STANOVANJSKA S K U P N 0 ST GLASILO SZDL LJUBLJANA-ŠIŠKA — IZREDNA STEVILKA 11/1978 Gospodarjenje s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini in hišni sveti Na skupnem zasedanju zbora krajevnih skupnosti in skupščine stanovanjske skupno-sti občine Ljubljana-Šiška dne 29. junija 1977 so delegati dobili okvirni načrt bodoče orga-niziranosti hišne samouprave. Dne 10. avgu-sta 1977 je stanovanjska skupnost predložila občinski konferenci SZDL, občinski konferen-ci ZKJ, izvršnemu svetu Skupščine občine Ljubljana-Šiška, občinskemu svetu zveze sin-dikatov in komisiji za spremljanje izvajanja zakona o združenem delu razdelan okvirni na-črt prihodnje organiziranosti hišne samoupra-ve z naslovom »Hišna samouprava v luči za-kona o združenem delu«. To gradivo je dne 30. 8. 1977 obravnaval 10 predsedstva občin-ske konference SZDL in ga pozitivno ocenil. S tem v zvezi je bila dne 18. 10. 1977 sklicana skupna seja vseh štirih odborov skupščine stanovanjske skupnosti, ki sta se je udeležila tudi predstavnik občinske konference SZDL in IS skupščine občine. Sklenjeno je bilo, da skličemo predsednike hišnih svetov, delegate skupščine in nekatere funkcionarje KS v kra-jevni skupnosti Hinko Smrekar in Koman-dant Stane, da ugotovimo, kakšen bo odziv predstavnikov hišne samouprave na predla-gane spremembe v financiranju hišne samo-uprave. Navzoči so predlagani načrt ugodno ocenili. S tem je bil izipolnjen pogoj, da gre to gradivo v javno razpravo. Zato je skupščina stanovanjske skupnosti dne 24. 11. 1977 sklenila, da gre gradivo pod naslovorn »Materialna baza hišnih svetov kot pogoj za razvoj hišne samouprave« v javno razpravo. Naslov gradiva smo spremenili na nasvet 10 predsedstva občinske konference SZDL, iapustili pa smo tudi poglavje »Hišni sveti kot uporabniki strokovnih storitev«, ker ta del še ni dovolj domišljen za javno razpravo. Javna, razprava naj bi trajala do konca januarja 1978 in naj bi se podaljšala še za mesec dni le v primeru, če bi bilo to res po-trebno. Materialna baza zbora stanovalcev kot pogoj za razvoj hišne samouprave UVOD Zakon o gospodarjenju s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini (Ur. list SRS št. 37/74) je dal razvoju samoupravljanja na tem področju samo prvi imipulz. Sprejet je bil še pred uveljavitvijo zakona o združenem delu, kar se odraža tudi v nekaterih njegovih dolo-čflih, ki so nedorečena ali celo v nasprotju z določili tega zakona. Po skoraj 10-letnem mrtvilu, ki je vladalo na področju hišne sa-mouprave — s stanovanjskimi hišami so namreč gospodarila stanovanjska podjetja — je razumljivo, da se hišna samouprava le po-časi prebuja. Stanovalce, ki toliko let niso imeli pri gospodarjenju s stanovanjsko hišo praktično nobene besede, ni mogoče čez noč prepričati, da bodo intencije novega zakona tudi v praksi uresničene, zlasti še, ker tudi pri novih podjetjih za gospodarjenje s sta-novanjskimi hišami (v Ljubljani je to Stan-invest) ni bilo mogoče čez noč sprcmeniti stare miselnosti in jih preoblikovati le v iz-vajalca strokovnih storitev za novc stanovanj-ske skupnosti in na novo se porajajoče hišne svete. Največjo zavoro razvoju hišne samo-uprave pa predstavljajo zelo omejena sred-stva, s katerimi hišni sveti lahko gospodarijo. Za zdaj so to le sredstva za tekoče vzdrže-vanje, ki so del stanarin, in sredstva za obra-tovanje stanovanjske hiše. V celoti so dome-na hišnih svetov samo sredstva za obratova-nje, kajti samo višino teh sredstev določajo sami, dočim o višini sredstcv za tckoče vzdr-ževanje odloča skupščina stanovanjske skup-nosti. RekH smo, da je zakon o gospodarjenju dal razvoju hišne samouprave samo prvi im-¦pulz. Drugega mu daje zakon o združenem delu, kateremu bodo morali slediti popravki, spremembe in dopolnila stanovanjske zako-nodaje, zlasti zakona o stanovanjskih razmer-jih, zakona o gospodarjenju s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini, zakona o pravicah na delih stavib, zakona o stanarinah, zakona o samoupravni stanovanjski skupnosti in drugih. Tretji impulz mu dajejo zahteve raz-vitejših hišnih svetov samih. Vse pogostejše so namreč zahteve po Tazširitvi materialne baze hišne samouprave, kar se odraža med drugim tudi v samovoljnih in meorganiziranih posegih nekaterih hišnih svetov na področja, ki so za sedaj šc pridržana stanovanjski skupnosti in njenim strokovnim službam (sa-movoljno pobiranje stanarine, zadrževanje sredstev za investicijsko vzdrževanje in u- Priloga JT — 2 pravljanje, naročanje del, ki so v pristojnosti stanovanjske skupnosti, nezakonito obreme-njevanje stanovalcev z raznimi dajatvami zu-naj stanarine in rednih akontacij etažnih lastnikov itd.)- Tako ravnanje vnaša y poslo-vanje stanovanjske skupnosti in pa večina hišnih svctov teh aktov nima, je naša skupščina sprejela sklep, da določi hišnim svetom največ 20 % stanarin za tokočc vzdrževanje ne glede na njihove potrebe. Dala pa jim je možnost, da se odlo-čijo tudi za nižji procent, nikakor pa ne za višjega. S srcdstvi za tekoče vzdrževanje gospoda-rijo hišni sveti samostojno. Če jih ne pora-bijo, jih lahko prenesejo v naslednje leto za iste namene. Sredstva -so strogo namenska in jih smejo hišni sveti uiporabljati samo za ti-sta dela, ki so kot taka našteta v odloku o podrobnejši določitvi, kaj sc šteje za investi-cijsko in tekoče vzdrževanje, revitalizacijo, upravljanje in obratovanje, ki ga je sprejela SML (Ur. list SRS št. 26 in 28/74). Ceprav s sredstvi za tekoče vzdrževanje hišni sveti sa-mostojno gospodarijo, ostanejo ta sredstva vendarle sredstva stanovanjske skupnosti. To prihaja do izraza le v primeru, če se zbor stahovalcev odloči, da bo naporabljene akon-tacije po zakJjučnem računu vrnil etažnim lastnikom. V tem primeru mora stanovanjski skupnosti vrniti sorazmerni del neporablje-nih sredstev. 