Posamezna številka stane Din 1'—
Leto III	Ljubljana,	dne	12.	februarja	1927
Poštnina pavšalirana
Štev. 9
POLITIČNO GLASILO SLOVENSKEGA LJUDSTVA
Uredništvo in uprava: Ljubljana, Wolfova ulica 1 — Izhaja vsak teden — Reklamacije so poštnine pioste — Rokopisi se ne vračajo — Stane posamezna številka Din--, mesečno Din 5'-, celoletno Din 60 - — Dopisi morajo biti frankirani in podpisani — Anonimni dopisi se ne sprejemajo
Nova vlada in Slovenci
Ker je bilo g. Uzumoviču nemogoče sestaviti vlado z Demokratsko Zajednico, smo dobili vlado radikalov in Slovenske Ljudske. Stranke. Treba povdariti, da so vstopili v vlado tudi radikalni desidenti g. Ljube Jovanoviča, s čemur se je končno napravil konec cepljenju stranke radikalov. Čeprav je torej tudi slovenska večina zastopana v vladi, je ta vendarle i po sestavi i po duhu pretežno radikalna. Prav je, da je prišla na vlado največja slovenska .stranka, da doseže zboljšanje gospodarske krize, ki je v naši Sloveniji posebno občutna. Mi, slovenski radikali, smo pri zadnjih volitvah v oblastne skupščine pokazali svoje prepričanje, da je neobhodno potrebno sodelovanje Slovencev v upravi dežele in sicer v okvirju močne radikalne stranke. Toda večina Slovencev je napravila napako, da je ravno najmanj glasov dala tistim, s katerimi se je po volitvah zvezala. Slovenci so dali radikalom sanno dva oblastna mandata, a po volitvah so hotele vse slovenske stranke sodelovati z radikali. Iz tega naj bi si Slovenci potegnili zaključek, da je bolje takoj vstopiti v veliko radikalno stranko, ki vedno od-
ločuje, namesto tratiti posrednike. Tedaj bi dobili stalno upravo, kar bi bilo ogromnega pomena za zboljšanje naših razmer. Radikalna stranka je in ostane ona sila, ki je zgradila našo državo, ona jc bo znala tudi varovati. Izven naše stranke preostane samo grenki kruh opozicije, ki je Sloveniji povzročil le pomanjkanje.
Slovenska Ljudska Stranka, ki je v vladi zastopana s tremi ministri, ima sedaj priložnost delati na zboljšanje razmer in da se. zavzame za potrebe Slovencev. Dokler so stranke v opoziciji, navadno "zelo veliko obljubujejo, toda cesto je potem, ko so vstopile v vlado, težko izpolniti vse obljube, posebno one finančnega značaja. Vendar 'stranka, ki je na vladi je odgovorna za vse. Iz sedanjega sodelovanja z radikali naj Slovenci dobe poduk, naj pokažejo pri pjrihodnjih volitvah radikalni stranici več zaupanja, stranki, brez katere v naši kraljevini ne more biti vlade.
Želimo novi vladi dolgo življenje in veliko uspeha pri reševanju gospodarske krize ter pri reševanju države iz težkega zunanjega položaja.
*
Gospodarski program vlade
Predsednik vlade g. lizunova* je sprejel časnikarje in jim je dal o vladnem gospodarskem programu sledečo izjavo:
Ne radi položaja vlade, marveč radi natančnega informiranja javnosti je potrebno, da se zabeleži, da razpolaga vlada, čisto matematično vzeto, z večino 17 glasov. Skromno število, toda zadostno, da se lahko v vladi in v parlamentu izvršijo posli, ki so na dnevnem redu in da vlada izvrši dela, ki se tičejo gospodarskih in drugih vprašanj. Ta številčni odnos naglašamj največ raditega, ker
je javnost radi neinformiranosti pod vtisom, kakor da bi ta vlada imela samo tri glasove večine. Ta neresničnost vpliva nepravilno tudi na političen položaj. Po njem bi lahko nepravilno vplivala tudi na razvoj celokupnega gospodarskega življenja. Z eno besedo, treba je vedeti vso resnico. Resnica pa pove, da imamo zadostno večino za izvedbo vseh poslov.
