Leto 1.
Izhaja mesečno.
Novomesto. dne 6. jnnija 1924.
Poštnina plačana v gotovini. Št. 2
Zadružno gospodarsko glasilo.
Naročnina: Posamezna številka 2 Din., 4 števike 7 Din., 8 številk 12 Din., 12 številk 18 Din. Za Ameriko 12 številk 1 Dolar. — Oglasi po tarifi: Vic strani 55 Din. — Vs 105 Din., Vi 200'Din. — Va 325 Din. — Večkratni objavi znaten popust. — Mali oglasi: beseda 50 p. — Dopisi in pisma na: Uredništvo in upravništvo „Dolenjskih Novic11, Novomesto, Dolga ulica št. 30.
Gospodarski položaj , malih obrtnikov.
Mala obrt, med katero moramo prištevati tudi male trgovine na deželi, se je znašla po prevratu in vojni v izjemnem gospodarskem položaju: Prva štiri leta to je 1919, 20, 21 in 1922 je bila mala obrt bi rekel v zelo cvetočem stanju. Vzroki štiriletnega njenega procvitanja po vojni so bili sledeči:
1.	Med vojno ni nikdo kupoval in naročal ničesar, razen najpotrebnejše. Tovarne so pa izdelovale samo za vojaške potrebščine. Tako se je po vojni naenkrat pokazala med ljudstvom velikanska potreba po živilih, obleki, obuvalu, raznovrstnemu orodju, pohištvu i. t. d.
2.	Vsled velikega popraševanja pa je cena vsem obrtniškim produktom zrasla; ker je padala valuta, je bilo tudi dovolj denarja tako, da so obrtniki in trgovci komaj zmogli naročila in popraševanja. Tovarne niso bile še preurejene za mirno dobsko produkcijo in niso še vrgle velikih zalog blaga na trg.
3.	Blago in obrtniški izdelki tudi druge in najslabše vrste pa so šle V prvih letih po vojni zlahka v denar.
4.	V prvih dveh letih ni še pritisnil tako hudo davčni vijak na malo obrt. Tudi indirektni davki še niso bili tolikšni in kupna moč ljudstva je bila večja.
Danes leta 1924 je položaj za malo obrt docela spremenjen.
"Vsled silnega procvitanja (konjukture) v prvih 4 letih se je pojavilo odveč novih obrtniških in koncesijoniranih podjetij. Nikdo ni takrat računal, la se znajo časi spremeniti. Mali trgovci, ki so imeli glavni zaslužek vsled neprestanega dviganja cen, niso računali s tem, da začno cene lahko vdati, ter so nabavljali velike zaloge. JT Marsikdo ni računal s tem, da bo t'rpna moč ljudstva pala, da bodo vsled tega tudi padale cene, da bo vsled tega zaostajalo blago v zalogi in da bo primoran prodajati blago cenejše, kot ga je nabavil.
Medtem pa so se ustanovile nove velike tovarne, a stare so se zopet uredile
in začele proizvajati kot pred vojno ter vrgle velike količine blaga na trg.
Vsled silnih davčnih direktnih in indirektnih bremen, ki jih prenaša Slovenija, pa so široke plasti ljudstva iz dana v dan vse bolj in bolj revne, obubožane. Kmetje so primorani se zopet zadolžiti. A na drugi strani, velekapital, velebanke, ki so vse dobro povezane v zadruge (sindikate koncerne), neusmiljeno, oderuško izkoriščajo malega obrtnika, hoteč ga čim preje popolnoma uničiti, ali pa spraviti popolnoma pod svojo gospodarsko oblast in odvisnost.
Danes se torej mala obrt nahaja v silno težkem položaju v Sloveniji.
Tlačijo jo težke nadloge: pomanjkanja denarja, malo naročil, težka davčna bremena, neprestano padanje cen, izkoriščanje veletrgovcev, velekapitala, neprirodnajkon-kourenca ter slaba kupna moč bubožanega ljudstva.
Najtežji pa je za malega obrtnika, da se je znašel v tem težkem času popolnoma nepripravljen, popolnoma razdvojen, neorganiziran.
Trgovska in obrtna zbornica, ki bi morala zastopati malo obrt, pa se ne zgane. Ona zastopa v prvi »vrsti interese velebank in veletrgovcev.
