Sporočamo žalostno vest PREDVSEM ZARADI ZAH-TEV PO DOSLEDNEM URESNI-ČEVANJU DOLGOROČNEGA STABILIZACIJSKEGA PROGRA-MA, NE PA ZARADI POGOJEV, KI SMO JIH SPREJELI V POGA-JANJIH Z MEDNARODNIM DE NARNIM SKLADOM, SE BODO RAZMERE V GOSPODARSTVU, S TEM PA TUDI POLOŽAJ DE-LOVNIH LJUDI ZAOSTRILE. VENDAR SE JE TREBA Z DEJ-STVI IN RESNICO SPRUAZNITI IN BI BILO ZATO POPOLNOMA NESMISELNO TARNANJE NAD TEM, DA NAS KDO IZSILJUJE, ČE PA VSI VEMO, DA JE PLA-ČEVANJE PRETEKLIH NAPAK PAČ TEŽAVNA REČ. Žalujoči cemmmi d/n />efek:-m»»M0Mmmmmiii letHlkgmn Časopis študentov Univerze Edvarda Kardelja \ Ljubljani I. Izdaja UK ZSMS, Ljubljana. Uredniški kolegij: Tomi Gračanin (glavni urednik), An-drej Klemenc, Igor Lukšič, Mojmir Ocvirk, Samo Škrbec, Dejan Venič, Iztok Vilič (odgovorni urednik) Oblikovanje in tehnična uredite\: Andrej Kocjan in Robi Starec Lektoriranje: Samo Koler Tajnikovanje: Nela Malečkar Distribucija: Jure Hawlina Naslov uredništva: Kerstnikova 4, Ljubljana, telefon: 319-496 lzdajateljski svet: Ludvik Horvat (predsednik), Andrej Lukšič, Zoran Kariž, Aleš Kardelj, Bojan Klenovšek, Robert Škrlj, Primož Hainz, Mutjai Jevnišek, Igor Lukšič, Andrej Kle-menc, Mojmir Ocvirk Tisk: Tiskarna Ljudska pravica. Pri-prava: 1BM Dnevnik. Naklada: 5000 izvodov, cena posu-mezne številke je 1^2 din. Naročnina za šol. leto 1983—84 za dijake in študente 100 din, z,a ostale posameznike 150 din, za institucije 200 din. Oproščeno temeljnega davka za pro-met po sklepu št. 421—1—70, z dne 22. januarja 1973. Javni sestanki urednišna so ob torkih ob 20. uri. na rob osnutku programa letosmo prirejIiteY ob 25.maiu Življenjski opus dela in misli našega vodi-telja tovarišaTita sobile, soin bodovodnjak, i/ katerega jugoslovanska mladina črpa moči v nenehnem boju za to, kar označuje tudi, pridevnik socialistična v imenu njene organi-zacije. To so bratstvo in enotnost jugoslo-vanskih narodov in narodnosti, oblast dela.V-skega ra/.reda in ra/.voj socialističnega sa-moupravljanja. /ato UK ZSMS Ljubljana meni, da kot del jugoslovanske mladine \n njene organizacije ne sme in ne more mirno pristajati in soglasati s postopki nekaterih sil v naši dru/.bi, ki /. mistitikacijo, vulgarizacijo in milo rečeno norčevanjem iz njegovega živ-ljenja in dela, poskušajo uveljaviti svoje par-tikularistične interese. Kot zunanji izraz diterenciacije in prote-sta proti takemu odnosu do revolucionarne preteklosti in sedanjosti naše skupnosti ter do tovariša Tita, se je UK ZSMS Ljubljana odločila, da s svojo delegacijo ne bo priso-stvovala prireditvi ob dnevu miadosti, če se ne bo spremenil koncept prireditve. Tovariš Tito je bil prevelik človek, da bi zaradi interesov nekaterih moral postati majhen bog. (sprejeto na /asedanju UK ZSMS Ljubljana v četrtek, 1. 3. 1984) bolje. Morda je to res, kljub temu pa predla-gamo, da razbrenimo nekatere skupine go-spodarstvenikov in politikov, ki so se sedaj prisiljeni odločati v našem imenu in v naše dobro ter tako omogočimo širokim ljudskim množicam, da se pravilno oz. napačno odlo čajo in temu primerno dobro ali slabq živijo. Za napake v preteklosti (nekaterih), ki jih (od)plačujemo danes (vsi), smo vse manj navdušeni. Bojimo se še kakšnega dokaza, ki bo potrjeval tezo, da se zgodovina ponavlja. Seveda mislimo predvsem na pogodbo, ki jo je podpisal predsednik predsedstva SFRJ Mika Špiljak v ZDA in »sporazum« SFRJ z Mednarodnim denamim skladom. Stabilizacije, ki bi hkrati pomenila krepi-tcv države in njej pripadajočih institucij s povečevanjem restriktivnih, represivnih, nadzornih in intervencijskih posegov v vsak-danjo politično in gospodarsko delovanje, ne podpiramo. Nadaljnjega razvojasamouprav-Ijanja in socialistične demokracije gotovo ne bomo pospešili z zgoraj naštetimi, vsepogo-stejšimi načini ukrepanja. Eno zaokroženo obdobje Tribune, to lahko zdaj že rečemo, je za nami. Kako se jc razlikovala od ostalih in kakšno mesto bo imelo v »zgodovini« izhajanja Tribune tu ne bomo ugotavljali. Lahko samo rečemo, da je treba pozitivno tradicijo Tribune nadaljeva-ti. To pa pomeni kritičen pristop k obravna-vanju vseh družbenih vprašanj oz. skozi op-cijo študenta in njegovega položaja v družbi in sko/i njemu pripadajočo (sub)kulturo ]& trcba ponuditi (alternativne) rešitve obstojej^ čih in na novo porajajočih sc družbenih pro-tislovij. jcmo problem tinanciranja obštudijskih de-javnosti (odcepitev SS od §C), po drugi strani pa ustvarjamo režim študija, ki bo ve-čini študentov onemogočil kakršnokoli rcdno (organizirano) obštudijskodejavnost. Kakor koli že, osnutki VIPov so narejeni. Mnenja smo, da bodo še tako dobro izoblikovani programi zbledcli pri izvajanju, če ne bomo /agotovili ustrcznih materialnih in kadrovskili pogoje\ter bistvcno spremenili položaj štu-denta v vzgojnoizobraževalnem procesu. V gradivu za razpravd o položaju in organizira-nosti mladih, ki jo je pripravila UK ZKS, lahko prebercmo: »Današnje stanje je takš-no, da so ostaii učitelji in študentje vsak na svoji strani. Učitelj predava, študcnt posluša in zapisujc ter študira za izpit. Med njima pa je v času poteka tega procesa malo ali nič ustvarjalnega sodelovanja. Stvarna preobra-/ba takih odnosov pomeni preobrazbo Uni-verze. Res je, da ustvarjalen odnos zahteva od cnih in drugih povečan ustvarjalni napor. Scdanje stanje jc, resnici na Ijubo, najbolj ugodno tako /a učitcljc kot za študcntc« Če bi bila zadnja misel resnična, bi bilo odvcč vsako pretegovanje za reformo viso-kcga šolstva. K srcči pa so študentjc in učite-Iji »razcepljcni« v svojih predstavah o viso-kcm šolstvu. Postavljamo se na stran (kot kažc) maloštevijjrih, ki sc konkrctno angaži-rajo /a korcnito spremcmbo tako študijskega proccsa kot tudi položaja Univerze v druž-bcni produkciji. Tribuna seveda nc more mimo aktualnih političnih in gospodarskih aktivnosti, ki so obrcmcnjenesstabilizacijskimiokviri. Slišali smo, da so se pripravljalci okrogle mize v CD o podružbljanju OS poštcno tresli pred mo-rcbitnimi »izpadi«. In če so se, so se verjetno upravičcno. Čeprav se je zbralo samo »miro-Ijubno« občinstvo, jc bilo iz diskusij razbrati prctcči plaz problemov materialnih in ka-drovskih: družbcnoekonomski položaj uči-teljcv, cclodncvna OŠ...), ki bo marsikaj in marsikoga odnesel s seboj. Prcokupacija naših gospodarskih \f\ poli-tičnih vrhov v zadnjem času opravičevanje oz. dokazovanje upravičenosti takšnih ali drugačnih ukrcpov. Na vsak način bi nas radi _prci ' da ie tisto, kar delajo, edinOj Številka Tribune pred vami in verjetno šc nckaj prihodnjih je bolj odraz tega, kar lahko novo uredništvo naredi brcz razvite mrczc sodelavcev in brez ustrezno urejenih odnosov z drugimi mediji, institucijami... nismo zadovoljni. Zlasti slabo pokrivamo nckatera področja študentske (sub)kulturc. Pričakujemo, da se bodo razblinili morebitni prcdsodki do novega uredništva in da bodo tudi neformalne (alternativne) oblikc orga-niziranja študentov sprejele Tribuno kot medij, sko/i katerega se lahko izra/ijo in uveljavijo. Mnenja smo, da področja glasbc, videa, alternativnih gledališč... lahko ustrezno pokrivajo samo »tipi s scene«. Podobno velja tudi za »ekologistc« in »mirovnike«. Zadnje čase predstavljajo rcdko obliko združevanja mladih (in starih) / jasno opredeljenimi cilji. Kakorkoli že, omogočili jim bomo, da pridejo do besedc. Kakšcn pa je njihov »domet«, se bo poka-zalo v kratkem. Osrednjo pozornost bomo posvctili dogajanju na Univerzi. V ospredju so vprašanja VIPov, urednitev^statusa Štu-dcntskcga ccntra in Študentskega servisa, družbenoekonomskega položaja študentov in organiziranosti študentov.*kaže, da jc za študente prišla reforma visokega šolstva ob nepravem času. Res je, da je bila inicirana s štiidcntskimi gibanji v letih 68 — 72, vendar so sc medtcm stvari bistveno spremenile in najmanj, kar lahko rečemo, je, da je organi-/iranost študentov v UK ZSMS v krizi in-da bo kot taka odigrala stransko vlogo pri preo-brazbi visokcgašolstva. Organiziranost štu-dcntov v UK ZSMS bo Tribuna redno in kii-tično sprcmljala. Seveda ne moremo pristati na tiditvc, da so študentjc nezainteresirani, pasi\ni, oportunisti, skratka, preleni, da bi i/kt)iistili demokratično tripartitno samou-piavno organiziranost Univerzc. Resno jc trcba prctresti študijski proces (vsc bolj se kažc tcndcnca, da bi podaljšali srcdnje usmcrjcno izobražcvanje v viško šolstvo), pogoje študija (tako kadrovskc kot matc-Vialne in družbcno ckonomski položaj štu-dcntov, da bi ugotoili dejanskc vzroke za i.( \ ključcvanjc v UK ZSMS oz. da bi ugoto-norcbitno ncustrcznost obstoječc oblikc ^ niy.irarn>sti študentov. glcde na situacijo. d ProbTerti uftl^OTJa predklinikc v /cljc klin I se vleče že leta, a vedno se ga je skušalo resc vatipredvsemspremikanjem vstopnih pogo-je\ v 4. letnik. Tokrat se je spremembi pogo-jev prilepiia še razbremenitev 3. letnika na račun premaknitve kliničnih predmetov v 4. in 5. letnik. S tem bi se medicinecosebno sre-čal z bolnikom prvič pri pouku v 4. letniku. V pogovorih okoli tega predjoga je bilo med tdrugim povedano tudi to, da sprotno sprem-Ijanje vaj in predavanj kliničnih predmetov tudi po tem ne bo možno. Že ob zdajšnji obremenitv4 bi študentu za pripravo na vaje in predavanjapo našelih visokošolskedidak-tike normalni 24-urni dan ne zadostoval. Obremenitev v zadnih dveh letnikih pa bi se po tem predlogu še povečala. Poleg tega so tu še pogoji za 5. letnik, na katere se bo štu-dent v 4. letniku predvsem usmeril. Pove-dano je bilo tudi, daobsegznanja treh izpitov (patološka tiziologija, patologija, mikrobio-logija), ki bi bili pogoj za 4. letnik presega cno šolsko leto. Zanimivo je, da še nikoli do-slej niso bili pogoj vsi trije izpiti, tudi takrat ne, ko je bil obseg z.nanja, ki naj ga medicinec osvoji, manjši, kot je danes. Sledi lahko zni-žanje zahtevanega znanja na izpitih ali pa manjša prepustnost študentov iz 3. v 4. let-nik, čemur sledijo problemi vezani na so-cialni status študenta. Izkaže se torej, da problem pouka klinike ni le problem pomikanja pogojev, temveč problem petletnega študija, organiziranja kliničnih predmetov (smiselnost predavanj, organizacije vaj itd.) in problemov t.i. sprot-nega študija. A najlažje je premikati pogoje gor-dol. V ozadju zaostritve prehoda iz 3. v 4. letnik pa je lahko marsikaj — npr. pritisk na katedro za patološko fiziologijo, da zviša propustnost študentov na svojem izpitu. Poleg navedenega morda še zavračanje trga novih prišlekov z Medicinske fakultete. Lahko pa vidimo v tem že omenjeno ten-denco po krajšanju študija, ki bi bilo v tem primeru smiselno predvsem s f inančne strani. Ob novem VIPu na Medicinski fakulteti se odpira^še problem sprejema »usmerjencev« ki ne bodo več gimrfazijci, na katere je bila in je z novim VlPom lakulteta predvsem pri-pravljena. Problem, ki bo obravnavan v po-sebnem članku. Novi VIP študija na MF ne postavlja na glavo, ohranja že preverjeno, četudi to ni študij, ki bi prispeval k vzgajanju in izobra- s ževanju kritičnih, ustvarjalnih, za švoje delo |optimalnc usposobljenih medicincev. samcznimi predmcti in fakultetami. Glede na moje izkušnje so možnosti aktivnega vi-sokošolskega študija s strani študenta še zelo majhne. On sam kot osnova za to ni izvzet. Študijski proces je v stalnem prepletajočem se odnosu z družbenim dogajanjem in polo-žaj študenta v izobraževalnem procesu z nje-govim položajem v širŠi družbi. Tak način študija koristi le tistim (z njihovega stališča), ki jih tako unitormirana množica otopelih, rteustvarjalnih študentov, predstavlja ustrezno plattormo za njihovo manipuliranje z njimi. Vse to prihaja na dan ob oblikovanju no-vega VIPa. Govorim lahko predvsem o me-dicinskem. Ob oblikovanju novega študij-skega programa je bila možnost, da se vanj vključi osnova za graditev ustvarjalnega, in-tenzivnega, zadovoljujočega študija. To po-meni, da se nc vtika v vsebino posameznih predmetov in usklajenost mednjimi, voblike študija ipd. Pokazalo se je, da znotraj fakul-Jete in zunaj nje prevladujejo sile, ki težijo k temu, kar je. Vmes se slišijo »klici vpijo-čega v pnščavi«, a nimajo večje teže in osta-jajo samo klici. Položaj fakultete se je poka-/al v pravi luči. In sicer, da je ničev oziroma / drugimi besedami: fakulteta lahko svoje programe oblikuje v zelo omejenih razsež-nostih. Meje so ideološkega in tinančnega značaja. To je prišlo na dan npr. ob predlogu za šestletni študij — enem od redkih prebli-skov, ki se je splaz.il mimo ozkih vrat samo-cenzure. Je pa v najnovejšem VIPu med majhnimi spremembami ena večja — predlog za zao-stritevpogojev iz3. in4. letnik.(Mimogrede: do zaostritve je prišlo za letošnji 3. letnik, čeprav se pogoji študija zanj niso bistveno spremenili proti prejšnjim generacijam). Ta predlog opravičujejo predvsem s težavami klinike zaradi zapoznelega osvajanja pred-klinične patološke fiziologije v 4. letniku. Med prebiranjem predlogov za reformo univerze konec šestdesetih in v začetku se-demdesetih let, dobivam čedalje močnejš] občutek zabrisanosti, neobstoja desetih, petnajstih let, ki ločijo današnji čas od ta-kratnega, predvsem pri problemih, ki zade-vajo kvaliteto in intenzivnost študija. V tor-malnem smislu se je marsikaj spremenilo. Študentski interes ima danes vsaj možnost, da se upošteva pri odločanju fakultetnih or-ganov.Studentje lahko vplivajo na potrjeva-nje učiteljev. Zmanjšalo se je število ur po-sameznih predmetov, a je tedenska obreme-nitev (30 nr) še vedno močna ovira uresniče-vanjasprotnegaštudija. Klasična predavanja še vedno so in v zadnjem času so tendence, da se zaostri njih obiskovanje, še močnejše. Prodrle so modernejše oblike pouka npr. seminarji, ki pa večinoma ne dosegajo svo-jega namena in so le še dodatna, neprijetna obremenitev za študenta. Sprotno preverja-nje znanja ni pripeljalo do formalizacije izpi-tov, temveč do novega zaostrovanja študij-skih problemov. Študij je postal dirka od ko-lokvija do kolokvija in le še veliki optimisti bi to časovno omejeno, površno pridobivanje znanja lahko poimenovali z besedo študij. V kvalitetnem pomenu se tako pridobljeno znanje ne loči od srednješolskega. Študentu se po vstopu v to kolesje, v katerem je točno predpisano kako, koliko in kdaj se učiti zdrobi njegova individualnost, otopi njegov interes za čim več in čim bolje znati. Na drugi strani se doseže s tako mehaniziranim študi-jem izvržek programiranih produktov v do-glednem času in tendenca je (bila) čim več teh v čim krajšem času. Bila — morda zato, ker ta tendenca logično sledi pospešenemu gospodarskemu razvoju v drugi polovici šestdesetiK let, ki za sabo potegne večjo po-trebo po kadrih. V boj za čim krajši študij se uspešno vključuje tudi štipendijska politika, čedalje bolj tudi padec življenjskega stan-darda in obkrožujoča miselnost kot podpira-joči dejavnik prejšnjih dveh. Za analizo položaja študenta v visokošol-skem izobraževalnem procesu ne gledamo ie njcgovih pravic na papirju, temveč predv-sem koliko je v njegovi m^či spreminjati, vplivati na okoliščine, v katerih študira in na rezultat tcga študija. Našli bi razlike med po- ob novem vinu tatf medicinski takulteti tnišljenja in da izrabijo vse znanje, k« ga sedaj zaman (ne vplivadirektno na izobraže-valni uspeh znotraj izobraževalne institucije) črpajo iz literature, ki v sedanjih program-skih usmeritvah ni obvezna. Prav tako bi bilo omogočeno profesorjem, da pokažejo ce-lotno sfero izkušenj in znanja, ki sedaj ostaja skrita in neizkoriščena. S tem se spremeni tudi mesto subjekta v ideološki strukturi, saj bi bila ta deloma preslepljena in bi izgubila moč direktnega uravnavanja oblikovanja študenta. Najradikalnejši korak kot rezultat takšne orgariizacije, pa bi bilaspremembaocenjeval-nega postopka. Tu zopet ne gre za to ali ima nekdo sposobnost objektivnosti (struktura razcepljenega subjekta jasno kaže na to, da . je objektivnost le iluzija gospodarja), temveč za to, da ima študent priložnost pokazati svoje znanje. Najprimernejši ocenjevalni proces so pisne seminarske naloge v okviru predlaga-nih tem, z zagovorom v okviru diskusije na to temo. Najprimernejše prav zato, ker takšen nastop zahteva poznavanje tako obvezne kot alternativne literature, na podlagi katere je avtor gradil. Vsekakor se s takšno organizacijo v dolo-čeni meri izognemo sedanjemu patriarhal-nemu odnosu profesor—študent, torej odno-su, ki producira uniformiranost, producira uniformirani subjekt, ki preko sedanjega izobraževalnega procesa pridobi nujno po-trebno osnovo, zaradi katere se vedno že v naprej strinja z družbeno stvarnostjo, ka-kršna koli že je. S priznanjem razcepljenega subjekta v izobraževalnem procesu, bi izo-braževanje našlo svoje pravo mesto, namreč mesto, ki subjektu s svojimi znanstvenimi us-lugami daje napotke, vrši usluge, da