4. Med istroške upravljanja spadajo: a) zavarovanje stanovanjskih hiš b) tprispevek za zaklonišča g) bančni stroški č) stroški za delovanje stanovanjske skup-nosti občine in mesta ter Zveze stanovanj-skih skupnosti Slovenije d) stroški za delo strokovnih služb (Stan-invest). a) Zavarovalne premije plačuje stanovanj-ska skupnost za ves stanovanjski fond v nje-nem upravljanju (družbena in zasebna stano-vanja ter poslovni iprostori). Pri kritju teh stroškov se prav tako uporablja načelo so-razmernosti kot pri stroških tekočega ali in-vesticijskega vzdrževanja (vrednost stanova-nja glede na vrednost stanovanjske hiše — 4. odst. 4. člena zakona o pravicah na delih stavb). b) Prispevek za zaklonišča plačuje stano-vanjska skupnost samo za družbeni stano-vanjski fond, ker ga etažni lastniki plačujejo občinski skupščini neposredno. c) Pri kritju bančnih stroškov, ki jih pla-čuje stanovanjska skupnost, velja za družbe-na in zasebna stanovanja apet načelo soraz-mernosti. č) Za delovanje svojih samoupravnih or-ganov imajo občinska stanovanjska skupnost, stanovanjska skupnost Ljubljana in Zveza stanovanjskih skupnosti Slovenije posebne delovne skupnosti. Stroške teh delovnih skup-nosti krije stanovanjska skupnost v glavnem iz stanarin, najemnin in prispevkov etažnih lastnikov. Tudi pri kritju teh stroškov velja načelo sorazmernosti. d) Strokovna opravila za vse ljubljanske stanovanjske skupnosti opravlja po pogodbi Staninvest. Čeprav so med njimi opravila, ki jih Staninvest opravlja izključno za hišne svete (npr. knjigovodstvo sredstev tekočega vzdrževanja in obratovanja), plačuje vse te storitve stanovanjska skupnost. Na višino teh stroškov nimajo hišni sveti nobenega nepo-srednega vpliva, čeprav potrdi pogodbo s Staninvestom skupščina stanovanjskc skup-nosti, v katcri delujejo tudi delegati zborov stanovalcev. V letu 1976 se stanovanjska skupnost in Staninvest nista mogla sporazu-meti o pogodbeni ceni, zaradi česar do skle-nitve pogodbe sploh ni prišlo. Tudi za leto 1977 pogodba še ni sklenjena, kcr stanovanj-ska skupnost vztraja na točnem opisu stro-kovnih storitev, ki naj jih Staninvest oprav-lja zanjo, Staninvest pa sc take preciznosti brani. Staninvest kot strokovna služba ipredstav-lja za stanovanjsko skupnost velik strošek, zlasti še, ker ne dobi ekvivalenta v kvalitefi Priloga JT — 3 in ikvantiteti njegovih storitev. Zato je razum-Ijivo nerazpoloženje stanovalcev do plačeva-nja Staninvestovih storitev, to pa tem bolj, ker, kot rečeno, nimajo nobenega neposred-naga vpliva na te stroške. Tudi pri kritju teh stroškov velja načelo sorazmernosti. V letu 1977 predstavlja ta strošek 16,7 % stanarin ter ustrezne prispevke etažnih lastnikov. Iz doslej povedanega izhaja, da stanovalci in njihovi samoupravni organi neposredno gospodarijo le z majhnim delom sredstev, ki jih zbirajo s stanarinami (družbena stanova-nja) in akontacijami za kritje stroškov inve-sticijskega in tekočega vzdrževanja, revitali-zacije in upravljanja (etažni lastniki). Prak-tično gospodarijo le z 20% stanarin. Z večino zbranih sredstev gospodari skupščina stano- vanjske skupnosti, se pravi organ, ki je od neposrednega samoupravljavca precej odda-ljen (prva stopnja — zbor stanovalcev, druga stopnja — zbor stanovalcev krajevne skupno-sti, tretja stapnja — skupščina stanovanjske skupnosti in njen odbor za gospodarjenje). Skupščina stanovanjske skupnosti pa v na-čelu ne bi smela biti mesto odločanja name-sto in v imenu hišnih svetov, pač pa rrlesto dogovarjanja in sporazumevanja. To velja tem bolj za tako občutljivo področje, kot je gospodarjenje s stanovanjskimi hi|ami v družbeni lastnini. Tudi na tem področju je treba v čim večji meri uveljaviti načelo, da s hišami gospodarijo stanovalci sami, gospo-darjenje pa pameni razpolaganje s sredstvi, ki jih stanovalci za namene gosipodarjenja zbirajo. II. POSKUSNI MODEL NOVEGA SISTEMA GOSPODARJENJA S STANOVANJSKIMI HIŠAMI V DRUŽBENI LASTNINI 1. IZHODIŠCA Poskusni model novega sistema gospodar-jenja temelji na naslednjih izhodiščih: a) da stanovanjska skupnost iz zbranih stanarin in prispevkov etažnih lastnikov za-drži iz tehničnih razlogov samo tisti del, ki je potreben za kritje zakonskih obveznosti (amortizacija, zavarovanje zgradb in prispe-vek za zaklonišča); b) da se med stanovanjskimi hišami soli-darnostno preliva le neobhodno potrebni del zbranih stanarin po avtomatično delujočem ključu; c) da zbori stanovalcev in hišni sveti sami odločajo o tekočem in investicijskem vzdrže-vanju svoje hiše ter o stroških upravljanja in da ta dela sami naročajo in tudi plačujejo; č) da sami določajo fiziognomijo svoje strokovne službe, kar ipomeni, da sami dolo-čajo vrsto in obliko strokovnih storitev, ki naj jih opravlja zanje, in da to službo tudi sami plačujejo (stroški upravljanja); d) da hišni sveti sredstva, s katerimi go-spodarijo, združujejo v lastni interni banki, ki jo sami ustanovijo in tudi šami upravljajo; e) da njihova strokovna služba lahko po-stopoma prevzema tudi druga opravila, ki bi bila v začetku pridržana strokovni službi sta-novanjske skupnosti, če bi se izkazalo, da bi bilo to za stanovalce racionalneje in učinko-viteje; f) da postane zbor stanovalcev kot najvišji samoupravni organ y stanovanjski hiši mesto za siporazumevanje in dogovarjanje med sta-novalci in da postanejo njegovi sklepi obvez- Friloga JT — i ni za vse stanovalce, kadar so sprejeti po dogovorjenem postopku in se nanašajo na zadeve, o katerih zbor stanovalcev lahko od-loča; g) da so sklepi, ki jih sprejme asociacija hišnih svetov, obvezni za vse hišne svete in za stanovanjsko skupnost; h) da teče poslovanje hišnih svetov v ob-čini po enotnih tehničnih in samoupravnih načelih, o katerih so se sporazumeli hišni sveti s stanovanjsko skupnostjo in strokov-nimi službami. Poskusni model je izdelan na podlagi ana-lize stanovaajskega fonda v družbenem u-pravljanju na področju občine Ljubljana-Šiška po stanju z dne 1. 