Težak položaj obrtništva bo še dolgo trajal. Vsak obrtnik, trgovec mora temeljito premisliti, kako bo uredil svoje podjetje najbolj solidno ter kako se bo obvaroval propasti in izkoriščanja od velekapitala. Čisto gospodarsko združenje vseh solidnih obrtnikov, malih trgovcev, ki mislijo tudi na bodočnost, brez ozira na strankino pripadnost, je edino uspešno in trajno sredstvo, ki lahko obrtništvo obvarje pred prevelikim izkoriščanjem od velekapitala in pred prevelikimi davčnimi bremeni.
T) AmDT kako drugač Ki * g KI hočete razve seliti svoje
birmance, kakor đa jim kupite lop spomine. Ali ste že bili v trgovii urarja, zlatarja in optika
A. Reitz-a v Novgm mest
Naš list, ki hoče delovati za povzdigo malega gospodarstva zavedajoč se, da ima ljudstvo interes na tem, da se mala solidna obrt ohrani, bo neustrašeno branil interese malih obrtnikov.
Ali zato morajo tudi obrtniki vseh strank storiti svojo dolžnost napram „Do* lenjskim Novicam." Mi pozivamo vse solidne obrtnike, da podpirajo „Dolenjske Novice" v svojem lastnem interesu. „Dolenjske Novice," ki izhajajo v 2000 izvodih lahko prestavljajo ozko zvezo med obrtnikom, trgovcem in njegovimi odjemalci. „Dolenjske Novice" bodo prinašale informacije o davčnih vprašanjih, poročila o novih uredbah, ki interesirajo obrtnike in njegovega odjemalca, o cenah, o valutnih spremembah, o popraševanju po poljedelskih pridelkih v inozemstvu, o cenah poljedelskih pridelkov v inozemstvu itd.
Da bi pa to težko nalogo lahko iz-polnovale, pa je potrebno, da „Dolenjske Novice" kot čisto gospodarsko glasilo podpirajo vsi solidni in zavedni obrtniki s tem da list naročajo, da v listu oglašajo, da list v svojih trgovinah prodajajo ter da se oglasijo na upravništvo, da so pripravljeni prevzemati tudi naročnino v svojem kraju.
Mi smo prepričani, da bo iz sedanjega težkega položaja izšlo in se rešilo od propasti samo najbolj gospodarsko solidno in zavedno obrtništvo. Strokovno gospodarski pouk, ki ga dosedaj marsikateri obrtnik ni neobhodno potreboval v cvetoči dobi, postaja vedno bolj neobhodna duševna hrana vseh onih, ki stremijo naprej in mislijo na bodočnost.	Ekon. K. O.
ČitatBljm in naročnikom!
Drugo številko pošiljamo vsem onim, ki niso vrnili prve številke. Opozarjamo vse one, ki nam ne vrnejo prve in druge številke, da smo jih vpisali za naročnike in da bomo od njih iztirjali naročnino.
Prosimo, da pošljete naročnino vsaj 12 Dinarjev, to je ravno do ‘konca letošnjega leta.
Če se pa oglasi še 800 naročnikov bomo list izdajali dvakrat na mesec, če pa se oglasi še 1000 naročnikov bo list izhajal vsak teden.
Kdor lista ne dobi, naj ga reklamira. V to svrko dobi na vsaki pošti brezplačno tiskovino, ki naj jo izpolni.
Uredništvo in upravništvo.
Firm, 126—24 Zadr. III. 43—1
Vpis zadruge-
Vpisala se je zadruga v zadružni register dne 16. maja 1924.
Sedež firme: Novo mesto.
Besedilo firme: „Vzajemnost" nakupovalna, prodajna in kreditna registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Obrat in predmet: Namen zadruge je pospeševati gospodarsko in nravno po-vzdigo svojih članov s tem, da
1.	nakupuje, prideluje, predeluje in prodaja živila, pijače, oblačila, obutev, poljedelska in obrtniška orodja, stvari za gospodarstvo in sploh blago vsake vrste.
2.	Pospešuje, razvija in organizira hišno industrijo, nabiranje gozdnih produktov, zdravilnih rastlin ter posreduje pri prodaji in izvozu vseh teh produktov.
3.	Navaja svoje člane k štedenju s tem, da nalaga v svojem hranilnem oddelku prihranke svojih članov, sprejema in obrestuje hranilne vloge, vloge v tekočem računu, oskrbuje svojim članom inkaso ter jim daje posojila po določbah posebnega pravilnika.