se sub-jekt v svojem lastnem procesu izoblikuje; za razlikood sedanjega stanja, ko je izobraževa-nje medij za oblikovanje—deformiranje subjekta. S tem tudi odpade vprašanje anga-žiranosti študentov, kajti možnost avtono-mne izbire področja znotraj neke teme, svo-bodna izbira literature in še kaj, so dobri ra-zlogi, da tisti, ki jih tovrstna dejavnost zani-ma, ne bodo ostali ob strani (sicer pa brez predznanja tudi ne gre pisati seminarske na-loge). Usmerjenost študentov bi se iz seda-njega stremljenja, ki brez kakšne močnejše zveze z znanjem zagotavlja prednosti v druž-benih odnosih, preusmerila v študij, ki bi za-gotavljal mesto v družbeni strukturi in isto-časno predstavljal tudi ugodje. Kako vpliva takšna organiizacija na razvpj znanosti, je nepotrebno razpletati, saj bi ob uspehu vsaj majhne spremembe ideološke prakse proti izobraževalnemu proce-su imelo za rezultat omajanost dogem in zakonov. Ne gre si delati iluzij, da se vpliv dogme, navadc, zakona konča r>y imagi-narni sceni, njih primarnejše mesto je na simbolni ravni, pa vendarle se tako iznebimo vsaj najbolj vidne in občutene represije, ki nas konec koncev tudi navdaja s strahom. Moj-Mir Ocvirk l unkcija VIPov je, kot pravi sam naziv ak-cije: iorma—reforma univerze. Je tista vrsta.. reforme, ki ostaja le na površini, nikakor pa se ne spušča v globino izobraževalnega pro-cesa. Kaže se kot preurejanje starih progra-mov, kot uvajanje izbirnih tem in redko kot uvajanje novih tem. Vse torej kaže, da gre za ohranjanje obstoječega, čemur je predpo-stavljen status quo ideološke napetosti. Prav govorica oblasti, v kateri je skocentrirana ideološka in fizična moč represije, je namreč koristnik diplomantov, ki so izobražcni v procesu oblasti simpatičnega izobraževanja. Kako to vpliva na tiste, ki programe reforme pripravljajo, je jasno. Če pa tej ideološki re-presiji dodamo tehnične težave, kot je ob-vezno število ur predavanj, ki profesorjem preprečujejo raziskovalno delo, je rezultat reforme, ki nas čaka, že v naprej znan. Re-zultata bosta vsaj naslednja: še vedno se bo znanost (o družboslovju teče beseda) kon-čala malo pred Franfurtsko šolo. Vzrok je v tem, da profesorjem primanjkuje časa za ra-ziskovalno delo, prirnarnejši pa je: ideološka represija, za katero je poznavanje sodobnih marksističnih raziskovanj, strukturalizma, poststrukturalizma v najboljšem primeru nepomembno in v najslabšem primeru druž-beno neprimerno in nevarno. In drugič štu-dentje bodo zaradi prenatrpanega urnika prisiljeni v množično indoktrinacijo, iž česar sledi uniformnost subjekta. Takšna je in vse kaže tudi bo situacija, pa vendar je napočil čas, da se povprašamo o spremembi notranjih odnosov profesor — študent, kakor tudi širših družbenih odno-sov. Seveda se strinjamo, da bi sprememba, ki bi vplivala na spremembo odnosa protesor — študent, predstavljala spremenjene druž-bene odnose. Predlog, ki ga bom v nadaljevanju predlo-žil, seveda ne zagotavlja pričakovanega re-zultata, kajti kakršna koli že bo sama struk-tura izobraževalnega procesa, bo vključena v ideološko sfero družbenih odnosov in bosta zaradi tega njeno izvajanje in končni rezultat odvisna od teh odnosov. Pa vendarle bi se morali zamisliti nad konceptom izobraževal-nega procesa, ki temelji na razpisu komplek-snih tem, katerih anaiiza poteka in kar najra-zličnejših perspektiv, najbolje kar iz vseh, ki apredeljujejo neko znanstveno smer. Kaj pridobimo in čemu se izognemo v takšni organizaciji? Vsekakor je prednost kar največja povezava različnih znanstvenih Dododdefkov (v okviru sociologije eksisti-ajoštevilne usmeritve, katerih medscbojno X)vezanost v dosedanji organizaciji nujno 'grešimo). Seveda je za povezavo teh usme-itev nujno potrebno prepoznavanje posa-neznih delov. Naslednja prednost pa že teraeljno posega v ;ama razmerja znotraj izobraževalnega pro-;esa in v razmerje med izobraževalnim pro-:esom in družbo. V prej opisani organizaciji )i prišlodo povratnih informacij, kajti disku-ija na določeno temo bi omogočila študen-om, da izrazijo vso zmožnost alternativnega alternatjva se ne orekriva s tem 9I1 .omm vipom, . temvec vipom nasprotuie ali so na potezi res samo študen tie WBSKSSSBS^!SPRSSf!3Mv^Sf!SS^SfSSSk memirano- tmkusijo in šele na osnovi jasne ¦SUH(l^U!lsMIJ^!MdskflB33ffl56&HH9H. sredovanosti narave zavesti Ijudi (da se za- ^BBiBBSBBBBBMiBBBSHlBBHEBll zamisli je bila pripravljena stopiti v akcijo. BBffiBBBllBffiTOBMBMMBHIMBIMB vestoblikuje med ljudmi, ki imajo tudisvojo BBSffiBS3KWWt^HBffiBffiWffiBWHi Na sestankih in medsebojnih pogovorih in y ^MRffiMMHHNlffiMffi^ffiMHMHBffiH zgodovino). Zato se usmerja v alternativno ISlBHBBiHroBMiqBWH!BlifBWM posame/nih študentih sta se brusili ena ob ¦MHHMJMMMMBjBtlBiHBHiBBH produkcijo nastavkov za spremembe mate- I PJfflHSSffl9HfflJH^fflfflHB§a^§J drugo.Končnojebilougotovljeno,daještu- ^^fflMBHHjBHj^fflJRJgfflfflnMS rialnih možnosti, družbenih razmerij, druž- y^MHffiffiiMMNMMMMHMHM dijski proces treba spremeniti, vendar boj- BMflBBBfflKiEfiBffB Wn\\\ form zavesti in kadrovskih možnosti. i|BtWf|W kotl kar tako prav nič ne prispevajo spre- BjjHHHjffiBJBjMB^ Alternativna produkcija mora sproducirati HQffifffiNMffHMM|ffi membi študijskega procesa. Zavest o spre- BJmfiBffMfflffBJBiinBlM najprej miselne forme, da bo lahko misiila BffffBfflfffffflJBHffflMMBM membi se mora organizirati. ¦MEttnRnSSSESiBSluSEBSS^S^S^SS sebe samo- Predvsem se mora skozi spremi- IWMBB[HHaWHBHnBBHBfl^HMW BJRBJfijB^BHMJ^ffiBfflHBffflfflJlffl njanje razvijati subjekt spreminjanja. BmMfBHMilBM KOLOKVU PRI SLO IN DSZ BiMIMfflSMMM Subjekti spreminjanja niso liudje kot ei- |ffl^fflaBBuiii^m!CT!«HaiwBmi«K^B^B Nekaj tednov kasneje nam je predavatelj WftBMl^^roH^raffiBWCTnro»ffiHnraiBBM bajoci kupi mesa z vdihnjenimi ali priroje- iH^HfflfBBrBHHBffiBBCTfflBB^i^rofflPM predmeta SLO in DSZ vrnil pismene izdelke R»H^QRfflQ^M|^fflRMSHffiKQRffln^|fl n>m> individualnimi zavestmi, pač pa so l^^^ffiPg^^SSSSSSESiSB^S preizkusa znanja iz snovi prvega semestra. H|fflflH9VmRjjQRfflflRtfQflflffi družbeni individui,druzbeneformezavesti, v M^^S^mBro^flB^BnliBlOT^BCTffBPffllB (Študentje, ki so opravili preizkus, so s tem Rffl|^niRQ^^Qffinffin9B^^S^BSul katerih se individui zavedo svojega položaja, ^^Bgffl^jraj^^^rtl^fflBffBref^HBfBfB izpitno snov zožili na polovico). Test je pisalo ^^^^^Qffi^ff^^flff^ffiffl|fflfflJOT^^Nfl družbene posredovanosti svoje bede (ki ni le BfflBBBB^nBlliriBHBBfBCTilffiBffflSMM pozitivno od 88-tih manj kot 10 študentov. BBBHii!WWB!BWBffl^ffBffifHiMBBiBtB^ v lakot' 'n žeji) in nujnosti organizirane spremembi družbenih razmerij je v prvi vrsti ^jffifl^^^^^jgmyjj^mygyjg|^yj akcije m pouuuno statistoidne dejavnosti Ka- ^j^g^yjg^|g«g|^j^g|y|||g^gyg|g||^|y||^g vprašanje družbenega subjekta in vprašanje ^^^n^^^^^^^^u^^9^5Q^^^^^^a žejo samo na svojo nemoč, ne pa tudi na ^^^^^^^^ra^^^^^^^^^R^^^ra^ra zavesti študentov. Ravno skozi vprašanje ^^^^^^^^^SBBhBBSD^SSHB to,daspremembaštudijskegaprocesa inštu-¦HjEHH^^ družbenih posameznikov se bom lotil pro- D^a^QB90S9&SMS&QB|Q|B9 dijskih razmerij ni nujna! BBDhB&HHHmBOBiBBmiBH&H blema študenta kot subjekta sprememb štu- ^^^^K^^g^^^^QS|^^^^ffiuQQ^^9 ^^^^^^Q^^^^^mVg^^^^^^^^^wR Za empirično podlago navajam ogrodje ^^ffiffl^^^^g^^^^^fflyS^QQ^^Q Postvarela zavest je vključena v študijski ^ffirafl^R^^^^Q^^ffi^ffiffi^Q^^^Qffl dogajanj v drugem letniku na FSPN v lan- ^^^^^^^^^^ffl^^^ra^^^ra^^K&H proces brez preizpraševanja lastnih predpo- M^^fflfflffl^ffigj^fflHgO^^^^^^ra skem šolskem letu'. ^^^Q^^^^g^^QQ^^^^^^^59 stavk in smeri razvoja lastnih zmožnosti. Z ^^^^^^^^^^^^^^^^^^H^HH ^^^^^^^^^^^^^fl^^S^^ffi^^D^^B vsodušo jeujetav obstoječištudijskisistem in HH^ffi^^^^^B^^^S^^^ffi^^^^H^H BOJKOT KOLOKVIJA ^^^^^^g^^^^Hj^^ffl^E^Hj^^^H obstoječa družbena razmerja. Tu je varna in ^^fflE^^^^^^^^^rag^^^^j^fflffl Preizkus znanja iz kolokvija (kolokvij) ni ^^^ffi^^QR^ffi^^Q^ffl9^^BS93 zavarovanapred iztirjanji,stresi in podobnimi ^Q^^^S^^^^^B^^^^^^^^^^ffi|ffl bil obvezen in udeležba na njem ni vplivala ^^^^g^^^giQy^^^^^g^Q^^^^^y^B nezaželenostmi. Njej nasproti se šopiri radi- B^^^^^g^^^^^^^j^^^^^^^^^B na oceno pri izpitu. Pri objavi ure pisanja je ^^^^^^^^^S^^^fflfflR^^^^^^^^^B kalna zavest (študentska »zajednička« Ky^QK^Qg^^g^^^Q^^^^^^ffi^^Q prišlo do sprememb, takodaštudentjenismo BQ^^^^m^^^^^^^^^^^Q^^^^9 zavest), ki je nad nemim in glasnim tekom ^^^^^^^^RS^^^^^ffl^^^g^^^^B mogli vedetuobkaten unbodopisali. Konuj ^Q9^ffi9^^^^^^BSB^Q^ffl^ffl^9 študijskega procesa, nad mirom in sprijaz- H^^ffi^^ffi^^^^^^^^^S^^^^^M bi začeli s pisanjem (ob uri, ki je bila objav- t^^^^^^^^P^^^^^^^BbB^^^^M njenostjo večine študentov z izpitnim siste- ^H3E^^BH8a^Sff™^»M*"^"« lUMHlMIllilflJKJIJ^^ tev probkmnakbdabbTigodnnaTosilcaBH^^ gat PosameZnih zavesti, ki ne vedo druga za BJ^HnHm predmeta, študenta in fakulteto. >>Zaied- ¦iBlllBiM drugo, ki ne vedo, da je moč skupne akc.je ¦JjMdlJMI^WJ^B^ffi^|ra| nička« zavest je prežala na najmanjši zastoj ¦MBMlffHBiB^^ šele nevarna grožnja za obstojece) ali kima- ^HHnH^QHffl| ali odstopanje od dogovorjenega postopka in ¦IBffifBHM nJe ali boikot al] Pa 'e oster borec zopcr ob~ ^n^n^fflffl^^^nfflg^n pr, tem kar naprej poudarjala, kako smo štu- ¦MBiliBfiBBtlHfB^ sto3eči ^tudiJski režim Pa napeljuje kolege v ¦jraHlEHSEBJHSSESESi dentJč ogoljufani. V številnih razpravah je BBliBBiliiBBffiH^^ študii na Pr]nc]Pu samoorgamzacije in pri ¦sMiBMg^^^MilBlgBHBSBHiB bilo ugotovljeno, da je nosilec predmeta ¦JBJMlHffMIIB^^ tem doživlja, kako od množice študentov ^KH[^QnHnffl^^ffl9^B večkrat odprl razpravo o spremembah pri ¦SfSMlEHMBSM ostane le Pe^'ca- kl hoče (niso VSI Predmetl ^Pm^^^^gfflj^^MB^ra^J izvajanju predmeta pa ie vedno ostal edini (z »IBMIBBIIIMHB^ vsem študentom enako pn srcu) in more EESII^^EiffiSESna^EsSB Kdkimi izjemami) razpravljalec. Po drugi IJHKKfflMlBH!^^ (delozapreživetje,sestanki,drugeobvezno- IBHIiS5B18BEBlB!3BB^8BM strani pa je b\\ k.,tc. i, testa gotovo previsok iBMMMMB sti) poglobljeno študirati ta ali om predmet. |^n^ffifflfflfflSUMilllHS3IQI — predavateij je zahteval preveč podrobno BfW?ii8MiB!lfF^^ v upravljanju sveta je spodbudno vsa- R|^^^^^M^^ffiQ^HR^M poznavanjefaktov.Prinadaljnjemizvajanju lllMMSM kisn" oponiranje, vsakršna drugacnost, O^^HH^^^^BH predmeta pri izpitih se je izkazalo da štu- lllffiiilill^^ uperjenazopergladkitekdogodkov. Vendar ¦HiHBm^HB dentJe niso bili Prav nič °krog prinešeni. lWIWiiWBiWIW!^^ takšne sortč nasprotovanja še mso alterna- B^MwlMB!wBnBfHniiiWt!TOl!BralltHBCT llllNifilfiffl tlvc družbenega razvoja (spreminjanja), še BJBMBBIiiBB!^^ Hkratl Pa se Je pokazalo, da je ogoljufana H||yfiHiwJPilMW nisokrajnidometdružbenihsilspreminjanja. HIJjJBllBllSliillfHi^^ »zajednička« zavest, saj se je njena predpo- ^^^^|JBJg|jBBIiiiiiiBiiMiii8MiiiMiBiiMiMMHIMiM Revolucionarna strast ni dovolj. Za predru-ij Takšna /avest se je skozi nekaj posamezni- HnRfflH|fflffiQfflffi^^MBQfffiQfflfflffi| Tazavestgradisvojotradicijonadcjanskih in^^^^u^B^^^^^^^E^^aufflAjSSfiSSUI kov še bolj radikalizirala. Nastopala je pod lflffil8fflffiQQQfflffiRffiffiRjQ2QHQ|M dividumih in njihovi realni zavesti, kakršna j? ^^ffi^^^^^^^^^S^^^^^M^ESH geslom — vse je treba razrušiti. Izrabiti mo- lmWpB|W«|||W tu 'n zdaJ- Ne predpostavlja nikakršne štu- |^^^^H^m^DBB ramo ugodne okoliščine. Na študentih je njffinffifflSuS&BSlBODSSuOOSI dentske enotnosti, ki bi presegala dejansko ^^^^^BE^^^mmJHEBg^SjSS^BM samo to, da morajo delovati složno. Ožj^ Hffi^fflRHffifflRffiMfflMH^fflfflR^ffifflH enotnost. Te enotnosti pa je različno mnogo B^^^^B^BBHEBJjESapiBpBjSBjl^B radikalizacija je zahtevala, da je treba pri |fiB8BffmBHWBffifBflHPWBrff^ ob različnih problemih. Ne umišlja si, da so ^^^^Q^^^^^^^E^EE|^B3fflEQ5u| tem asistentu bojkotirati tudi vaje. Glavna lf^lHBnffilM^roBBBBHB^iBIKHBMH študentje po naravi dobri in pridni ali leni in ^^^9^^B^^^^^^^^^QQ^^B9QQ , zahteva te zavesti se je izčrpavala v zahtevi Bt^nBB^flBffiffl^BBIBBfBlHfflBBBHProB nagajivi, da so študentje na fakultetah samo ^^^^Q^^QQ^^^^^^^^U&^^^SB^D po nadaljevanju revolucionarnega boja za HRRQimMJRfffl^fflRNffiM8Qffl zaradi študija, kvalitetnejšega študija (kot si MjfflBMHfj!SfflBSHjj|Luja^ študentske pravice. Misel je smela zato biti [||Ba!iWMw!cmwnwmBWinWnBWWi!tBffinliB ga neka oseba zamišlja), da je študentom H^^Q^UJ|&UUII|KUg^jU^yU&WI|j||U9 usmerjena samo v nadaljnje ukrepe ali v HflflnllMffiffifflfffiroiCT vdahnjena ali prirojena brezmadežna duša, ^ffl||^^^^|^^HH^HHjH|jj|H| iskanje predlogov, kako ravnati zodpadniki. KRiiifWPWjiwifWB5lffff[ffiW osvobojena političnih packarij in manipula- ^^^^^^^^^^^S^^^^RE^^^^D^^n Prav vseeno je bilo, kakšni bodo rezultati, BBBffffflnWBIBB!lWWW^BIIBifn«WBB bilnoti, da je vse, kar porodi, čisto kot Plato- ^BSffl^Jl^^Bj^H^Qy^E^^^^^^^KD pomembno je bilo dogajanje samo na sebi. BffBBlBBfflBPBSKfrlBBBMBmB^ nove idejačistosti,nitidasoprofesorji izistih ^^^K^^^^^^^^a^ffiwiu^^^9S^^D Proti tej zavesti se je borila druga, ki je hoL BBBBBMflHraiB8HBMBBBHBBBJB razlogov zatiralci študentovske iniciative in ^^^^ffl^Q9SQESu|^KQ^u^^^Q^Q9 telajasnomiselnajprejodogodkunatopaoz. HNpHHHjj^^^^^H omejevalci njihovih želja po poglobljenem M^^^^M^^^^^^^BBffiCT3E|MBaB hkrati pa o prihodnjem. Zahtevala je argu- JHHHHlH^HHiliHHiiHHIH študiju. Nasprotno, zaveda se družbene po- HOSSSOBHiiHiHliHffiaOflO&MUHr nižlU Hliliš. iiUšsB |ii^ll>:l ¦«=§--L:L? r-ŽS^SSis H>|.s3goE g.s|^.si|g_ t f i iJiltlflillfiiflt Iifl i 11*1J il!* 1 ii ! III i i SIII f J f 11! iiifflijitmsis i! iii ii mi tliiijftPIJliiipitjiiiiii} tiii! tiii iiiit iiiiiiflill iliiii Ifiiflff liiliii PI l!t! Hil lliffiiii! liili mmiii liltli ammi liUtSii ,-il Ji!|til| liiffliilhn l lližilliHMHlii? l|gl|gf2ol| iiriiiiu.i fl-Ml! **i liilif f-si jiiHi H* d o. o 3 -s « g. E -H Iif!lli5|. 6 C 3 u J^ E 3 R~5 t? pnpombe k pripravljanju F| O Vlll ucmh programov i!!i! li H li iiilill i-lr i IL!! f Ifili iliiirl tfif rllit si Ilall |a IB ^ «*fffS*S 1 -ts I =•=•= 5 t iralIh|lH.|gf 1 = 11 Hfif 51 !:^IU 1-s a&t ž§ žs-lli-1 -i «» f ^lsjr I <--|l5i»Hfi?s||2i -s'J| f&s^a |" I! miitlipiJfUifi |:|ii|^|ig|-€ii^IoMii > « O C « ,3 MI 3 fl '« 3 S = >S 2 C * fl a c ^: E >u c >^ >«5 ^: > c o i: 3 ž .H, .n t: t? ^¦SgiS^ - -2 1 | o > c ea r* L ¦= (fl ^ >o t l &.3J.M2 |l-8- I-i|2|-||i .|IIfg|>lI.HiiE:!lfi:i-fIflIIIlll^f! lailil^ š lilllf!- HPIII |» i!f1l|IIilil^liI^II:!?