1. 1977. Vse stano-vanjske hiše so razporejene v 22 starostnih razredov: 0 do 2 let, 3 do 5 let, 6 do 10 let in tako dalje v petletnih intervalih do hiš, starih sto let. Hiše, stare nad sto let, zajema en sam starostni razred. Prvi starostni razred je po-sebej prikazan zato, ker je hiša tedaj v ga-rantnem roku in gredo vsa popravila v breme izvajalcev gradibenih in obrtniških del. V okviru starostnih ražredov prikazuje analiza število družbenih in zasebnih stano-vanj, njihovo velikost, revalorizirano vred-nost in letno stanarino. Zaradi nazornosti je tudi za zasebna stanovanja prikazana stana-rina, kakršna bi bila, če bi bila ta stanovanja družbena. Upoštevana je stanarina, uveljav-ljena v maju 1977. Drugi del analize (glej tabelo »Izračun soli-darnostnega iprelivanja stanarine«) je izpeljan iz analize stanovanjskega fonda, upošteva pa samo družbena stanovanja. Lastniki zasabnih stanovanj namreč stanarine ne plačujejo. Oglejmo si ta del analize nekoliko podrob-neje. Rekli smo, da mora stanarina kriti tudi stroške amortizacije in upravljanja. Amorti-zacija je z zakonom določena in znaša tre-nutno 14,6 % stanarin. Nobene možnosti ni-mamo, že sedaj napovedati višino stroškov upravljanja za prihodnje leto. Zato smo na-vezani na obstoječe stanje, ko znašajo ti stro-ški 16,6 % stanarin, to ,pa le pod pogojem, da tudi etažni lastniki prispevajo sorazmerni del. S tem ipodatkom (16,6 ¦ %) v analizi tudi raču-namo. Če stfoške amortizacije in upravljanja imenujemo »fiksne stroške«, znašajo 31,2 % stanarin. Navedeni so v 6. stolpcu tabele. Plačujejo jih vse stanovanjske hiše v enakem odstotku ne glede na starostni razred. 2. SOLIDARNOSTNO PRELIVANJE STANARIN če bi bile vse stanovanjske hiše enako stare in enako tehnično opremljene, bi vsaka lahko zadržala vso preostalo stanarino (68,8 %). Kor pa temu ni tako, pozna že seda-nja ureditev solidarnostno prelivanje sred-stev za investicijsko vzdrževanje. Znano je, da prijavijo hišni sveti vsako leto petkrat več potreb kot je razpoložljivih sredstev. Za-to se sredstva delijo po planu investicijskega vzdrževanja, ki upošteva le najnujnejša vzdr-ževalna dela. S temi sredstvi pa razpolaga, kot smo že ugotovili, stanovanjska skupnost. Predlagani poizkusni model še vedno po zna solidarnostino prelivanje sredstev med stanovanjskimi hišami, pri tem pa uvaja avto-matizem, ki ga doscdanji sistem ne pozna. Druga bistvena novost je v tem, da prepušča hišnim svetom v samostojno razpolaganje tudi sredstva za investicijsko vzdrževanje. Pri tem si stanovanjska skupnost zadrži le mini-malno varnostno rezervo, ki pa je tudi le začasna. Tretja bistvena novost predlaganega siste-ma je v tem, da ukkija mejo mcd tekočim in investicijskim vzdrževanjem. Ta meja je bila potrebna v sedanjem sistemu, ko so hišni sveti razpolagali samo s sredstvi za tekoče vzdrževanje. Kaj pa se šteje za tekoče vzdrže-vanje, je določila SML z odlokom. Po predlaganem sistemu bodo hišni sveti razpolagali tako s sredstvi za tekoče, kot s sredstvi za investicijsko vzdrževanje, skratka, s celotnimi sredstvi, namenjenimi za vzdrže-vanje skupnih delov in naprav y stanovanjski hiši. Stanovanjska skupnost, ki je doslej na-ročala in plačevala investicijsko-vzdrževalna dela, kot razpolagalka s sredstvi odpade. Hiš-ni svet od nje ne bo imel več kaj pričakovati. Sami si bodo lahko do dinarja natančno iz-računali, koliko denarja se jim bo med letom nateklo in v njihovih rokah bo odločanje, kaj bodo s tem denarjem napravili. Tako bodo prisiljeni planirati tudi srednje- in dolgoroč-no. Hiša in gospodarjenje z njo bosta dejari- sko v rokah stanovalcev samih, kar je končno tudi intencija novega zakona o združenem delu. Poizkusni model skuša odgovoriti na vpra-šanje, kolikšen del stanarine naj se solidar-nostno prelije iz hiš, dokler so še v garant-nem roku, kolikšen naj bo upad sredstev za prelivanje s staranjem stanovanjske hiše, pri kateri starosti naj prelivanje preneha, kdaj prične hiša prejemati dotacijo iz solidarnost-no zbranih sredstev in po kolikšni stopnji ta sredstva s starostjo hiše rastejo. - Najprej smo skušali ugotoviti, pri kate-rem starostnem razredu naj bi hiša nehala odvajati sredstva za solidarnostno prelivanje. Za osnovo nam je služila revalorizirana vred-nost družbenih stanovanj. Ta znaša v Šiški 476,289.381 din. Novejši stanovanjski fond naj bi solidarnostno prelival sredstva v starejše-ga. Meja, ko prelivanje preneha, bi bila ne-kako pri vrednosti 238 milijonov. To vrcdnost pa približno doseže stanovanjski fond, ki je star od 0 do 10 let. Skupna revalorizirana vrednost tega fonda znaša 222,083.561 din. Na-slednji starostni razred (11 do 15 let), kate-rega revalorizirana vrednost znaša 82,205.224 din, bi sredstev ne prelival več. Tako bi sta-novanja, ki so vredna 222 milijonov din, soli-darnostno prelivala sredstva za stanovanja, stara nad 16 let in katerih revalorizirana