Vlada, ki je tako razumela svoj položaj, je že v prvih sejali predložila in razpravljala o materijalu, ki je že pripravljen za veliko gospod a r-sko-programatično delo. Kljub zna-
nim težavnim razmeram se je na tem programu vztrajno delalo. To delo omogoča, da more nova vlada javnost preko vas obvestiti o svojem programu. Jaz vam ta program izročam. Prosim vas, da ga objavite, da ga bode spoznala vsa javnost, vsi gospodarski krogi in sploh vsi, ki se zanimajo za ta vprašanja. Naj morda izrečejo o njem svoje mnenje, še preden bo prišel v razpravo v narodni skupščini. To bo samo splošni stvari koristilo. Razume se, da bo vlada postopno izvajanje . tega programa ukrenila vse potrebno, da doseže uspeh. Naši politični in parlamentarni krogi ne smejo pri odločanju svojega nastopa pozabiti na to, da je njihovo sodelovanje pri teh vprašanjih, alco je pozitivno, zelo dragoceno; če bi .pa v tej smeri prevladali stran-karsko-politični vidiki katerekoli vrste, morejo zelo škodovati.
Proračun.
Neposredno pred narodno skupščino je državni proračun, za katerega so včasih glasovale tudi opozicio-nalne stranke. Proračun je namreč potreben državi. Njegovo pravočasno sprejetje ima nesporno korist tudi za naše pravilno poslovanje in za olajšavo možnosti, da dobimo kredit v inozemstvu in za naš!e gospodarsko življenje sploh. Zato se nadejamo, da bo proračun v skupščini brez težav sprejet. To se nadejamo tem preje, ker je skoro do koiičnoveljavnega sprejetja proračuna pri tem sodelovala tudi HSS. Nobenega razloga ne vidimo, da bi mogle priti od njene strani — število njenih poslancev v skupščini je znatno — kakršnekoli težave. Nasprotno ne vidimo razloga, da bi mogla ta politična skupina najti opravičljiv razlog, da bi glasovala proti proračunu, ki se ie izdelal z njeno pomočjo.
Sicer pa se je po pisanju nekaterih včerajšnjih časopisov izvedla neke vrsto splošna mibilizacfja narod-
nih poslancev v skupščini. Videli smo, da je ta mobilizacija pokazala, da vlada razpolaga z zadostno in stvarno večino. Z ozirom na odločnost vlade, da poleg proračuna takoj razvije vso aktivnost pri izvajanju svojega gospodarskega programa in naslanjajoč se na to večino, se nadejamo, da se bo vladi posrečilo izvršiti svoje dolžnosti v obeh navedenih smereh. Vlada apelira tudi na našo javnost, da jo v teh dveh vprašanjih, ki nista strankarskega značaja, podpira.
Vzrok gospodarske krize.
Že svoječasno je vlada proučevala gospodarsko stanje, v katerem se nahaja država. Ona stoji na stališču, da je z njo gosoodarski problem najvažnejši in najnujnejši. Prišla je do prepričanja, da je vzrok današnjemu gospodarskemu položaju v sledečih dejstvih:
Glavni vzrok današnjemu stanju, v katerem se država nahaja, je v dejstvu, da se je dinar tekom poslednjih let popravil. Že več kot eno leto se drži skoro na vedno enaki višini. To zboljšanje vrednosti dinarja že delj časa vpliva na to, da so se pričeli pojavljati novi pogoji za delo — za proizvajanje v državi — za problem dobrin, kakor tudi za samo trošenje. Gospodarstvo stremi za tem, da bi se ti pogoji prilagodili novim razmeram in da bi se ustvarili novi pogoji, katerim se mora gospodarstvo v vseh smereh podvreči. Ta proces je že zelo napredoval. Vsled tega je vlada na -tališču, da je treba ukreniti vse potrebno, da se dinar vzdrži na tej višini.
Da se olajša prehod v normalne razmere in da se odstranijo vse ovire, bo vlada ukrenila vse, da doseže zadovoljive uspehe.