4.	Zbira podporne sklade za pomoč članom v slučajih dolgotrajne bolezni, onemogle starosti in njih rodbinam za slučaj smrti. Davanje teh podpor se uredi po meri podpornega sklada s posebnim pravilnikom.
5.	Pospešuje snovanja produktivnih in komsumnih zadrug.
6.	Skrbi za izobrazbo, strokovni pouk ter širi zadružno gibanje med člani potom izdajanja in prodaje knjig, časopisov in vseh knjigotržnih potrebščin.
Za dosego svojega namena potrebno glavnico si zadruga preskrbi z deleži zadružnikov, more pa se tudi posluževati kredita.
Zadružna pogodba (pravila) z dne 13. aprila 1924.
Opravilni delež znaša 100 Din., ki se lahko plačuje v obrokih vsaj po 10 Din. in mora biti plačan najpozneje do konca prihodnjega poslovnega leta po pristopu. Vsak član si lahko nabavi tudi po več deležev. Vsak. družabnik jamči za obveznosti zadruge omejeno, t. j' razen svojih vpisanih deležev še z enkratnim zneskom deležev in še eno leto po svojem izstopu.
Oznanila razglaša zadruga z objavljanjem v listu „Dolenjske Novice" in pa z nalepljen jem razglasil v poslovnicah zadruge.
Načelstvo obstoja iz 7 zadružnikov; člani načelstva so natisnjeni v prvi številki „Dolenjskih Novic".
Pravico 'zastopati zadrugo in podpisovati za firmo ima načelnik in še en član načelstva.
Okrožno kot trgovsko sodišče v Novem mestu, odd. I, dne 16. maja 1924.
„VZAJEMNOST" napreduje.
V prvih dveh tednih je podpisanih čez 100 deležev in je pristopilo že 50 članov k zadrugi „Vzajemnost".
Male trgovce z deželnimi pridelki vabimo, da se zglasijo ustmeno ali pismeno v zadrugo v s vrh o posredovanja pri letošnjem eksportu gob in drugih dežel, pridelkov.
Inž. agron. Vončina:
Sodobna industrijo umetnih gnojil.
Ako pregledamo vrste naših dolenjskih kmetovalcev, opazimo to razveseljivo dejstvo, da je med nami že precej naprednih gospodarjev, ki so uvideli, da si mora naš kmetovalec, da pridela iz te malo plodne zemlje, katero je takorekoč iztrgal kamenitemu svetu, veliko živeža za gosto obljudene kraje, in krme za živino, pomagati ne samo z domačimi, temveč tudi z pomožnimi, t. j. umetnimi gnojili. Izkusili so i to, da se da z umetnimi gnojili pridelek izdatno povečati in oni, ki vodijo račun o stroških in dohodkih njih kmetije, uvidevajo, da se doseže s pravilno in preudarno uporabo teh gnojil znatno večji čisti donos od njih zemlje. Žalibog pa še* niso vsi prišli do tega, da bi se poslužili onih umetnih gnojil, katerih dobra učinkovitost je pri gnojilni uporabi že desetletja praktično preizkušena v širnem kmetijskem svetu.
V državah, v katerih je gospodarstvo napredno, je uporaba dosedaj na trg prihajajočih umetnih gnojil s strani kmetovalcev vseobča. Seveda so razumljivo tudi pridelki daleko večji kod pri nas.
Kakor stremi praktični kmetovalec vedno k boljšemu gospodarjenju in k napredku, ravno tako pa ne počiva moderna mednarodna kmetijska znanost, katera je glede tega v zadnjih desetletjih tako napredovala, da je celo prehitela kmetijsko prakso, ter daje sedaj vodilne znanstveno dognane teoretične nauke, ter s temi kaže pot, po kateri naj preskuša in krene praktična kmetijska proizvodnja. Proizvajanju umetnih gnojilsodobno iz-
borno pomaga kemično-tehnološka industrija, ki nudi vedno nove kemične snovi za umetna gnojila. Te snovi preskuša kmetijska znanost na njih uporabnost, na to teoretično dognana učinkovitost preskusi v praktičnem poskusni-šfcvu na njih možnost splošne praktične uporabljivosti. Tako vidimo v sedanji dobi, da se že v drugih državah pojavljajo razna nova umetna gnojila. Tako n. pr. med dušik vsebujočimi: sintetični natrijev soliter, amonijev sulfatni soliter, amonijev soliter sadre, natrijev amon. soliter, kalijev amon.soliter, salmijak, sintetična sečna snov; med fosfatnimi: posebno izžarjeni fosfati, belgijski kudni fosfati, alžirski fosfati; med kalijevimi pa kalijev klorec. Vprašanje je le v koliko bo kemična industrija ta gnojila proizvajala cenejše kot dosedanja, v koliko bodo ista za naše razmere uporabnejša in — kar je stvar točno prevedenih gnojilnih konkurenčnih poskusov, rentabilnejša z ozirom na naše podnebje in zemljo. Kakor je iz tega razvidno, čakajo v bodočih letih naše kmetijsko preskušništvo še velike naloge, ravnotako pa lepi izgledi za bodoči razvoj mlade elektro - kemične industrije v naši državi.