vred-nost znaša okroglo 172 milijonov din. Če vzamemo drugi kriterij (število stano-vanj), imamo v prvihTtreh starostnih razredih (do 10 let) 1.098 stanovanj. Iz teh stanovanj se sredstva solidarnostno iprelivajo 3.100 sta-novanjem, starejšim od 16 let, dočim 1.290 stanovanj 4. starostnega razreda (11 do 15 let) sredstev ne preliva več. Če vzamemo tretji kriterij (mesečna sta-narina), zberejo stanovanja prvih treh sta-rostnih razredov mesečno 1,263.313 din stana-rine. -Ti trije starostni razredi tudi prelivajo del stanarine stanovanjem, ki so starejša od 16 let in ki skupaj zbero mesečno 997.830 din stanarine. Četrti starostni razred (11 do 15 let), ki zbere 1,730.757 din stanarine mesečno, sredstev ne preliva. Vsi trije kriteriji torej kažejo na to, da je 4. starostni razred tista kategorija stanovanj, pri kateri naj solidarnostno prelivanje stana-rin preneha. Sredstva za solidarnostno preli-vanje združujejo le stanovanja, ki so mlajša od 11 let, iprejemajo pa jih stanovanja, ki so stara 1* let in več. Pri reševanju vprašanja, kolikšcn del sred-stev naj hiše solidarnostno prelivajo glede na svojo starost, smo upoštevali dejstvo, da naj-manj denarja potrebujejo hiše, dokler so še v garantnem roku. StroSkov za investicijsko vzdrževanje nimajo, imajo pa že stroške, ki spadajo v okvir tekočega vzdrževanja (npr. servisni pregledi dvigal). Menimo, da bi jim 17,2 % stanarine zadostovalo. Ker morajo te hiše nameniti za stroške amortizacije in u-pravljanja 31,2 % stanarine, lahko odvedejo za solidarnostno prelivanje 51,6% stanarine. Delitev njihove stanarine bi bila naslednja: Priloga JT — 5 Obdržijo: za tekoče vzdrževanje — 17,2 % stanarine ali 61.639 din. Odvedejo: za amortizacijo in stroške u-pravljanja — 31,2% stanarine ali 111.811 din. Za solidarnostno prelivanje — 51,6 % sta-narine ali 184.922 din. Skupaj mesečno — 100,0% stanarine ali 358.372 din. Drugemu starostnemu razredu, pri kate-rem že nastqpijo stroški investicijskega vzdr-ževanja, priznamo dvakrat toliko denarja kot prvemu (34,4%), tretjemu trikrat toliko (51,6) in četrtemu štirikrat toliko (68,8 %) ali že ce-lotno stanarino po odbitku strošikov amorti-zacije in upravljanja. Prav toliko denarja (68,8 %) priznamo tudi vsem stanovanjem višjih starostnih razredov, razen tega pa jim priznavamo še del solidarnostno zbranih sredstev. Videli smo, da je prvi starostni razred zbral za solidarnostno prelivanje 184.922 din, Po istem računu zbere drugi starostni raz-red 127.040 din, tretji starostni razred pa 92.138 din. Tako znaša mesečna vsota sred-stev, zforanih za solidarnostno prelivanje 404.100 din ali okroglo 15 % stanarin, ki zna-šajo mesečno 2,708.587 idin. Tudi pri dotiranju stanovanj iz solidar-nostno združenih sredstev nam je služila za osnovo revalorizirana vrednost stanovanj oz. stanovanjsikih hiš. Pri tem je bilo treba pa-ziti, da se vsa solidarnostno zbrana sredstva ne razdele, pač pa da stanovanjski skupnosti ostane vendarle neka, čeprav minimalna, var-nostna rezerva. Ker se računsko to ni dalo ugotoviti, je večkratno poizkušanje pokazalo, naj dobi 5. starostni razred (16 do 20 let) iz solidarnostno združenih sredstev znesek, ki je enak 0,0005 % revalorizirane vrednosti stano-vanj tega starostnega razreda, vsak naslednji starostni razred pa znesek, ki je za 0,0005 % revalorizirane vrednosti večji od prejšnjega razreda. Podatek o tem dajeta 10. in 11. stol-pec tabele. V 10. stolpcu je ta procent izra-čunan na 1.000 din revalorizirane vrednosti, zato je izražen le z eno decimalko. Po tem izračunu prejmejo stanovanja 5. starostnega razreda skupaj 22.651 din mesečno, 6. razreda 30.860 din mesečno in 22. razreda skupaj 40.698 din mesečno. Rekli smo, da vsaka stanovanjska hiša od 4. starostnega razreda dalje obdrži 68,8 % sta-narine, od 5. starostnega razreda dalje pa že začne prejemati dotacijo iz solidarnostno združenih sredstev. Pri tem ugotovimo, da hiše 8. starostnega razreda (31 do 35 let) do-bijo že toliko dotacije, kolikor morajo odvesti za stroške amortizacije in upravljanja. To praktično pomeni, da jim ostane celotna v hiši zbrana stanarina. Hiše, stare od 86 do 90 let, dobe toliko dotacije, kolikor znaša v hiši zbrana stanarina, še več pa nad 100 let stare hiše. Za primerjavo je dodan 13. stolpec, iz ka-terega je razvidno, koliko dinarjev stanarine dobi hiša mesečno na 10.000 din revalorizira- Priloga JT — 6 ne vrednosti družbenih stanovanj. Hiša, ki je v garantnem roku, dobi 9,78 din, 15 let stara hiša 39,12 din, 40 let stara hiša 64,14 din in nad 100 let stara hiša 129,02 din. 3. INTERNA BANKA Čeprav smo stroške upravljanja šteli kot »fiksne stroške«, ki se izločijo iz stanarin in jih zadrži stanovanjska skupnost, so to ven-darle sredstva, ki jih zbirajo stanovalci sami za kritje zakonskih obveznosti, za vzdrževa-nje samoupravnih organov stanovanjske skupnosti in delovanje njenih strokovnih služb. V perspektivi bodo tudi ta sredstva morali dobiti hišni sveti. Tako bi čisto iz teh-ničnih razlogov stanovanjska sikuipnost izlo-čila in zadržala od stanarin samo amortiza-cijo. Če to naipravimo, razpolagajo hišni sveti ob sedanjih stanarinah letno s 27,754.000 din. Pri tem pa je treba upoštevati, da pred-stavljajo družbena stanovanja le 56 % revalo-rizirane vrednosti vseh stanovanj v stano-vanjskih hišah pod upravljanjem stanovanj-ske skupnosti. Ostalih 44 % revalorizirane vrednosti stanovanjskega fonda predstavlja-jo stanovanja v etažni lastnini (zasebna sta-novanja). Ker pa so zasebna stanovanja dolž-na kriti sorazmerni del vseh