V	ta namen je v glavnem sestavila popolen gospodarski program, ki obsega celo vrsto učinkovitih upravnih in zakonskih ukrepov.
t Jovan Cvijil
Zopet nam je smrt ugrabila enega izmed naših največjih učenjakov; slavnega geografa in etnografa Jovana Cvijiča. Pokojnik je bil na vrhuncu zemljepisnega znanja. Uporabil je moderne teorije o postanku terenskih oblik na balkanskem polotoku. Že v mladosti se je zanimal za oblike in pojave našega krova, o katerih je napisal monografijo, 'polagajoč*, posebno pozornost na delovanje vode, ki razkraja k raški apnenec. Proučeval je oblike balkanskega polotoka in njega relief, raziskujoč tehtonske sile, ki so dovedle do njega oblik. Ko sta profesorja Penck in Bruckner določila razne epohe diluvija (ledeno dobe) ter morfološko in poleontološko postavila diognoze za to op oh e, jo Cvi-jičeva šola mnogo pripomogla 1- rezultatu z 'raziskavami nekdanje glaci-acije bal. polotoka. Eno njegovih prib morfoloških del je	Istorija
postanka željeznih vrata (Džerdapa) na tromeji Srbije, Romunije im Madžarske. Pri em se je dotaknil tudi vprašanja izginenja Panonskega morja, ki io segalo na tej strani do Karlovca in Metlike. Velikega pomena je njegovo delo Geografija i	Jogija
Stare Srbije in Makedonijo \ kot tudi
atlas tamošnjih krajev. Po primeru velikega nemškega antropogeografa Ratzla je Cvijič organiziral antropo-geografsko proučevanje srbskih pokrajin in ljudi je napisal Cvijič delo: širnih knjig v izdajah Srpske Akademije. Kot uvod v proučavanje srbskih krain in ljudi je napisal Cvijič delo: Antroipogeografski problemi Balkanskega polotoka. V svojih delih se ni omejil le organski na geografski popis srbskih naselbin, in na odnošaj med zemljo in ljudmi, nego je obravnaval tudi duševne vsebine ljudstva in psihološke razlike med plemeni.
Začetkom našega stoletja, posebno pred balkansko vojno je imel Cvjič hude polemike z bolgarskimi geografi in zgodovinarji radi narodne pripadnosti Macedonije, ker se je že v naprej videlo, da bo to vprašanje igralo veliko ulogo ob razsulu Turčije. Evropska javnost je l-ila do I. 1903. na bolgarski strani, ker so imeli Bolgari dobro razvito propagando. V tej težki borbi za srbstvo Makedonije mu io priskočil na pomioč g. Niko Župa-nič, tedaj stud. phil. s svojim delom Mazedonien und das tiirkische Problem , ki je povzročilo v vsem evropskem tisku senzacijo, v domovini pa veliko pripomoglo k dvigu jugoslovanske misli in potrdilo mišljenje,
da treba v Srbiji videti Piemont jugoslovanstva. To je bilo v času, ko so se srbski javni delavci borili z zadnjim Obrenovičemi in ko je Srbija najbolj potrebovala braniteljev pred svetom. Županičevo delo je takrat Srbija živo pozdravila, posebno pa ga je bil vesel Cvijič, ki je prišel osebno na Dunaj spoznat avtorja in se z njim spoprijateljit. In ravno na inicijativo Cvijiča in jugosl. omladine se je tedaj preselil Žujpanič v Beograd.
Na mirovni konferenci v Parizu je bil Cvijič predsednik etnografske sekcije. Tudi Vrhovni Svet je vpošte-val njegovo besedo. Trudil se je za severno mejo Slovenije, da bi objela i koroške Slovence, žal, mu to delo ni tako uspelo kot v Banatu in Bački, kjer je nadveljal i biv. rom. ministr. predsednika Bratiana, da je pripadla Vol. Kikinda i Subotica nam. V Parizu je v francoščini izdal obsežno delo Balkanski polotok , v katerem je nitojsterski opisal antropogeograf-ske prilike. Francoska kritika je pisala da še dolgo ne bo boljega dela o našem polotoku. Leta 1920 je bil določen za predsednika plebiscitne komisije na Koroškem, toda odrekel e je tej časti, ko je videl, da je stvar za nas izgubljena. Svoje bivanje na Gorenjskem ie porabil za proučava-
nje Triglava in Bohinjskega ter Blejskega jezera.
