goepo-sveteka cesta 4, dvorišče •4433-®
Trgovsko opravo
za mlekarno, vlnotoč tudi na obroke prodam. Otročja posteljica naprodaj. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra-« pod »200«.	24590-«
Radi opustitve svite
prodam pravi francoski Crepe de Chlne po 70 dinarjev meter. Ostanke po najnižji ceni. — M. fronner, — fielenburgo-»a 3/1.	24593-6
Železno nečlco
te*Jwr?ek1 in železen Štedilnik, malo rabljen. tw ugodni cen! prodam. Na slov pove oglasni oddelek »Jotra7	23646-6
Oglasi trg. značaja po 1 Din beseda; za dajanje naslova sli M šifro 5 Din. — Ogla«; socialnega značaja vda-ka beseda 50 par; za dajanje na-slova ali za šifro pa 3 Din. (7)
Tri traverze
kupim po 7.75 mtr. — Ponudbe pod »Traverza« na oglasni oddelek »Jutra«.
24170-7
Jermenice
premer 800. 1000, 1850 in 2600 mm; široke 45») min za 150 ni;m debelo os. Nadalje ležaje 110 mm. rabljene kupimo. Ponudbe na Oglas, oddelek »Jutra« pfd »Prilika«.	24253-7
Plinski štedilnik
kupim. Ponudbe na og'as. oddelek .»Jutra« pod šifro ,,pr»«	24802 7
Otroški voziček
dobro ohranjen, kupim. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	24306 7
Močan sod
dobro ohranjen, za vino nerabijčv, 4f*>—500 litrov, kupim." Ponudbe n« ogljs. oddelek ».Jutra« poJ šifro »Nizka cena«.	24412-7
Porcelanaste
ploščice
15 krat 15, lahko slabše vrste, kupim do 1200 ploščic za oblaganje hladilnice. Ponudbe s ceno na Kozlevčar. Šoštanj.	24583-7
Rabljen voz
(zapravijivček) kupim. — Gostilna Francija — Koio-dvorska ulica štev. 27.
24602 7
Oglasi trg. značaja po 1 Din beseda; ta da lan je naslova ali ta šifro 5 Din. — Ogiasi socialnega »načaja pa vsaka beseda 50 par; za dajanje naslova ali za Srfro p« S Din. (81
Brehems Tierleben
veliki, prodam. Vprašati: Miklošičeva cesta v deli-katesi Kovačič. 34430-8
Valvasor
HI. svezek prve izdaje (tudi nepopoln) in U. zvezek druge izdaje, kupim. Prodam 4 zvezke druge izdaje, tudi proti odplačilu v obrokih. Opalo-graph. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 24377-8
Avto, moto
Vsaka beaeda 1 Dio; z« dftjanje naslov« al) za iifro pa 5 Din. (10)
Motorno kolo
kupim na obrose. Dam na račun Din 1500 ia specialno lahko dirkalno dvofco-lo. Ponudbe na ogia«o» oddelek »Jutra« pod »OHV« 24408-11
Motorno kolo
lamo v najboljle« stanju, 850-^500 ecm, kupim. Po nudbe i na t« nčmimi navedbami pod »Molo-M«*i-bor« n« podružnioo J«tra r Maribora.	84980-11
Motorno kolo
FN z električno razsvetljavo, popolnova novo, prav poceni proda V. Sitar, Jesenice. 24375-10
Motorno kolo
snamko »Puch«, bo proda no 28. avgusta na javni dražbi. Natančneje ee izve pri dr. Ivanetieu v Novem mestu.	24418-10
2 elektromotorja
po 2 Ki. la 190 Volt. kupim. Ponudbe na ogi. od de.ek »Jutra« pod značko »Guit erhalten. 24447-10
Tovorni Ford
majhen, v jako dobrem stanju, vsi davki plačani. poceni naprodaj ali zamenjam za kaj drugega. Na ogled Kapiteljska ul. 3, garaee Gu-Stln.	24451-10
Težji noter
7 a'' brez p-iko!:ce kupim Ponudbe na oglas. oddelek »Jutra« pod »Motor 5f>0«.
24523-U
Avto
Avstro - Daimler, tipa ADM. 6 sedežen, plačljivo v denarju, ugodno naprodaj. Dunajska cesta 97.	24553-10
Avtomobile
in motocikle
svetovnih znamk, najnovejše modele, nove, pa tudi rabljene, kupite lahko proti hranilnim knjižicam pri avtotvrd-k* žužek, Ljubljana, Tavčarjeva ulica št. 11.
24625-10
ia &t>se*lo. Oglasi »o-cijalnega enačaja po 50 par beseda Ža da janje naslova aH šifro 8 Din, oziroma 5 Din.	fin
Moško kolo
■»a!« rahijeuo. kupim. — Seienburgova 6. vata 8 ž3574 11
Moško kolo
skoraj novo. proda Weber, Moste. S'ar>n:carjeva ul 7.'
24144-11
Vsaka ia
beseda ] Din. j za dajanj* naslova ali ' 'a šifro rw ii Din. C12"i !
Elegantno spalnico
i? afrikanske breze, špera-no. zelo ug-od.no proda J»rnej Sitar, špecijalna delavnica za boljše ;w) h:štvo. Smihei pri Novem mesto-	241)00-12
Spalnico
kom.o'etn.o — novo aH v b~ezh!bne.m stanju k tipi takoj samostojen gospod iz okolice. Ponudbe s točnim popisom in cemo na og>»s. oddelek »Jutra« po-d šifro »['godna prilika 93«.
24263-12
Hrastova spalnica
dobro ohranjena, zaradi selitve, tudi za knii-žico ugodno naprodaj. Naslov v osi. odd^ku »Jutra«.	24532-12
Pohištvo
Na obroke. Na hralnine
knjižice. Speran° orehove politi-ran«? spalnice. črešnjeve rrasivne politirane spalnice.
ET,°'iiie spalnice 3100 p'°skf>Tio snalnice lp00 kuh. oprale	850
kuh. kredence	450
posteiie	200
Vse dr.^o pohištvo dobite najceneje pri mi-srarstvu »Sava«. Kolodvorska 1.8. M'Mosi*e-va 6. Telefon
24562-12
Vsaka b»seda 1 UiJi; za iajanje naslova ali za šifro oa 5 Din. (lo)
Hrastove prage
ln posebni les (Sstra-holz) italijanskih dimenzij kakor 6Uha drva kupim. — Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod s-Takojšnja dobava«.
24542-15
&doT nudi prehrano plača sa vsako besedo 1 Din; kdor išče prehrano pa za besedo 50 par; za dajanje naslova aLi šifro 3 Din. Miroma 5 Din. (14) Trgovski oglasi 1 Din
Otroka
sprejmem v dobro o-skrbo nro"i primernemu plačilu Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	24503-14
Vsaka r>t-.»»*la j [>•„„. za ia 'a n je naslova ali za šifro pa 5 Din. (16)
Iščem sodelujočega družabnika
Inteligentnega in agilnega trgovca. Vaiega 4^1 et. e kapitalom najmanj Din 100.000. za trgovsko-indu »trijsko podjetje. izvanred nih donosnih izgledov v Ljubljani. Ponudbe s po glavitmmi navedbami pod »Monopol« na »glasn-i oa delek »Jutra«. 24070-16
10—1 «=».000 Din posojila
ižče trgovec proti meseč aemu odplačevanju. Po nud.be na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »25«.
2434.1 16
Gospa
srednje starosti prosi do brosrčno osebo posojila 2000 Din. Gre k dotičir osebi v službo, da posojilo odsluži. Dopise poslati m oglasni oddelek »Juti««.	24351-16
Hranilne knjižice
kupuje in prodaja
M. Jankole,
komand, družba, Ljubljana
Aleksandroma c. 4/H
(palača »Viktorija«). Telefon 3052.	246-3-16
Hranilno knjižico
Zadružne gospodarske banke, z vlogo do 200.000,
kupim proti takojšnjemu plači. u. Ostalo po dogovoru. Pismene ponudbe na po-družrtiloo »Jutra« v Celju pod značko »Sigurno plačilo«.	24333-16
Hranilno knjižico
Praštedione, z vlogo Din 75.0OO. zamenjam za Ljub Ijanrko ljudsko ali Celjsko, odnosno Zadružno go sj»odarsko banko v Lju.b Ijani. ter po nji vezanih podeželskih zavodov. P*, nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »L'g-odn.o za menlarn«.	24189 IS
Ločena gospa
podjetna prikupljiva. išče primernega boljšega dru žabnika s kapitalom, ali sama pristopi kot taka. — Ponudbe na podruž. Jutra v Celju pod »Restavracija ali trgovina«. 24.113-16
25.090 Din posojila
iščem na posestvo. — Po nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dobro jamstvo«.	24277-16
Hranilno knjižico
z vlogo 7000 Din, prodam Ostalo po dogovoru. Naslov pri podiužnioi Jutra v Celju.	24230-16
Hranilne knjižice
kupuje in prodaja
M. Jankole,
komand, družba, Ljubljana
Aleksandrova c. 4/H
(palača »Viktorija«), Telefon 3052.	246.-3-16
Posojilo 100.000 Din
v hranilnih knjižicah iščem. Vknjižba na posestvo v Ljubljani, su.kces.ivna vrnitev v enem letu po dogovoru. Naslov v ogas. oddelku »Ju.tra«. 24390-16
Hranilno knjižico
boljšega zavoda, z vlogo do 25.000 Dim. kupim proti odplačevanju. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod značko »Točno« 24332-16
Knjižico
Mestne hranilnice lju.bl.ian ske z vlogo 100.000 Din prodam. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »100.000 takoj«. 2440.5-16
Kdo posodi
4000
Din
popoimoma zanesljivi stranki, samo za dobo 2 mesecev. mu dam obresti 400 Din. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« pod značko »Zanesljivo 282«.