stroškov (razen amortizacije), se vsota 27,754.000 din, ki jo prispevajo družbena stanovanja, poveča za 21,806.000 din in znaša letno 49,560.000 din ali skoraj 5 starih milijard. Sredstva, s katerimi so hišni sveti doslej raapolagali (sredstva za tekoče vzdrževanje), so ležala na njihovih internih žiro računih pri stanovanjski skupnosti ali na njihovih lastnih žiro računih. Lastne žiro račune pa ima le majhno število hišnih svetov. Ker so bila to relativno majhna sredstva (nekaj sto starih milijonov), njihova imobilnost ni bila toliko poraembna. Pet starih milijard pa ni več nepomembna vsota in treba je razmisliti, kje naj leže in kalko naj se uporabljajo, da ne bodo izgubljala realne vrednosti, da bo poslovanje z njimi racionalno ter hišnim sve-tom v korist. Hišni sveti bi morali svoja sredstva zdru-ževati v interni banki, ki bi delovala v okviru njihove strokovne službe kot posebna enota. Interna banka bi prosta sredstva nalagala pri eni od poslovnih bank, ki bi jih obračala in jih interni banki obrestovala. Hišnim svetom je treba dati možnost, da pri interni banki najemajo kratkoročna posojila, če trenutno ne razpolagajo z zadostnimi sredstvi za manj-ša vzdrževalna dela. Vložena sredstva bi se hišnim svetom obrestovala, za najeta kratko-ročna posojila pa bi plačevali primerne obre-sti. Dalje bi bilo treba hišnim svetom omo-gočiti, da svoja sredstva namensko vežejo npr. pri stanovanjski banki in da potem pri njej tudi dobivajo srednjeročne ali dolgoroč-ne kredite za večja investicijslko vzdrževalna dela. Seveda bi bilo treba sistem zavarovanja kreditov, sistem kreditiranja in celoten si-stem ,poslovanja interne banke šele zgraditi. 4. AKONTACIJE ETAŽNIH LASTNIKOV Po novem sistemu financiranja bi bilo treba zagotoviti tudi trajen dotok sredstev tudi od etažnih lastnikov. Rekli smo že, da prispevajo etažni lastniki sorazmeren del sredstev k vsem stroškom. Ta zadeva je sicer urejena z zakonom o gospodarjenju s stano-vanjskimi hišami v družbeni lastnini in z za-konom o pravicah na delih stavb, vendar se določila teh dveh zakonov ne izvajajo. Tako kot najemnjki s stanarinami bi morali tudi etažni lastniki redno mesečno prispevati so-razmerni del sredstev za Ikritje istih stroškov, ki se krijejo iz stanarin. Tako kot stanarine bi tudi akontacije etažnih lastnikov postala družbena sredstva, s katerimi gospodari zbor stanovalcev, v katerem etažni lastniki enako-pravno sodelujejo. Pogodbe o lastni partici-paciji bi etažni lastnik ne sklepal več s sta-novanjsko skupnostjo, ampak s hišnim sve-tom, ker bi temu plačeval akontacije. Oba imata pravzaprav status lastnika stanovanja in solastnilka skupnih delov in naprav v sta-novanjski hiši, oba imata enak interes, da skupne naprave v redu delujejo, oba sta ena-ko zainteresirana, da so stroški vzdrževanja in upravljanja čim manjši in ker je temu ta-ko, tudi oba enako prispevata svoj del sred-stev v skupno blagajno hišnega sveta, da z njimi gospodari po sklepih zbora stanovalcev, ki je najvišji samoupravni organ vseh sta-novalcev v hiši. Če bodo vsa sredstva tudi dejansko v rokah hišnega sveta in če usoda hiše ne bo več odvisna od nekega organa zunaj hišnega sveta (sedaj je to skupščina stanovanjske skupnosti in njen odbor za go-spodarjenje), ipač pa od stanovalcev samih, ne bo nobenega razloga več za sum, da se sredstva etažnih lastnikov uporabljajo za na-mene, za ikatere niso bila zbrana. S tem bo tudi prenehal aprioristični odpor dela etažnih lastnikov do finančnega sodelovanja pri krit-ju skupnih stroškov stanovanjske hiše. 5. STROKOVJVA SLUŽBA HIŠNIH SVETOV Z razširitvijo saimoupravnih pravic hišnih svetov in s povečanjem njihove materialne baze pa se bodo povečale tudi njihove obvez-nosti, od katerih obveznosti administrativno-tehnične narave niso nepomembne. Tu misli-mo na finančno-računovodska opravila, ki se jim hišni sveti kot uporaibniki družbenih sredstev ne bodo mogli izogniti. Ena od možnosti je v tem, da ima vsak hišni svet svoja sredstva naložena na lastnem žiro računu pri SDK in da ima organizirano lastno računovodstvo v obliki, ki jo predpi-suje zakon o računovodstvu za vse uporabni-ke družbenih sredstev. To pa zahteva uspo-sobljenega računovodjo, blagajnika, ki ni hkrati računovodja, kontni plan, dvostavno kopirno knjigovodstvo in vse ostalo, kar or-ganizirano računovodstvo mora imeti. Že se-daj predstavlja računovodstvo za hišne svete velik problem. Primanjkuje usposobljenih kadrov, dela se opravljajo nestrokovno, za- radi pogostne menjave računovodij in oseb, ki podpisujejo v imenu hišnega sveta, je zgradba računovodstva nestabilna, pa tudi sorazmerno draga. To velja tudi za velike stanovanjske hiše, kaj šele za majhne, iki si organiziranega računovodstva sploh ne mo-rejo privoščiti. Vodenje računovodskih poslov je združe-no tudi z materialno in kazensko odgovor-nostjo, zato ni verjetno, da bi te posle oprav-ljali volonterji brezplačno. Čim pa je računo-vodja plačan, je s hišnim svetom v delovnem razmerju in'mora kot delavec v smislu zako-na o združenem delu nekje združevati svoje delo in sredstva. Tega pa s hišnim svetom, ki je njegov delodajalec, na interne žiro račune (sredstva iz sta-narin,, dotacije, akontacije etažnih lastnikov, sredstva za kritje obratovalnih stroškov, sredstva za kritje stroškov individualne ko munalne potrošnje, obresti itd.), c) izplačevanje vseh računov, ki bi jih predlagali hišni sveti za stroške investicij-skega in tekočega vzdrževanja, upravljanja, obratovanja in individualne komunalne po-trošnje, č) obveščanje hišnih svetov o vsaki spre-membi salda na njihovih internih računih, d) sestavljanje periodičnih in zaključnih računov sredstev, s katerimi hišni sveti raz-polagajo, PHIoga JT — 7 /¦'.,¦,-',"¦.