|ll!l liiiirHif il.SfB.Sl .3 za au proti studiufmed naronnih n odnosovi p ilegalnih obnk#h studiia kem nivoju, da mnogi sploh ne preštudirajo niti osnovnega gradiva, pač pa le^preletijo tekst ali brez vpogleda vanj prihajajo na di-skusijska srečanja samo blefirat, da je pogo-vor premalo bogat, da se v diskusije vključu-jejo le nekateri študentje, da večina študen-tov ne razvija novih misli, temveč le obnavlja napisano v učbeniku, kar so predhodno tako ževsi prebrali. Izteh ugotovitev jezaključila, da je takšen način študija slabši od klasične-ga, ki ga označuje predavanje—uče-nje—izpit. Ker ob naskoku na nebo ni obvi-sela v zraku, pač pa je zopet treščila ob tla, je naskokovanje razglasila za nesmiselno po-četje. Ocena radikalne zavesti je pretirana, zak-Ijuček pa nesprejemljiv. Gotovo se dogaja, da kdo od sodelujočih ni predelal kakega po-glavja, vendar takšno početje ne prehaja v princip. Tudi diskusije so zlasti v začetku votle in medle. Študij in diskusije se niso rav-nale po idealih posameznikov, ampak po de-janskih razmerjih, kot so se ustvarjala v ob-stoječem študijskem procesu z vsem breme-nom vladajoče zavesti. Študentje so pri izvedbi tega predmeta razvijali diskusijsko kulturo, se navajali na strokovno in argu-mentirano diskusijo, krepili zavest o samoor-ganizaciji tudentov v študijskem procesu, o potrebi timskega in skupnega dela, navajali so se na raziskovalno delo prek malih razi-skav, uporabljali in povezovali znanja druž-boslovja ob konkretnih- problemih, širili in pogljabljali znanja iz sociolingvistike. Študen-tom pri tem predmetu ni bilo samo dano t.i. poglobljeno znanje in informacije in edina dolžnost jim ni bila le opraviti izpit — kakor je to opredeljeno v prenekaterem programu predmeta, celo tistega, ki je že VlPiziran!) Izvedba tega predmeta na načelu samoor-ganizacije presega in ohranja razmerje uče-nec—učitelj in s tem klasično izpitno ra-zmerje. Studentje na drugi ravni opravljajo nekatere bistvene funkcije klasičnega učite-lja: organizacija študija, diskusija namesto predavanj in študij iz neposrednih virov, ocenjevanje semestrskega dela. Hkrati pa učitelj dobiva mesto strokovnega svetoval-ca—udeleženca v diskusiji in v organizaciji študija. Ta predmet in način njegove izvedbe je za FSPN velika pridobitev, ki jo je treba razvi-jati še naprej, zlasti v smeri vključevanja štu-dentov v raziskovalno delo, produkcije no-vega znanja in preučiti možnosti za takšen način dela tudi pri drugih predmetih. Ta primer kaže vsaj na to, da se nekaj da spremeniti ampak — niti študentje, niti učite-lji ne morejo preskočiti Rhodosa, ne morejo izskočiti iz družbenih procesov in realne zave-sti, ki jo premorejo. IGOR LUKŠIČ predmet sociolingvistika je bil na podi-plomskem študiju na FSPN že v začetku sedemdesetih let, pa je kasneje izginil s programa in se v letu 1979 zopet pojavil na urniku čujejo vsi udeleženci kurza. Na ta način štu-Identje utrjujejo snov in v polemičnih pogo-' vorih bistrijo svoj um in razum. Hkrati gradijo svojo diskusijsko kulturo. Poleg učbenika, ki predstavlja osnovno gradivo, zagreti štu-dentje preberejo še vsaj po eno delo s po-dročja sociolingvistike. Kratke povzetke nato posredujejo svojim kolegom ali pa v posameznih diskusijskih prispevkih predstavijo tudi stališča preštudi-ranega teksta. V diskusijah se odpirajo šte-vilni družbeni problemi, ki so vezani na študij in tudi taki, ki bi morda bolj sodili v okvir ka-kega drugega predmeta, pa tam za takšno di-skusijo ni prave klime (formalno je sicer pri vsakem predmetu diskusija zaželena). Prav s takim načinom študija in preverjanja znanja (če naj ostanemo pri stari terminologiji, ki že več ne ustreza dogajanjem in razmerjem pri tem predmetu) se ustvari diskusijsko vzdušje in študijska motivacijal Vsakršno razmišljanje je pozdravijeno in sprejeto v enakopraven dialog, polilog. Ma-terialno znanje je samoumevna predpo-stavka razvijanju misli pred kolegi in skupaj z njimi. Osnovni princip pri izvajanju pred-meta je samoorganizacija udeležencev kursa. Obiska študentov nihče posebej ne beleži (kot bi nekateri skrbniki želeli), saj se med seboj dobro spoznajo. Na koncu seme-stra se študentje sami ocenijo po predhodno izoblikovanih kriterijih. Upoštevajo zlasti diskusijske prispevke, prebrane knjige in po-ročila o prebranih knjigah (jasno, s področja sociolingvistike). Če sodijo, da nekoga ne morejo oceniti, ker niso mogli dobiti vpo-gleda v njegovo poznavanje obravnavane snovi, imajo možnost predlagati ga za ustni izpit. Na srečanjih se nabere tudi do dvajset štu-dentov, največkrat pa jih je okrog deset. Predmet vpisujejo študentje, ki mislijo, da se tu do potrebne ocene pride z levo roko, brez študija. Ti se pogovorov ne udeležujejo ali pa pridejo le tu in tam nabirat točke. Največ jih pride zaradi tega, da bi se izognili izpitu, hkrati pa izkusili nov način študija, drugač-nost. Jasno je, da more tak predmet s takšnim principom študija obstajati le tedaj in toliko časa, dokler so izpolnjene nekatere praktične predpostavke. Med nujne predpostavke se uvrščajo: razmerje družbenih sil med pedago-škimi delavci (ali podpirajo takšen princip študija ali pa mu nasprotujejo in vršijo priti-ske v raznih oblikah na nosilca predmeta ali pa priznavajo nosilcu predmeta avtonomijo, ki si jo tudi sami jemljejo in se delajo nepri-zadete), nosilec predmeta je zelo zavzet za to, da se uveljavlja princip samoorganizacije študija, število študentov je omejeno z inte-resom in letnikom, kar pomeni, da praviloma ni višje od dvajset, predmet je izbirni, kar pomeni, da vsaj v načelu pritegne le študente, ki jih materija zanima, študijskega gradiva je dovolj za nemoten študij. Radikalna zavest je po svoji naravi zopet ugotovila, da je vse skupaj na porazno niz- Pred štirimi leti (v šol. letu 1979/80)+ je bil na FSPN uveden predmet sociolingvistika pri prof. Stanetu Južniču, za študente tretjega in četrtega letnika. Pri tem predmetu štu-dentje po dogovoru, v katerem ima stro-kovno in mentorsko besedo tudi nosilec predmeta, preštudirajo v učbeniku določena poglavja. Naslednji teden pa o preštudira-nem eradivu teče diskusiia, v katero se vkliu- ~~ udvisna filmska produkcija SKUC razpi-suje vsakoletni natečaj za realizacijo filmskih projektov na Normal 8 mm, Super 8 mm in 16 mm formatu. Projekti morajo biti nizko-proračunski. Za udeležbo na natečaju je po-trebno predložiti ali sinopsis ali scenarij ali skico ali že posheti material. Rok za prijavo je 31. marec 1984, mate-riale pa pošljite na naslov: ŠKUC — Kersni-kova 4, Ljubljana (za filmsko produkcijo). Ostale informacije vsak torek med 11. in 13. uro prav tam ali po telefonu 319-662. sredno tujim bankatn za odplačilo kreditov ali pa je bomo investirali v tovarne, ki bodo proizvode prodajale na konvertibilni trg. Tako bomo ostali brez sredstev, s katerimi bi plačalidružbenogradnjostanovanj.Zatonaj Ijudje gradijo (in plačajo) sami. Seveda ostajajo brez stanovanj mladi. Tista redka družbena stanovanja ki jih še zgradijo, dobivajo delavci, ki tako in tako že leta čakajo nanje (in to čakanje čaka zdaj nas). Individualno lahko gradijo spet predv-sem tisti, ki so že leta pridno varčevali (in ži-veli kot psi) in imajo zdaj tfovolj navarčevane-ga denarja, da lahko zaprosijo za kredit. Mi, pridni mladci pa se šele bomo zaposlili (če bog da), potem bomo dolga leta varčevali (medtem pa plačevali postelje v kleteh) in končno (če ne bomo prej crknili) najeli kre-dit in si zgradili stanovanje. Če torej zanema-rim malenkost, da bomo do svojega stanova-n ja prišli šele takrat, ko že daleč ne bomo več biološko mladi, pa moram zapisati še drugo plat medalje individualne gradnje stanovnja, o kateri v prelepih reklamah Ljubljanske banke ne povedo ničesar. Lastniško stanovanje veže delavca na de-lovno organizacijo, v kateri in s pomočjo ka-tere je najel kredit, in na sam kraj, kjer je to stanovanje zgradil. Kako lepa priložnost za pritisk na individualnega lastnika stanovanja je to! Ne samo, da je, ko je varčeval,živel kot pes, svoj edini orgazem doživel, ko je dobil v roke ključ stanovanja, ampak je še tudi po tem, ko si je stanovanje na ta živalski način pridobil, podvržen pritiskom: še leta odpla-čuje kredit za stanovanje, v delovni organi-zaciji ga lahko zajebavajo na vse mogoče na-čine, on pa je še zapustiti ne more, saj je vezan na odplačevanje kreditov in na kraj, duabia gradnja stanovanj ukinja svobodo de-lovne sile in lastnika stanovanja postavlja v fevdalni odnos do kraja (ki spet postane ozemlje povzdignjeno v družbeno prvino življenje — določa kraj zaposlitve) in kredi-torja. Seveda obstaja še možnost, da nam stano-vanje zapustijo starši. Ampak če hočemo ži-veti svoje življenje v njihovih stanovanjih, jih moramo prositi, naj gredo v domove za starčke ali pa naj čimprej crknejo. OO spet dopušča alternativno možnost. Lahko spimo na javnih klozettfi (če se dogo-vorimo z modrimi uniformami in nas od tam ne bodo izganjale). Šolarčki Prav lepo je v teh časih biti član osnovne organizacije ZSMS na šoli, kajti kdo bi nas sicer razveselil z novico, da gospodarstvo iz-kazuje potrebo po 50%nekvalificirane in nizkokvalificirane delovne sile, če nas naši predstavniki v družbenem samoupravljal-stvu ne bi. Učiti se, učiti in še enkrat učiti. Kajti še vedno je bolje biti večni šolar (ali pa študent), kot pa stati na cesti in se prodajati pod izobrazbo in sposobnostmi. Danes, ko nam je že vsem jasno, da se izobražujemo zato, da bomo brezposelni in nam bodo, pro-dajajočim svojo delovno zmožnost, trkali na našo socialistično zavest, naj se zaposlimo tam, kjer je pač kakšno delovno mesto pro-sto. Združeni v OO ZSMS smo podružbljeni kot masa potencialne delovne sile, vsi pov-prek, izenačeni, vsi mladi. Proti konceptu ulične razsvetljave Teh nekaj primerov približno nakazuje, v čem o(b)staja mlada generacija kot posebna družbena skupina. Taista protislovja, ki izvi-rajo iz kapftalistične blagovne produkcije in ki so se ohranila v naši socialistični blagovni produkciji, nas postavljajo v podrejeni polo-žaj (ki je ekvivalenten položaju mezdnega defavca). Sedanja povprečniška forma ZSMS, ki je povprečniška zato, ker je v samih odnosih strukturir^nja družbenopolitičnih organiza- j cij ZSM pristala v funkciji delovanja na mlade (t.j. vzgojna funkcija ZSM) in ne obratno, v funkciji delovanja mladih, forma, ki že sama nakazuje, da je v dejanskem delo-vanju ZSM razvita enotnost (kot tudi proti-slovnost) procesa kreativnega delovanja in dela tega procesa (vzgoje), onemogoča kon-struktivno (organizirano) delovanje mladih znotraj celotnosti družbe, temveč mlade po-tiska na rob (torej tja, kjer so že). Zato se zavzema za iatereno povezovuije nUadih kot osnovni pricip organiziranja in strukturi-ranja ZSMS. Interesno povezovanje kot oblika delova-nja v sedanji ZSMS že obstaja. Vendar samo kot postranska (prostočasna). Tako so ra-zmerja strukturiranja mladih znotraj družbe postavljena kot prostočasna (kot neke vrste zabava). Temeljni organizacijski princip pa ostaja povprečništvo (s teoretskega stališča gledano: še niti ne abstrakten mladinec, ampak imaginaren, idejen). Dejan Verčič ¦prostoru (*j- <^a je v «3c>'«ter>i krajevni skup- nosti), je povzdignjen v načelo organiziranja. Interes brezposelnih ni omejeno krajevni, temveč družbeni. Vsi brezposelni skupaj mo-rajo nastopiti kot organizirana brezposelna delovna sila in kot politični dejavnik vstopiti v družbo s svojimi zahtevami — zaposliti se v skladu z izobrazbo in sposobnostmi. Objek-tivne okoliščine, ki to onemogočajo, so bla-govni kupoprodajni odnosi. Kaj pomeni ča-stiti jih, se vidi; zato: brezposetali vsefc kra-jevnih skupnosti, združite se! Moje sanje, lepo stanovanje Stanovanjsko vprašanje je eno tipičnih vprašanj reprodukcije delovne sile. Vse kaže, da so se samoupravljalci družbenega kapitala odločili, da je družbena gradnja sta-novanj v teh težkih stabilizacijskih časih ne- r«r»trphna o/irr»ma škodliiva. Cimveč nroi- In tukaj je prostor za miadinsko organiza- cijo, ki je ni. ZSMS je sprejela (skupaj z osta-limi družbenimi subjekti — se že ve, kdo so ti) družbeni plan za srednjeročno obdobje, ki predvideva, da bo vsako leto tretjina mladih ljudi, ki bodo končali šolanje, brez zagotov-ljene zaposlitve (tudi to piše v programskih usmeritvah 11. kongresa ZSMS) in se bodo znašli na cesti kot individualni prodajalci svoje delovne zmožnosti. Ti isti brezposelni so organizirani v svojih osnovnih organizaci-jah ZSMS v šolah (ki so jih že zapustili) in v osnovnih organizaoijah ZSMS v delovnih or-ganizacijah (v katere jim še ni uspelo priti) — to je tam, kjer jih ni. Lahko hodijo na se-stanke OO ZSMS v krajevnih skupnostih — toda^ brezposelni niso brezposelni kot kraja-ni, temveč kot nezaposlena delovna sila; fizi-kalni zakon, da je vse, kar je, v določenem To kar terja posebno organizacijo mladih Ijudi, je njihov poseben družbeni položaj. Ta pa se prikazuje kot nekaj naravnega, biolo-ško pogojenega, zato, ker ga mlad človek ne ustvari sam, temveč ga najde že v njegovi ra-zviti obliki. Medtem ko je za predkapitalistične oblike družb značilno, da je naravni (generični) odnos med ljudmi povzdignjen v družbeno prvino (družbeni položaj se deluje in prenaša iz staršev na otroke iz roda v rod), pa je bur-žoazna revolucija nastopila prav proti temu. Da človek lahko svobodo prodaja svojo de-lovno zmožnost, mora biti osvobojen vseh ti-stih vezi, ki ga vežejo na njegov rod (družino) in mu že s samim rojstvom dajejo mesto v družbi. Predkapitalistične družbe so bistveno opredeljnene z ozemljem — zemlja (polje, gozd...) je vladajoči delovni prostor, zemlja je tudi kapital (seveda v prispodobi), ki omo-goča posestnikom izkoriščanje delovne sile tistih, ki svoje zemlje nimajo, npr. tlaka je temeljni družbeni produkcijski odnos v za-hodnoevropskih fevdalnih družbah. Kapitalizem je ukinil negibljivost starih družb in iz mladih naredil posebno družbeno skupino, ki jo opredeljujejo neposredna družbena razmerja; mlada generacija ni družbena s posredovanjem drugih dnižbenih institucij (družina, šola itd.), temvec je nepo-sredno posebna družbena skupina, ker je v posebnem (podrejenem) družbenem odnosu do ost#lih dmžbenih skupin (došolani, zapo-sleni itd.). Tako tudi ne obstaja neka po-sebna mlada generacija nasploh (vsi pri-merki med 14. in 27. letom); mladiIjudjeso v odnosu posebne družbene skupine v svojih konkretnih vsakodnevnih družbenih razmer-jih: kot nezaposleni, podnajemniki, šolajoci se.. In socialistična blagovna produkcija ohranja mlade ljudi v podrejenem položaju. Brezposeini Položaj brezposelnih je položaj mezdnih delavcev (to piše tudi v programskih usmeri-1 tvah 11. kongresa ZSMS). So na cesti, t.j. so na trgu svobodno prodajajoča se delovna sila. Diplomanti visokih šol se zaposlujejo kot čistilke, nekvalificirani delavci v tovar-nah ipd., šolane frizerke kot nešolane tkalke itd., itd. Dežurna parola je: vsakdo (ne glede na izobrazbo in sposobnosti) naj zgrabi za vsako delo, ki mu ga ponudijo. Tega da so plače novozaposlenih vse nižje, ni potrebno zapisati. Svobodno konkurirajoči si brezpo-selni si izbirajo ceno. Tipično za klasično bla-govno produkcijo: visoka ponudba in nizko povpraševanje zbijata ceno prodajanemu blagu. Potrebno pa je zapisati, da ta brezpo-selna delovna sila zbija plače že zaposlenim in jim delovni proces dela še bolj mučen (t.j. zaostrovanje delovne discipline) — za vsa-kim zaposlenim kot mučna grožnja stoji ko-lona brezposelnih: »Tebe lahko naženemo. Glej, koiiko jih čaka na delo.« OO ZSMS je angleški klozet slovenske mladine. Potem ko je, povezan v sistem družbenih sanitarij, odplaknil konec šestde-setih in začetek sedemdesetih let, zdaj vneto izpira samega sebe. Novači in obnavlja uslužbence, t.i. mladinske funkcidnarje, ki za tri stare milijone na mesec predstavljajo mlade ljudi tam, kjer jih ni. Mladinec — kakšen kandelaber je to ali kon-cept ulične razsvetljave Ko dopolniš leta in si prestar za pionirja, postaneš mladinec — kot osnovnošolec član osnovne organizacije ZSMS v svoji dragi ŠQli. In če te nisože prej, te skušajospraviti še v OO ZSMS v krajevni skupnosti. Tako dobiš posebno čast — postaneš ulična svetil-ka. Pač glede nato, v kateri ulici stanuješ in v katero ulico hodiš v šolo, si povezan v omrežje ulične razsvetljave. Mladinska or-ganizacija pa je zveza kandelabrov. Istovrstnost organiziranja rnlade genera-:ije v istovrstne osnovne organizacije ZSMS, ki združujejo vse ljudi med štirinajstim in se-demindvajsetim letom, je oblika zanikanja posebnega družbenega položaja mladih, saj tisto, kar jih opredeljuje ni njihova družbe-nost, temveč biološkost. Biološka značilnost (starost) je povzdignjena v načelo družbe-nega delovanja. In še enkrat se Ijudem nji-hovi družbeni odnosi kažejo kot naravni. zsms ¦ ali kako $$m tam,. kjer me m Čemu postavljati problem privatizacije, ako vemo, da je vse, kar smemo spraviti pod ta pojavni okvir, zelo daleč od vseh sistem-skih deklaracij, ki so jih delovni ljudje izgla-sovali od osvoboditve pa do danes. Vse de-klaracije torej nasprotujejo privatizaciji in celo narekujejo sankcije zoper njo. Če je stvar tako naravnost urejena, čemu je potem-takem potrebno razpravljanje? Vsaj zaradi dvehvprašanj: Kaj je to privatizacija? In, kdo privatizira? V novejši praksi se v Sloveniji sreču-jemo s številnimi primeri ko je uredništvo bilo pod obtožbo privatizacije zamenjano. Najbo!j sveži primeri so gotovo Teleks, Pa-vliha in Tribuna. V vseh teh časnikih, ki so le rezultat družbenega razvoja in produkcije na podlagi družbene lastnine, očitno ne gre pojmu »privatiziranje« pripisati kapitalske konotacije. Če ne zaradi drugega, potem vsaj zato, ker ostaja funkcija družbenega odnosa (ki je posredovana s pojmom kapital) nei-zvedljiva vsaj v njegovi zgornji meji: torej presežni vrednosti (oziroma koriščenje pre-ježne vrednosti v privatne nameneL To napeljuje na misel, da privatizirajo uredniš-tva v polju imaginarnosti — v ideološkem polju. Vsekakor je nujna analiza tega polja, tega še vedno subjektu »odtujenega« polja. To polje je seveda prav tisto polje, ki se prekriva z rčalnostjo, katere moč so prav fe-tišistične navade. Izkrivlja pa to polje le kaj drugega, če ne realno. Velika napaka bi bila storjena, če bi se v tem trenutku prepustili ugodnosti dualizma med zavedno in neza-vedno strukturo, ki se nam prikazuje. Takšen dualizem namreč predposta/lja prekrivanje obeh struktur in tvorjenje celega kroga, v katerem stoji vse na svojem mestu. Takšna formulacija je vsaj dvakrat nevarna. Prvič tam, kjer z zaprtostjo uniformira/lepi subjekt v voljno celoto. In drugič, s to zaprtostjo je legarizirana pozicija metagovorice objektiv-nosti, ki sme in zmore zajeti celoto v pre-gledno shemo. Dosedaj povedane pfedstavlja flUJSfi del, s katerim je omogočen vhod v strukturo sub-jekta, tudi tistega subjekta, ki> je označen za urednika. Ta urednik ni seveda nič drugega kot v sebi razcepljen subjekt, ki črpa svojo moč/nemoč iz Drugega mesta. Seveda je zelo pomembno kaj je to Drugo mesto: instituci-je, literatura, drugi in tretji