24445-16
Hranilno knjižico
Zadružne gospoda-ske banke z vlogo cca iO.OOO Din kupim proti mesečnemu odplačevanju in sigurnemu jamstvu. Ponudbe na podružnico »Jutra« Maribor. pod »Trideset.krat.no kritje«.	24370-16
Pekovski mojster
z dvema obrtnima listoma, išče družabnika z najmanj 15.000 Din gotovine za prevzem dobro idoče pekarne v mestu. Ponudbe na oglasni oddelek »Ju tra« pod »Pekarna 15.000« 24363-16
Hranilno knjižico
Ljudske posojilnice do iO.OOO Din kupim proti vračilu 1000 Din mesečne. Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod »Ljudska«.	24409-16
Hranilne knjižice
kupuje in prodaja
M. Jankole.
komand, družba. Ljubljana
Aleksandrova c. 4/II
'palača »Viktorija«). Telefon 3052.	24623-16
Družabnika
s sodelovanjem ali brez iščem za razširjenje dobro vpeljane trgovine in obrti. Eksistenca zagotovljena. Ponudbe na oel. odd. »Jutra« pod »Trgovina in obrt«.
24472-16
Kupim knjižice
Kmetske posoji!n;ce. Mestne hranilnice. Ponudbe pod »P;ačam naiveč« na oglas, oddelek »Jutra«. 24487-16
Hranilne knjižice
kupujemo in prodajamo ter na iste dajemo posojila, hitro in točno Poslovni zavod d. d. Zagreb. Zastopnik: Rudolf Zore, Ljubljana. Gledališka 12. 24525-16
Iščem družabnika
odlično sposobnega mladega trgovca mešan? ali specerilske stroke za večjo mestno trgovino Ponudbe pod »Napredek« na ogl. odd. »Jutra«.	24554-1P
20.000—30.000 Din posojila
'ščem na posestvo, vredno 700.000 D'n. Ponudbe na o<r'as. oddelek »Jutra« pod »Posojilo 8S8«. 2459: 16
25.000 Din posojila
za eno leto iščem. Vrnem 30.000 Din. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Vknjižba na prvo mesto«. 24604-1P
$ na jem
Vsaki beseda 1 Din: sa dajanj« naslova aH ia šifro pa 5 Din. (17)
Gostilno - vinotoč
dobro vpeljano. v centru Ljubljane oddam v najem «li odstopim proti odkupnini inventarja'. Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Gostiloa-vinotioč«.
8457747
V Maribora oddamo v najem
Veliko, udobno stanovanje
v palači Mariborskega kredit, zavoda, I. nadstropje, 8 sob z vsemi pritiklinami, v sredini mes-ta. s i. sept. t. 1. Prvovrstne trg. prostore na najprometnejšem pro štoru, mogočnost velike ga prometa in najboljša izložbe: 1 velik prostor na vogalu in 1 manjši prostor takoj, ter 1 sred njeveliki prostor s 1. oktobrom t. I. oddamo. Vprašati: Mariborski kre-d:tni zavod, Maribor — Grajski trg. 24238-17
Posestvo
z 8—'10 orali zemlje vzamem v najem v bližini šole. Ponudbe na og:as.ni oddelek ».Jutra« pod šifro »Kmetovalec«. 24014-17
Parno pekarno
na prometem kraju z do bro bodočnostjo oddam. Potrebno 25.000 Din. Ko-beščak. Zagreb, Selška cesta 100. ter
brivnico
na ze'o dobrem mestu za dva moška, posebno pripravna za žensko delavko. poceni prodam radi odpotovanja. Pire. Zog-eb. Lošinj.ska 12. 24326 17
Zastopnike
za oddajo svojih podružnic v Dravski in Savski ban.ov:ni išče Jadransko Posavska čevl;arna v Kranju. Ponudbe je poslati na gornji naslov.
24353-17
Gostilno
v L!ti.bl.jani na prometnem kraju takoj oddam v najem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 24430-17
Restavracijo
novoustanovljeno, na le.pi točki periferije Ljubljane oddam v najem strokovnj-a šfown in k« veji p zmožnim osebam. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Dobra točka«. 24410-17
500 Din nagrade
dam tistemu, ki mi preskrbi za v najem gostilno v Kranju. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »V nalem« 24405-17
Gostilno
na Gorenjskem vzamem v najem. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Gorenjsko«. 24404-17
Hišo
s 3 sobami, kuhinjo, klet i o ln vrtom oddam za 500 Din mesečno v rajem blizu Liubljane Naslov v ogl. odd. »Jutra«.	23323-17
Gostilno
na periferiji oddam takoj v nalem ali na račun. Na,slov v oglasnem odd. »Jutra«. 24538-17
Gostilno
takoj oddam v na'em pod ugodnimi pogoji. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 24575-17
Frizerski salon
v zdravilišču blizu Celja oddom za 2 leti usodno v na-jem. Naslo-v pove podružnica »Jutra« v Celju.
24918-17
Pekarno
v zdravilišču blizu C-elja oddam za 2 leti ugodno v naiem. Naslov pri r>odruž-nici »Jutra« v Celju.
246.17-17
j Vsaka b«seda 1 Din; I i za dajanje naslova ali j sa šifro pa 5 Din. (19v |
Ugodna prilika
za trgovce z lesn.m, kurivom, tesarje, podjetja, ki r«b;jo skladišče z železniškim tirom, telefonom, pi sarno io šupo v Ljubljani, oddam. Nasov pove ogl. oddelek »Jutra«. 24034-19
Parno pekarno
rentab:lno. na prometnem kraju v Zagrebu takoj oddam. Pooude na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dnevni promet 2000«.
241115-19
Mlekarno
zelo dobro vpeljano, takoj oddam. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Izredna prilika«.
24298-19
Lokal
z« dobro idočo i.n dobro vpeljano trgovino — ter
gostilniške prostore
tik farne cerkve na deželi oddam takoj v najem pod ugodnimi pogoji. Naslov v 0'gia.snem oddelku »Jutra« 24244-19
Točilnico
na prometnem kraju takoj oddam radi bolezni. Maribor, Pobrežka ces.ta ?
243..8-19
Usnjarna
z e'ektričn''m pogonom, v mestu na Sp. Štajerskem radi starosti ugodno na prodaj. Ponudbe ne ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Usnjarna 35«. 24.174-19
Delavnico
oddam. Habian. gost.. Celovška c. 41. 24437-19
Pekarno
na deželi, dobro vpeljano, takoj prodam radi odho da. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Pekarna takoj«. 24364-19
Brivnico
dobro id"čo. moderno urejeno. za dame in gospode, prodam v večjem i.ndu strijskem trgu brez k on ku renče. Dopise na oglas oddelek »Jutra« pod šifro »Brez konkurence«.
24391-19
Majhen lokal
v Kranju
takioj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
24527-19
Lokal s pisarno
za obrt Iščem. Ponudbe prosim pod »Suho 22« na ogl. odd. »Jutra«.
24417-19
Trgovski lokal
v centru Kranja oddam. Ponudbe na poštni predal št. 17, Kranj. 24524-16
Trgovino
z mešanim blagom, v Ljub Ija.ni, na prometnem kraju oddam v najem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Brez konkurence«.
24516-19
Zaradi likvidacije
naprodaj trgovina ma-nufakture in galanterije v sredini mesta za 15.000 Din. Istotam na prodaj stela^a po zelo nizki r-mi. Ponudbe na cktI. ndd. »Jutra« r>"d »Prilika«.	24547-19
Več lokalov
za restavraciie. gostilne, trgovine, kakor tudi za druee obrti odda Reali-tetna p'sarna Grašek. Tjinbl1a"a, Mas^r^-Vova cesta 12.	24530-19
Brivrico
do.bm id"iV>. tfik.oi o-odnm v L;inb!:ara. Ponudb" na n-r'as. oddelek ».Tntra* r»nd šifro »Dobra prilika 933«.
21540-19
T epo pisprno
opremljeno v centru, e uporabo pisalner-o ptro-4a oddam ^a 300 Din m »sečno. Naslov v o°1. odd. »Jutra«. 24551-10
Lokal
šesto'e* lz tr»h Prostorov za obrt ali skladišče oddam	ali posa-
tnpri na Poljar,c1r1 Ct.1 fi4.	" 24565-10
Dva lokala
nrime*—'o	pisarje. *
T. nad^+T-Tvhi. zra "-»n pošte, takol odam. Povprašati: Kartoteka. 6e-Tenburgova 6/1.
24592-19
Trgovino
s špecerijskim blasom v Ljubljani v bližini glavne pošte. dobro .'P°!fano, prodam. Ponudbe na osi. ndd. »Jutra« pod »Cente"«
24621-10
Vsaka beseda 1 Di.n; sa dajanje naslova ali za šifro pa 5 Din. (20)

Enodružinsko hišo
'vilo) z vrtom kupim Po nudbe na ogasni oddelek »Ju.tra« pod »Dom 55«.
23512-21'
Vogalno parcelo
650 m! veliko. 100 m od cestna železnice ob Gra (iaščici prodam. Ponudbe na ogiasni oddelek Jutra pod značko »a Din 45«.
23575-20
Prodam posestvo
z 6 orali zemlje, zidano hišo z več gus(M)darskim poslopji, vse v najboljšem stanju, krasna lega z naj boljšimi razgledi, okrog in okrog nahajajoče se ti.k Brežic. Poiasnila da Zorko, Trnje 17. 23663-20
Hišo
i.prodam. lepo zidano, pritlično. s 3 sobami, kuhi jijo, podstrešno sobo, vežo. vrt s sadonosnikom. ob cesti. 5 minut od ko lodvora. v najle[»ši legi. Martin Zebec. po-sestmik. (Poljčane, dravska banovina.	23706-20
Dve parceli
po 600 kv. m ste v St. Vidu nad Ljubljano pod ugodnimi mesečnimi odplačili naprodaj. Naslov v ogl. od. Jutra. 23760-2«
Enodružinsko hišo
novo. davka prosto, pro-dam z zemljiščem ob hiši 6000 m!. zasajenim z mla dim drevjem, ob vodi za kopati, oddaljeno 20 mi nut od električne železni ce ljubljanske. Elektrika Kupnina se lahko plače z vložn-o knjižico Mestne aH drugega poljubnega hra nilnega zavoda. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Zemljišče zaston;«.
241157-20
Hišo
z vTtom. njivo. zrave<n kozolec, hiev, šopa. vse z opeko krito, v bližini po-staj" Preserje poceni pro da Ignac Dormiž, Kolodvorska 24 — Ljubila na.