¦ e) pomoč pri sestavljanju finančnih načr-tov hišnih svetov, f) druga finančno-tehnična opravila, ki se pojavljajo v računovodski službi. Po naši oceni bi za to zadostovalo 5 do 6 delavcev. V drugi fazi naj bi ta strokovna služba prevzemala tudi nekatera pravna apravila, ki jih morajo sedaj opravljati hišni sveti. Tu mislimo zlasti na vlaganje tožb zoper stano-valce, ki ne plačujejo storitev individualne komunalne potrošnje, vlaganje zahtevkov, naj sodišče v napravdnem"postopku določi akontacijo za kritje obratovalnih stroškov, če se stanovalec in hišni svet o tem ne moreta sporazumeti in pa vlaganje tožb zoper stano-valce, ki ne plačujejo obratovalnih stroškov. Po novi ureditvi bi etažni lastniki s hišnim svetom tudi sklapali pogodbe o akontiranju stroškov investicijskega in tekočega vzdrže-vanja ter upravljanja. Sedaj se te pogodbe siklepajo s stanovanjsko skupnostjo. Tudi v tem primeru bi pravna služba y imenu hiš-nega sveta vlagala zahtevke, naj sodišče do-loči v nepravdnem postopku akontacijo za kritje teh stroškov, če bi se etažni lastnik in hišni svet ne mogla sporazumeti. Rekli smo, da bi sklep zbora stanovalcev moral dobiti moč zakona. Pravna služba bi morala pred sodiščem zastopati hišni svet proti tistim stanovalcem, ki bi se Sklepu zbo-ra stanovalcev ne hoteli podrediti. To bi bilo čisto novo področje dela, ki sedaj nikjer m predvideno. Po sedanji zakonodaji namreč nihče nima aktivne pravice oz. legitimacije pred sodiščem uveljavljati izvajanje sklepa zbora stanovalcev, kar povzroča tako stano-vanjsiki skupnosti kot hišnim svetom nepre-mostljive težave. Če bi se pokazala potreba, bi lahko hišni sveti razširili strokovno službo še z drugimi strokovnjaki, kot npr. s strokovnjakom ?.a dvigala, za električne instalacije, za vodovod-ne in toplovodne naprave, za gradbena dela in podobno. V tretji fazi bi ta strokovna služba lahko začela opravljati tudi strokovna opravila, ki so sedaj v domeni stanovanjske skupnosti (evidenca stan. fonda, točkovanje stanovanj, evidenca najemnikov in etažnih lastnikov, Sklcpanje stanovanjskih pogodb, izterjava stanarin, najemnin in akontacij etažnih last-nikov, knjigovodski posli za stan. skupnost, skratka, vse tisto, kar sedaj zanjo opravlja Staninvest). Vendar te faze pri oblikovanju strokovne službe šc ne bi kazalo upoštevati. Svojo strokovno službo bi morali hišni sveti tudi sami vzdrževati. 6. ZAKLJUCEK * S prehodom na ipredlagani model finan-ciranja bi stanovalci vsake stanovanjske hiše postali skupnost občanov, ki z lastnimi sred-stvi financira del svojih vsakodnevnih potreb (vzdrževanje in upravljanje svoje stanovanj-skc hiše). Ta slkupnost razpolaga le s tistimi sredstvi, ki jih zberejo njeni člani sami, sta-novalci v starejših hišah pa prejemajo še del solidarnostno zbranih sredstev, ki jih pri-spevajo najemniki družbenih stanovanj v no-vejših hišah. Ko bodo stanovalci to dejstvo dojeli, ko bodo dojeli, da nimajo od nikoder več ničesar pričakovati, najmanj pa od sta-novanjske skupnosti, bodo tudi vse drugače zainteresirani za to, ali stanovalci y njihovi hiši redno mesečno poravnavajo svoje finanč-ne obveznosti ali ne. Doslej so svoje obvezno-sti poravnavali do stanovanjske skupnosti, poslej jih bodo pa do svoje hiše in svojega hišnega sveta. Odveč bo fingirana ali resnič-na bojazon, da sc njihova sredstva uporab-Jjajo za namene, za katere niso bila zbrana, ker se bodo lahko vsak hip v lastni hiši pre-pričali, kako se njihova sredstva trošijo, saj bodo pri sestavljanju programov in finanč-nih načrtov lahko neposredno sodelovali. Ob spoznanju, da je njihova hiša res nji-hova in da je njena usoda v njihovih rokah, bo pri bolj razgledanih stanovalcih postala tudi višina stanarine manj pomembna. Ce bodo vidcli, da jim s stanarino zbrana sred-stva ne zadostujejo in da s tako zbranimi sredstvi ne morejo opraviti vseh del, ki bi jih v skupnem intercsu želeli opraviti, se bodo odločili za samaprispevek, kar se y nekaterih hišah že sedaj dogaja. Sploh naj bi stanarina predstavljala le tisti obvezni minimum, ki ga uporabniki družbenih stanovanj morajo vra-čati družbi, vse ostalo pa naj bi bilo več ali manj prepuščeno željam in zahtevam stano-valcev po komfortu, modernih in funkcional-nih napravah v hiši, po njihovem brezhibnem delovanju in po čim daljši življcnjski dobi stanovanjske hiše. Stopnja izpolnitvc teh že-lja in zahtev pa bi bila odvisna od priprav-ljenosti stanovalccv, da v ta namen izdvojijo del svojih osebnih dohodkov. Ljubljana, 10. 8. 1977 Tone Gortnar predsednik skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ljubljana-Šiška Priloga JT — 8 6 — Xf > ^rrrrrrrrrrrrrrrrrrrrf K>O0 O^ 4> - " ) ^- NJ 4^ t_n 1UW 4^. o , * NJ OO 1 O^ O^ O^ O^ oooOOOOOO O ^ CN O ^ O O O O O O O C^ CT O O O O © tyi OOOOpOpopoooOOOOOOOOOOpOOO^OOOOOOOOOOOt—' " ^ *b "b ^ ' ^ " "b "b ^ ^ " *b " " b "b "b "i "bo ^o *bo "bo ^o 'bo ^» "oo "bo "bo ^bo ^so "oo *bo "oo "bo bo "bo "bo "i> ^t* Vj OJ 4^ K> OOOM VO OO Oo »^J ~»J ^s o^ Ln Ln 4^ ^^ t>J OJ NJ l-o ^^1 ^ Zaporedna številka Starostni razredi stanovanj v letih Število družbenih stanovanj Revalorizirana vrednost družbenih stanovanj Mesečna stanarina 31,2 % stanarine za amortizacijo (14,6%) in stroške upravljanja (16,6%) o Od zbrane stanarine 5- ostane hiši za investicijsko in tekoče vzdrževanje 9". po odbitku stroškov 0 amortizacije in stroškov upravljanja Sredstva iz stanarin, naimenjena solidarnostnemu prelivanju Na 1.000 din revalorizirane vrednosti pripada hišam iz sredstev za solidarnostno prelivanje N > c z V) o > 30 z o (/) z m ¦o 30 m > > > 30 Ž m Skupna sredstva, ki jih dobivajo hiše za investicijsko in tekoče vzdrževanje (8+11) Na 10.000 din revalorizirane vrednosti družbenih stanovanj dobi hiša raesečno din OBCINSKA KONFERENCA SZDL LJUBLJANA-SIŠKA Trg prekomorskih brigad 1 St.: 05-8/77 Datum: 8. 