subjekt. Takšno Drugo mesto torej organizira nezavedno urednika. Lepo. Toda zakaj prihaja, do ra-zlik med urednikom in politično strukturo. Dejali bi, da zaradi primanjkljaja v Drugem, torej zaradi diferenciacije, katere ne gre prikrivati, temveč z novim primanjkljajem le poudariti diferenciacijo. In prav ta dife-renciacija se pojavi v urednikovi govorici. Urednik nastopa kot v sebi razcepljen sub-jekt, subjekt s specifičnimi idejami, mislimi, ki pa v polju realnosti lahko različno odme-vajo, odvisno od tega, kakšen ideološki sta-tus ima v njegovi govorici Drugi, za—katere-ga—se^predpostavlja—da—ve (oblast). Bolj ali manj je seveda jasno, da šele tedaj, ko podanik spregleda, da pred njim stoji kralj, kralj postane kralj. In prav takšno * usodo doživlja politična struktura z vsemi dogmami in zakoni skupaj, namreč usodo že vedno v naprej posredovanega, ki šele omo-goči njihovo eksistenco. Sedaj je več kot očitno, da kratek stik na-stane prav tam, ko urednik z vso označeval-sko strukturo prepozna v kralju kralja, pa se ne izda in potemtakem ogrozi kraljevsko ek-sistenco. S privatizacijo torej oblastna ideo-loška govorica označi tisto, kar se zoperstav-lja njej sami. Torej je privatizacija popol-. noma »normalen«izraz tistega, kar je, torej razcepljenega subjekta, ki ima izvorno pra-vico do svojega mišljenja, do tega, da se z njim ne strinjamo in še posebej do tega, da njegovega mnenja ne spravljamo na nivo partikularnosti, sebe pa izvzamemo iz polja govorice in tako najdemo objektivnost (ob-jektivnost je tisto, ki ni mogoče). Še drugače povedano, zahteva po odpravi tovrstne privatizacije pomeni lepljenje sub-jekta, kar je enako uniformiranosti in od-pravi tistega, kar loči človeka od živali: sim-bolne komunikacije. Morda je ta smer neko-liko preostro zastavljena, vendarle pa je dol-goročni rezultat neizogibna intelektualna uravnilovka, ki zamenjuje željo po svobodi z užitkom, cja smo vladani. Ob preganjanju razloga za privatizacijo se ne moremo izogniti objektu želje uredni-ka, ne moremo se izogniti vprašanju, kaj je tisto, k čemur je notranje usmerjen urednik, ko se vedno znova prek časnika diskrimi-nira v očeh oblasti. Svoboda kot objekt želje je, po naravi mehajiizma želje nedosegljiva in kompromis so prav kritični teksti, katere pa si kot bralci razlagamo tako, kot ustreza našemu položaju, kot ustreza naši ideološki vpetosti/realnosti našega mesta v družbenih odnosih. Kar predstavlja piscu navidezen boj za dosego svobode, pomeni oblasti moment, ki preprečuje izpolnitev njene želje/oblasti (ki se v realnosti kaže kot boj za svobodo tiska s poziaj^oblagtnjšk^bkktivnostil^ Do sedaj smo verjetno naredili dovolj trdno mesto za trditev, da je privatizacija nemogoča, ako govorimo b privatizaciji urednika; kajti, kot smo videli, že sama struk-tura subjekta je tisti moment, ki že vedno vnaprej deluje', torej je skoz in skoz privati-zacija že prisotna. Vprašanje privatizacije ob vprašanju so-delavcev, namreč tega, da nekaterim piscem urednik tekstov ne objavlja, ali ne objavljajo nekaterih tekstov, je navidez le vprašanje tehnične narave, ali puščamo neke ideje v svoj časopis ali ne. Ako gledamo na ta pro-blem tako, potem smo na videz ujeli mesto privatizacije. Istočasno pa nam tovrstna ana-liza ne pove ničesar o tem, kaj oblikuje časo-pis in določa mesto nekega-teksta v časopisu ali širše v sferi družbenih odnosov. Tehnični aspekt nam pove, da nekaj je ali pa ni objav-ljeno, zamolči pa učinek celotne strukture, ki vpliva na branje teksta, takšnega kot je, ali branje tega istega teksta med vrsticami. Bi-stveni element branja teksta je tradicija ča-snika, ki jo je ta časnik pridobil skozi svoje delovanje.v določenem prostoru. Ta tradicija je izraz ponavljajoče težnje (ne glede na to, kaj je vsebina te težnje), vsebina te težnje skupaj z diferenciatorskim učinkom govorice pa tej težnji daje barvo, s katero nastopa v družbenih odnosih. Narobe. bi bilo misliti, da je tradicija nespremenljivi element, kajti z vsakim tekstom, z vsako številko se potrjuje, ali pa dela zmedo v bralski populaciji. Priznavanje pravice do »privatizacije« ali njenega »odtujenega« značaja: doslednega izvajanja koncepta, tudi ob vprašanju sode-lavcev, je torej bistveni element oblikovanja časnika, kajti prav stalna usmeritev pripo-more k razumevanju teksta, torej že vnaprej poišče mesto vsakega teksta v ideološki sferi. Vmeščanje teksta, ki se ne podreja tradicio-nalni usmeritvi pa je resnična privatizacija na mikronivoju, kajti govorica ne glede na vsebino dodaja tekstu tradicionalni učinek in iz teksta naredi le njegovo parodijo. »Priva-tizacija« na mikronivoju, v uredništvu, je torej že vedno prisotna in legalizirana s samim obstojem institucije in človeka. Se-veda pa ni 5ilo odgovorjeno na izhodiščni vprašanji: kaj je to privatizacija kot očitek zoper že omenjena uredništva ter kdo prav-zaprav privatizira. Pri odgovoru bo potrebno jasneje naznačiti mesto uredništva v ra-zmerju družbe do oblasti (te vezi so bile naz-načene že v samem opisu procesa izjavljanja uredništva). To mesto je kaj lahko določiti kot vmesni element, ki reproducira govorico oblasti, že zaradi same vpetosti v strukturo gospostva. Razlike pa obstoje v tem, ali uredništvu uspe vnesti svojo subjektivno noto v svoje delo ali pa je to z izfazitim ideološkim pritiskom ali pa že kar s fizično (kar je tudi ekonomsko) rePiesLk). onemogočeno. Tu prid§ do paL^- doksa, ko tisti, ki privatizira/oblast, ki ima moč ideološke in fizične represije, obsodi privatizerstva tistega, ki se tej moči ne po-dredi. V istem hipu pa bralci nekega časnika vidijo v uredništvu, ki dosledno reproducira govorico oblasti, privatizerje pa čeprav je jasno, da je tako v prvem kot v drugem pri-meru pravi privatizer oblast (gre za jasen izraz diferenciatorskega učinka jezika!). Po sledeh logike privatizacije berimo: »Avantgardistično — radikalistično pisanje »Mladine« in »Pavlihe« zasluži obsodbo, toda v zvezi s tem se postavlja vprašanje od-govornosti tudi tistim družbenim organom, ki so se do sedaj toleratno obnašali do takš-nega destruktivnega delovanja.« (Borba, 3—4. marec 1984, J. PAJIČ). Za opis situacije ni dovolj le prazna vrsta besed. Manjkajo podatki, vsaj to, da je citat prepisan iz »Borbe« in podrobnejše pojasnilo delovanja uredništva »Pavlihe« in Borisa Novaka kot odgovornega urednika taistega časnika. Najbolje je začeti kar s škandali in škandalčki, pri tem pa naj bo pozornost usmerjena na vsebino družbenih odnosov, ki se kažejo v njih: CK ZKS je začel ogrevati prostore pred dogovorjenim časom, tajnik Društva novinarjev in glavni urednik Kmeč-kega glasu je dobil za spremljanje partij-skega kongresa najvišji osebni dohodek, ob-java visokih plač v Mednarodnem centru za razvoj samoupravljanja v podjetjih v druž-beni lasti, napad na IMV, fotografija teritori-jalca s fračo v roki na manevrih »Enotnost 83«, lestvico desetih mož, ki so dobili renault preko vrste in za dinarje, »JAK«. Innaračun zadnjega gre tudi spodsekana glava odgo-vornega urednika »Pavlihe« Borisa Novaka. Zdi se, da je povsem nepotrebno zastav-Ijati besedo, ki bi podprla vsakršen uporen glas zoper DESNICO, ki skozi mariborski »KAJ« prihaja na dan (in to je Pavlihov »JAK« tudi počel, če odštejemo nekaj pre-več lesenih prispevkov). Pa vendarle je še kako potrebno, posebej na temo: privatiza-cija uredništva, kar najjasneje orisati meha-nizme, ki so Pavliho popeljali v prepad. V tem početju pa nam bo »KAJ« v posebno pomoč, primerjava z njim, s časnikom. »KAJ«, ki uživa nesluteno podporo odgo-vornih instanc/oblasti. Nasprotno »KAJ« »Pavliha« z Novakovim uredniškim koncep-tom, ki se je zaustavil le pred redko katero tabu temo, nima podpore. Ni naključje, da je Novakova koncepcija padla prav na »JAK«, kajti že sam naslov za-dene točno v srce slovenskega novinarstva. Ne gre toliko za Jaka Koprivca (izvršni se-kretar komisije za informiranje pri CK ZKS, predsednik skupščine Dela, predsed-nik Društva novinarjev Slovenije), kot naj-bolj izpostavljeno osebnost uravnavania od-j nosov znotraj novinarstva v Sloveniji. V mi- slih imamo »jak«/močan — »KAJ« je močan, ker je oblasti povšeči; je sicer rume-no-desna institucija, ki ni nitislučajno »pro-blematična«, pa še mnogo denarja izvablja bazi. Denar izvablja z ^dastimi štosi in por-nografskimi slikami, medtem ko ga »Pavli-ha« izvablja s kritičnimi in brezkompromi-fcnimi teksti. Z zavračanjem »KAJ« nikakor ne odre-kamopravice uredništvu »KAJ« do »privati-zacije« (ki je po logiki razcepljenega subjekta že vedno prisotna), veridar pa prav na pri-meru »KAJ«, za razliko od »Pavlihe«, iz-stopa mesto privatizacije/oblast. Mesto go-spodarja v družbenih odnosih je tista točka, ki sme sprostiti določeno količino energije, s katero spravi s poti vsakršen poskus novinar-ja/uredništva, da bi resno vzelo normalne družbene akte in dogovore in bi s primerjavo aktov z družbeno stvarnostjo osvetlilo mesto destrukcije družbenih odnosov. Še vedno ni odgovorjeno na vprašanje: zakaj prav »Pavliha«? Vsaj dva specifična vzroka znotraj imaginarne družbene sfere obstajata. »Pavliha« je satirični list in že za-radi logike vica, štosa, metafore se skozenj nujno prebije na dan realno in kot kaže, je ta preboj za nekatere strukture naše družbe hudo boleč. Drugi vzrok je izpeljava prvega, čeprav ga nekateri postavljajo kot edinega. Gre za to, da je »Pavliha« z angažiranim pisanjem po-stal obveščevalec javnosti, dnevniki pa so za razliko od njega le parodija samega sebe. In-formativna vloga satiričnih listov v svetov-nem merilu ne more biti nič posebnega, po-sebnost je pri nas, ker si dnevniki ne prizade-vajo za informiranje javnosti. Vzrok za za-menjavo vloge informator/humorist je torej potrebno iskati v ideološki konformnosti dnevno informativnih listov in ne v posebno-sti »Pavlihe«. In še nekaj se je pokazalo ob primeru »Pa-vlihe«, namreč dejstvo, da je za razliko od neproblematičnega zgodovinskeg trenutka (ko je ekonomska represija minimalna?), v kriznem času ideološka sfera blokirana, z željo preboja ekonomske represije in s tem v zvezi tudi ideološke, zatorej porabi gospodar preveč energije za ideološko blokiranje možganov množice. Zato ni čudno, da kon-cept Pavlihe ni bil deležen širše javne o-bravnave, temveč je bil odpisan po najkrajši poti: na upravnem odboru društva novinar-jev (D.N. je ustanovitelj Pavlihe) na podlagi postopka za razrešitev Borisa Novaka, ki ga je sprožil predsednik Društva novinarjev Slovenije, Jak Koprivc. virk Brivatizacijain redniKOvanje Iirispevek k ana. izi o pptrebnosti voinein vojaskega roka Če je družba tako organizirana, da upoš-teva možnost vojne, je to poglavitni vir njene stabilnosti. O tem nas ne prepričujejo samo povečani vojni izdatki v času družbenih kriz in gospodarske recesije temveč preprosto sama stvarnost, v kateri bredemo do kolen. Stabilna družba je že po pomenu naspro-ten pojem besedi družbene spremembe. Teh v stabilni družbeni ureditvi ni. Težnje po no-tranjih spremembah se najlažje zatirajo z iz-govorom o zunanji nevarnosti, ki pa mora biti ravno pravšnja. Tolikšna, da je splošno zastrašujoča in vendar spet ne tolikšna, da je združeno in enotno ljudstvo, ki mora zato se-veda pozabiti na notranja protislovja in raz-prtije, ne bi moglo premagati. Oblast, ki or-ganizira in usposablja lastno ljudstvo za obrambo pred zunanjo nevarnostjo dobi s to funkcijo najlažje tako iskani pridevek »ljud-ska«. V večini obstoječih družbenih skupnostih ima ustanova vojaške službe »patriotski« pomen, ki ga kaže ohraniti že zavoljo vred- nosti, ki jo ima sam po sebi. Vloga vojaške službe je s tega stališča v večini organiziranih družb nenadomestljiva. Večje število nezaposlenih je povsod ne-zanesljiv povod za družbeno nezadovoljstvo. Zato seveda ni golo naključje, da se tako pri-krita kot neprikrita vojaška dejavnost, pove-čano število pozivov v vojsko, pa tudi širjenje nevojaških funkcij armad intenzivira prav v času družbenih kriz. Mladina postaja v razvitih in polrazvitih industrijskih družbah vse bolj odtujena tra-dicionalnim nacionalnim moralnim in sploh družbeno priznanim vrednotam. Tako ifne-novana alternativna scena, ki se pojavlja kot rezultat, kot materializacija rezultatov upora proti togi uokvirjenosti navad preteklosti, ponavadi ne predstavlja učinkovite oblike odpora, temveč še potrjuje svojo dokončno alternativnost, ki nikoli ne bo kaj več kot samo alternativnost. Kljub temu pa v držav-nih vrhovih niso redka ne razmišljanja ne stvarni ukrep, ki prek povečanja oborože-jnih sil poskušajo poostriti nadzor nad svojo^ alienirano mladino. Leto ali dve vojaške vzgoje še tako prepričanim glavam dokaže, da njihova »civilna alienacija« še zdaleč ne dosega niti sence vojaške. Praviloma je potem njihovo nadaljnje delovanje in obna-šanje za družbo pozitivno in konstruktivno. Težave, ki včasih nastanejo ob dejstvu, da je treba javnosti nekako prikazati nenadoma povečano zunanjo nevarnost in ogroženost, ki je v resnici ni, ne predstavljajo nepre-mostljive ovire, saj so običajno v držav/iih rokah vsa najpomembnejša sredstva poli-tične propagande. Vojna in vse, kar jo spremlja, vključno z najpomembnejšim t.j. s pripravami nanjo, predstavlja glavni stabilizator sporov mec generacijama. Ta psihološka funkcija vojne pomaga ali omogoča starejšim generacijam, ki so zaradi starosti fizično oslabljene, da oh-ranijo nadzorstvo nad mlajŠimi generacijami ter da te generacije v manjših vojnah fizično oslabijo, ali jih, če se jim zdi potrebno, v večjih vojnah uničijo. Vojna nastopa tudi kot dejavnik družbene sprostitve. Ta družbena funkcija vojne in vojske,ima podoben, le neprimerno večji pomen kot praznični dnevi in proslave. Pomen za stabilnost družbe, seveda. Torej, če nočemo vojne, potrebujemo čim več pro-slav, manifestacij, praznikov, olimpijskih in drugih iger, gasilskih veselic in čim manj mi-rovnih manifestacij. Mirovno gibanje in zav-zemanje za mir objektivno krepi sile vojne, dolg vojaški rok pa je garancija miru. V času družbene krize je zelo pomembno, da imamo pozitiven odnos do vojne in voj-ske. Pametno je, če se da vsaki večji stvari splošen nacionalni in vojaško-obrambni pomen. In nobena pametna vlada se ne od-pove taki možnosti. Za manjše stvari pa je dovolj že, da so zraven dve-tri uniforme ali če igra vojaška godba na pihala. Scenarij prirdi-tve, ki upošteva načelo koristnosti vojne, je že vnaprej obsojen na uspeh. A. Jelenc V nedeljo, 11. marca dopoldne, so se na ljubljansko Gospodarsko razstavišče pripe-ljali avtobusi z mirovnimi manifestanti — sindikalisti Slovenije, Furlanije — Julijske krajine in avstrijske Koroške. Gospodarsko razstavišče je bilo namreč prizorišče srečanja Ipod naslovom »Mir — sožitje—razoroži-¦tev«. Tam so se glavnim akterjem pridružili še predstavniki sindikalnih organizacij Hrva-ške, Veneta in Emilie Romagne, nekaj pa je bilo tudi neodvisnih udeležencev, ki so jih tja privabili plakati in sredstva javnega obveš-čanja. V skladu z organizacijskimi napotili, ki jih je izdala Zveza sindikatov Slovenije, so bili udeleženci oboroženi z zastavami, pra-porji in transparenti z mirovnimi slogani: »mir med narodi«, »za mednarodno sodelo-vanje, mednarodni jezik Esperanto«, »samo miru si želimo«, »nočemo vojn, hočemo mir«... in še eden ki je izstopal -- »Avstri-ja—dol z izvozom orožja; Jugoslavija -— več svobode mišljenja in izražanja; Italija — dol z jedrskim orožjem«. Sama manifestacija se je odvijala v zaprtih prostorih, kjer so udele-ženci lahko udobno sedeli. Začela se je z ju-goslovansko, italijansko in avstrijsko dr-žavno himno - te je odpihal pihalni orkester Papirnice Vevče. Ta je bil tudi edini, ki je dvignil s sedal na noge tritisočglavo množico. Osrednji del prireditve je potekal v zname-nju mirovnih govornikov. Govore Marjana Orožna, predsednika republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije, Luciana Lame, generalnega sekretarja italijanske sindikalne konfederacije CGIL in Ervvina Friihbauerja, predsednik^ Avstrijske sindikalne zveze za Koroško bi lahko strnili v skupno misel: »na-petost med obema velesilama se bliža kulmi-naciji, ideologi in strategi zastraševanja na-daljujejo z oboroževalno tekmo, breme le-te nosijo delavska pleča, zato se sindikat ne more omejiti le na protest in prepričevanje, pač pa mora znati vplivati tudi na vladne ukrepe, krepiti je treba sodelovanje med sindikati Alpe-Jadran in tako s skupnimi močmi prispevati h ohranitvi miru na tem območju.