Naša kmetijska znanost je v naj večjem razmaha, napreduje s silnimi koraki. Ako pogledamo nazaj, vidimo, da ni temu niti 100 let, ko se je v kmetijstvu znanost ravno glede prehrane rastlin postavilo na trdne noge, in od takrat je razvoj te panoge kmetijske znanosti bil tako silen, da se še ni mogel zadosti poglobiti v širše sloje kmetijskega ljudstva. Ako noče kmetovalec v svojo lastno škodo zaostati, in si zboljšati svoj gmotni položaj, se mora tesno oprijeti naukov, ki mu jih nudi kmetijska znanost. Kmetovanje dandanašnji v naši moderni dobi vseobčega stremljenja po napredku ni iz-daleka več kaka manuelna (ročna) obrt, temveč znanost, v kateri se mora naš gospodar veliko več strokovno naobraziti s posečanjem kmetijskih šol, predavanj, branjem strokovnih knjig in časopisov.
Predstoječe navajam samo v primer, kako napreduje samo ena panoga kmetijstva. Kmetijstvo pa obsega še veliko več panog, ki se istotako z neverjetno hitrostjo spopolnujejo. Kmečki stan prihaja sedaj v težke čase, cene proizvodom katere on nujno rabi ostajajo iste, cene njegovih proizvodov pa stalno padajo. Ako ne bo upošteval in uporabljal naukov, ki mu jih daje kmetijska znanost, ako se ne bo strokovno izobraževal in zasledoval delovanja stanovskih tovarišev v drugih pokrajinah, tedaj mu bo v bodoče vrlo težko obstati in vstrajati na lastni grudi, na domu njegovih pradedov.
Zsii®awiina zelišča*
Slovenec, tvoja zemlja je zdrava, za pridne nje lega naj prava, polje, vinograd, gora, vode, ruda, kupčija...
V. Vodnik.
Po naših cvetočih poljanah, travnikih in vinogradih, po naših zelenih gozdovih je polno zdravilnih zelišč, ki bi se morala uničiti iz gospodarskega vidika, ker so škodljiva nasadom in za krmo živine nepriporočljiva.
Ako bi se ta-zelišča pravilno nabirala, sušila in spravljala, bi vrgla nabiralcem lepe novce.
Pri nas v Sloveniji je nabiranje zdravilnih zelišč zelo slabo razvito. Ne pretiravamo, ako povdarjamo, da se nvozi v našo državo zdravilnih zelišč letno za več ko 100 milijonov, katera bi se pa z lahkoto nabrala doma.
Vsled tega je vsakomur jasna potreba povzdigniti zadružnim potom nabiranje in sušenje zdravilnih zelišč ter s tem pripomoči brezposelnim v mestu iri na deželi, posebno revnim ljudem do izdatnega zaslužka.
Nabiranje in sušenje zdravilnih zelišč ni pretežko delo in vsak otrok lahko pomaga pri tem delu, ako razloči rastlino od rastline in če je podučen o nabiranju in pravilnem sušenju rastlin.
Zato podajamo izvleček zdravilnih zelišč z natančno navedbo kdaj in kaj je treba nabirati in kako jih je sušiti.
Poleg navedenih so še razna zdravilna zelišča, katerih seznam, kakor tudi ceno nakupa lahko dobi vsak, ki se zanima za nabiranje. Obrniti se je ustmeno ali pismeno na Vzajemnost nakupovalna, prodajna, kreditna registrovana zadruga z o. z. Novomesto, Rasproti pošte, katera bo iste nakupovala.