24209-20
Dvostanovanj. hišo
novozidano. prodam. S'u ienoi pri Mariboru. Bo! fenkova ulic« 14. 24233-20
Parcele za knjižice
Ljudske ali Kmetske. Bat-teli.no Angelo, Liu.bl'ana VII. Aljaževa.	227-20
o Pozor! Liubitelji vinograda
Pn'-de.m lep vinograd z na :bol 'širni vrstami trte s trgatvijo, klet, prešo. vinsko posodo. Cena zelo nizka. Nahaja se na najlepšem prostoru v Sopotah. občina Sromi!je (Brežice). Natančna pojasnila daje Jurij P r e s k a r. Zagreb. 5'ančevlčev trg 3. dvorišče Za pogledati in se pogo diti na dan 27. avgusta pri Juriu Cernoš. Curnovc št. 54, Sromlje, Brež;ce.
24243-20
Novoz^dano hišo
z gospodarskim poslopjem vrtom, vodnjakom in 2 njivama prodam za 60.000 Din. Gubčeva ulica št. 66 nri Mariboru. 24327-20
Posestvo
v Sloveniji, v bližini Ms ribora ali Liub!;ane kuipinu Ponudbe na naslov: Stein sen fzer, šu.plja.ve 48S — Bana. t.	24268-20
Kupim hišo
v kateri je po možnosti gostilna in trgovina, blizu cerkve io šoie. Cen j. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Gos.ti.lma na deželi«.	24269-20
Hišo v Zagrebu
20 let davka prosto, zamenjam za manjše posestvo v vredniosti okoli 90.000 Din. Pojasnila daje Ignac Zupan, Zagreb, Selška cesta &t. 49.	24104 20
Posestvo z vilo v Rog. Slatini
nasproti kolodvora, 6 14 sobami, pritiklinami, gospodar. poslopjem, elektr. napeljavo, vodovodom, ter preko 3100 mJ stavbnega zemljišča, zaradi smrtnega s!uča:a naprodaj, odnosno se zamenja za posestvo v Avstriji. Pojasnila daje A. Zeisohegg. Gra z. Herren-gasse 28. ali hišni upravi-teli A. Muršič v Rogaški Slatini.	24258-20
Dvostanovanj. h!šo
novoz:dano, prodam. — Bolfenkova ulica štev. 14, Studenci pri Mariboru.
24233-20
Dvostanovanj. hi^o
novo. s kletjo in dvema sobama, prodia.m v Mali vasi št. 49 — Ježica.
21:92-20
Trgovsko hišo
no vo zida rw> ob ž "1 e zni ški postaji, 7 km od Maribora. prodam ali dam v najem. Vprašati: Leopold Gazel, Maribor. 24367-20
Posestvo
10 oralov (prvovrsten vinograd. njive, sadooosnik. gozd. 2 zg-fldbi) prodam pooeni radi bolezni; isto 'eži na lepi i.zlet.ni točki, senčna leora. Spodnja Kungota. Rven.tue'no za menjam za hišo v Ma-ibo. ru ali bližnji okolici in prevzamem nekaj hipoteke. Vprašati: trgo-v:na Lupinšek. Koša k i pri Mariboru.	24368 20
Parcele v Mostah
vodovod, elektrika. pro damo. zaz:dimo tudi hiše od 70 tisoč Din naprej. Plačilo h-anilne kn^žiee. Poizve se: Kodeljevo. S'om-škova 9.	24391-20
Parcelo
600 m', za Bežigradom, peščen teren, sončna lega. p-odam. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod š^fro Lgod.no 110«. 24349-20
Hiše — posestva gostilne
vile, g-aščine. žage, mline. prodaja Posredovaln:ca Maribor, Frančiškanska ulica 21.	24383-20
Hišo v Ptuju
poodam tudi za knjižico Ljubl;an.^ke kred;me banke. Vprašanja s poštnino za odgovor na Agentura Pichler. Ptuj. 24360-20
Parcela na Vrtači
1200 m! naprodaj. Naslov nove oglasni oddelek Jutra 24458-20
Enonadstropno hišo
vogalno, pet sob, dva kabineta, veranda, parket, pritikline. elektrika, vodovod, plin. vrt, tretjina gotovine, prodam. Ciglerjeva 15. Moste—Ljubljana.
24455-20
Parcelo
do 1000 m= ve!:ko. kupim. Ponudhe na o?!, oddelek »Jutra« pod »Plačam v go tov i ni«.	24510 2(1
Kdor prodaja
in kupuje
hiše. vile in zemljišča, naj se zglasi v Realitetmi pisarni Adamič, Ljubljana. Vošniakova 4, 24511 20
Dvostanovanj. hiša
nova, s 700 m5 vrta naprodaj za 65.000 Din. Ma'a vas št. 60, Ježica. 24512-20
Lepa parcela
ob Ljubljanski cesti, 9000 m2, ugodno naprodaj za del gotovine ali pa knjižice. — Ponudbe pod »Lepa bodočnost« na ogl. odd. »Jutra«.
24495-20
Enodružin. hišice
v ljubljanski okolici od 20.000 Din dalje, tudi za knjižice ali na obroke proda Realitetna pisarna Grašek Jože. Ljubljana, Masarykova 12.
24532-20
Kupim hišo
v Ljubljani do 350.000 dinar i ev. Ponudbe lo poslati na ogl. oddelek »Jutra« pod »Do 350 ono dinarjev«.	24534-20
Travnik
ob Oerbičevi ulici usodno pnodam. tudi za knjižice Mestne hranilnice. — Pn nudbe na oglasn' oddelek »Ju.tra« pod »Bodočnost«.
24558-20
Novo hišo
z ? stanovanji po 5 sob*, oddam zelo ugodn.o v najem. Nove Jarše štev. 54.
24560-20
Pprcelo
prodam tudi na obroke — radi odpotovati:a. Ponudbe na og'asr,ii oddelek Jutra pod šifro »Na obroke«
24579-20
Dvostanovanj. hišo
z velšk-m v r t. o m poceni prodam v Zg. Šiški. Celovška cesta 233 — pri remizi 24630-20
Majhno rvosestvo
lepo. blizu Maribora poceni naprodaj Vprašati pred poldan v Jože Vošn'a.kovi ul. U. 21/11 — Maribor.
24606-20
Več h«š
stanovanjskih tn trgovskih. gostiln po zelo 'leodpth cenah naprodaj. Poiasnl1"5- Jančar, Sv. Petra c. 27.
B4627-29
Enonadstropna hiša
le.pa, z velikim vrtom, »redi Maribora poceni naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 24600 20
Enodružinsko hišo
novo, z vrtom, na periferiji oddam v najem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	24614-20
Nova vila
visokopritlična, podkletena, 5 minut od kolodvore v Celju. 4 sobe, elektrika, vodovod, le.p vrt, krasen razgled, takoj naprodaj za 140.000 Din. Prevzame se lahko hipoteka. Nasiov pri podružnici »Jutra« v Celju 24610-20
■m
fano vanje
Vsaka beaeda 1 Din; za dajanje naslova aH za šifro pa 5 Din. (31)
Večje stanovanje
v moderni vili. 5 sob. kabinet in pritikline. visok parter, solnčn« 'ega za Narodnim domom, z uporabo vrta oddam takoj. Dopise na naslov: M. Štirn — Ljubljana, Puharjeva ■ilic-a 14/1.	18804-21
Trisob. stanovanie
lepo s k.o<pa!nico oddam v Gledališki ulici št. 7/III.
23931-21
Poceni komfortno stanovanje
treh. ozir. štirih sob. kopalnice. celo I. nadstropje v moderni vili poleg re-mize. prostorno in svetlo, sredi vrta. z balkonom — event. vrtom oddam samo mirni in zanesljivi stranki Ponudhe z navedbo dose daniega stanovanja na ogl. odde ek »Jutra« p"d šifro »Ločeno«.	24032-21
Pristopajte
k D-uštvu stanovanjskih na'emnikov. Gajeva ulica. Nebotičnik III. 373-21
Dvo«ob. stanovale
s prit-klinami oddam in mirni strank; z novembrom. Informacije v Bolgarski ulici štev. 32.
84296-21
Sobo s kuhinjo
in pritiklinami. v podpritličju. z novembrom od dam. Poizve se v Ilirski ulici 20/1.	»4316-31
Dvosob. stanovanie
parketirano,. s kabinetom, v visokem pritličju za Din 600 oddam s septembrom Ob Llub anicd štev. 33 — Kode! je vo.	24281-31
Dvosob. stanovanje
oddam ob Mladinskem domu štev. 7 — Kedel;evo.
24272-21
Stanovanie
»obe. kuhinje. shrambe. f»l dan sonce, takoj od dam za 1. IX. v Rožni dolini. Naslov v oglasnem ode! ko »Jutra«. 24317-21
Štirisob. stanovanje
poleg univerze odda Kuoc A., Gosposka ulica št. 7.
24449-21
Trisob. stanovanie
s kabinetom in pritikli.na mi za 800 Din oddam z novembrom v Frankojlanski ulici št. 9 Ljubljana VII.
24452 31
Trisob. stanovanje
komfortno, s kopalnico oddam. Ponudbe na og'asni odde'ek »Jutra« pod šifro »S»nčno«.	24456-21
Stanovanje
šest- ali petsobno, s kopalnico. komforr.no urejeno — del stanovan'« uporabljiv za poslovne p-ost.ore. zdrav nika itd., oddam. Ponudite ne og'asni oddelek »Jutra« pod »Centrum«. 24457-21
Dvosob. stanovanje
pa-ketiran.o. v I. nadstropju vile oddam proti nizki najemnini. Informacije daie tršni upravitelj Podrožnik IN/30, med 14. in 17. nro 24461-2H
Stanovanie
sobe in kuhinje oddam takoj na Vodovodni cesti 77 24468-21
Lepo stanovanje
sohe in kuhinje takoj o''-dam v Zeleni jami. Tovarniška ulica 26. 244124-2.1
Dvosob. stanovanje
lepo, v vili oddam. Rob-bova ul. 21 (za Sv. Krištofom).	24441-31
Trisiob. stanovanie
komfo-tno. s septembrom oddsm na Šmartinski c. 24 Telefon 2444. 24481-21
Solnčno stanovanje
3 sob, kabineta in priti klin. v vili oddam z novembrom v Livarski ul. 12
24407-r
Stanovanje
»obe. kuhinje in shrambe oddam s 1. septembrom v Rožni dolini, cesta XV/25.