Jovan Cvijič se je rodil 1865 I. v vasi Ložnica na Jadranu v Podrinju, umrl pa je 16. jan. t. 1. v Beogradu.
V	svojem življenju je dosegel velike časti in odlike. Ne ve se, ali je bil tako talentiran ali tako delaven. Bil ie nekajkrat rektor beograjske univerze, umrl je kot predsednik Srpske Akademije.
Vlada mu je dala pogreb na državne stroške, priznavajoč irvu visoke znanstvene zasluge. Odmev o priliki njegove prezgodnje smrti je pokazal vso njegovo popularnost. Na beograjskem pokopališču se je poslovil od njega tudi g. Niko Županic z govorom :
Jovanu Cvijiču.
Še preden je poteklo Šest tednov, da bi se mogel vršiti parastos za našim velikim državnikom, Nikolo Pa-šičem, je že zopet obiskal Beograd črnokrili angelj smrti, da ponese k zvezdam dušo Jovana Cvijiča, našega slavnega zemljepisca 1n narodnega ■ delavca.
Prišel sem iz Ljubljane, dragi pokojnik, da Te še enkrat pozdravim in se poslovim od Tebe i kot prijatelj i kot zastopnik ljubljanskega etnografskega muzeja.
Stran 2
SAMOUPRAVA«
Vlada naslanja svoj program na te temelje. Po njenem mnenju je potrebno v glavnem izvesti sledeče spremembe:
za ceuen kredit.
Poleg zaposlitve državnih kreditov in domačega kapitala je treba povečali dotok Ujega kapitala v državo. Z ustavitvijo potrebnih kreditnih zavodov, z omogočitvijo njih uspešnega delovanja, z ustvaritvijo cenenih kreditov, in sicer pri obstoječih državnih kreditnih ustanovah, z bolj piimerno razdelitvijo kreditov je treba vplivati na kmetijsko, industrijsko in obrtno produkcijo.
Olajšanje davčnih premen.
Politika vlade stremi za okrepitvijo produkcije s tem, da se našemu gospodarstvu olajšajo bremena, ki so se naložila poslednja leta z ozirom na takratne razmere, ki pa ne odgovarjajo današnjemu gospodarskemu položaju.
Pospeševanje kmetijske produkcije. — Intenzivna graditev novih železnic. — Veliko posojilo.
Vlada bo s posebnim investicijskim posojilom pospeševala kmetijsko produkcijo z neposrednimi ukrepi, ki jih ima v svojem gospodarskem programu. Posebno poz rnost ho posvetila zboljševalnefnu delu, uravnavi vod, zgraditvi dobrih cest. Z davčno reformo, oziroma izenačenjem davkov, revizijo caripskih tarifov, revizijo zakona o taksah itd. se nadejamo, da bomo olajšali pogoje za produkcijo, da se prilagodijo položaju, katerega je ustvarilo zboljšanje dinarja. Železniški tarifi se bodo prilagodili gospodarskim potrebam. Vlada smatra za najvažnejše delo tehnično dovršitev obstoječe železniške mreže in intenzivno graditev novih železnic. V ta namen „bo v najkrajšem času izdelala načrt graditve novih železnic in si bo zagotovila tuj kapital, ker se bodo železnice gradile
s posojilom in koncesijami. Gradbam v lastni režiji se bo izogibala in jih bo smatrala le kot skrajno izjemo. Da se pospeši zgraditev posameznih železniških linij, bo pod ugodnimi okolnostmi pritegnila vojaštvo.
Največjo pozornost bo vlada posvetila zgraditvi pristanišč in vprašanju okrepitve našega rečnega in morskega plovnega parka.
Vlada bo v splošnem državnem interesu iz finančnih in gospodarskih razlogov tudi v bodoče postopoma ia brezpogojno izvajala princip deetati-zacije.