9. 1977 . ' . •' P. n. ' ' Samoupravna stanovanjska skupnost občine Ljubljana-Šiška . -, 61000 Ljubljana ,"'".!" ' - Celovška 122 • — Sporočamo vam, da je IO predsedstva ob-činske konference SZDL na svoji redni 16. se-ji dne 30. 8. 1977 med drugim obravnaval tu-di gradivo »Hišna samouprava v luči zakona o združenem delu«, ki ste ga posredovali kot gradivo, da do njega zavzamemo svoja stali-šča, z dopisom z dne 22. 8. 1977. Gradivo je bilo širše obravnavano na seji IO, ki je bil razširjen z nekaterimi družbeno-političnimi delavci. Skupna ocena do gradiva je bila zelo po-zitivna, saj je bila dana ugotovitev, da pri-speva za rešitev pereče problematike gospo-darjenja s hišami. Člani IO so v celoti pod-prli predlagane usmeritve glede financiranja, razporeditve sredstev, sklepanje pogodb itd. Menili pa so, da bi pri izdelavi gradiva za širšo razpravo izpustili ali spremenili model ustanavljanja združenja hišnih svetov. IO je menil, da je treba v sedanji fazi vložiti mak-simum naporov, da se usposobi tako zbore stanovalcev, kot samoupravno stanovanjsko skupnost za funkcije, za katere so namen.ieni in ne da bi zaradi določenih slabosti gradili nove organizacijske oblike. Predlagali so tudi, da bi gradivu dali ustreznejši naslov. Končno je IO sodil, da naj o tem gradivu razpravlja in zavzame do njega svoja stališča skupna komisija krajevnih skupnosti in samouprav-na stanovanjska skupnost. Tovariški pozdrav! .¦ i r ¦'. ¦¦¦¦•.. ' *1J Predsednik OK SZDL Stanko Hvale ; I, > M '- PrUoga JT — 10 Na podlagi Zakona o samoupravnih sodi-ščih (Ur. list SRS št. 10/77), 30. čl. Samo-upravnega sporazuma o ustanovitvi samo-upravne stanovanjske skupnosti občine Ljub-ljana-Šiška, 18. čl. Zakona o samoupravni stanovanjski skupnosti (Ur. list SRS št. 8/74) in 22. člena statuta samoupravne stanovanj-ske skupnosti sprejema skupščina samouprav-ne stanovanjske skupnosti občine Ljubljana-Šiška naslednji -'K.' "'¦¦ '¦":'.} \> ¦ ¦ ¦ /*" "¦ PRAVILNIK o delu poravnalnega sveta samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ljubljana-Šiška I. POGLAVJE ' SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Poravnalni svet je kot ena od oblik sa-moupravnega sodišča samostojen organ, ki v enotnem sistemu oblasti in samoupravljanja delavskega razreda in vseh delovnih ljudi opravlja sodno funkcijo v mejah svoje pri-stojnosti, določene z ustavo, zakonom in ak-tom o ustanovitvi. 2. člen S tem pravilnikom se v skladu z zako-nom določijo pristojnost, sestava, sedež in or-ganizacija poravnalnega sveta ter postopek pred poravnalnim svetom, ki je stalen organ samoupravne stanovanjske skupnosti. 3. člen Poravnalni svet se ustanovi za posredo-vanje pri sporazumnem reševanju sporov in zarazvijanje dobrih odnosov med občani, med člani delovnih skupnosti ter med občani oz. delovnimi Ijudmi in samoupravnimi organi-zacijami in skupnostmi. Poravnalni svet posreduje v sporih o pra-vicah, s katerimi občani prosto razpolagajo, če jim jih poverijo, razen če zakon določa, da določene vrste sporov rešujejo izključno red-na sodišča. 4. člen Poravnalni svet je pri opravljanju svoje funkcije neodvisen in deluje v skladu z usta-vo, zakonom in samoupravnimi splošnimi ak-ti ter v skladu s socialistično moralo. 5. člen Poravnalni svet posluje v slovenskem je-ziku. Vsakdo ima v skladu z zakonom pravico v postopku pred poravnalnim svetom uporab-Ijati svoj jezik in pisavo. Poravnalni svet ga je dolžan seznaniti z gradivom in s svojim delom v njegovem jeziku, če je njegov jezik eden od jezikov narodov in narodnosti Jugo-slavije. G. člen Poravnalni svet sestavljajo trije člani, ki imajo namestnike. Člane poravnalnega sveta in njihove namestnike izvoli skupščina samo-upravne stanovanjske skupnosti občine Ljub-ljana-Šiška. Mandatna doba članov poravnalnega sve-ta traja štiri leta. Če članu poravnalnega sve-ta iz katerega koli razloga preneha mandat pred potekom mandatne dobe in je bil na-mesto njega izvoljen drug delegat, traja te-mu delegatu mandat samo toliko časa, koli-kor bi trajal mandat njegovemu predhodniku. 7. člen Član poravnalnega sveta se razreši: - •; -J 1. če sam zahteva razrešitev, 2. če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora 6 mesecev ali več, 3. če se ugotovi, da je moralno-politično neprimeren za opravljanje funkcije člana po-ravnalnega sveta, 4. če se ugotovi, da je hujše kršil funkcijo člana poravnalnega sveta ali njen ugled ali če je s svojim delom pokazalo, da ni sposo-ben opravljati funkcijo člana poravnalnega sveta, 5. če se poravna.lni svet, za katerega je bil izvoljen, ukine, 6. če se na podlagi mnenja zdravstvene ustanove ugotovi, da zaradi zdravstvenega stanja ni več sposoben za opravljanje funk-cije člana poravnalnega sveta. 