24408-21
Stanovanie
sobe in k ih"'nie oddam. — Nas'.ov v oglasnem oddelku »Jutra«.	34518-21
Trisob. stanovanie
lepo. v visokem pritličja oddam takoj ali pozneje v Orlov i ulici 21. 24499-31
2 enosobni
stanovanj?
e parketom, elektriko in vodovodom takoj poceni odda Bučar v Zg. Šiški 211 (pod hribom). 24483-21
Trisob. stanovanje
solnčno. ves komfort oddam takoj aH z novembrom v novi hiši na Celovški cesti (Igrišče Ilirije). Naslov: Lekarna Bahovec. 24519-21
Več stanovanj
odda pod ugodnimi pogoji Realitetna pisarna Grašek, Masarykova 12.
24531-21
Trisob. stanovanje
v novi vili na Vodovod nI cesti oddam za november. Vprašati pri oel. odd. »Jutra«.
24497-21
Dvosob. stanovanje
kletno, suho. parketirano, takoj oddam. Vprašati: Vodovodna lil (6t. 84).
21624-2)
Dvosob. stanovanje
z« 400 Din oddam na G'in-eah, cesta XL4. 24576-21
Trisob. stanovanje
oddam z novembrom v centru mesta. Naslov pove o«!aend oddeiei »Jutra«.
24557-21
Dvosob. stanovanie
parketirano. g kuhinjo in kopalnico odda.m takoj ali pozneje v Zeleni jami — Prešernova lo. Cena zelo primerna.	24567 21
Enosob. stanovanje
podpritlično. v vili oddam » 1. septembrom mirni stranki brez otrok v Ru Urjevi ulici štev. 4a.
24536-31
Trisob. stanovanje
parketirano — e predsobo, balkonom in prit-klinam' oddam v Zadružni ulici 16 — Kodeljevo. 24541-21
Več stanovanj
odda takoj Tribuč, Glince Tržaška cesta štev. 6. — Telefon 2605. 24589-21
Enosob. stanovanje
s kuhinjo takoj oddam snažni in mirni stranki v Mostah, Konoščeva ulic« it. 16.	24140-21
Stanovanja
Vsaka beseda 50 par, n dajanje naslova ati sa frifro S Din. (21-*)
Enosob. stanovanje ali prazno sobo
z vhodom e stopnjic, y centru mesta iščem. Po nrndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod mačko »13«.
24305-21/a
Stanovanje
4—{Ssobno, opremljeno i vsem modernim komfortom ščem v vili. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Mesti«
2A166-31/S
Stanovanje
sobe i.n kuhinje, išče z oktobrom ali novembrom mirna tričlanska družina. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod &fro »M. M.«
24288-21/s
Enosob. stanovanie
s pritiklinami išče mlad zakonski par brez otrok v Spodnji Šiški v bližini Sv. Jerneja ceste za 1. oktober. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Plačam 300-400«.
24397-21«
Trisob. stanovanje
e k.opa'oico. najraje I. nadstropje, iščem za november. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Tričlanska - točna«. 24398-21 a
Stanovanje
z dvema sobama, dvema kabinetoma in poselsko sobo, aH e tremi sobami kabinetom in poselsko sobo iščem. Ponudbe z navedbo najemnine na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Stalna stranka«. 24342-21a
Stanovanje
velike sobe in kuhinje — lahko tudi kabinet, iščem od Kodeljevega do Šiške. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Snažno-suho« 24)113-31/a
Dvosob. stanovanie
išče mirna stranka « 1. oktobrom. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro Točen«.	24406-24/a
Enosob. stanovanie
iščem • 1. septembrom. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Ena soba«.
24420-31/a
Stanovanje
2 sob ali kabineta, ižče štiričlanska družina. Ponudbe z navedbo cene na oglas, oddelek »Jutre« pod »Samo odrasli«. 24488-21/a
Dvosob. stanovanje
po možnosti s kabinetom, v centru mesta išče stranka brez otrok. Ponudbe s ceno na ogl. odd. »Jutra« pod »Snažno ln solnčno«.
24492-21a
Stanovanje
eno- ali dvosobno, iščem v hližini mesta. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod znaSko »Vesten plačnik«.
24603-21/e
Enosob. stanovanje
novembrom išče državni radm"k brez otrok. Plač« do 500 Din. Ponudbe pod značko »Točnost« n« ogl. oddeiek »Jutra«. 34598-21/«
Enosob. stanovanie
pod Rožnikom iščem. Ponudbe n« oglasni oddelek »Jutra« pod »P. P- 300«.
24556-21/a
Enosob. stanovanie
kabinetom ln drusri-pritlkllnaml Išče manlša družina za oktober ali november. Ponudbe na oel. odd. Ju-t r>od »Cista stranka točen plačnik«.
24628-21»
tra« in
Stanovanie
_ sobi ln pritikline za samostojno eoroo Iščem v bližini centra. Ponudbe pod »Dom 1933« na oel. odd. »Jutra«.
24629-21«
Enosob. stanovanie
* kabinetom za september ali oktober lSče mala družna. Ponudbe n« »Jutra« pod »Odrasli člani«.
24582-21»
Upokojenka
lžče sobo s kuhinjo ali večjo sobo v šentpeter-skem ali Sv. Jožefa okraju. Gre tudi za hišnico. Ponudbe prosim pod »Točna plačnica« na ogl. odd. »Jutra«.
24563-21a
Tričlanska družina
Išče enosobno stanovanje s kabinetom za 1. oktober event. tudi brez kabineta. — Predpogoj: spadajoče pod mesto, parket. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«.
24597-21a
Vsaka beseda 50 par: aa dajanje naslov« ali u šifro 3 Din. (23)
Komfortno sobo
novo opremljeno, oddam. Kocjančič, palača Vza jemne zavarovalnice.
23755-23
Kot sostanovalko
k domači hčerki sprejmem dijakinjo, ki poseča prvi razred dvorazredne trgovske šole. Glince. c. XIII št. 8.	21295-23
Krasno sobo
se.parire.no, z uporabo kopalnice in centramo kur javo oddam s 1. septembrom na Mik'ošičevi cesti Vprašati v Pražakov- ul. št. 8/HI, vrata A. 24"99-23
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom in z dobro hrano, išče gos.pod v centru mesta. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »So-ba in hrana«.
21294-23
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom, suho. solnčno, zračno, z elek triko, parketom in cen traino kurjavo, v 6redlni mesta oddam s 1. septembrom po nizki ceni — najraje solidni in stalni gospodični. Naslov pove oglasni oddelek »Jutre«.
24299-23
Opremljeno sobico
pritlično, skromno in čisto, prav blizu mesta po nizki ceni oddam 1 ali 2 osebama. Naslov pove og'es. oddelek »Jutra«. 24)183-23
Dvosob. stanovanje dve opremljeni sobi
eno : 2 posteljama ter eno z 1 posteljo, oddem. — V s-ebo z 2 posteljama pa sprejmem
sostanovalca
Poizve se oa Borštnikovem trgu 1.	24271-23
Lepo prazno sobo
e posebnim vhodom in tekočo vodo oddam ne Kralja Petra trgu 8. 24396-23
Opremljeno sobo
v sredini mesta oddam g*isiwdu Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 24348-23
Opremljeno sobo
odda.m v Dukičevem bloku Lift in centralna kurjava. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	24119-23
Sobo
z 2 posteljama, lepo in solnčno, z delno oskrbo oddem v Rebri štev. 11/T.
24462-23
Prazno sobo
lepo. oddam v Židovski ul. št. 3,1.	34423-33
Opremljeno sobo
sončno, 9 posebnim vhodom i.n elektriko oddam takoj v Janševi ulici 10. Sp. Šiška.	24438-23
Opremljeno sobo
lepo. v vili, s souporabo kopalnice io posebnim vhodom oddam. Robbova ul. 31 (za Sv. Krištofom).
24442-23
2 gospoda
in 3 dijake
sprejmem v vso oskrbo ne Miklošičevi cesti 4/1 levo.
24555-23
Prazno sobo
s štedilnikom
oddam na Krakovskem na sipu št. 18.	24478-23
Lepo sobo
za dve ali tri osebe oddam Cankarjevo nabrežje 19/III. s hrano, vhod iz stopnic. Istotam lep kabinet.	24596-23
Solnčno sobo
z 1 ali 2 posteljama, blizu učiteljišča in gimnazije od dam. Naslov pcxve oglasni oddelek »Jutra«. 24427 23
Prazno sobo
predsobo ali samo sobo (tudi za pisarno) sončno, s parketom, elektriko ln posebnim vhodom oddam takoj aH s 1. septembrom. — Kje pove ogl. oddelek »Jutra«.	24475-23
Sobo
parketom io kopalnico, za 300 Din oddam gospodični v centru mesta. Naslo-v pove ogla6ini oddelek Jutra«.	34514-23
Opremljeno sobo
lepo. eopariranio,, z elektriko. solnčno io svetlo oddam Pod Tra.nčo It. 2/II. desno.	24506-33
Lepo in čisto sobo
oddam. Fovzve se na Kongresnem trgu 5 — trgovina 24509 25»
Lepo, prazno sobo
s posebnim vhodom oddam 1. septembra. Poizve se vsak dan do 10. zjutraj. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 24498-23
Opremljeno sobo
oddam v Rožni ulici St. 8.
24605-23
• Lepo sobo
opremljeno ali prazno, « »osebnim vhodom, solnčno In jračno. oddam v eentm mesta. Naslo-v pove ogla«, oddelek »Jutra«.
Sostanovalko
spreimem Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 24471-23
Solnčno sobo
s posebnim vhodom odd«m v G:adaški ulici štev. 8.
2442H-23
Opremljeno sobo
v Komenskega ulici, strogo separirano, oddam takoj gospodu. Naslov v ogl. odd. ?.Jtitra« 24581-23
Prazno sobo
s predsobo, v pritličju, za pisarno ali obrt takoj od da Vršič, Gledališka 4 1.