Gospodarski odbor in moderna socialna politika.
S spremembo poslovnika bo poleg finančnega sestavila gospodarski odbor. Kraljevska vlada želi, da bi se-v okviru navedenih idej reševanje vseh gospodarskih problemov omogočilo čim intenzivnejše in uspešnejše delo. Vlada bo izvedla potrebne reforme na polju socialne politike, ki se naj prilagodi sedanjim gospodarskim razmeram radi izdatnejše zaščite in zavarovanja delavstva.
Za varčevanje.
Princip varčevanja, ki ga je kr. vlada pričela izvajati vsestransko, bo izvajala tudi nadalje v državnem gospodarstvu. Pa tudi v zasebnem gospodarstvu bo ta princip izvajala, kolikor se bo dalo doseči z možnimi ukrepi, da se pobija nepotrebni iuksus.
Reforma uprave.
Vlada bo ukrenila vse, da vpelje red, urnost in poenostavitev v državno upravo s strogim izvajanjem zakonov in ustave.
To so v glavnem vodilne smernice vladne gospodarske politike. Vlada bo izdala celo vrsto zakonodajnih in upravnih ukrepov. Po potrebi in v interesu čim hitrejšega ustvarjanja pa ho od narodne skupščine zahtevala posebna zakonska pooblastila.
,,Samouprava“, oficijelno glasilo Narodne radikalne stranke za ljubljansko oblast
Redka sveianost
Začetkom tega meseca je bila v Zagrebu proslava petdesetletnice dela hrvatskega učenjaka g. Dragotina Gorjanoviča—Krambergerja, na katero je bil povabljen tudi naš okrožni predsednik g. dr. N. Župa-nič. Svečanost proslave se je vršila v navzočnosti vseh zagrebških dostojanstvenikov v zbornici. G. Gorjano-vič je bil promoviran za častnega doktorja medicine in odlikovan z r§dom sv. Save I. razreda. Med mnogimi govorniki je najlepše govoril dr. Boris Zarnik, vseučiliščni profesor in ugleden član naše stranke. Njegov
Mi, ki smo prišli, da se za vedno poslovimo otl Tebe, slavni pokojnik, in ostajamo pod zvezdami na zemlji, svestni si življenjske izkušnje, da človek šele takrat prav začne ceniti kaj dobrega, lepega in koristnega, ko je to dobro in koristno že — izgubil.
Za Jovanom Cvijičem tožijo v prvi vrsti Akademija Znanosti, kateri je bil predsednik in beograjsko vseučilišče, kateremu je bil več let rektor. Cesto se ga bo spomnil tudi Geografski institut, toda Cvijiča ne bo več nazaj.
Učenjaki težje postanejo popularni med široko maso kakor politiki, toda Jovana Cvijiča bo poznal, čeprav ne ravno vsak kmet, gotovo pa meščan in izobraženec. Cvjjičevo ime je že pred eno gneracijo prodrlo ozke meje domovine in danes je znan in vpoštevan kot geograf in etnograf med vsemi civiliziranimi narodi. S ponosom moremo trditi, da smo z Jovanom Cvijičem izgubili nele največjega jugoslovanskega, nego slovanskega geografa sploh.
Slava in veljava Cvijičevega imena sta koristila našemu narodu često tudi praktično, posebno na mirovni konferenci v Parizu, ko je šlo zato, katere oblasti naj sestavijo bodočo kraljevino Srbov, Hrvatov in
Pokojni šef Radikalne stranke Nikola Pašič je podpisal 4. I. 1925 re-šenje, da je Samouprava oficijelno glasilo Narodne Radikalne stranke . za ljubljansko oblast.
Original se glasi:
Gospodu dr. Niku Županiču; predsedniku Okrožnega odbora NRS
Ljubljana.
V	odgovor na Vašo prošnjo, glavni odbor NRS odobrava izdajanje tednika »Samouprava« kot oficielui organ NRS za ljubljansko oblast in mesto Ljubljana.
Beograd, dne 4. januarja 1925.
Nikola P. Pašič,
predsednik glavnega odbora.