« S sprejetjem skupne izjave, namenjene udeležencem Stockholmske konference, se. je manifestacija prevesila v končni del. V iz-javi je izražena zaskrbljenost nad stanjem, ki že nekaj let prevladuje v mednarodni skup-nosti, zahteva, da ZD A in SZ obnovita poga-janja o omejitvi jedrskega in klasičnega orožja ter nadaljujeta z dialogom in izjava »da nočemo živeti v negotovosti ter v senci raket in drugega morilskega orožja, temveč v miroljubni skupnosti svobodnih, enako-pravnih narodov, katere ravnanje ne bo vo-dilo v samouničenje, ampak k delu, ustvar-jalnosti, razcvetu in blaginji vseh njenih delov, vseh ljudi sveta.« K manifestaciji je sodil še kulturni pro-gram s Papirniškim pihalnim orkestrom, fol-klorno skupino Sava in oktetom Gallus. Sem so sodile tudi stojnice s spominki v avli pred dvorano in stojnice s hrano in pijačo, zači- njene z narodnozabavno muziko (radijska izvedba) na prostem. Mirovnega goloba oskubili perja »Slavna zgodovina mesta Ljubljane bo danes bogatej|a za pomemben dogodek,« je dejal Luciano Lama. Ta obogatitev slavne zgodovine je bila dokaj klavrna, saj so bili udeleženci le neme, pasivne, le tu in tam plo-skajoče priče zgodovinskega dogodka. Na primeru manifestacije Zveze sindikatov Slo-venije se je tako še enkrat potrdilo dejstvo, da naše družbeno-politične organizacije (vključno z Zvezo socialistične mladine) ^pri organiziranju tovrstnih prireditev ne znajo (ali pa ne morejo) spremeniti modela držav-nega manifestiranja »po naročilu«. Zveza sindikatov Slovenije je v imenu delavskega razreda v tem primeru pripravila srečanje le za njihove (delavske) predstavnike, čeprav so imeli formalno možnost obiska in ude-ležbe vsi. Da je bila ta možnost le formalna pa dokazuje tudi velikost dvorane na Gospo-darskem razstavišču, kamor v najboljšem primeru ni mogoče spraviti več kot štiri tisoč petsto ljudi. Zanimivo vprašanje je tudi, zakaj ta manifestacija ni bila združena z mi-rovnim pohodom po Ijubljanskih ulicah in zakaj ni bila pripravljena na prostem, saj bi se potem resnično lahko vsi tisti, ki do vpra-šanja miru niso indiferentni, pridružili mani-festantom. Ali pa je mogoče skrivnost v izvirnem jugoslovanskem načinu? Če je temu tako, potem je mogoče ugotoviti, da ta izviren način ni lasten mladim, saj se jih je srečanja udeležilo le kakih stopetdeset. ' Poleg preskrbe delavcev z ozimnico in za-gotavljanja toplih obrokov za podanike, je Zveza sindikatov odkrila nova področja de-lovanja, ki so za delavski razred vitalnega pomena in naj bi v bodoče postala stalna praksa. »To naše zborovanje tu ni ne začetek pa tudi ne konec naše akcije. Delovni človek, ki nosi glavno breme oboroževalnih izdat-kov, se dobro zaveda, kako to vpliva na nje-gov ekonomsko-socialni položaj.« (izgovora tov. Marjana Orožma). Naši sindikati pa si seveda prizadevajo tudi za povečano inten-zivnost dela in čim večji izvoz. In prav izvoz nič kaj miroljubnih »igračk« daje ma-si-komu pri nas vsakdanji kruh — glede na to, da naša vojna industrija nima ravno zane-marljivih izvoznih uspehov! Kakor vse kaže naša družba mirovnega gi-banja ne potrebuje, zaželjeni pa so mirovni elegati, ki bodo na manifestacijah tipa »mir, ožitje razorožitev« dostojanstveno zasto-pali interese naše celotne družbene skupno-sti, ki je že tako ali tako znana kot borka za mir v svetu in nove, pravične družbeno-eko-nomske odnose, »za ustvarjalnpst, razcvet in blaginjo vseh ljudi sveta!« I.B. ^ ^ M+ ^^^"" a ^ ^ toto: Koman is mirpvna manifestaciia sindikafov tren dezel ali —teiko . oskubiti »goloba miru« GOSPODARSKA RAST, ENERGETSKA RAST IN ATOMSKE ELEKTRARNE Eksponenčna rast V zadnjih letih so bili prvič v zgodovini človeštva s tehtnimi argumenti izraženi dvomi v koncept stalno naraščajočega bruto socialnega produkta in s tem poyezano go-spodarsko rastjo. 14. Kljub temu ravnajo vlade, industrija in oblasti še naprej po tem principu in postav-Ijajo smernice za bodočnost, ki vodi v kata-strofo. Kot primer lahko služi ^Osnutek o ekonomsko političnih smernicah za leto 1973 do 1985« zvezne vlade ZRN, ki temelji na letni stopnji rasti cca 5%. 15. Od leta 1963 do 1973 je znašala letna stopnja rasti industijske proizvodnje v ZRN povprečno 7 %. Če bi od leta 1980 imeli 8 % stopnjo rasti, bi dosegli leta 1989 dvakratno, leta 1998 štirikratno, leta 2006 osemkratno, leta 2067 pa tisočkratno industrijsko proi-zvodnjo leta 1980. S tem malim računom postane problem eksponenčne rasti jasen. Podvojena gospo-darska rast trajno ni mogoča. Morda poznate zgodbo o izumiteljii šaha, čigar kralj mu je obljubil vsakokratno vojno količino žitnih zrn za vsako polje na šahovnici (za prvo eno zrno, za druge dve, za tretje štiri itd). Kralj je bil prisiljen kmalu spoznati, da toliko žitnih zrn rie premore niti ves svet. Podobno je s predstavami o stopnji gospodarske rasti. Če-prav bi lahko vsak matematik, poiitik in eko-nomist pokazai njihovo absurdnost, se po-litki in stranke še naprej oklepajo koncepta gospodarske rasti. Nekaj primerov: leta '1970 je zvezno ministrstvo za gospodarstvo izjavilo, da brez gospodarske rasti ne bi bilo zadovoljivega napredka znanosti in tehnike — ki vodi k višjemu življenjskemu standardu — ne bi bilo polne zaposlenosti, pravične razdelitve dohodka in premoženja, socialne varnosti in nobenih aktualnih možnosti, da bi država lahko izpolnjevala naraščajoče po-trebe skupnosti, predvsem na področju izo-braževanja in infrastrukture. 16 Kasneje je tedanji zvezni minister za go-spodarstvo dr. Fridrichs izjavil: »Ni mi treba ponavljati, da je zadovoljiva skupna gospo-darska rast nujna zaradi sledečih na kratko naštetih razlogov: 1. za financiranje sistema socialnega zava-rovanja, ki je dinamično zasnovan, nadalje za konsolidacijo javnih proračunov, naprej za razrešitev strukturnih problemov gospo-darstva in dohodkovne ter premoženjske razdelitve — prirast je pač lažje deliti in lažje drugače razdeliti kot substanco — za finan-ciranje ukrepov za zaščito okolja in končno za doprinos zdravemu razvoju svetovnega gospodarstva z redukcijo deficitov plačilnih bilanc važnih trgovinskih partnerjev. V pri-meru premajhne rasti ali celo pri nični rasti se da te naioge izpolniti le s padanjem realnega dohodka, torej po nemško: s padanjem živ-Ijenjskega standarda. To pa ne more biti cilj .politike.« 17 Tudi frakcija CDU je v zveznem parla-mentu (Bundestag) poudarila, da je gospo-darska rast potrebna, da bi bila ponovno do-sežena polna zaposlenost, da bi bilo bodočim generacijam omogočeno solidno žiVljenje, za učinkovito pomoč deželam v razvoju in za prispevek k socialnemu miru v Evropi in v deželah tretjega sveta. »Rastoče gospodar-stvo je potrebno za varnost naše nacionalne eksistence in ohranitev socialnega miru.« 18 Stopnje rasti kot gospodarska nujnost Eden največjih pristašev atomske energije in gospodarske rasti jenekdanji zvezni mini-ster za raziskovanje Hans Matthofer: »Koli-kor vecje so stopnje rasti, toliko boljše so možnosti, da se oddvoji zadosten del za izboljšanje ekoloških pogojev. Ni omembe vredno, da je naravnost cinično nesocialno govoriti o zavestnem omejevanju gospodar-ske rasti, glede na slejkoprej ogromne ra-zlike v življenjskem standardu — nacionalno in še posebej v razmerju do držav v razvo-ju... 19 Če hočemo odpraviti brezposelnost in ustvariti milijon dodatnih delovnih mest za odraščajoče generacije in če hočemo tistim, ki so zaradi racionalizacije brezposelni, omogočiti nova boljša delovna mesta in če hočemo v naraščajoči mednarodni konku-renci obstajati, potem menim, da je potrebna letna gospodarska rast 4—5%. Zato pa je potrebna ustrezna cnergetska ponudba. Kdor pravi, da noče j>ospodarske rasti, tega je treba vprašati, kakšno gospodarsko ureditev želi. Kajti gospodarska ureditev, v kateri ži-vimo, je docela utemeljena na gospodarski rasti. Na demokratičen način je kratkoročno tudi ni moč spremeniti. Potrebujemo rast.« 20 Vse, kar je bilo tu citirano, bom pozneje v tej knjigi ovrgel, razen zadnjega odstavka Hansa Matthoferja, kajti v tem ima prav: ta gospodarska ureditev potrebuje rast in je povsem utemeljena na rasti! Da bi to trditev podkrepili, moramo kapi-talizem opazovati v njegovih osnovnih pote-zah. Za kapitalista je tipično, da svojega de-narja ne zapravi kot včasih knezi, temveč da svoj kapital investira glede na dobiček. Ta dobiček spet investira, da bi dosegel večji dobiček itd. Iz tega sledi stalna rast. Noben posestnik kapitala se tej dinamiki ne more odtegniti. Kajti, če ne priskrbi takih strojev, ki z manj delavci proizvedejo ceneje več blaga, naredi to konkurenca. Td pa tudi po-meni, da se tvorijo vedno večje firme, ki pro- ducirajo več in ceneje. Pri tem je pomembno le kratkoročno in kratkovidno vsakokratne stopnje rasti. Vsak ukrep za zaščito okolja in vsaka obzirnost do narave bi ogrožala dose-ganje tega cilja, razen če je s tehničnimi ukrepi za zaščito okolja nastalanova industri-ja, ki prispeva k zvišanju bruto socialnega produkta. Toda večja potrošnja in več dobrin ne po-meni avtomatičnega izboljšanja ali pa osre-čenja potrošnikov. Pogosto pomeni, da je treba plačevati za to, kar je bilo prej zastonj. Na primer, namesto vedno bolj neučitne vode iz napeljave se prehaja bolj jn bolj na kupovanje in potrošnjo mineralne vode. Alipaje treba. vedno več plačevati za izrav-navo naraščajočih zdravstvenih stroškov, (psihofarmakoloških sredstev ali psihiatra). Tisti, ki zaslužijo pri tej rasti, se ne ozirajo na razdejanja, ki so povzročena človeku, med-človeškim odnosom in okolju. Planirano razsipavanje Se zdaleč nimajo smisla vsa blaga, ki so proizvedena. Primer za to je moderna obo-roževalna industrija s svojimi izjemnimi iz-datki in ogromno porabo energije. Toda tudi mnogo potrošnih dobrin je odvečnih ali slabše kvalitete. Tudi to ima svoje razloge v prisili tržnega gospodarstva. Če bi proizvajali le visoko kvalitetne potrošnje dobrine, bi bil trg nekega dne zasičen, ker se ne bi nič pok-varilo. Po logiki kapitalizma seto ne smezgo-diti. ZatQ se planira poraba in umetno proi-zvajanje potreb, ki se z reklamo uveljavijo, hkrati pa se razvijajo novi potrošni elementi, ki stare naredijo za nekoristne. Pogosto gre pri teh inovacijah za tehnično brezvredne spremembe posameznosti ali pa za modne muhe, ki ustvarjajo vtis, da so predhodni modeli zastareli. Da se »modno nezavedni« ne bi odtegnili potrošnji, je bila razvita še druga metoda: planirano razsipavanje. Zmanjševanje živ-ljenjske dobe potrošnih dobrin je trdno po-vezano s stopnjo razvoja v posamezni ind-strijski družbi. Tako se je v Franciji življenj-ska doba avtomobilov zmanjšala S 14 let (1962) na slabih 12 let (1974), v ZDA znaša le skromnih 5 let. Prve fluorescenčne cevi, ki jih je Philips proizvajal leta 1938, so imele življenjsko dobo 10.000 ur. Lahko s*o torej gorele 14 mesecev brez prekinitve. »Slab posel«, je presodila direkcija Philipsa, ki je, preden je poslala cevi na trg, znižala življenj-sko dobo na 1000 ur (ali 42 dni). 21,22 V neki švedski študiji o najvažnejših po-trošnih dobrinah je bilo dokazano, da je od 1000 artiklov, ki so bili na tržišču leta 1950, do leta 1955 ftreživelo le~470 artiklov, leta 1960 pa jih je preostalo še 300. Nem-ške statistike kažejo, da družine običajno pohištvo moderne fabrikacije zamenjajo vsakih 10 let. V Franciji se zveze potrošnikov pritožujejo, da so svečke, avtomobilske gume, britvice, hladilniki, obleke, čevlji itd. vedno slabše kvalitete in da se krajša njihova tehnična življenjska doba. 22,23.EmbaIaže in posode za enkratno uporabo se sistematično uvajajo. Predmeti »po uporabi odvrzi« kot so kemični svinčniki, vžigalniki, namizni prti, serviete, papirnati robčki, spodnje perilo, posode iz lepenke prodirajo v naše vsakod-nevno življenjc, celo v bolnišnice. S psiholo-ško prebrisanostjo napeljujejo najboljši nemški reklamni psihologi povprečnega po-trošnika, naj z ravnodušno gesto odvrže prazne steklenice — vseeno kam. Imeli so uspeh, na veliko veselje svojih delodajalcev, in »Handelsblatt« ugotavlja poln entuzia-zma: »Metanje vstran postja življenjski stil, ki prinaša letno milijardni promet.« 24 Blokiranje patentov Nadaljnja metoda, ki naj zagotovi kolikor mogoče visoko prodajo, je blokiranje pa-tentov. Znano je, da bi danes lahko neome-jeno proizvajali znova vnetljive vžigalice, dolgo goreče žarnice, neuničljive ženske no-gavice itd. Mnogo teh patentov soiodkupile večje firme,. vendar ne za smiselnejšo proi-zvodnjo, temveč da bi jo preprečile. V kapi-talističnem tržnem gospodarstvu je zaprav-Ijanje in inovacija — torej nasprotje trpež-nosti — pobuda za rast in pogoj za ohranitev polne zaposlenosti. 22 Iz tega sledi, da: — obstajajo mogočni ekonomski interesi, ki vzdržujejo tiste procese, ki so nujni za stabilizacijo profitnih možnosti, — potrošniki nimajo pravice soodločanja. Tu so le interesi lastnikov kapitala, da bi se nadaljnja rastohranila in proizvodna struktura čim manj spremenila. Z drugimi besedami: razumeti moramo sile in interese, ki želijo vzbudtti videz, da so določeni pojavi, kot npr. atomska energija, neizogiben rezultat tehničnega razvoja in ne obratno — rezultat prizadevanja določenih prevladujočih gospodarskih moči, ki hočejo obvarovati svoje privilegirano družbeno in gospodarsko pozicijo. 25 Proti združenjem, ki povezujejo posa-mične kapitalistične interese, in imajo se-veda v Bonnu in na drugih važnih mestih vpliv, so posamezni meščani in celo politiki brez moči. Privatno priznavajo, kot piše »Die Zeit«, da so »ujetniki sistema« 26. Po-dobno se je izrazil C. Terlomo, nizozemski poslanec v evropskem parlanientu: »Za po-litike ostaja pri vseh določitvah prevladujoč aspekt koristi, ki jo lahko kratkoročno priča-kujejo in ne, kako to koristi Ijudem.« 27.To razjasni tudi dejstvo, zakaj je v zadnjih 20 letih 5 krat 500 zveznih poslancev odobrilo 20 milijard DM za raziskavef in razvoj atom-ske energije. V teh 20 letih se jim je priklju-čilo tudi nekaj tisoč deželnih poslancev, kajti tudi ti so morali odobriti v ta namen stotine milijonov DM iz deležnih proračunov. Ali je bilo kdaj v teh 20 letih mogoče slišati, da bi se kdo od teh — vsaj en samcat — Ijudskih za-stopnikov dvignil iz svoje poslanske klopi, stopil do govorniškega pulta in rekel: Možno, da drugi več vejo o atomski energiji kakor jaz. Vem tudi, da proti interesom industrije atomske energije ne bom mogel ničesar opraviti. Toda vse to se mi zdi sumljivo in v imenu meščanov, ki jih naj tu zastopam, za-htevam pojasnila o sledečih temah. In do-kler me ne bodo prepričali, ne bom odobril niti ene marke več za atomsko energijo!? 28 Toda ne le politiki, ki so deloma še preradi odvisni od sistema, tudi država se mora uklo-niti »stvarni prisili«, ker je davčno odvisna od kapitalističnerasti. Davčna statistika kaže, da se levji delež državnega dohodka sestoji iz direktnih davkov na mezde in davkov na pre-sežno vrednost. Iz davkov plačane državne plače in socialne dejavnosti »splavajo po vodi«. Država je direktno odvisna od indu-trije in ji preostaja zelo majhen manevrski prostor. Iz tega sledi, da mora biti bistveni del davkov ponovno uporabljen tako, da se ka-pitalistični proces rasti nadaljuje, da ostajajo molzne krave molzne. Najvažnejša naloga države je torej, da ohrani in obvaruje kapita-listično strukturo družbene proizvodnje, saj je njena možnost ukrepanja odvisna od pri-teklih davkov. To dejstvo postane jasno, ko vidimo, da vsako leto več in več firm, ki jim grozi stečaj, sili v pisarne državnih finanserjev gospodar-stva. Grožnje z množičnim odpuščanjem so praviloma del igre, ko firme želijo oskubiti državo za pobrane davke. In država se veli-kodušno izkaže. Leta 1977 ješloza 17,5 mi-lijard DM, v prihodnje pa se govori o ogro-mnih garancijskih vsotah. Šele pred kratkim so finančni eksperti v Bonnu poročali kanc-lerju Schmidtu, da bo za financiranje novih atomskih elektrarn potrebno jamstvo 20 do 40 milijard DM. 30 Stavek, da se »dobiček privatizira, izgube pa socializirajo«, bo potem opravičen z ustvarjanjem delovnih mest, čeprav so ravno ta državna financiranja uporabljena za ra-cionaliziranje delovnih mest. Dejstvo, da to financirajo delavci in da pri tem še izgubijo svoja delovna mesta, razjasni, kdo v kapitali-stični gospodarski strukturi ZRN razpolaga z oblastjo. Čeprav rast nad neko določeno mejo bolj in bolj uničuje, mora država to slepo kapitali-stično rast še naprej pospeševati, da bi lahko tu in tam omilila in popravila posledice. Zato tudi recimo ni prepovedano onesnaževanje okolja, temveč je z zakonskimi naložbami porojen umeten trg. Tako lahko onesnaže-valne industrije instalirajo za naprave za var-stvo okolja, ki jih druge industrije proizva-jajo in ponujajo. Na ta način je mogoče ustvarjati delovna mesta in stopnjevati go-spodarsko rast. Gospodarska rast in polna zaposlenost pa veljata v naši državi nasploh za najvažnejša cilja, kar prejšnji citati iz-datno potrjujejo. 