24626-23
VsaJca beseda 5t par; za dajanje naslova ali za šifro 3 Din. (33-a)
Prazno sobo
s separiranim vhodom in souporabo kopalnice, iščem v centru mesta. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Za 1. september«.
24304-23. s
Prazno sobo
s posebnim vhodom, iščem Ponudbe s c-en." na naslov Marica Štebie, Hrenova 1?
24297-23 a
Opremljeno sobo
pri mirni stranki Ljubljana aH okolica išče soliden železniški uradnik. Ponudbe s ceno pod »Stalno in č:si(,< na oglasni oddelek »Jut'a«.	24346-23a
Lepo sobo
strogo separirano. po možnosti vhod iz stopnišča, i£če gospod, ki je preko dneve odsoten. Ponudbe pod »Lepa soba« na og:. oddelek »Jutra«. 24431-ioa
Američan
išče opremljeno sobo s hrano ali brez. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Amerikanc«.
24491-23a
Sobo s klavirjem
iščem s 1. septembrom. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«.	24526-23/a
Sobo s štedilnikom
iščem. Ponudbe s ceno na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Trnovo a!i Rožna dolina«.	24318-23
Vsaka buseda 50 por: za dajanje naslova ali sa šifro 3 Din. (22)
Dijake
z v6o oskrbo sprejmem v centru. — Najmodernejši komfort in zmerna cena. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	24016-22
Dva dijaka
srednješolca sprejme učiteljska družina v zelo do bro oskrbo in strogo nad zorstvo. v neposredni bli ži-ni realke tn obrtne šole. Pomoč ori učenju brej plačna. Naslov pove og!. oddelek »Jutre«. 2404S 22
3 starejše dijakinje
iiz boljših družin, sprejmem v lepo sobo z vsem komfortom in klavirjem, v Gledališki ulici. Naslov v oglasnem oddelku »Ju.tra« 24196-2S
Za osmošclca
iščem stanovanje z vso oskrbo. Predpogoj nemška konverzacija in uporaba klavirja. Ponudbe na og.. oddelek »Jutra« pod šifro »Osmošolec«.	24254-22
Za hčerko in sina
iščem popo'no oskrbo. Ponudbe na ogiasni oddelek »Jutra« pod »Dijak in dijakinja«.	24125-22
Profesor
v Mariboru
vfla Gajeva ulica št. 41, sprejme dijake, tudi pri-vatnste. na stanovanje s fino oskrbo. Strogo nadzorstvo, pomoč pri učenju 23961-22
Dijakinje
v Mariboru
sprejme a.kad. rodbina v dobro oskrbo. Klavir, nemščina in nadzorstvo. Haas. Sodna ulica 14. 24237-22
Dijaka
siprejniem v vso oskrbo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	24433-22
4 dijake
sprejmem v čisto in zračno sobo z vso oskrbo, v Jenkovi ulici štev. 20 — pritličje.	242S5-32
2 dijaka
sprejmem v popolno dobro meščansko oskrbo 3 min. do gor. ko. Medvedova c. 23, pritličje, Šiška.
24400-22
Več dijakov
sprejmem v vso oskrbo in dobro domačo brano. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	24378-22
Dijake
sprejmem na hrano io stanovanje za 450 Din mesečno. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 34356-22
Dijakinji
sprejmem v zračno !n solnčno sobo z vso oskrbo Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	34422-22
2 dijaka (-inji)
t vso oskrbo sprejme boljša družina po zmerni ceni Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	24425-32
Dijaka
nižješolca sprejme v vso oskrbo boljša družina k sinu četrtošolcu. Naslov v oglasnem oddellku »Ju trn«.	34428 22
Dijaka
sprejmem po nizki oeoi k akademiku na stanovanje z vso oskrbo. Pomoč pri uče oju. Bolgarska oldca 5t. 24 34463-22
1	ali 2 dijakinji
sprejmem na hrano in stanovanje. Naeiov pri podružnici »Jutra« v Celju.
24229-22
2	dijaka (-inji)
sprejmem v vso oskrbo. Kr>r:tiova ulica štev. 29/L 24434-22
Štiri dijake
za 1. gimnazijo 'sprejmem. Vestna vzgoja, pouk petih jezikov fio--ma brezplačno. Nemši\a konverzacija. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.
£4595-23
Dva dijaka
sprejmem v d " bro oskrbo,
pomoč pri učenju, klavir, bližina srednjih šol. Kermanner Natalija. Rimska c. 12, priti., desr.o.
243.^2-22
Za dijaka
petjošolca. iščem pri boljši rodbini stanovanje z veo oskrbo in klavirjem. Cenj. ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra« pod siničk s »Mesto«.
24464-.22
Dijakinjo
mestne ženske rea.lne gimnazije sprejme učiteljska družina na stanovanje ln hrano. — Solnčna soba. kopalnica. klavir. velik "ii, strogo nadzorstvo. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.	24448-23
1 ali 2 dijakinji
sprejmem v zelo dobro oskrbo. V hiši se govori tudi nemški. Klavir na razpolago. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.
24470-22
Dijaka
srednješolca, sprejmem v zelo dobro oskrbo ln strogo nadzorstvo. V hiši se govori tudi nemško. Naslov v ogL odd. »Jutra«'.	24469-22
Dijakinjo
vzamem na vso oskrbo. Klavir in nemška konverzacija na razpolago. Cena zelo nizka. Kuder, Gosposka ulica 10.1.
24460-22
Učiteljica
sprejme 2 dijakinji v vestno oskrbo. Klavir na razpolago. Ponudbe pod šifro »Dobro« na ogl. odd. »Jutra«.
24454-22
Dva dijaka
sprejme učiteljska rodbina v zeio dobro oskrbo in strogo nazorstvo v centru mesta. Naslov pove ogl. odd. »Jutra«.
24631-22
Dva dijaka
po zmerni ceni sprejmem v centri: mesta z vso oskrbo. Klavir in nemščina. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 24522-22
Sobo
po n;zki ceni oddam 2 dijakoma. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«, 24496-22
Dva dijaka
iščeta sobo z zajtrkom. — Ponudbe na nasl;ov: Fortu-nat. Ljubljana, Do!en'ska cesta 19/L	244S5-22
Dva dijaka
sprejmem na hrano in stanovanje na Blehveisovi časti. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 24482-22
4 dijake
sprejmem v dobro oskrbo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. "	24489-22
3 dijakinje ali dijake
sprejmem v	lepo in zračno sobo z	vso oskrbo. Naslov v	oglasnem odd. »Jutra«.	24505-22
3 dijake (inje)
sprejmem z vso oskrbo v veliko sobo z elektriko v sredini mesta. Naslov v ogl. odd. »Jutra« 24490-22
Dijaka
sprejme uradniška družina, 10 minut od drž. gimnazij k sinu četrtošolcu v popolno oskrho za 450 Din. Vestno nadzorstvo. pomoč pri uče-niti. na željo nemška konverzacija. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.
24545-22
Dve dijakinji
sprejme boljša družina v centru mesta v dobro oskrbo po zmerni ceni. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.	24539-23
Dijaka (injo)
sprejmem nasproti U. driE. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	24564-23
Dva dijaka (inji)
sprejmem v ze'o dobro oskrbo v sredini mesta. — Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«.	245S0-23
Dijaka
sprejme učiteljska družina v vso oskrbo. Skrbno nadzorstvo. Centrum. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 24537-22
Dijakinje
boljših rodbin, sprejmemo v že znano prvovrstno vsestransko oskft>o v centru mesta. Nemško občevanj«. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«.	24601 22
Dijaka ali dijakinjo
sprejmem v vso oskrbo z« obresti — kdor mi posodi 5000—6000 Din. Stanovanje je blizu gimnazij. — Ponudbe na podruž. »Jutra« v Mariboru pod »Obresti« ___24608-22
V Celju
sprejme dva dijaka niž-ješolca na stanovanje ln hrano bivša učltelji-ca-vdova. Event. pomoč Prt učenju, klavir ln nemška konverzacija. — Ponudbe na podr. »Jutra« v Celju pod značko: »Učiteljica«.
24616-22
J. H.:
Jezero ljubezni
Roman
1. POGLAVJE
Jezero se je lesketalo v najkrasnejšem poletnem solncu. Vrhovi gora na obzorju so v kristalni belini štrleli v sinje nebo. Po promenadah in parkih okoli jezera, po kopališčih in na terasah obalnih hotelov je vrvelo tisto pisano, veselo življenje, ki je značilno za višek sezone. Iz toplih, v bleščavi se iskrečih valov so vriskale živobarvne plavalne čepice in vitka, zdravo zarjavela telesa; lahki čolniči so ob umerjenih udarcih vesel urno piuli po srebrni gladini. Opazovalcu se je moralo zdeti, da ves ta prelepi kraj in vsi ti glasni, neskrbni i-judje nimajo drugega namena kakor uživati življenje do dna. Kamorkoli si se ozrl, povsod te je obdajal sam smeh in radostna igra. Igra narave, igra ljudi. Igra zlatega solnca nad čisto globino..
Na terasi pred hotelom »Splendidom« ni bila nobena mriza prazna. Ob ograji proti jezeru je bilo komaj še prostora za nekaj ljudi, ki so gledali v vodo ter opazovali velike, z drobtinicami obilja opitane ribe, ki so s-e leno vozile ob bregu in prežale na darove iz nežnih ročic. Mlad natakar s pladnjem v roki je bil pravkar stopil iz hotela. Spretno se je vil skozi množico gostov in oprezno balansiral srebrni pladenj nad njihovimi glavami.
Ob eni izmed miz mu je že nestrpno migala rejena, dobro poznana postava znanega politika Joče Mihajloviča, lanjskega ministra. Natakar ie hitel proti njemu, in spet in spet se je oglašala njegova prošnja: »Pozor! Attention! Pardoti!«
V levem koncu terase, prav tam, kjer je vodila natakarjeva pot mimo ograje, je stala Ellen Blackova. Natakar je pozabil svoj pladenj m zastrmel vanjo kakor zamaknjen. Zraven deklice, ki je napeto gledala v vodo, je stal signor Benedetti. Ellen se je sklanjala naprej
in vneto drobila ribam kruhek, H ?a Je držala v beli roki; signor Benedetti ie občudoval prožnost vitkega dekliškega telesa v citro-novorumeni obleki.