Iz radikalne stranke
govor je do solz ganil starega učenjaka. Pri slavnostnem obedu v Gradskeni podrumu je dr. Niko Žu-panič očrtal zasluge g. Gorjanoviča na polju antropologije. Slavljenec je dokazal na podlagi človeških ostankov iz ledene dobe, da je pred stotisoč leti živela rasa, ki se je povsem razlikovala od današnje. Dalje je g. Žu-panič obravnaval važnost raznih teorij, ker rasa daje človeku karakteristiko njegove duše. Svoj govor je končal z besedami: Kri ni voda, a duša živi v krvi.
Slovencev. Često je forum zastopnikov zavezniških velesil porabil nazore Jovana Cvijiča glede severne meje v Banatu, Bački in v Sloveniji. Težko je bilo Cvijicu, ko je videl, da bo morala ostati skoro tretina Slovencev pod tujim jarmom.
Jugoslovanska ideja ter moje politično-etnografske študije o Makedoniji in drugih jugoslovanskih zemljah so dale povod, da sem se pred 25. leti seznanil in spoprijateljil z J. Cvijičem ter na njegovo in nacionalne omladine iniciativo prišel iz Slovenije v Srbijo, Piemont jugoslovanstva.
Še enkrat Ti, pokojnik, pred odprtin? grobom priznavam, da si mi omogočil deliti zlo in dobrojjsodo s Šumadinci in dočakati največjo srečo: osvobojen je in ujedinjenje Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Dragi pokojnik, Jovan Cvijič, ni treba, da poje svečenik v Tvojem imenu pogrebno molitev: L;bera me Domine, de morte aeterna (Večne smrti, reši me, gospod!), zakaj Ti si se sam rešil pozabljenja s svojimi deli, ki Te niso spremila le do groba, nego, ki Te bodo spremljala še preko groba povsod tja: kjer se spoštuje znanost in zdrava misel.
Bog Ti daj duši lahko, Jovan Cvijič!
Gospa DJurdjlna Paši< — ar. Niki Zupaniču
G. dr. Niko Županič, predsednik ljubljanskega okrožnega odbora radikalne stranke in bivši minister je prejel od gospe Djurdjine Paši če v e, soproge našega velikega državnika, blagopokojnega Nikole Pašiča, to-le pismo:
Spoštovani gospod!
Jaz in moji otrocL se Vam zahvaljujemo za toplo sočutje in ganljivi govor nad grobom našega dobrega soproga in očeta ter Vas prosimo, da ste zagotovljeni našega 'trajnega spoštovanja.
Djusrdjina Pašič. Beograd, 21. 1. 1927.
Slovenija Je dala dva radikalna poslanca
Ustanovitelj Narodne Radikalne Stranke v Sloveniji, g. dr. N. Županič, je lahko zadovoljen, ker smo dobili v mariborski oblasti dva poslanca, kar je najboljši dokaz, da se je naša stranka tudi med Slovenci vkoreni-nila. To nas tem bolj veseli, ker je bil pot Radikalne Stranke trnjev. Ta prvi večji uspeh nam daje nado in silo za nadaljevanje dela.
Seja ljubljanskega okrožnega odbora NRS
VI. seja Ljubljanskega radikalnega odbora se bo vršila v Ljubljani začetkom pomladi, ko se urede prilike v »rezkih in mestnih odborih.
Radikal, predsednik okr. cestnega odbora
Za predsednika okrajnega cestnega odbora v Novem mestu je izbran naš odlični pristaš, g. Josilp Zurc, gostilničar v Kandiji. To nas veseli, kor je g. Zurc v poslednjih dvajsetih letih pokazal veliko razumevanje za potrebe okraja, a posebno za vzdrževanje cest. V polni meri je zaslužil, da ga je lansko leto Nj. Vel. Kralj Aleksander I. odlikoval z redom Sv. Save. Čestitamo tako dobremu gospodarju in dobremu radikalu.
Vsem srezkim odborom NRS
v ljubljanski oblasti
Okrožni ljubljanski odbor NRS prosi vse srezke odbore, da čimprej skličejo srezke konference, s katerih bi mu mogli poslati izčrpno poročilo o stanju stranke v srezu.