8. člen Samoupravna stanovanjska skupnost je odgovorna za škodo, ki jo je storil član po-ravnalnega sveta udeležencem v postopku s svojem nezakonitim delom. Samoupravna stanovanjska skupnost, ki je škodo povrnila, sme zahtevati od člana po-ravnalnega sveta povračilo plačanega zneska, če je član povzročil škodo namenoma. • . - Priloga JT —11 n. POGLAVJE POSTOPEK PRED PORAVNALNIM SVETOM 9. člen Poravnalni svet zaseda redno enkrat te-densko ali po potrebi v prostorih samouprav-ne stanovanjske skupnosti. Obravnavanje pred poravnalnim svetom je javno, vendar lahko poravnalni svet sklene, da bo pri obravnavanju določene zadeve jav-nost izključil, če to zahtevajo koristi vojaške, uradne ali poslovne tajnosti oziroma varova-nje pravic osebnosti in koristi javnega reda ali razlogi morale. 10. člen Postopek pred poravnalnim svetom se zač-ne na predlog delovnih ljudi in občanov, po-sameznih odborov skupščine stanovanjske skupnosti, strokovnih služb stanovanjske skupnosti, ustanoviteljev stanovanjske skup-nosti in vseh tistih, ki kažejo utemeljen inte-res, da poravnalni svet posreduje v sporu, ne glede na to, ali gre za fizične ali pravne osebe. V smislu prejšnjega odstavka je vsak ude-leženec v sporu tudi udeleženec v postopku. Udeleženci v postopku lahko dajejo porav-nalnemu svetu predloge in vlagajo pravna sredstva. 11. člen Poravnava, sklenjena pred poravnalnim svetom, je izvršljiva, če zakon ne določa dru-gače. Predlog za izvršbo poravnave, sklenjene pred poravnalnim svetom, lahko vloži vsak udeleženec v postopku. Poravnave, sklenjene pred poravnalnim svetom, ki so primerne za izvršbo, izvršujejo redna sodišča. 12. člen Predlog, naj se spor obravnava pred po-ravnalnim svetom, vloži predlagajoča stranka pri samoupravni stanovanjski skupnosti in je naslovljen na poravnalni svet. Predlog mora biti sestavljen v pismeni ob-liki in mora vsebovati: — opis dejanskega stanja (spornih dejstev) ter potrebno dokumentacijo, — predlog, kako naj se spor reši. En izvod predloga pošlje poravnalni svet skupaj z vabilom nasprotni stranki, ki je ude-leženka v sporu, s pozivom, naj pripravi mo-rebiten nasprotni predlog. 13. člen Pred poravnalnim svetom lahko dajejo po-leg prizadetih strank pojasnila tudi drugi, če to lahko prispeva k sporazumni rešitvi spo-ra. PtrUogB JT — 18 Če nasprotna stranka ne pride na porav-nalni svet, ne pristane na posredovanje po-ravnalnega sveta, ali poskus poravnave ne uspe, poravnalni svet na zahtevo predlagate-lja pismeno ugotovi, da poravnava ni uspela. 14. člen Postopek pred poravnalnim svetom je usten, hiter in brezplačen. 15. člen Udeležba v postopku pred poravnalnim svetom je prostovoljna. 16. člen STVABNA PRISTOJNOST ' i Poravnalni svet lahko kot stalen organ stanovanjske skupnosti posreduje v vseh spo-rih, ki nastanejo na področju stanovanjske problematike, predvsem pa: — posreduje v sporih, ki nastanejo med posameznimi stanovalci, — posreduje v sporih, ki nastanejo med stanovalci in hišnimi sveti, — posreduje v sporih, ki nastanejo med samoupravno stanovanjsko skupnostjo in sta-novalci zaradi neplačevanja stanarin, nepla-čevanja zakonitih in pogodbenih obveznosti lastnikov na posameznem delu stavbe (etažni lastniki), — posreduje v sporih, ki nastanejo v zvezi s spremembami v stanovanjih, ki so v druž-beni lastnini, — posreduje v sporih, ki nastanejo v zvezi z dodelitvijo solidarnostnih stanovanj, — posreduje v sporih, ki nastanejo med strankami v zvezi s sklepanjem stanovanjske pogodbe, — posreduje v sporih, ki nastanejo med sta-novanjsko skupnostjo in etažnimi lastniki v zvezi s sklepanjem pogodb o plačilu prispev-ka za stroške investieijskega vzdrževanja sta-novanjske hiše, tekočega vzdrževanja skupnih delov in naprav v stanovanjski hiši in stroške upravljanja s skladom stanovanjskih hiš, — posreduje v sporih, ki nastanejo v zvezi s krivdno povzročeno škodo na stanovanjih v družbeni lastnini in na skupnih prostorih (do vrednosti 1.000 din), — posreduje v sporih, ki nastanejo v zvezi s preureditvijo skupnih prostorov, — posreduje v sporih, ki nastanejo med hišnimi sveti oziroma zborom stanovalcev in delavci za opravljanje del pri obratovanju stanovanjske hiše (hišniki, kurjači), — posreduje v pogodbenih sporih med hišnimi sveti in strokovno službo stanovanj-ske skupnasti (Staninvestom). — posreduje tudi v drugih sporih, ki jim jih stranke poverijo, v skladu z veljavnimi predpisi. III. POGLAVJE PRAVNA SREDSTVA -POSTOPEK S PRITOŽBO 17. člen Zoper poravnavo, sklenjeno pred porav-nalnim svetom, se lahko vloži predlog za preizkus zakonitosti, če s posebnim zakonom ni drugače določeno. Predlog za preizkus zakonitosti lahko vlo-žijo: — udeleženci v postopku, ' ' * — družbeni pravobranilec samoupravlja-nja, — javni tožilec. 18. člen Za reševanje sporne zadeve je pristojno tisto sodišče, ki bi bilo sicer pristojno za od-ločitev v sporu, če v sporu ne bi posredoval poravnalni svet. 19. člen Predlog za preizkus zakonitosti se lahko vloži, če je bila s poravnavo, sklenjeno pred poravnalnim svetom, prekršena: 1. ustava, •. 2. zakon, 3. samoupravni splošni akt, 4. mednarodna pogodba. 20. člen ' •, Predlog za preizkus zakonitosti se lahko vloži v treh mesecih od dneva, ko je bila sklenjena poravnava. 21. člen Poravnalni svet vodi zapisnik o svojem delu in redno obvešča skupščino stanovanj-ske skupnosti o opravljenem delu. IV. POGLAVJE PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 22. člen Ta pravilnik začne veljati, ko ga sprejma skupščina stanovanjske skupnosti. 23. člen Ta pravilnik je sprejela skupščina samo-upravne stanovanjske skupnosti Ljubljana-Šiška, na svoji seji.....dne . . . . . Priloga JT — 13 SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBCINE LJUBLJANA-ŠIŠKA Celovška 122, telefon: 58-286 St.: 2334/77 Datum: 7. 12. 1977 . . JAVNA TRIBUNA ' ./.:'. ., SOb Ljubljana-Siška : Ljubljana, Trg prekomorskih brigad 1