Drobtinica za drobtinico je padala v vodo. Debeli kleni so jih pljuskaje požirali in samogoltno odrivali manjši ribji drobiž. Na drugem koncu terase je stal kapetan Tomič, črnogorski velikan, zraven Jele Dobranove. Kapetan je zaman drobil sladek rogljič in pokrival vodo pod seboj z mamljivimi koščki. Ribe, kakor da bi bile zmenjene, so se od bMzu in daleč zbirale pod levim koncem terase.
Ellen je okrenila glavo. Izpod citronovorumene čepice so il gledali kovinastoplavi lasje skoraj enake barve.
»Vse ribe so pri meni, signor Benedetti.«
»NOč čudnega! Srebrne ribice morajo bibi zmerom pokorne zlati.«
»Seveda,« je rekla Ellen, resnobno kakor ponosen otrok.
Signor Benedetti ni bil zadovoljen. Tale Ellen Blackova ni imela prav nič dovzetnosti za poklone. Ali jih morda ni hotela razumeti? Nekaj čudno nerazvajenega je bilo v njej. Izprva je Benedetti misKl, da bo po tej poti lažje dosegel svoj oilj, a v resnici je bilo spričo Ellenine nature kar nemogoče dati znanju z njo osebnejši in pri-srčnejši značaj.
»Oh!« je zdajci vzkliknila Ellen s svojim jasnim, mladostnim glasom. Drobna rutica ji je bila ušla iz roke na ograjo, obvisela na njej kakor svilen metuljček in počakala baš toliko, da jo je mlačni vetrc odpihnil v vodo. Signor Benedetti se je zaman pri-pognil, da bi jo ujel.
»Pardon,« se je tisti mah začulo izza njegovega hrbta. Zažven-ketal je pladenj, krožniki in kozarci so se razleteli na vse strani, mladi natakar se je opotekel in se med padcem zaletel v Ellen. Toliko da se je še ujela za ograjo in vznak obvisela na njej.
»Excuse me,« je zajecljal prebledeli natakar, ki se je jadrno
pobral fn s ponfcnim občudovanjem sklonil glavo pred mlado Američanko.
Benedetti je priskočil kakor jezen maček. »Teleban,« je pihnil v natakarja, »ali ne znate pazita?«
Nežno je pomagal Elteni, da se je vzravnala. »Ali ste se udarili, miss Black?«
»Ne, ne.« Dekle je že trdno stalo na nogah in si popravljalo obleko.
»Moje ribe so krive, signor Benedetti!«
Nagajivo je pomahala Tomiču in JeH Dobranovi ter krenila s spremljevalcem proti izhodu. Odhajaje se je še enkrat ozrla.
»Menda se ni kaj potolkel?« Vznemirjeno je vrgla oči proti mlademu natakarju, ki je stal na mestu kakor prikovan in strmel za njo.
»O, nič hudega mu nI. Neroda!«
Izpred vhoda v hotel je brl planil poslovodja. Videti je bilo, kako je ošteval natakarja. Ta ga je tiho poslušal in se s praznim pladnjem bled m poparjen vrnil v hotel.
»Oprosti, striček.« Ellen je zaprla vrata, ki jih je bila dokaj burno odprla. Gospa Nina Crnetova je svareče pritisnila prst na svoja rdeče pobarvana hitkasta usta.
»Tiho, dete, sčdi. Kar moči tiho je položila žlico na krožnik.
Milan Črne je sedel pri telefonu, s hrbtom obrnjen proti zajtr-kovalni mizi. Prav ta mah je nejveljno udaril z roko po p;salniku.
»Niti misliti ni na to, da bi se pridružil dogovoru. Ne veži se gg tako ne tako, dokler se ne vrnem. — Kaj, zadnji zaključek? — Fant, ne kvari mi lepega jutra. Samo to večno zniževanje mezd tudi nikamor ne vodi. — Kaj potem, vprašaš? — Omejiti se bo treba! — Ne samo drugim — tudi nam! — Kaj praviš? Sklep kartela? Figo mi je mar. — Torej, moja zadnja beseda: za nobeno ceno ne dam, da bi v moji tovarni stavkali. — Jutri pridem pogledat. — Še kaj? — Nu, pozdravi Vlasto.«
Dijakinja
konservatorija
m-m« in solidna, išče start o«van. je z v~» oskrbo in uporabo klavirja pri Iju-boljši družim. — Voslov v oglasnem oddelku »Jutra243S4-22
Dijake
sprejmem v vso oskrbo
v lepo solnčno sobo. — Hrana prav dobra, nadzorstvo strogo. cena zmerna. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
24465-22
Najboljša okrepitev
po hrt.pi aH iivčn! bo-lezn! — Hotel peneion »Triglav« Bohinjska fcstric«. Šiove ni.'». 10 dnetivo bivati;* 400 D>n. t sera ji 450 Din.
204-3?
Vsaka beseda 2 Din: -,A dajanje naslova aJi Šifre pa 5 Din (25)
»Fortuna«
LJubljana, poštni predal 221, pisarna za že-nltno posredovanje Vam pošlje prospekt proti predplačilu x0 D'n.
23363-25
Udovec
vnfijt rvo^eet.nr.k, trgovec in gostilničar. išče v svrho ? (»nit ve pr^mn-žn-o. trgov-sko n-aobražen-o gospodično. pridno in čiste preteklosti, v starosti 24—32 7et. Vdova brez otrok ni izključena. Ret*ne ponudbe na oglasni oddelek Jutra Twii značko »36 let«.
24202-25
Kuharica
r^stia. osamljena, želi porušiti Utotakega samostojnega gospoda. starega ne iiL«Ki i-S let. Resne ponudbe na o-g'. oddeiek »Jutra« pod šifro »Za žel jeni dom«.
21414-25
Katera vdova ali dekle
bof« poročite popotnika,
obrtnika, boljšega človeka, starega 53 let, vdovca z nekaj kapitala. — Imeti miora nekaj premio4eaja ali kapitala. Ponudbe na ogl. ode-ek »Jutra« pod Šifro »Jeseneka ljubezen«.
2Si08-25
Posestnik
prijetja in kmetije, dobrosrčnega značaja, do-bro situiran, star 50 let, želi poročiti 6krbno gospodinjo. bodi« gospodičm) aH vdovo 35—45 let z nekoliko premoženja. Ponudbe naj se pošljejo na og'osni oddelek »Jutra« pod šifro »Lipo domačo«. 24335-25
Gospod
Štiridesetih let, c precejšnjim kaipitalom. želi znanja v sivrbo ženitve z gospodični« aii vdovo, na obrt ali posestvo. Dopise n-a oglasni oddelek »Jutra« pod šifro: »Skrben gospodar.	24*324-25
Glasbila
Vsaka beseda 1 Din: za dajanj« naslov« ali sa Šifro pa 5 Din. (26)
Klavir ali pianino
rabljen, vzamem v najem ali kupim na obroke. Ponudbe na podmž. »Jutra« v Mariboru pcxl »Takoj«.
2-4091-26
Alt saxofon
nor, ugodno proda Kari JOUv, trgovina Z a 1 t a, Dunajska cest*. 24319-20
Planino
skoro nov s krasnim glasom ln polnometalno
konstrukcijo ugodno prodam. J. G., Tržič, Cerkvena ulica 8.
24573-28
Nižji žel. uradnik
34 let star, slabe preteklosti, želi spoznati isto-tako temperamentno dekle, mlado vdovo ali ločenko za takojšnjo že-nitev. Samo resne ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Simpatija«.	24570-25
VsaJca beseda 8 Din; za dajanj« naslova aii &fre pa 5 Dir. (S4)
Želim dopisovati
z boljšim starejšim gospodom. Dopise na podružnico »Jutra« t Celju po-d »Zdravje«.	24270-24
Psihografolog
pH Kajfežu, Florijanska nI.
24450-24
Učiteljica
Se!< resnega znanja z državnim uradnikom, diobro si.tuira.nim. Ločenci izključeni. Neanionimne dopise no podružnic« »Jutra« v Mariboru pod »Znač-ai 25«.
21607-24
Črn klavir
(Stutzfliigel) naprodaj v Rožni dolini cesta IV/2	24569-26
Vsaka beseda 1 Dis. ia daja.nj« naslova ali 7.a Šifro pa 5 Din. (32)
Hišo v Kranju
r sredini mesta, kjer ee nahaja stara in dobro vpeljana pekarija, z velikim vr&o.m, primerna tudi za mesarsko obrt, prodam na javni dražbi iz proste roke. dne 27. avgusta 1933 med 1.1. in 12. uro. Ivan Prav-s-t, Kra.nj štev. 78.
241&4-32
Vsaka beseila 1 Din; za dajanj« aasJova aii za šifro pa 5 Din. (29)
Velik pisalni stroj
zelo malo rabljen, znamke Mercedes, z dvema ta-staturama (cirilico i.n latinico) po zelo nizki ceni proda Etiketa, Ljubljena 302.	24.102-29
Šivalne stroje
»Singer«, rabljene, po nitki ceni proda potnik Sin-gerjevih šivalnih strojev v Kranju.	24154-29
Pisalni stroj
Ideal C', skoro nov, proda Prestar J., Jezica.
24355-29
Soiilh-Premier
prodam "ali zamenja.m za tr<u'.Jii pisalni stroj (Por-table). Rekord, Aleksandrova 8.	£44.16-29
Pletilni stroj
sistem Jacquard« 8/90, zelo ugodno naprodaj. Več pove Utkin, Vidovdan&ka St. 10.	24486-29
^osf/jiv
ofete , . ^ Pa ■
® X ^
gubic,

'lavi f'"' ~ * -P.°$ebno
iak; J prv'f Jakl ratSVe.
te
Vsaka beseda 1 Din; za dajanj« naslovu ali za &fro pa 5 Din. (37)
Kozmetični zavod La-la Schimon
Vlaisavijevič
Langov trg 2, (Rib-njak), Zagreb.