Reorganizacija sreza Črnomelj
Prihodnji teden se bo izvršila reorganizacija krajevnih odborov NRS v črnomeljskem srezu, ker so politični nasprotniki zanesli med nje zmedo. Konference se bodo vršile v Gribljah; na Krasincu, v Metliki in v Dra-šičih.
Pot Bojance—Tribuče
Državno podporo za izpeljavo in napravo občinske poti Bojance — Tribuče v višini od 150.000 Din dodelil je g. Milorad Vujičič, prejšnji radikalski minister javnih del, a na prošnjo predšedništva radikalnega Okrožnega Odbora v Ljubljani.
Velik radikalni uspeh
Pred nekoliko meseci nismo imeli v logaškem srezu niti enega pristaša. No, jalovost politike ostalih strank v Sloveniji in gospodarska kriza dali ste Notranjcem povod, da se preori-jen tirajo v novi smeri. Tako so bile osnovane nove radikalske krajevne organizacije v Cerknici, Logatcu, Ži-rih in Rakeku. V poslednjem kraju imeli so posebni povod, da so se obrnili k radikalom, ker se imajo zahvaliti intervenciji vodstva radikalne stranke v Ljubljani, da je Rakek dobil kaldermino v iznosu od več kot 2,000.000 Din za popravo in .polepša-nje glavnih prometnih zvez. Žirom pa je vsled vremenskih katastrof potrebna hitra pomoč, da si kmietje popravijo poplavljena polja, razdrte hiše in ceste. Bila bi dolžnost strank, za katere so Žirovci glasovali, da po-morejo oškodovanim.
Pri zadnjih občinskih'-volitvah je dobila Narodna Radikalna Stranka pet (5) odbornikov, kar pomeni lep uspeh za kratko delovanje.
Jubilej primarija dr. Frana Derganca
Naš belokranjski rojak dr. Fran	življenja.	Pri tej priliki	mu iskreno
Derganc, primarij kirurgičnega od-	čestitamo	in mu	želimo, da bi še dol-
delka v Splošni državni bolnici v	go živel in delal	v korist	slovenskega
Ljubljani, bo 26. t. m. navršil 50 let	naroda.
Smrt rodoljuba
V	Gribljah na Kolpi je umri Jure Pezdirec, po domače Grizin, član ta-mošnje kralje v ne organizacije Radikalne Stranke, v 42. letu svojega življenja. Pokojni se je v začetku vojne vdal Rusom na severnem bojišču. Usoda ga je potegnila v Sibjrijo, kjer je vstopil v prvi Jugoslovenski polk, ki je pod zapovedništvom generala Žanena (Janin) tvoril del armade admirala Kolčaka, bojevnika proti boljševikoni. Zadrževal se je v vseh večjih mestih na transsibirski železnici! (Tomsk, Irkutsk, Krasno-jarsk, Harbin), dokler ni dospel v Vladivostok, kjer se je ukrcal na an-glešo ladjo ter je p riše ni preko Sin-Ltaporn in Sueza t. 1920 v Dubrovnik. Bil je dober Jugoslovan.
Jureta Pezdirca so sosedje v obče spoštovali in radi imeli. Odlikoval se je z darom pripovedovanja, ki je bilo zvezano z zdravim humorjem in lahko zbadljivostjo. V vojni se je v društvu kozakov naučil posebno ravnanja s konji. Imel je žrebca Cesarja Janeza , s katerim se je včasih pri dobri volji produciral po načinu kozakov. Ta znameniti pasluh se je razumel celo na volitve. Če ga je gospodar Jure vprašal je-li treba glasovati za Radiča, odkimal je s tresenjem glave da >ne in če se ga je vprašalo bi-li za radikale, je pokimal z. glavo z da .
Odličnemu rodoljubu in strankinemu prijatelju večen spomin! Bog mu daj duši lahko!
Izdajatelj in direktor: Dr. Niko Županič.
Urednik: Josip Maži na.
Tb !.a: Mu k.so Hrovatin v Ljubljani.