Kakovostna starost, let. 15, št. 3, 2012, (91-92)
©2012 Inštitut AntonaTrstenjaka
GERONTOLOSKO IZRAZJE
REVŠČINA
angleško: poverty nemško: die Armut francosko: la pauvreté špansko: la pobreza italijansko: la povertà
Premožna družba in revna družba soobsšajaša. Bogastvo ene družbe je zgrajeno na revščini druge.
Thich Nhat Hanh (2012)
Evropski svet je leta 1984 sprejel definicijo revščine, ki pravi da so revne osebe, družine ali skupine oseb tiste, katerih sredstva (materialna, kulturna in socialna) so tako omejena, da jim ne omogočajo minimalno sprejemljivega življenja v državi, v kateri živijo. Absolutna revščina pomeni pomanjkanje osnovnih dobrin, pomembnih za izpolnitev osnovnih življenjskih potreb, kot so hrana, bivališče, zdravje. Relativna revščina pa pomeni stanje pomanjkanja dobrin glede na doseženo raven blaginje v drugih družbenih skupnostih.
Med vzroki za nastanek revščine so lahko izguba dela, pomanjkanje ukrepov družbene skupnosti, da zavaruje najranljivejše skupine ljudi, na primer v obliki socialnega zavarovanja, v katero bi bili vključeni brezposelni in nezaposleni. V revščini se lahko znajdejo ljudje tudi zaradi družbene neenakosti na gospodarskem, političnem in drugih področjih.
Pogosto so revščini izpostavljeni starejši ljudje, zlasti starejše ženske. Statistični podatki kažejo, da je v Sloveniji delež starejših ljudi pod pragom revščine in socialne izključenosti višji kot med ostalim prebivalstvom (Kump in Sta-novnik, 2011). Še posebej so prizadete ženske, starejše od 65 let, ki so skupaj z nezaposlenimi ter
podnajemnicami najbolj izpostavljene revščini (Mednarodni dan ..., 2010).
Z revščino se sooča veliko ljudi na našem planetu, jo izkuša, si jo prizadeva odpraviti, pojasniti, nekateri pa v njej vidijo tudi nekaj koristnega. Tako je na primer ameriški sociolog Gans (1971) skušal v revščini najti pozitivni vidik, saj naj bi revščina zagotavljala zalogo slabo plačane delovne sile, ki je pripravljena opravljati umazana dela za nizko plačo. Revščina ustvarja delovna mesta za mnoge poklice, ki služijo revnim in zagotavlja status tistih, ki niso revni.
Kljub nekaterim pozitivnim vidikom revščine prevladujejo njeni boleči negativni vidiki, ki si jih človeštvo prizadeva odpraviti ali vsaj ublažiti. Med ukrepe za zmanjšanje revščine sodijo programi usposabljanja in izobraževanja, subvencije, nižji davki za socialno najšibkejše. Posledice revščine pa blažijo tudi dobrodelne organizacije, kot so Karitas, Rdeči križ, Humana, Unicef, Amnesty International.
Veliko je poti do zmanjšanja revščine, vendar jo je težko izkoreniniti.
STOPNJA TVEGANJA REVŠČINE, PRAG REVŠČINE
angleško: the risk of poverty rate, poverty threshold
nemško: die Armutsgrenze, der Armutsrisiko
(Grad der Armmutsgefahrung) francosko: le risque de pauvreté, le seuil de pauvreté
špansko: la tasa de riesgo de pobreza, el umbral de pobreza
italijansko: il tasso di rischio di povertà, la soglia della povertà
91
Gerontološko izrazje
Ogroženost zaradi revščine se meri 5 stopnjo tveganja revščine, ki je izražena kot odstotek oseb, ki živijo v gospodinjstvih z ekvivalentnim razpoložljivim dohodkom pod pragom revščine. Ekvivalentni razpoložljivi dohodek je skupni dohodek gospodinjstva po davčnih in drugih odbitkih, ki je na voljo za porabo ali varčevanje, deljen s številom članov gospodinjstva, tehtan glede na njihovo starost s tako imenovano modificirano ekvivalenčno lestvico, ki velja v okviru držav članic OECD. Prag revščine pa znaša 60 % mediane, tj. srednje vrednosti ekvivalentnega razpoložljivega dohodka vseh gospodinjstev v državi. V Sloveniji je na primer leta 2011 mesečni prag tveganja revščine za enočlansko gospodinjstvo znašal 600 evrov (Kazalniki ..., 2012).
VIRI:
Gans Herbert J.: The Uses of Poverty: The Poor Pay All (1971). V: http://www.sociology.org.uk/as4p3.pdf (sprejem 30. 8. 2012).
Kazalniki dohodka in revščine, Slovenija, 2011 - začasni podatki. Statistični urad Republike Slovenije - SURS (2012) V: http://www.stat.si/ novica_prikazi.aspx?id=4818 (sprejem 29. 8. 2012).
Kump Nataša, Stanovnik Tine (2011). Pokojnine in razlike med spoloma. V: Socialno-ekonomski položaj upokojencev in starejšega prebivalstva v Sloveniji. Ljubljana: Inštitut za ekonomska raziskovanja, november 2011, str. 23-26.
Mednarodni dan žensk 2010 (2010). V: http://www. stat.si/novica_prikazi.aspx?id=2985 (sprejem 13. 5. 2012).
Nhat Hanh Thich, misel iz knjige Mir v vsakem koraku (2012). V: http://www.misliverzi.com/index. php?option=com_content&task=view&id=36&Ite mid=98 (sprejem 30. 8. 2012).
Svet Evrope. Definicija revščine (1984). V: http://www. google.si/#hl=sl&gs_nf=1&cp=14&gs_id=1i&xhr= t&q=definicija+rev%C5%A1%C4%8Dine&pf=p& output=search&sclient=psy-ab&rlz=1W1ADRA_ slSI471&oq=definicija+rev&gs_ l=&pbx=1&bav=on.2,or.r_gc.r_pw.r_qf.&fp=a3a c429dd4700a2&biw=1355&bih=657 (sprejem 29. 8. 2012).
Ksenija Saražin Klemenčič
92