Moderna nega in strokov-njaška masaža obraza, dovršena oistramtev vseh gub. velikih por, ogrcev, mozoljev. Pakovanja, po mlajevanja. Strokovne na svete brezplačno Odgovarjamo takoj na pismene vprašanja.	83J8
Vsaka be-seda 1 Din; j ta dajanje naslova ali j za šifro pa 5 Din. (27) |
Lepega volčjaka
radi selitve počen prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	243S5-27
Foxterrierje
čistokrvne, stare 2 li meseca, ugodmo proda Zaje F., Ziberto-va ulica št. 25.
24459-27
*°gnite se '
Pa°n!'* P«

jamči
ier/u
Preseneča, aravr,o,f
A	oanatorium Emona	|
f Ljubljana Komenskega ul. k. ^
Oskrbnina (stan, hrana In postrežba) dnevno: Din 75.—
Zdravnik: DR. FR. DERGANC fief-primarij v p.
Svileni pinč
mladič naprodaj. Naslor t oglasnem oddelku »Jutra« 24381-27
Mlade jazbečarje
(pes in dve psici), 3 mesece stare, čistokrvne matere z rodovnikom, prodam. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod značko »Jazbečarji«.	24578-27
Vsaka beseda 1 Di.n: m dajo-nj« naslova ali za Šifro pa 5 Din. (33)
Kisla jabolka
vsa.ko mmožs.no kupuje Bvrdk« »Malina« d. z. o z., Ljubljana VII, Medvedova cesta 4.	244JJ-33
INSERIRAJTE
V»JUTRU«
Vrednote t
bcw«<ia i Din; • dajanj« naslova ali a Šifro na 6 Din. l"X>)
Srebrne krone staro zlato in srebro
kupuj« rafinerij« dragih kovin v Ljubljani. Ilirska ulica Stev. 36 — vbod iz Vidovdans-ke ceste — pri goetilni Možina.	70
Vsakovrstno zlato
kupuje po najvišjih cenah
ČERNE — juvelir
Ljubljana, VVolfova ulica 3
Zlato, srebro, platin
kupuj« po najvišjih dnev nih cenah Mariborska rafinerija zlata, Maribor, Orožnova ulica štev. 8.
230-35
v Mariboru
mi je izplačala po smrti moje sestre g. Ivane Svobodovc pripadajočo podporo točno in kulantno. Izrekam ji zato mojo najprisrčnejšo zahvalo in jo vsakomur priporočam.
Ptuj, dne 18. avgusta 1933. 8773
MATILDA MUREN.
Zahvala
Za obilne dokaze iskrenega sočutja povodom smrti našega dobrega soproga, očeta, starega očeta itd., gospoda
Žalostnim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naša draga mama in stara mama
vdova Gačnik, roj. Jančar
v soboto, dne 19. t. m., po dolgi mučni bolezni, previ-dena s tolažili sv. vere mirno v Gospodu zaspala v 83. letu starosti.
Pogreb nepozabne pokojnice bo v ponedeljek, dne 21. avgusta 1933, ob 5. uri popoldne iz zavetišča sv. Jožefa, Vidovdanska cesta 9, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 20. avgusta 1933.
žalujoče rodbine: JE AN, dr. MODIC, BIZOVICAR.
8771
Tokrat prinašamo našim malim prijateljem več lepih stvari
Dražestna Amerikan deška obleka Din 240 --
Trajna mornarska obleka l>in 90 --
Prinašamo lepe cenene šolske obleke:
ZA NAJMLAJŠE: Velikost 3—l Din 70.-, 90.-, 110.-Veiikost 5—6 Din 90.--, 110.-, 130.-Velikost 7—8 Din 110.-, 130.-, 150.-Velikost 9—10 Din 130.--, 150.-, 170.-Velikost 11—12 Din 150.-, 170.-, 190.-
ZA DEČKE: Din 200.-, 220.-, 240.-Z.A MLADE GOSPODE Din 190.-, 220.«, 240.-
290.-Sportne bluze
Din 140.-
Elegantna Kadett deška obleka Din 2IO--
Začetkom novega šolskega leta bo potrebna Vašemu malemu nova
obleka. Mi Va« prosimo, da si ogledate predno se odločite za nakup naše
deške obleke. Primerjajte njih kakovost in ceno. Ako pri nas kupujete, si prihranite mnogo denarja, obenem pa razveselite vaše malčke.
Tudi za mlade dame smo tokrat poskrbeli:
Hubertusza deklice Din 290.-
Proti mrazu obvarujejo naši dobri topJi:
Ragiani za otroke: Din 170.«, 190.--, 210.«
Ragiani za dečke: Din 290.«, 340.«, 390.-
Elegantni Bov plašči: Din 250.«, 320.-
ki Babv plašči:
Din 230.«, 290.«
V hladnem jesenskem vremenu obvarujejo pred vetrom in dežjem naši zajamčeno nepre-močljivi otroški Huber-tusi:
Din 160.-, 200.-, 240.-Hubertus za dečke: Din 260.--


Presefitveno naznanilo!
Cenjeno občinstvo obveščamo, da se Je
manuSakturna trgovina
MARA RAMOVŠ
LJUBLJANA, preselila iz Tavčarjeve ulice Stev. 2-1. eedaj na
Sv. Petra cesto štev. 26
v prostore prejšnje tvrdke Marija Rogelj.
8706
izrekamo tem potom najiskrenejšo zahvalo Posebna zahvala bodi izrečena zdravniku g. dr. Jen-šterlu za njegovo požrtvovalnost, čč. duhovščini za spremstvo, duh. svetniku g. Gašpariču za poslovilne besede ob odprtem grobu, obratovodji g. Widri za vso uslužnost. Nadalje iskrena hvala Gostilničarski zadrugi, gasilcem trga Trbovlje in rudnika, delavski godbi, pevcem »Zarje«, vsem darovalcem cvetja in vencev ter končno vsem prijateljem in znancem, ki so blagega pokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti.
Trbovlje, dne 19. avgusta 1933.
8761'
Žalujoča soproga FRANČIŠKA roj. GERCAR in otroci.
ZAHVALA
Za vse dokaze iskrenega sočutja, ki so nam došli ob smrti naše iskreno ljubljene matere, oziroma tašč;-, gospe
MIKLAVŽINE URŠULE
in obenem našega nepozabnega soproga, oziroma očeta in brata, gospoda
MIKLAVŽINE VIKTORJA
izrekamo tem potom vsem našo najtoplejšo zahvalo.
Posebno se zahvaljujemo pevskemu društvu »Krilato kolo in Zarja« za petje in železničarski godbi za žalostinke, nadalje vsem darovalcem prekrasnih vencev in cvetlic.
Končno se zahvaljujemo stanovskim tovarišem in sploh vsem, ki so ju v častnem številu spremili na zadnjem potu do groba.
Maribor, dne 19. avgusta 1933.	8763
ŽALUJOČI OSTALI.
ZAHVALA
Ko nam je umrla naša ljubljena mama, stara mama, oziroma tašča,
gospa
MARIJA KRAMAH
posestnica in bivša gostilničarka
nam je bilo od naših prijateljev ln znancev izraženih mnogo dokazov iskrenega sočutja, za kar se vsem najiskreneje zahvaljujemo. Prav tako nam je bila v veliko tolažbo častna udeležba prijateljev in znancev pri spremstvu na njeni zadnji poti. Vsem udeležencem prisrčna hvala. Prav posebno pa se zahvaljujemo vsem darovalcem krasnega, pokojnici poklonjenega cvetja, dalje št.-Jakobskemu pevskemu društvu za v srce segajoče odpete žalostinke, gg. odbornikom krajevnih organizacij JNS za Barje, št Jakob in za Prule in okrožnemu odboru Št.-Jakobskih krajevnih organizacij JNS. Vsem še enkrat prisrčna hvala
14
more pričeti svojo življensko pot v modernih industrijskih podjetjih Bata d. d., Vukovar-Borovo.
Dolgo šolanje se danes ne izplača, ker je nagrada v primeru s porabljenim kapitalom in časom premajhna.
Neprimerno koristneje je — za mladeniče kot domovino — udejstvovanje v gospodarskem poklicu s krajšo in dobičkanosnejšo potjo.
TOMAŽ BATA, ki je ustvaril desettisoče samostojnih eksistenc v gospodarstvu, je mladim ljudem vedno govoril, da jim ni treba biti žal, ako jih roditelji niso hoteli ali niso mogli šolati, ker naffeolfša šola je žžvljeufe, £elo najboSjši učitelj, siromaštvo pa najboljši svetovalec in pomočnik. Večina slavnih in v gospodarstvu vodilnih ljudi in v narodnem življenju sploh, je stopila v življenje popolnoma siromašna. Ni dolgo tega, ko je družba odprla vrata vsakemu siromašnemu dečku do najvišjega mesta. To je treba izkoristiti. Šele pred enim stoletjem, je rekel Bat'a, je človek zares postal svoje sreče kovač.
Z vstopom v življenje, v rani mladosti pod pogojem, ki ga zagotavlja moderno delavsko zakonodavstvo in vsak socijalno čuteč poslodajalec — prične mladenič pridobivati mnogo let prej nego bogat otrok. Bogastvo roditeljev je prav mnogokrat vzrok izgubljenega kažipota in blagostanja v starejših letih. Svobodni poklici so podlaga neodvisnosti. V njih prihajajo neovirano do izraza vse sposobnosti poedinca. Res je, da je ta pot mnogokrat zvezana z borbo, toda borba utrjuje. Podleže samo oni, ki se ne brani razvad, ki smatra, da lahko človek danes še pije, kadi itd.	*>
Razvada je mati neuspehov. — Zmer&ost in krepost je pogoj za zmago. — Zmagovalcu pa vedno polno prlztsasi|e.
IPoj sa^salia © g prejemi« 8
g-ogSlt dobite v vsaki itaša prodajalni
Tako vprašujejo moški, kjerkoli se pojavi. S svojimi prekrasnimi svetlo-plavimi lasmi očara vso svojo okolico. Njen uspeh je istočasno tudi uspeti SPECIALNEGA ŠAMPONA S. i'. S. ki varuje svetle lase nevšečnega po-temnevanja in daje potemnelim lasem tudi brez sijaja svetel blesk in svilnato mehkobo. Že prvi poskus vas bo
prepričal o tem! Oprema za enkratno uporabo Din 6 Oprema za trikratno uporabo Din 12 Dobiva se povsod.