22 Razvoj atomarne proizvodnje energije Z,a realizacijo zamišljene stopnje rasti so nujno potrebni energetski viri, ki po svoje prispevajo k uničenju okolja. Pri vseh proce-sih, ki trošijo energijo je proizvajanje ener-gije uničuje okolje vselej takrat kadar ener-getski viri niso naravni, npr. sončna energija, energija vetra, človeska ter živalska moč. 31 Pri pridobivanju energije iz fosilnih goriv nas-taja npr. prah, žveplov dioksid, dušikovi ok-sidi, ogljikov dioksid, žveplov vodik, kislin-ska para, živo srebrne pare, halogenske spo-jine, organske spojine itd. 32,33,34 Če bomo še nadalje stopnjevali uporabo fosilnih goriv, bo prišlo do resnih problemov na regionalni ravni. Klimatski vpliv ogliko-vega dioksida bi se lahko pokazal kot glo-balni problem. Da bi obšle del teh problemov in upravičile visoke stroške za razvoj atoms! cga orožja, so vlade začele forsirati uporabo jedrske energije. Cepljenje atoma sta 1938—39 od-krila Hahn in Strassmann. Leta 1942 je bila energija prvič proizvedena z jedrskim cep-Ijenjem. Leta 1953 je bil prvič pridob-ljen»atomski tok«, t.j. atomska energija, je bila spremenjena v električno v. ieta 1966 je bila ta iznajdba prvič komercialno uporab-Ijena. Leta 1973, torej 34 let kasneje, potem ko je bilo investiranih na stotine milijard DM, je v razvi- tih državah nuklearno proizvedenih 3% električne energije in 0,7 % primarne energi-je, čeprav zelo bistveni problemi še edno niso rešeni. 35 Vendarle so bile dosežene norme stopenj rasti pri proizvodnji energije z atomskimi elektrarnami in nadaljnje so planirane. Ka-paciteta elektrarne je od proizkusne atomske elektrarne Kahl, ki je začela obratovati 1962 z močjo 15 MW, naraslana 1200 MW atom-ske elektrarne Biblis (začela obratovati 1973). To pomeni samo v 11 letih 80-kratno rast zmogljivosti in 10-kratno rast vseh grad-benih stroškov na centralo. 36 Problematične pa niso le atomske elek-trarne same, tudi temveč tudi industrija, ki porabi ogromne količine toka iz velikih atomskih elektrarn. Ti veliki porabniki so v giavnem tovarne aluminija, železarne in jeklarne, kemična in-dustrija, in težka industrija, torej predvsem taki, ki močno onesnažujejo okolje in ogro-žajo zdravje. Sedanja središča teh industrij soPorenje in področje Rhein—Main. Med razpravo o 4. atomskem programu v fe-bruarju 1973 je neki profesor iz Diisseldorfa povedal, da je povprečna življenjska doba v Porurju že sedaj od 8—10 let nižja od pov-prečne v ZRN. Schlipkoter in Dolgner prav tako poročata o drugih težkih zdravstvenih posledicah iz podobno prizadetih področij. Na Češkoslovaškem se je v več med seboj pri-merljivih epidemoloških študijah pri 10—12 letni šolski mladini pokazalo, da je v področjih z močno onesnaženim zrakom telesna višina manjša in da je rast kosti veliko manj napredovala kot v okoljih s čistim zrakom. NaDusseldorfskem ' inštitutu so bile opravljene podobne razi-skave pri otroških skupinah nekega indu-strijskega niesta in treh področij čistega zraka... Rezultati povsem potrjujejo češke uj>otovitve: pri otrocih iz industrijskega po-drocja je bila v primerjavi z otroci iz po-dročja čistega zraka opazna relativna zaka-snitev telesnegarazvoja, določena z razmer-jem telesne velikosti, stopnje rasti kosti in starosti vsakega testiranca. 37 SE NADAUUJE Zaradai tehničnih težav bodo opombe objavljene v naslednji številki. holger strohm: miroljubno v katastrofo S fenomenom mirovnih gibanj se pogo-steje srečujemo od leta 1981, ko je v Za-hodni Evropi prišlo do prvega vala množič-nih mirdvnih demonstracij — srečujemo se seveda toliko, kolikor nam na »osamljenem otojku miru« o tem blagovolijo poročati sred-stva javnega obveščahja — tista blagoslov-Ijena, ki razpolagajo z informacijami. Ta fe-nomen je zajel bolj ali rnanj celo zemeljsko oblo (da predvsem žahodno poloblo, se samo po sebi razume). Prebivalci zahodnega sveta v strahu pred svetovno kataklizmo združeno demonstrirajo tako proti pershingom kakor proti SŠ 20, saj je jasno, da tako ene kot druge rakete enako ogrožajo njihovo eksi-stenco. Nič čudnega ni, da je do največje in-tenzitete prišlo v tistih državah (spet zahod-nih), v katerih je bil motivacijski faktor najmočnejši (Zvezna republika Nemčija, Belgija, Velika Britanija, Nizozemska in Ita-lija), v državah, kjer je zveza NATO name-ravafa instalirati rakete z jedrskimi konicami — pershing 2 in cruise. Mirovne dempnstra-eije so dosegle kulminacijo v larfskem no-vembru fn v začetku decembra, ko so prvc pošiljke pershingov že prispele na Staro celi-no. ' . • ¦ Kako pa v deželah realnega socializma? T.iidi tam so prirejali mirovne manifestacije, rriifjrtge, shode... Naši slovanski bratje so množično manifestirali za mir, vendar te pri-reditvfi pjso.prerasle že ustaljehih institucio-_ nalnih pk v. Množično so obsojali impe-rialističnt* ^orje z dekadentnega Zahoda, ki žugajo Mrlhingi, o SS 20. pa seveda ni bilo besed, iidi sloganov na transparentih, saj je vendar popolnoma jasno in logično, da so njihove rakcte lc obrambnega značaja in ma- lodane božji dar. A vendar! Pojavile so se neke. skupine, ki začuda s takim nači-nom manifestiranja niso bile zadovoljne in so se kar na lastno pest lotile mirovne proble-matike. Eden od teh je bil vsem znani, pre-povedani poljski sindikat Solidarnost, ki je v svojem programu obravnaval tudi mirovno problematiko. V Vzhodni Nemčiji, se pravi v Nemški Demokratični republiki, ima neinsti-tucionalno mirovno gibanje največ pripad-nikov — med njimi je tudi skupina entuzia-stov, ki roma po vzhodnoevropskih deželah in poskuša pridobiti in osveščati ljudi. Tudi na Madžarskem imajo nedržavno »novo madžarsko mirovno gibanje« s »skupino za dialog« — madžarske oblasti so do tovrstnih oblik delovanja v vzhodnem taboru še naj-bolj tolerantne. In končno — v sovjetski pre-stolnici Moskvi se je formirala »moskovska neodvisna mirovna skupina« in pa »mo-skovske skupine za uveljavljanje zaupanja«, Olega Radzinskega so že spravili na varno - v psihiatrično ustanovo, potem koso mu sodili. Po neuspelem zadnjem krogu ženevskih pogajanj so vse obljubljene rakete prispele v Evropo, začeli so instalirati pershinge, Sov-jetska zve/a pa je v Vzhodno Nemčijo in na Češkoslovaško pritovorila nove zaloge SS 20. Mi na repu Evrope smo gledali, poslušali, brali in — to je vse. Zvedeli smo, da potrebu-jejo rakete, ki bodo (so) instalirane v Comisu na Siciliji, dve minuti, da dosežejo jedrske cilje na našem ozemlju. Znano je tudi, da ima pakt NATO več kot šestdeset jedrskih ciljev na ozemlju Jugoslavije, Varšavska zveza pa menda čez sto petdeset. Naše Ijudstvo molči. Ti podatki nikogar rie tangirajo. Bo že država poskrbeia za to namesto nas, saj je Jugosla-vija že desetletja znana borka za mir in je mi-roljubna koeksistenca eno njenih temeljnih načel. Tako je stanje na prvi pogled. Če pa posvetimo mirovnim prizadevanjem pri nas malo več pozornosti, se slika delno spremeni. V aprilu leta 1959 je bila v okviru Zvezne konference SZDL ustanovljena Jugoslovan-ska liga za mir, neodvisnost in enakopravnost narodov (v nadaljevanju Liga). Liga ima ne-vladni status, čeprav ji finančna sredstva za delovanje seveda ne padajo z neba — glavni prihodki prikapljajaz dotacijami družbeno-političnih organizacij in skupnosti. Ne čudite se, če za Ligo še niste slišali. Redki so tisti srečneži, ki vedoza obstoj te organizacije, še bolj redki pa so tisti, ki vedo tudi kaj o njenem delovanju. Da bo nevladnost na jugoslovanski način še bolj jasna, si poglejmo sestavo predsedstva Lige. Kajpada gre prvi krog po republiškem ključu — po en delegat SZDL iz vsake repu-blike in avtonomne pokrajine; potem je po en delegat še iz vsake družbenopolitične or-ganizacije na zveznem nivoju ter iz družbe-nih organizacij in društev (skupno 5). Torej, če gre vse po sreči, je v predsedstvu Lige celo en cel mladinec. No, Liga je bila v medna-rodnih sferah, vsaj kakor se da razbrati i.z pregleda aktivnosti od oktobra 82, do de-cembra 83, zelo agilna. Aktivno je bila pri-sotna na razorožitvenih seminarjih, mirovnih konvencijah, konferencah... v New Yorku, Ženevi, Firencah, Atenah, Bukarešti, Berli-nu, na Dunaju... Tudi na domačih tleh so Ligo obiskale razne delegacije miru — mongolska, avstral-ska, japonska, bolgarska.... in še in še. Med-narodno delovanje naj bi izhajalo in se pre-pletalo z delom doma. Liga naj bi pomagala vzgajati narode Jugoslavije v internacionali-stičnem duhu, pomagala premagovati zapeč-karsko miselnost domorodcev in soobliko-vati javno mnenje o dogajanju po svetu. Nema priča njihovega uspeha je večina obi-čajnih smrtnikov, ki sploh ne vedo, da obsta-ja, še manj pa, s čim se ukvarja. Pri tem pa vso to nemo večino Liga predstavlja in za-stopa na mednarodnih mirovnirfsrečanjih in seminarjih....!! V zadnjem času se Liga uk-varja tudi s problemi podmladka in mladih. O tem je, med drugim v intervjuju za beo-grajski »Student« »pregovoril tudi sekretar jugoslovanske Lige, Borut Zupan. Povedal je, da je »nesprejemljivo in nedopustno, da Liga združuje tako majhno število mladih«. Kot razlog za tako stanje navaja, »da ver-jetno taka dejavnost Lige, kakršna je, ni do-volj zanimiva za mlade«. Dodaja tudi, »da kaže, da ni vzpostavljen pravi odnos glede vprašanja miru, varnosti in razoroževanja med Ligo in mladimi«. O tem odnosu so raz-pravljali tudi na zadnji seji predsedstva in sklenili napraviti prvi korak; dogovorili so se, da bodo ustanovili delovno skupino za prou-čevanje mirovnih odklonov in preprečevanje nastajanja novih. Ugotovili so namreč, da se v Sloveniji, da, prav tu, ustanavlja neko al- ternativno mii ibanje. ki naj bi pred- stavljalo opozicijo obstoječemu sistemu, in ki omalovažujoče govori o naši neuvrščeni politiki in o naših oboroženih silah; o teh so se tako nespodobno izražali mladi tudi na javni tribuni v Cankarjevem domu, ki je bila 9. ja-nuarja na temo »rakete, obqroževanje, usoda miru«, organizirala pa jo je Liga zat mir (slovenski aktiv) skupaj z Marksističnim centrom CK ZKS Ljubljana. Tam je neki mladineccelo predlagal namesto 15. meseč-nega vojaškega roka bolj intelektualne kadre v vrstah JLA! In kdo so ti alternativni zlodeji? Pred pri-bližno enim letom se je pri Centru za prosto-časne dejavnosti na RK ZSMS formirala de-lovna skupina za alternativna gibanja, kjer so se začeli zbirati ekologisti in mirovniki. Potem sta se obe skupini, torej ekološka in mirovna, ločili in se je govorilo o delovni skupini za mirovna gibanja. Čez leto in dan pride vse na dan! Skoraj pol leta so potrebo-vali, da so svoje delovanje osmislili in da se je rodil program delovne skupine, za katerepa pa pravijo, da ni še nič dokončnega. Delovna skupina, v kateri je bilo kakšnih petnajst ljudi, je sodelovala in še sodeluje s sloven-skim aktivom Lige za mir, le da kakšnih bi-stvenih sadov to sodelovanje menda še ni obrodilo. Se še dogovarjajo. Vse to nam da misliti, da je mir v našem družbenem pro-storu res abstraktna zadeva. V zadnjih^decembrskih dneh so mirovniki prvič »nastopili« pred, javnostjo. Na Plečni-kovem trgu pred Maximarketom so postavili mirovni šotor — neke vrste mirovno stojni-co. Mimoidoči so se ustavljali pred napisi: »za skrajšanje vojaškega roka na 12 mese-cev«, »z odprtimi mejami se povezujejo na-rodi sveta«, seznanili pa so se lahko tudi s podatki, ki so jim povedali, v kolikšni meri je ogrožena njihova lastna eksistenca. Na stoj-nici so mirovniki delili letake, zbirali pa so tudi podpise somišljenikov in tistih, ki bi bili pripravljeni aktivno sodelovati. Uspeh te bolj kot ne diletantske akcije je močno pre- senetili. Zbrali so okrog tisoč osemsto pod-pisov, med njimi pa je bilo sto petdeset ljudi, ki so bili pripravljeni tudi delati. Tako se je pokazalo, da je indiferentnost do vprašanja miru le navidezna, in da obstaja možnost za neinstitucionalizirano mirovno gibanje v Sloveniji, jasno pa je, da smo manifestiranja po naročilu že vsi siti. Do danes se je delovna skupina za mirovna gibanja ali zametek mi-rovnega gibanja pri nas — kakor se sami imenujejo, že močno številčno okrepila. Na srečanje »ljudi dobre volje« — mirovnikov, ki je bilo konec januarja na Filozofski fakul-teti je prišlo okrog sto pripadnikov, že delajo v raznih mirovnih delavnicah: informacijski, kulturno-umetniški, študijski, agitacijski, orožarski in koordinacijski. Mirovna inicia-tiva dela tudi že na poljanski gimnaziji, v Ra-dovljici in v Ajdovščini. Vendar so to le kvantilativni podatki, ki nam o idejni narav-nanosti in ciljih te skupine skoraj nič ne po-vedo. »Temeljno vprašanje je odnos med in-stitucijo in nastajajočim gibanjem. Jasno je, da se zunaj institucij ne da delovati — vsako javno delovanje je treba prijaviti pri Oddelku za javni red in mir, za odobritev pa je potreben blagoslov institucije. Važno je, da se samo mirovno gibanje (sedaj še v nastajanju) ne institucionalizira. Pridruži se nam lahko vsakdo, ne glede na to ali je ateist ali teist, miličnik, politik, umetnik ali kateregakoli drugega poklica, pod pogo-jem seveda, da je skupni interes tisti, ki ga je med nas pripeljal. Ta skupina nima ne pred-sednikov ne članov, so le pripadniki, ki glede na sposobnosti in izkušnje opravijo to ali ono delo,« je dejal eden od pripadnikov nastaja-jočega gibanja. Vprašanje je seveda, ali je mogoče znotraj institucije ohraniti samo-stojnost in ostati neinstitucionaliziran. Pa pustimo optimistom malo optimizma. Kaj pa cilji delovanja? Kakor pravijor, njihovi cilji niso le opozarjati na nevarnost jedrske vojne, v katero nas sili nebrzdana oborože-valna dirka in solidariz.irati se z mirovnimi gibanji po svetu. »Kakor je mednarodna po-litika povezana z notranjo, tako se mora tudi nastajajoče mirovno gibanje zakorenititi na domačih tleh. Zato je treba vplivati tudi na to, da se doseže skrajšanje vojaškega roka, da se dokončno odpravi depozit, da se obli-kuje nejedrsko območje na Balkanu, da se pacifistom omogoči služenje vojaškega roka na tak način, da ne bodo imeli opravka z orožjem (jehovcem na primer to prepove-duje tudi • vera).... da ne bo mir odsotnost vojne, da bo mir svoboda, tista svoboda, ki je omejena s svobodo drugega.« Hm, očitno tukaj ne gre za nikakršno al-temativo v smislu opozicije vladajočemu si-stemu, gre pa, če jim bo to uspelo, za alterna-tivno izražanje in manjfestiranje svojega prepričanja, alternativno tistemu institucio-naliziranemu in po naročilu, kar bo mogoče spet obudilo v ljudeh tisto politično kulturo in izražanje le-te, ki je.v latentnem stanju že več kot deset let. Kelta Pahar bnir temeljna vsebinska zasnova časppisa za kntiHo znanosti, predvsem marksističnemu teoretičnemu in samoupravnemu angažiranju študentov in mlajših teoretskih delavccv na področju /nanstveno-raziskovalne dejavnosti in v družbi sploh. Časopis za kritiko znanosti bo spremljal in sc zavzemal za realizacijo političnih dogovo-rov o razvojni orientaciji na področju znan-stveno-raziskovalnega dela v naši družbi, ki bodo sprejete v okviru SZDL in na področju teorije podpiral akcije Zveze komunistov in drugih naprednih sil v borbi za preseganje sta-rih odnosov na področju znanstveno-razi-skovalnega dela in za odločilno vlogo nepo-srcdnega proizvaialca v družbi nasploh. Temeljna vscbinska zasnova je bila spre-jcta na Konferenci UK ZSMS. GLASILA UNIVERZITETNE KONFERENCE ZSMS LJUBLJANA IN MARIBOR, LJUBUANA Kersnikova 4 Pri oblikovanju tcmeljnc vscbinskc zasno-vc časopisa /a kritiko /nanosti jc UK ZSMS izhajala i/. temeljnih ustvarnih načel naše samoupravnc socialistične ureditve iz pro-gsama in drugih dokumcntov ZK in SZDL, iz tcmcljnih načcl Zakona o javncm obvešča-nju i/ programskc usmcritvc UK ZSMS in iz novinarskega kodcksa. Osnovni namen Časopisa za kritiko zna-nosti jc vsestransko popolno in objektivno obvcščanjc študentov in drugih /ainteresira-nih o dogajanju na področju znanstvcno ra-/iskovalncga in pedagoškega dcla na univcr-/ah v Ljubljani in Mariboru in o dclovanju študcntov na tcm področju. Obvcščcnost, ki jo bomo doscgli s Časopi-som za kritiko znanosti omogoča vcčje anga-žiranje študcntov na področjih znanstvcno-raziskovalnega dcla v družbcnopolitičncm in samoupravnem življcnju. V časopisu bodo našle mcsto vsc znan-stvcno-razioskovalne aktivnostištudcntov. S tcm, da boČasopis za kritiko /nanosti poročal o dclovanju na področju znanstveno-razio-skovalncga dcla, bo omogočil širokcmu krogu študentov in drugih /ainteresiranih kontrolo nad to dcjavnostjo in vpliv nanjo. Časopis za kritiko znanosti bo vodil takšno uredniško politiko, ki bo čimbolj vcren odraz intcresov in hotenj angažiranih študentov. Pri tem sc Casopis nc bo zapiral v ozke štu-dcntske raziskovalnc okvire, temveč bo upoš-tcvan cclotcn kontckst znanstvcno razisko-v^alnih prizadcvanj in konkretnega trcnutka v družbi. Časopis ' ) kritiko • 5 • namenjen rojakif %agi Oisto po naključju mi je prišla v roke ena od lanskih številk vašega magazina Tribuna, ki me je prijetno presenetila. Ne vem zakaj nismo v našcm klubu ameriških Slovencev naročcni na ta, kot vse kažeekskluzivni jugo-slovanski magazin. Sicer pa prejemamo ve-liko magazinov iz Slovenije, ki pa mi še zda-leč niso tako všeč kot Trubina. Jana, Naša žena, Moj mali svet, Teleks in drugi družinski tedniki mi sicer precej povedo o najnovejših avanturah Roberta* Redforda, Elizabeth Taylor in Paula Nevvmana, kar je v naših ma-gazinih težko najti vendar si jaz želim več in-tormacij o moji domovini, saj teče že skoraj 40 let kar nisem videl domačih logov. Všeč mi je bil tudi magazin Pavliha, zlasti šale o glcdališču, katerega velik ljubitelj sem. Pri Pavlihi je bilo takšnih šal sicer malo, bile pa so zelo kvalitetne za razliko od agencije Ve-ritas, katere sploh ne razumem. Očitno gre za bolj lokalne probieme, zato Pavlihe ne prebi-ram vcč toliko. No, pa ni moj namen pisati o slovcnskih časnikih, saj so mi Ijnbi že zato, kcr so slovenski. Kot že rečeno, sem vaš rojak. Pravzaprav le napol rojak, saj izhajam iz mešanega za-kona, kakršnih je v Sloveniji veliko. No, vsaj takrat ko smo še mi živeli tam. Moj oče je bil Žid, mati pa Slovenka in imeli smo dobro vpeljano trgovino s kolonialnim bliipm. Oče je bil pošten in častit mož in med sosedi zelo priljubljen, kakor vsa naša družina. Starša sta bila tudi precej aktivna, tnko je bil oče predsednik Sionističnega druŠtva Ijani, mati pa nredsednica Društva za pomoč /idovskim sirotam. Starša sta se dobro razu-mela, do prepirov skoraj ni prihajalo, razen kadarse je oče slabe volje vrnil iz iz Beogra-da. Oče je namreč bil tudi slovenski židovski poslanec na zvezni ravni v Beogradu, kjer pa, po njegovih besedah, ni bilo tako, kot bi mo-ralobiti. No, mati pa je bila takoblaga in mila žena, da ga je z drobnimi Ijubeznivostmi hitro spravila v dobro voljo. Tako smo torej lepo živeli vse do vojne, ko so nas okupatorji na vse načine preganjali in zatirali. Ob koncu vojne pa so se širile govorice, da novi režim ne bo milosten do predvojnih bogatašev in tako smo morali bežati. Oče je sicer bil sim-patizer naprednih sil, vendar je bil strah pred novo oblastjo premočan in nasedel je kot se kasneje jasno pokazalo, lažnim govoricam. Naselili smo se v Clevelandu in se takoj tvorno in konstruktivno vključili v klub ame-riških Slovencev. Domovina je še vedno ostala močno prisotna v naših srcih in vsi smo še nadalje ostali simpatizerji naprednih sil, oče še najbolj, saj je postal celo tajni pod-porni član Zveze komunistov Amerike. Mati je nas otroke vseskozi vzgajala v slovenskemg duhu in tako smo vsaj enkrat tedensko jedli' žgance, polento, čevapčiče, ražnjiče in drugo domačo hrano, znamo pa tudi marsikatero domačo vižo zapeti. Skratka, še vedno se po-čutimo Slovence, čeprav ne živimo več v do-movini. Zakaj vam pravzaprav pišem? Rad bi se naročil nu vaš magazin, rad bi v njem sodelo-val in če potrebno tudi finančno pomagal. Rad bi si tudi dopisoval z rojaki, nekdanjimi sošolci, pri čemer računam na izdatno pomoč bralcev Tribune. Hodil sem na Klasično gi-mnazijo, ki se danes bojda imenuje po Ivanu Cankarju, stoji pa še vedno na Šubičevi ulici, vsaj tako so mi pravili tisti, ki so bili v Slo-veniji. Rad pa bi tudi obiskal domovino in zato prosim za naslove, vsem pa je v uredniš-tvu na voljo moj, in če boste kdaj potovali v Amenko, ste dobrodošli. Pričakujem torej veliko pisem, v katerih bom čimveč zvedel o Sloveniji. Tudi Tribuni se bom kmalu po-novno oglasil, tokrat kot sodelavec, saj se v Ameriki v kratkem obetajo volitve predsed-nika, pri katerih bogati Židje igramo precej pomembno vlogo. Vaš magazin bo tako imel dopisnika iz dobro obveščenih krogov, kar bo gotovo še povečalo krog bralcev. Nasploh imam nekaj dobrih idej, kako izboljšati fi-nančni položaj vašega magazina in ga v krat-kem času povzdigniti med vodilne slovenske magazine, morda pa bi namesto ekskluziv-nega časnika, ki izhaja občasno, postali dnevnik. No , pa o tem drugič. Glavno je, da smo navezali stike, ostalo pa še sledi. Lepo prosim, če mi pošljete izvod magazina, v ka-terem bo objavljeno to pismo. Že v naprej hvala in z željami po uspešnem poslovanju vas lepo pozdravljam! Vedno vaš in z Ijubeznijo! Menahern B. Lajowitz Cleveland, Ohio USft Bračko Pavel Koseskega 1 Ljubljana Pritožba (upravni spor) na Vrhovno sodišče SR Slovenije Podpisani Bračko Pavel, rojen 18. 10. 1951 v Ljubljani, absolviral umetnostno zgodovino na Filozofski fakulteti v Ljubljani, _ se pritožujem proti odločbi Republiškega V sekretariata za notranje zadeve v Ljubljani s številko 16/5 -XVII--99.031 z datumom 21. 12.1983, spodbijam razloge, ki so vodili Mcstni sekretariat za notranje zadeve v Ljubljani za odvzem moje potne listine (številka odločbe 10/20 -52 -R/83 z datu-mom 2. 1 1. 1983). Pojasnilo: Na podlagi česa je ugotovljeno, da varstvo javnega reda zahteva, da se meni odvzame potni list? RSNZ niti z besedo ne omenja podlage za svoje stališče. Ali je petminutno nekoliko neobičajno vedenje lahko razlog, da je ogrožen s tem javni red države? Kako je mogoče, da državljanu z ustavno pravico do potne listine v naši demokratični državi odvzamejo potno listino brez pojasni-la? Ali jaz nesmem vedeti, kakšen dopis je poslala postaja mejrae milice Nova Gorica s št. 51/146-83 z dne 14. 9. 1983? Tožim RSNZ: Vedno sem potoval v tujino, da sem se du-hovno bogatil in plemenitil z ogledi umet- nostnih galerij in z glasbenimi koncerti, ni-koli nisem delal sramote Jugoslaviji v tujini. Depozit sem zavestno negiral zato, ker sem prepričan, da za mednarodni pretok kul-ture depozit ne velja. Jugoslavije ne bo rešil depozit, Jugoslavijo lahko reši samo duhovno spreobrnjenje Ju-goslovanov, ponos, samozavest, ne pa denar! RSNZ sploh ne odgovarja na mojo pritožbo, ampak se enostavno sklicujem na določbo MSNZ! Ali so naši cariniki in miličniki za to, da nam pomagajo, ali zato, da nam delajo teža- ve? V dokaz, da resnično delam za slovensko kulturo, prilagam potrdilo Republiškega komiteja za kulturo. Zahtevam čimprejšnji odgovor! Sposoben sem takoj prinesti seznam pod-pisov najmanj 20 kulturnih delavcev iz cele Slovenije, ki so pripravljeni zagovarjati tole mojo zadevo! P.S.: Če bo RSNZ takim neškodljivim, slovenskim ljudem kot jaz, jemali potne liste, potem so možnosti, da bo Jugoslavija pro-padla. BRAČKO PAVEL ni giasu samo tišino plete veter skdzi veje ni glasu v želji se sklanja moj obraz h gladini vode po poljub ni glasu in misli se izgubljajo v prostoru iščejo cilj iščejo glas iščejo dotik v posodi čutov je praznina čeznjo je kot struna napeta želja po dotiku ki sproži glas v meni po glasu ki se z mojim zlije v pesem v pesem vode v pesem vetra v pesem močnih rok BARBARA KASZEl UVOD Nastopajo: avtorica, T, pojasnjevalec in statisti, med katerimi je najbolj pomembna država. POJASNJEVALEC: V dobi kulturncga molka, ko se natančno ve, kaj je zaželeno in kaj ne, se je avtorica- odločila preživeti in obravnavati zaželeno temo — sefcs. Izraz kulturni molk ni beseda, ki bi slučajno ušla sa-mocenzuri, kajti pobrana je v kavarni in bi se zlahka, proglasila za plagiat. Avtorica ima zato mirno vest, čeprav je zelo plaho bitje^i jo preganja paranoja najmanj trikrat na dan. DRŽAVA: tiho opazuje. : A VTORTCA: Obračam se nate, moja ve-lika mati — država, da mi pomagas premo-stiti nekatere probleme mojega življenja, ki so ti najbrž že znani, saj bdiš nad menoj celih štiriindvajset ur. Ne bi rekla, da sem hipo-bTonder, toda vsake toliko časa me muči misel, da sem frigidna ali noseča. Predlagam, da začne izhajati še kaksna revija kot sta Re-porter, Dvoje, ali da se razširijo rubrike, ki odgovarjajo na taka vprašanja v Jani, Ante-ni, Nedeljskem itd. Kajti bojim se, a da bi se nezadovoljstvo med Ijudmi razširilo še kam drugarn, ee v postelji ne bodo in ne znajo uži-' vati. Z dobrimi nameni, tvoja hči. Ali morda še kakšna podražitev bencina, kajti gužva n& trolah vzpodbudno vpliva na seksualno do-mišljijo, T: Avtorica vživljenju niprotestiralaproti nbbenistvari. Pogumno je prenašalato,dani dobila vložkov, participacijo na kontracepci-jo, oživljanje feminizma in pojav punka. Bila je lepo vzgojena in prav zato si je izbrala riaj-bolj trapast in edini riačiri protesta — samo-mor. Ni ji znašalo, čeprav je malo štekala stvari. Mislila je, pa jih bom zajebala. Štiri-najst let posedam po teh stolih. Mimogrede, tako jim je vedncr govoril ravnatelj šole: da delajo škodo, če se ne učijo, ker bi tam lahko sedel nekdo drug, ki bi to z veseljem počel, pa nemore, kajti danes za pravico do šolanja ni vec dovolj samo veselje. In je mislila, da jih bo zajebala vsaj za teh štirinajst let ne glede na to, da so njo za malo več. POJASNJEVALEC: Dahes obstaja ma-nija, da stvari tako zakompliciraš in iztujkaš, da jih živ krst ne zastopi in izpadeš pač pame-ten. Moja rialoga je, da to v tem tekstu pre-prečim. EHržim se kitajskega pregovora, ki pravi, da je modree tisti, ki vsako stvar tako pove, dct razur^e vsak kmet. Torej: štekati izhaja iz štekar, slovensko vtičnica, ki je pa-siven element pri električni napeljavi. Štekar šteka — prevaja elektriko šele, ko je vštekan, ko potisnemo vanj vtikač. Šele takrat semu odpre. Ampak prijateljčki, štekar je po JUS in šteka samo elektriko in še to samoza toliko voltov, kot je predviden. Too much, a nc? JEPRO: * DRŽAVA: Morali bi jo poslati na MDA ali v vojsko. . ; POJASNJEVALEC: Na delovni akciji.je bila dvakrat, brezuspešen primerek. Disko. Dan, tako grozen, da bi ga bilo treba z za)co- nom prepovedat. Luči, lepljivu tclcsa, ob ki terih mi je samo žal, da ne morem vseh zave-sti, izsesati s poljubi. Malo sem zadeta, zato težim. Ustavim se pri T. Sedi tako, da se mu postavim naravnost med noge, čutim, kako pričnejo drgetati. Primaknem se bliže, ovijem roko okoli-nje-govega vratu, nogo premaknem še bli/.jc mednožju, gibljem se v ritmu gtesbe, sklonim sc, da bi mu nekaj šepnila, pa me premami in ga obliznem po vratu. Zdrzne se. Mojega šc-peta ne razume, zato se odmaknem in na-migrtem, naj mi sledi. Obstojim v prostoru / ogledali, tako da na enem slonim, v drugem se ogledujem. Vsa v črnem. Življenje ni igra. življenje je boj, zato ši bom kupila daljši nož. slckla v taki lcdenici. Kot vedno scm spozna-la, da hitro menjam prepričanja. Po uvodu, ki jc bil nujen, pojasnim, da sc sama nc mbrcm fentat, da pa to hočem. Navdušeno ogledujem svoja bela in tanka zapestja. Tse zareži in pove, da če se bo lotil tega, da ne bo rezal ven in se bom imela trikrat čas premisli-ti, ampak arterijo. Prestaviva to za nedolo-čcn čas in se skušava ogreti s počasnimi dotiki po koži, ki najprej vzbujajo srh, šele kasneje užitek. Zlezeva pod vse tiste prašne odeje in pregrinjala, še vedno v plaščih in zebe me, dokler se njegove roke ne pričnejo premikati hitreje po meni, slečeva se., samo mene se ne da prepričati, da bi sezula škornje. Razjezim sc. kcr s sunkovito kretnjo strga hlačke s Rečem, če mi je zmožen prerezati žile. Prekri-žane noge v škornjih, glava malco postran,, njegova roka na moji ritnici. Pokažc vsc svoje bele zobe in da naj Ijubica malo poča-ka. Prikimam. Sama v ogledalu. Pozersko. Obliznem ustnicc. Spet ptesišče, posljanja-nje na truplih, spet norenje, šank, pijača, za-pirajo. Nekaj norcev mi teži in sc slini. _-Zapirajo. Punči, dajmo,dajmo. PrideT. ki je našel neko sobo, pravzaprav stanovanje pri nekem tipu. Staro (stanovanje z visokimi stropi, velikimi sobami, velikimi posteljami, okni, buržujskimi lestenci, pregrinjali, tcpi-hi.- Prava ludnica, samo rnrzlo tako. da bi lahko odprli zmr/ovalnico. Bila sem prcpri-čana, da me živ krst nc nidre prisiliti. da bi sc trakci, me trdo drži za zapestje in sploh ne jcbe mojega upiranja. Mačka, ki sc z mano ncsboš igrala. Mene je treba fukat ne pa lju-bit, zabrusiiTL, kcr včasih je bilo celo nekaj takcga med nama. Dobim svoje, čeprav mc boli in se izmikam. Prijem'. v katerega so ujetc roke popušča, izkoristim priliko in.sc osvobodihi. Poljublja me, sledi mojemu va-lovanju telesa, zaprem oči in se prepuščam, še isti hip pa se zasadijo njegovi zobje v moj vratT da skočim pokonci, zakolnem in spet omahnem, ker jc z vso silo prodrl vame, izko-riščujoč mojo pozo. Nekajkrat premaknem boke, spomnim se na ginekologa, ki mc resno sprašuje, vas moti škripanje postclje, vcstc. ninnuim žcnskam, imate tanke stene, bože mili, kot iz papirja, si želite spolnih odnosovi ste skoncentrirani, kajti ee medtem mislit| kakšnc barve bi moral b'iti strop, ali k.i^j boste šli na morjcljubite partrierja. ZčirMjj sc. t^^H T prcneha s švojo rekreacijo in nie^^H bode s pcigledom. Krhka moška samoza^B Sovražim te, rečem. Žarezi se in (^H Nietscheja, tebe najbolj sovražim, jc t^H železo magnetu, ker me privlačiš, pa rn^| fnoreš pritegniti. Pripravi me do prvihJH kov, vzpnem se in z nohti zasekam bra^H njegov hrbet. Med prsti čutim kapljice^^H na obrazu klofuto in omotico, ko tpi^H tonem, posteljase odmika. Ko se prebtij^B sedi v naslanjaču in kadi, opazuje mc|^H čela. Reče naj seprobam zarežat in p kazanja na razredno pozicijo ti- retski izčrpanosti »Praxisa« in Korčulanske poletne šole operirajo kot z dokazanimi in preverjenimi resnicami, ki jih tudi ni treba več kakor koli razložiti. Da se razumemo: mogoče je pozicija »kri-tičnega marksizma« res izčrpana, mogoče je res dosegla svojo mejo in ne more povedati nič novega. O tem lahko razpravljamo, ven-dar pod enim pogojem: da se trditve pod-krepijo z argumenti. Ko pa se take trditve uporabljajo brez argumentov, kot sta to sto-rila Mastnak in Kovač (in hkrati s tem sugeri-rala mladim bralcem Tribune, da je Korču-lanska poletna šola prenehala sama od sebe, kajti ne verjamem, da se današnji študenti lahko spomnijo politične prepovedi Korču-le), potem ne morem sklepati nič drugega kot to, da se takšen »neteoretični diskurz« lahko razloži na en sam način: kot izraz tistih so-cialnih sil, ki si prizadevajo vrniti Jugoslavijo v obdobje pred 1948. Lahko bi razpravljali še o drugih dezin-formacijah naših dveh avtorjev, npr. o nju-nem neločevanju »teoretske elite« od po-budnikov sporne peticije, o njunem zamol-čanju dejstva, da je bil razgovor o tej peticiji ploden: na predlog skupine udeležeiicev iz Slovenije je bilo njeno pošiljanje odloženo (in dodanes, 6. 2. 1984, kolikor vem, peticija še vedno ni bila poslana) ali o vplivu dejstva, da so se posamezni udeleženci pogosteje mudili na plaži kot v konferenčni dvorani, na njihove — kot sami formulirajo — »zapoz-hele reflekse«, Lahko bi, pa bo že to zado-stovalo. Za konec: tega, 1984. leta, Komiže ne bo. Takšno politično odločitev je olajšalo tudi pavšalno diskreditiranje komiškega sreča-nja, kakršnega sta uporabila tudi avtorja pisma. Ne trdim, da je bilo to srečanje epo-halno, vendar je bilo vsaj poskus teoretske diskusije, na kateri so se srdito konfrontirala razna nasprotna stališča. Kolega Mastnak in Kovač sta zbrala — namesto, da bi se s svojimi kritikami vključila v te, vsaj deloma produk-tivne konfrontacije — drugo pot, naknadne diskvalifikacije in opravljanja. In to prav go-tovo ni način, s katerim bi ustvarjali predpo* stavke za demokratizacijo diskusije! i.ino \'"!:¦•'-¦ Težava teksta, (gre za pismo Tomaža Mastnaka in Mihe Kovača, objavljeno v drugi številki Tribune) ki pretendira biti polemika na intervju o Komiži, je v tem, da navzlic mukotrpnemu naprezanju pozabi povedati, kar se je name-nil. (Pravzaprav je to dokaj pošteno nakazal že v naslovu, saj se dosledno drži MOKIŽ Anja in KOŽIMAJA, pa naj vsak sam proji-cira v to blebetanje smisel) Je pa besedičenje sproducirano v zavida-nja vrednem obsegu (ki opazno presega dol-žino teksta, s katerim se spoprijema) očitno je to prav prijetna zabava. Pa naj še jaz vložim prispevek v to zakladnico sloven-ske cirkuške ustvarjalnosti. O RAZPADU SUBJEKTA IN SPOJLJ BRATSKIH DUŠ Kar je v celi ubeseditvi najbolj žlahtno, je stalno pričujoče homogeno bratstvo. Stališča in pozicije obeh individumov so očitno iden-tične, sicer pa trudoma vzpostavljene mono-1ze .naivneža - pa saj sta sama hotela »postavi-"ti« stvar (onega?) na svoje mesto«. KAKO JE RABIN J. OČETA KRIŽAL Zadeva je občutljiva, dandanes je privile-gij biti pribit. vPoznamo vrtetega ideologa, ki mu ni ne-rodno kdajpakdaj priskočiti režimu na pomoč z vso svojo patološko zakulisno maši-nerijo - recimo pri obglavljanju kake ti-skane besede - pa vseeno začenja nagovore svojim zvestim mladcem z: »Mi, levičarji...