Nafvešfa stalna razstava
©fsroškilt ¥0^1 fik©¥
v Jugoslaviji. Cenik s slikami brezplačno. Naročeno blago pošljemo franko postaja naročilca, brez zaračunavanja omota in vozarine. Nepovoljno zamenjamo.
»AVALA« tovarna otroških vozičkov Beograd, Knez Mihajlova 47. 219
ZAHVALA
Vsem, ki ste nam ob izgubi našega preljubega in nepozabnega soproga, očeta, strica in svaka, gospoda
železničarja in posestnika
izkazali toliko sočutja in darovali vence in cvetje ter ga spremili v tako lepem številu k večnemu počitku, najlepša hvala .
Posebno se zahvaljujemo čast. duhovščini, g. zdravniku, vsem gasilnim društvom, pevcem Sokola, železničar-skim deputacijam, g. govorniku žel. uradniku Rotarju, številnim tovarišem in vsem, ki so mu izkazali zadnjo čast ter nas v tem težkem času tolažili	8762
Pekel — Poljčane, 18. avgusta 1933.
Žalujoča družina VVIRT1I.
mm mMm
RADIO ZA VSAKEGA
ip*? •
|§ PHILIPS 2cevni baterijski sprejemnik
„Sava
(( z zvočnikom, akumulatorjem in mrežno anodo. Plačljivo v 12 mesečnih obrokih po 90.— Din
PHILIPS 2+1 cevni mrežni sprejemnik
z vdelanim zvočnikom. Plačljivo v 12 mesečnih obrokih po 176.- Din.
„Jadran"
»JADRAN«
Dobi se samo pri: PHILIPS RADIO ZASTOPSTVU
§ U T T N E R, LJUBLJANA S
Tyrševa (Dunajska) c. 1B (poleg nebotičnika). Zahtevajte brezplačni ceniki


ZAHVALA
V svoji neizmerni tugi nimam besed, da se zahvalim za toplo sočutje vsem, ki so mi stali ob strani ob strašnem udarcu, ki nas je tako nenadoma zadel s smrtjo ljubljenega soproga, očeta oziroma brata, gospoda

Najstarejše, najsolidnejše podjetje:

tovarna cementnih izdelkov, d. z o. z.
nudi po konkurenčnih cenah:
betonske cevi, stopnice, raznovrsten umetni kamen za tlak, cement, apno, kameninaste cevi, ploščice za oblaganje sten, strešno lepenko, izolacijske plošče, afalt itd. — Le prvovrstno, najboljše blago! 226
Tovarna s Maribor,
Koroščeva ulica št« 39 ulica št. 60
Vrbanova
226

SPOLNE BOLEZNI
v mestu z restavracijo in kavarno in opravo ter 25 tujskih sob in stanovanja'	"8738
se	v najem 1. oktobra 1933,,
oziroma 1. januarja 1934. Ponudbe je poslati na g. Osterberger Aleksander, Ptuj.
Najnovejši modeli dvo-koles, otroških in igrač-nih vozičkov, prevoznih tricikijev, motorjev in šival« nih strojev. Velika izbira. Najnižje cene. Ceniki franko.
»TRIBUNA« F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovška c. 4=.
LEPE
5Trste in norma l©e pogosti dosežeta v 4—S tedmili pri
NERAZVITIH GKUDIH
a!i kadar prša usahnejo zaradi hn-i^zni aH otroške postelje, ; zunanjo uporabo g«ro..u:* »JOUFEMME« po prof. ir. med. B:«ru. Pri tem se ae okrepe teio m boki. Na reven, popolnoma uspešen in za.amčeno neškodljiv preparat 135 Din. ' 7487
PRI MLAHAVEH IX MEHKIH
prsih z a do-bite s preparatom »J D N 0< (po sija 'ni ocen; in priporoči.'!) dr. med. Fanke-j« in' dr. med. H. Mayerja) zopet elastičnost in čvrstost. Garnitura 70 Din. - Or-i-nale SCHRCDER-SCHENKE razpošiija »OMNIAc, oddelek 1/3 Zagreb, Drašiovičeva uiica 27. Poštnina pri plačilu v naprej 6 Din, po povzetju 12 Din
-Zahtevajte brezplačno ilustriran cenik..
sifilis, kapavica, beli tok so ozdravljive brez strupenih injekcij, brez živega srebra in saivarzana, priproetim, toda radikalnim potom Tisoči žen in mož se zahvaljujejo za popolno ozdravljenje in trajno zdravje ravno tej kuri. Tisoči zahvalnih pisem Uspeh v vsakem slučaju zajamčen. Kura je zdravju neškodljiva. Ne trpite dalje! Pišite nam in mi Vam pošljemo zastonj razpravo, kako se iznebite bolezni. In tako se bo3te šteli med srečnike. Laboratorij Havelka, Praha 65-Nusle, Božetechova
ulica 10. J. 17. CSR.	162
&>
Iskrena hvala darovalcem cvetja in vsem, ki so ga spremili do preranega groba. Bog plačaj vsem!
Ljubljana, dne 19 avgusta 1933.	8763
Žalujoča vdova ZOFIJA-FANI in sinček DUŠAN.
LIPSKI SEJEM 193?
Začetek dne 27. avgusta	. *
Vsa pojasnila	/V\
Ift^	*	daje	W
mg. TOENNIES, LJUBLJANA
Dvofakova ulica štev. 3 II. — Telefon štev. 27—62.	8530
ali ZVANICNI BIRO LAJPCIŠKOG SAJMA, BEOGRAD, Knez Mihajlova br. 33.
NA NEMŠKIH DRŽAV. ŽELEZNICAH 33Va% POPUSTA NA VOZNI CENI
M
m
Znameniti astrolog prol. Helčn se Je odločil brezplačno Izdelati Vam horoskop. Njegova priznana sposobnost videti prihodnost v življenju drugih, ne glede na razdaljo, meji na ču-dovitost. Prof. He!en Vam pove po resnici vso Vašo usodo; napove Vam. kdaj lahko dosežete uspUi ali najdete srečo Itd. Njegov ponis minulih, sedanjih ln bodočih dogodkov gotovo vzbudi Vaše začudenje ln presenečenje. Ne bodite otožni, ne jadlkujte. vse se obrne na bolje.
člrajte. kaj Vam piše prol. Heičn:
Spoštovani prijatelji! 2e sama objava, da bom izdeloval horoskope brezplačno, je povzročila, da je moj tukajšnji zavod naravnost preplavljen s takimi prošnjami. Smatram za svojo dolžnost, da se Vam tem potom zahvalim za Vaše zaupanje Svoje sposobnosti da.iem sedaj na razpolago vsem. Sporočite mi svo<e naslove, poklic, dan. mesec in leto rojstva in povem Vam o Vaši bodočnosti sedanjosti iz. nreteKlosti več, nego bi Vi smatrali za možno. Samo -t izdatke priložite v pismo 10 Din. Dopise naslovite na moj zavod- Astrol. labor K Ka*'elka. Praga 31 — Vlnohrad?, poštni predal 28. ,T.—350. Upam. da Vam pokažem boljšo pet v bodočnost ln ostajam Vaš prijatelj
pro*. Helžn, astrol.
kar potrebuje, zato naj vsakdo pregleda »Jutrov« mali oglasnik. kjer bo našel kar išče.
za prodajo sukna, ki z izkazili dokaže, da je dobro vpeljan v tej stroki tucii v majhnih krajih Slovenije, išče Fa. Sig. Schle-singer & Co., Wien L, Salztorgasse. 8793
Specijelni entel oblek, ažuriranje, predtisk,
najhitrejša postrežba, najfinejše delo pri
Mste!c & Mflseš, Ljubljana
poleg hotela štrukel.
Vezenje raznovrstnih monogramov, perila, zaves, pregrinjal; entlanje, izdelovanje gumbnic. Vsled najmodernejše ureditve podjetja — najnižje cene.	79
pisalni uma stroji
87«
potni in pisarniški — najnovejši modeli
Iščem
zastopnike!
Glavno zastopstvo za Dravsko banovino: Marta krell, Zagreb, Nikoličeva 12.
1 tniUfaf*
odjemalcev Ima tvornica Qlas-en Melnei A Herold, torej »e6 ko vse druge g la.be na firme v Jugoslaviji skupaj. To gotovo nekaj pomeni In zato zahtevajte tudi vi predvsem
Uedatog.
te tvrdke, ki ga dobite brezplačno. Nudi se vami violine	od Oln 68"—
Ročne harmonike	. a 89'— Mandoline ■ . 09 — Oltare m -Havajske gitare, aakaofone, kromatien® In klavlrharmonl-ke Itd.
Htti*d &
tvornica glazbll In har-; monlk, prod. podr.
Maribor št 101
KOKOS JE, PURJE. GOSJE in RAČJE
NAVADNO, S STROJEM CISCE-NO in ČOHANO
PO ZNATNO NIŽJIH CENAH.
VZORCI SE POŠILJAJO BREZPLAČ-NO in FRANKO
DOBAVLJA V VSAKI MNOŽINI
Telefon S9, 60, 3, 4.
EDINI POT K LEPOTI
Na večer, predno ležete spat, uporabljajte zaradi hrane, čiščenja in obnavljanja kože mastno PORENAL KREMO. Ta krema prerodi vašo kožo. 1 tuba Din 18.—.
Zjutraj in preko dneva vzemite kot podlago pudru
suho PORENAL KREMO.
Ona polepša obraz, drži odlično puder in zožuje velike pore. —
1 tuba Din 18.—.
RE1MAL
KREME~PUDER~MILO
GLAVNA ZALOGA: NOBIUOR. PARFUMERIJA, ZAGREB. ILICA 34. DOBI SE V VSEH SrROKOVNIII TRGOVINAH.
PRAVILNA NEGA LEPOTE
Svoj obraz, vrat in roke umivajte z blagim
PORENAL MILOM
iz istoimenske kreme. — Najfinejše preparirano milo za negovanje in polepšavanje kože. 1 komad Din 12.—.
Kot prah droban prekrasno parfumiran
PORENAL PUDER
v 10 divnih barvah. Zajamčeno neškodljiv, povsem čist preparat. — 1 škatlica Din 24.—.
Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi v LjubljanL