«) Pozicija zatiranega perverzno legitimira brezkomprosisen obračun (razredni boj, kot pač komu bolj ustreza). (Če mi dovolite kratko obujanje generič-nega spomina: še lani nam je neki pomem-ben slovenski mož v intervjuju za neki po-memben slovenski časnik lepo pojasnil, da je represija sistema nad mladinskim tiskom v resnici le obramba pred pristiski, ki jih ta tisk izvaja na samoupravno družbo). Avtorja polemike pri tej vrsti socialne stratitikacije sicer (srčno upam) stojita »na naši, tej strani«, ampak saj metoda ni konj, si tolažita vest. Jabolko je bilo vabljivo ponu-jeno, pa sta ugriznila Evo - popolnoma ra-zumem. Nerodno je le, da je križ, na kate-rega sta se hotela mučeniško pribiti, sprhnel, še preden sta ga privlekla do dovolj vzviše-nega mesta. Bil je pač paranoičen piivid; ^jdHM^klapani sta ž^gj, ' % iščeta rablja! INTERMEZZO 2 f Pa ni daleč (rabelj). Skupaj z vama se dere in to na iste »subjekte« kot vidva. Tega najbrž nista vedela, kaj? Že razumem. Tako toplo vama spet ni, da bi si pustila sleči kožo. Pa že raje oponirata manjšini. Nič hudega, če ravno njih država stalno blati, češ, da so opo-nenti. Nihče ni popoln. (POKLON MEDIJU) Tudi RŠ ne, čeprav želi biti celovit in se po-staviti sem in tja, še najraje pa nikamor. Pa se mu tako (kdajpakdaj) primeri, da zakolje svoje lastne (polne) hlače. » KDO JE KOMLJ VZEL BESEDO Tako torej, dragca moja, nikomur ni zaprt gobec - vsaj kar se mene tiče. (lahko bi imela kako načelno pripombo k objavi vajine polemike na RŠ, pa bomo zaenkrat opravili brez tega) Zatorej bi prosila, da se tudi mene ne mahne po zobeh (ko se prijavim k besedi) s pretvezo, da rušim vajino retorično integri-teto (»statua enakopravnosti in kompetent-nosti«, kot vidva temu jako prizadeto pravi-ta). KDO JE KOMLJ VZEL BESEDO, DRU-GIČ (Facts) Dejstva so poniglava, pa jih je nekaj prira-calo tudi na mojo stran. Zelo lepo, da s Fran-kom Adamom »mislite drugače«, upam pa, da se strinjate vsaj v tem, da je RŠ - RŠ! Kajti to, kar v resnici trdim v intervjuju, je, da je v slovenskem prostoru o Komiži spre-govoril le RŠ (da je bila »njegova informa-cija edina« - je tako težko razumeti)?, kar seveda vključuje celotno informiranje RŠ o tej zadevi - z Adamom vred. Ker pa je bila kot vidva sama dovolj samokritično ugo-tavljata - njegova beseda »uravnovešena«, posvečam vso svojo pozornost vama, stru-mna mladca. MALI EKSKURZ V OPITOST Trenutno zrhanjšana prištevnost, nad ka-tero se tako pritožujeta, vama je bila več kot dobronamerno pripisana -- kot olajševalna okoliščina. Če pristajata na golo resnico obs-cenega ciničnega »oponiranja oponen-tom«,pa tudi prav. Nedolžnost sta tako ali tako izgubila že v prvem Intermezzu. Pa tudi RŠ se (kdo je tu komu zgled?) skuša na vse pretege osvoboditi nadležne de-viške opne in prisega na stalinizem. Verja-mem, da bi rad svoje nasedanje prikazal kot pertekcioniziran sistem - pa si bo treba izmisliti kakšno drugo, bolj prilegajočo se pretvezo. KAKO INSINUACIJSKO SEIVIE SPET OSTANE NEIZLITO Namigujoč vprašaj je v tretjem odstavku spet prav prebrisano zaustavljen, tik preden izbljuva svoj semenasti gnev. V čigavem in-teresu je takšno (vampirsko) poantiranje, sprašujeta. Lucidno, predvsem, ker vpraša--nja ne zastavljata meni, pač pa ga pustita zlo-vešče zvončkljati v prazno. Pa saj ni nobena skrivnost (počasi me že dolgočasi reševanje vajinih nevrotičnih dilem - tako utrujajoče neinventivno profane so). Ker tekste pišem (za osvežujočo razliko od vaju) vedno sama, prevzamem vedno (kdaj pa kdaj mi sicer ni do tega) tudi popolno odgovornost za nji-hovo naperjenost (življenje me je poučilo!). Grozljivo, kaj? (Strahljivo?) INTERMEZZO - SLOVNIČNO Opazila sem, da je v slovenskem polemiš-tvu zavel duh lektoriranja tekstov, na ka-tere se polemike nanašajo, pa kot obetavna mladenka sledim svetlim zgledom. K GENEZI KRVAVE (MITSKE) META-FORIKE No, lepo in spodbudno je, da vama (Z RŠ vred) je uporabljena metaforika všeč. Na ža-lost je mojprispevek k »vampirizaciji« za-deve kaj boren; intervju (na RŠ, če se slu-čajno ne moreta spomniti), ki operira s for-mulacijami: »... tam nekaj starih norcev obuja spomine ....» ».... staragarda napol upokojenih mark-sistov....«, ».... teoretsko zmrznjeni....«, ».'.. stare babe....« in podobno (mimogrede - se še tako vroče zanimata, da bi rekonstruirala oz. obelodanila vajin RŠovski intervju? Mislim, da prav presneto nalašč - konec koncev so vama trakovi lažje dostopni - nista sama naredila tega, ozirocna nista hotela »niti razlagati niti bra-niti tega, kar stax povedala v intervjuju«), ne potrebuje veliko dodatne stomatološke opreme. P.S. PRAV ISKREN V kolikor je to specifikum, na katerem stoji (in pade) konstistenca RŠ, se seveda ponižno oproščam. SEARCHING FOR IDENTITY Prav ganljiv je vajin trud, s katerim iščeta novinarju pravo mesto med objektivnostjo in korektnostjo. Škoda, da nazadnje sama padeta v izkopano luknjo. Pa se dotaknimo tega vajinega repenčenja z etiko. O NEIZPROSNI TOLERANCI Vneto torej zagovarjata predstavitev vaji-nega intervjuja z RŠ. (zanemarimo dejstvo, da je bil v Tribuni le omenjen in ne obravnavan in da so, kolikor je že bil omenjen, njegove teze prav zgledno navedene.) To potemtakem spada v področje korekt-nosti in do njenega izpolnjevanja je treba biti neizprosen! Ko pa vidva bereta polemiko (prav to, priobčeno v drugi številki Tribune) tudi na RŠ, ne pozabita samo zadevo seznaniti osta-ITh »zainteresiranih«, »vpletenih« ali kako bi človek rekel, pač pa pozabita tudi predstaviti tekst, na katerega se polemika na-naša. Tu se najbrž končuje korektnost in za-čenja objektivnost, v katero pa tako ali tako ne verjameta, če prav razumem. Je temu ofenzivnemu razpečevanju pole-mike botrovala trenutna finančna stiska ali ^ imo želja prisiliti črko, d;i ^regovori? moralna akcija za pragmaficne V>M M | C ali kaj imata t. m. in m. k. dodati k psihogenezi lastne poze1 odgovor oogovor dr. lina veljka na pismo tomaža mastnaka in mihe kovača, objavlje-no v drugi številki letošnje tribune /A DRŽAVNIKE, KI PELJEJO NAŠ PLANET K SAMOUNIČENJU Leta 1969, ob naraščajočih grožnjah nu-klearne vojne in množičnega nasilja nad člo-veškimi pravicami, je naš pokojni izvršilni predsednik Jean-Paul Sartre predlagal pose-ben antiprix. Ta antinagrada naj bi bila pode-ljena vsako leto in sicer najbolj krvavim nasilnežem nad človeškim dostojanstvom. Sočasno naj bi uvedli še posebno priznanje za plemenita dejanja, ki prispevajo k boljšemu razumevanju med narodi in za tiste, ki trpijo in se borijo za osnovne človeške vrednote. Sartre je predlagal, da te akcije ne bi vo-dile ideološke, politične, ali religiozne prefe-rence, ampak naj bi bazirala na medseboj-nem razumevanju trpečih. Na idejo, kako izbrati kandidate za anti-priznanje in priznanje je prišel Sartre, ko je obiskal starodavna in manj starodavna bojna polja Črne Gore. Na tem potovanju je slišal za*izjavo črnogorskega vojvode in pisca Marka Miljanova, ki je opisoval življenje in običaje albanskih sosedov takoie: Iz svoje trdnjave je mladi Albanec opazo-val človeka, ki so ga pregnali sovražniki. Mladi mož je vprašal svojega bolehnega očeta, kaj mu je storiti. Očetov odgovor se je glasil: »Odpri vrata preganjancu in streljal na tiste, ki ga preganjajo«. Glede na dejstvo, da Sartrova predvideva-nja postajajo resnična, zakaj nuklearni sa-momor nam grozi kot še nikoli doslej, posku-šam izpolniti njegovo volilo. Na osnovi dostopnih faktov, ki jih je pe-Ijalo Russelovo razsodišče in s pomočjo svo-jih prijateljev, sem po svoji vesti izdelal na-slednji tristranski seznam. Imena si sledijo po abecednem redu, razen v primeru najbolj nevarnih sovražnikov miru in človeštva, ki so postavljeni na začetek spznama. ANTIPRIX 1983 za najodkritejše na-silnežc nad mirom med narodi in nad ljud-skimi ter človeškimi pravicami — Predsednik ZDA Ronald Reagen in šef SZ Jurij Andropov, zaradi postavljanja dr-žavnih razlogov in kulta vsemogočne državc nad preživetje našega planeta; zaradi ne-varne oboroževalne tekme in nuklearne kon-frontacije; zaradi izdelave kemičnih in bak-terioloških orožij; zaradi zanemarjanja na-raščajočega prepada med revnimi in boga-timi narodi. — Mednarodni monetarni skiad, ki je in-strument bogatih deže! proti deležam v ra-zvoju, ki ga je novi venezuelski predsednik dr. Laime Lisinchi označil kot »denarno po-ličijo«. Diktat tormule tega sklada pelje za-dolžene dežele v poniževalno situacijo, spremeniti morajo svojo konstitucijo, dra-stično morajo znižati življenjski standard, sprejeti naraščajočo inflacijo in nadaljevati z zniževanjem gospodarske rasti. — Jurij Andropov zaradi nadaljevanja agresije na Afganistan, zaradi velikega šte-vila vojnih zločinov nad civilnim prebival-stvom, zaradi uničevanja vasi in mest. — Voditelji Južne Afrike zaradi politike apartheida in zaradi nasilnih akcij nad sever-nimi sosedi. — Predsednik ZDA Ronald Reagen za-radi obnovitve 150 let stare ameriške poli-tike pritiska nad karibskim območjem, po-sebno zaradi invazije na Grenado. — Voditelji Sirije in Izraela zaradi razdeli-tve Libanona, vojnih zločinov nad libanon-skim prebivalstvom in Palestinci. Oba, Sirija in Izrael sta instrument supersil v njuni borbi za nadzor nad tem strateškim delom sveta. — Vlado ZRN, Velike Britanije, Francije, Švedske, Nizozemske in Belgije zaradi neza-varovanja pravic zahodnoevropskih emi-grantov, 13 miljonov človeških bitij, ki so iz-postavljeni naraščujočemu rasizmu. — General Wojciech Jaruzelski zaradi na-daljevanja svoje vojaške diktature na Polj-skem in nasilja nad svobodnimi delavskimi sindikati. — Kardinal Josef Glemp za ovadbo mladih poljskih katoloških duhovnikov, kiso na strani poljskega naroda, zaradi poniže-valnih kompromisov s poljskimi vojaški oblastmi. — General Pinochet zaradi nadaljevanja represije nad svojo deželo. — Gvatemalski polkovnik Rodolto Lobos Zamora zaradi nasilja nad človekovimi pravicami, množičnih pobojev prebivalcev Gvatemale in članov rimskokatoliške cerk-ve. — Turški general Evren in njegove civilne lutke zaradi uničevanja demokracije v Turčiji in ogrožanje eksistence Cipra kot neodvisne neuvrščene države. — Polkovnik Gadafi in francoska vladaza-radi okupacije in razdelitev Čada. — Filipinska voditelja Ferdinand in Imelda Marcos zaradi krvavega umora opo-zicijskega voditelja Benigna in zaradi ostalih nasilnih dejanj. — Voditelji Iraka in Irana zaradi nadalje-Vtuija nesmiselne vojne med državama in za-radi žvrtovanja tisočih življenj mladih Ijudi. — Voditelji Vietnama zaradi nadaljevanja agresije in okupacije Kambodže. PRIZNANJE ZA ČLOVEKOLJUBNA IN PLEMENITA DEJANJA V LETU 1983 — Posebnemu komiteju neuvršenih dežel, ki so ga vodili indijski zunanji minister Rao, jugoslovanski zunanji minister Moisov in kubanski zunanji minister Malmierca zaradi uspešnega posredovanja med voditeljem PLO Jaserjem Arafatom in uporabniki iz vrst PLO, ki jih podpira Sirija, in je imelo za rezultat prenehanja prelivanja krvi v Tripoli-su. — Francoskemu predsedniku Mitterandu zaradi uspešnega posredovanja med PLO in Izraelom, zaradi izmenjav 6 izraelskih voja-kov za 4600 Palestincev in Libaoncev. — Izvoljenemu predsedniku Argentine Raulu Alfonsinu zaradi končanja vojaške diktature in za imenovanje posebne komisije za preiskavo o smrti več kot 15.000 ljudi, ki jih je umorila vojaška hunta. — Atlantskemu svetu, vodeči grupi ameri-ških zunanjepolitičnih figur iz obeh politič-nih strank za njihovo poročilo, imenovano Zahodni interesi in ameriška politika opcije v karibskem področju. V tem poročilu je bilo ppudarjeno, da so glavni vzroki zmede in krize na tem področju dolgoletna revščina, politična nestabilnost in ekonomske krize v večji meri kot levičarska subverzija. — Bolivijski sindikalni organizaciji »Cen-tral Obrera Boliviana« za njeno ostro kritiko formule Mednarodnega denarnega sklada za Bolivijo in za njeno opozorilo vladi predsed-nika Silesa Suaza, da delavci ne bodo sprejeli vsiljenega sporazuma, ki ga namerava vlada podpisati z denarnim skladom. Ti sporazumi pomenijo eliminacijo subvencij. zamrznitev plač in 60-odstotno devalvacijo bolivijskega pesa. V nameri utrditi opozicijo proti formuli denarnega sklada, so bolivijski delavci začeli z nizom stavk — VVilliju Brandtu,voditelju nemške SDP, za njegovo borbo proti nuklearni blaznosti in za njegovo trdno prepričanje, da je edino ra-zorožitev velesil pot k miru. — Družbi ABC in njenemu filmu »The day After«, ki je pomagal Američanom do-jeti smrtonosne posledice nuklearne vojne. — Dominikanski vladi za njeno odločno držo, ko jc zavrnila ponižujoča priporočila mednarodnega denarnega sklada. — Juanu Granciscu Fresnu, čilskemu nad-škofu, za njegovo peticijo čilski vladi, s ka-tero želi rešiti življenje voditelju čilskih sin-dikatov Rudolfu Segnelu, ki je vodil gla-dovno stavko v ječi. — Nemškemu pisatelju Giintherju Grassu za ponovno oživitev Goethejevega koncepta nemške kulture, ko svetuje mladim Nem-cem, naj ne služijo vojaškega roka vse dotlej, dokler ne bo odstranjeno vse atomsko orožje iz nemške dežele. Isti nasvet je dal svojim si-novom, sinovom svojih prijateljev, ter vsem mladim Nemcem. Nadalje poudarja, da bi morala biti ZRN obvarovana pred uniče-njem in pred slabimi voditelji, ki nas peljejo v smrtno past. — Njegovi svetosti imanu Homciniju za osvoboditev Irana iz objekta vplivov vele-sil. — Njegovi eminenci papežu Janezu Pavlu II, za odpuščanje svojemu neuspešnemu atentatorju Mehmedu Aliju Agcu, ki ga je med božičnimi prazniki obiskal v rimskem zaporu Rebibbia. — Petri Kelly, voditeljici zclenih v ZRN, za borbo, da bi naše mlade gcneracije imelc pravico najti lastno rešitev za probleme, ki jim stoje nasproti. — Sandru Pertiniju, predsedniku Italije, za njegovo odldčno obrambo človekovih pravic v Čilu in Argentini, za njegovo^mo-ralno poštenost in pripravljenost povedati italijanskemu narodu o vseh rezultatih, tudi o vlogi italijanskega vojaškega kontingenta v Libanonu. — Sovjetskemu znanstveniku Vladimirju Vinogradovu in njegovemu ameriškcmu ko-legu Carlu Saganu za njuno opozorilo, kaj sc bo zgodilo z našim planetom v primeru je-drske vojne. III Zahtcva Russelovega razsodišča spošto-vati vsc mučenike in žrtve nasilja na svetu v letu 1983 — Russelovo razsodišče se poklanja žrtvam masovnih pobojev v Salvadorju, GvatemaH, Čilu, Urugvaju, Južni Afriki, Li-banonu in padlim na bojiščih Iraka, Irana, Afganistana in Indokine. — Razsodišče se poklanja tudi posa-meznim mučenikom, kot je Sebastian Acc-vedo, čilski delavec, ki je napravil samomor, potem, ko je čilska tajna policija CNI zaprla njegovega sina in hčer, in ko je odklonila da-janje kakršnih koli intoimacij o njiju. — Posebnega poklona je deležna Ana Maria, komandant IMIN v Salvadorju. Po sporočilu vodstva FLMN, jo jc kruto umoril Gayetano Carpio Marcial, poznan po svoji dogmatski drži. Rusdclovo razsodišče pošilja sožalje dru-žinam žrtev sestrcljcnjega južnokorejskega letala. — Razumemo vse trpeče družine tristo-tih ameriških in francoskih vojakov, ki so bili ubiti v bombnem napadu v Bejrutu. Njihovc vlade so jih poslale v oddaljcni Libanon uni* čiti odpor tamkajšnega Ijudstva. Lahko bi sledili tudi motivom neznanega šiita, ki je storil herojski samomor, ko je zapeljal ka-mion s tisočkilogramskim eksplozivom proti sovražnikovim položajem. Imenovanje je re-ligiozni fanatik, toda mi Evropejci ne smemo pozabiti svojih lastnih teorij in praks tiran-stva. Srb Stevan Sindjelič.je bil eden izmed voditeljev kmečke vstaje proti Turkom. Leta 1809 so turški vojaki prodrli globoko v pre-dor, ki ga je branil Sindjelič s svojimi možmi. Ko je videl, da ne bo mogel odbiti turškega napada, je pognal ves rov v zrak, ter pri terri ubil sebe, svoje borce in napre-dujoče Turke. Lahko je obsoditi metodo politične borbr neznanega šiitskega mučcnca. Tdda kot po-sameznik zaradi svojega patriotizma, po-guma in nesebičnosti spada v ponosno grupo prcprostih upornikov, kot so nemški študent Sand, Italijan Orsini, Rusa Zasulič in Percvskaja, Gugliemo Oberdanik, tržaški mučenec, Irca Connolly in Pearce, Gavrilo Princip v Sarajcvu ter Jan Pala v Pragi 196N. — Izrekamo spoštovanje tudi begunccm, ki so morali v minulem letu zapustiti svoje domovc, v prvi vrsti Palestincem, mučeni-škemu narodu Bližnjega Vzhoda. Ne smemo pozabiti tudi na milijone begunccv iz Indoki-ne. Ne smemo zamižati pred dvema milijo-noma Airičanov, ki so bili izgnani iz Nigerijc v Gano. Moramo se zavedati tudi srtuacije v Evropi, exodusa Srbov in Črnogorcev s Ko-sova. — Spoštovati moramo tudi politične za-pornikc po vsem svetu. Naše priznanjc sov-jctskcmu znanstveniku Saharovu in vsem disktriminiranimljudempo vsemsvetu. Rus-sclovo razsodišče tudi ne pozablja na poli-tične zapornike v Jugoslaviji, na mlade Al-bance s Kosova, ki so obsojeni na dolgoletnc zapore, na žrtvc med novinarji, kot je na prvcm mestu Ranka Čičak. Vladimir Dedijer, predsednik Russelovega razsodišča anti pnx Zahvala Od srca se zahvaljujemo vsem dobrim ljudem, ki so ji skrbno in ljubeznivo lajšali trpljenje. Vsem, ki so jo poznali, jo pri-poročamo v blag spomin. Vsi njeni