Pelin, oskubiti se morajo samo listi pred cvetjem brez vsakterih stebl ali stebelc, posušiti v senci ali na solncu in paziti na to, da peresca ob sušenju ne ležijo eden na drugim, ker potem posta-nego rujava in za prodajo nerabna.
Popeljni, istotako samo listi z istim ravnanjem kot pri pelina.
Melisa, istotako samo listi in z istim ravnanjem.
Žajbelj, istotako samo peresca in z istim ravnanjem.
Lapuh, nabrati se morajo celi listi pred cvetjem in posušiti na solncu.
Prezelea, (velika množina iste raste po progi železnic) obrati se morajo v me-
Najlepša in najcenejša
I birmanska darila 1
samo pri urarju in zlatarju Franc Blnžon v Novem mestu.
secih juniju in juliju igle, poganjki od stebelc in posušiti na solncu.
Rman, obrati se mora samo cvet brek vsakaterih stebelc ali peresc in to ko začne cvesti in ne ko odcvete, posuši se lahko na solncu.
Gomilce, istotako kot rman.
Lipovo cvetje, nabrati je samo cvet z dvema perescema m to, ko začne cvesti in ne ko odcvete. Opozarjamo, da se lipovo cvetje mora posušiti v seuci.
Bezgovo cvetje, obrati se mora celi cvet in posuši se v senci ali na solncu (nikakor pa ne na peči) in potem premelje z roko. Bolje je, ako se premletev z roko opravi pred sušenjem.
Arnika, nabira se samo cvet ko začne cvesti, brez stebelc, posuši se na solncu.
Istotako se pobirajo od Arnike tudi korenine, nabrati jih je pred cvetjem ali v jeseni, - korenine se morajo oprati in posušiti na solncu ali bolje je v senci.
Ajbiš, oskubi se samo listje in to pred cvetjem, posuši na solncu ali senci in paziti je, da ne postanejo rajava.
Nabirajo se tudi korenine, ki morajo biti oprane v mrzli vodi, zrezane na drobno in posušene v senci.
Tavžend rože, kolikor mogoče se nabirajo v meseca avgusta, ko začnejo cvesti. Odrezati se morajo pri korenini, listje kakor tudi stebelca je sesekati — zrezati na dolgost 1 cm. ter posušiti na solncu. Sušenje se mora izvršiti hitro.
Brinove jagode, obirajo se samo zrele že črno-plavo jagode in posule na solncu.
Rožički, na rži zrasteje črni 2 do 3 cm dolgi izrodki v podobi rožičkov, ker bi biio nabiranje na rži ob rasti jako otežkočeno, svetuje se, da se isti nabirajo ob mlatvi.
Notranji pFeggled™
Kriza v vladi. S prihodom v Narodno Skupščino poslancev Hrvaške Kmečke Republikanske Stranke (Radičevcev) je nastopila kriza vlade. Nemci in Turki niso hoteli več podpirati radikalno stranke, ki ima komaj tretjino poslancev od skupnega števila 313. Vsled tega je Pašičevo ministerstvo podalo odstavko že pred par meseci. x
Kralj pa je nato poveril zopet Pašiča z nalogo, da sestavi kontracijsko vlado. V tem času se je razdvojila Demokratska stranka. Manjši del s Sv. Pribičevičem načelu okolo 15 poslancev med njimi slovenski in hrvaški demokratje so sklenili vstopiti v Pašičevo ministrstvo. Večji del okolo 30 pa je ostal na čelu z L. Davi-dovičem v opozicijskem bloku, ki tvori z
S.	L. S., Muslimanskim klubom, Radičevci
in Nemci v skupščini večino. Ker pa še niso bili vsi mandati Radičevcev verificirani, so radikali z demokrati trdili, da imajo oni večino. Vendar je novo Pašič Pribičevičevo ministrstvo bilo prisiljeno zopet podati odstavko.
Kralj je nato poveril M. Trifkoviča s sestavo širše koncentracijske vlade. Ta pa ni uspel, ker je opozicijski blok odklonil sodelovanje, nakar je Trifkovič vrnil mandat.
Nato je bil poverjen s sestavo vlade Lj. Davidovič, ki je predložil kralja vlado opozicijskega bloka.
Toda kralj je ponovno poveril vlado Pašič-Prihičevičem ministerstvu.
Nato je bila sklicana seja Narodne Skupščine, na kateri so bili vereficirani vsi mandati Radičevcev soglasno proti 2. Poslanci Hrvaške Republikanske kmečke stranke so nato prisegli kralja in ustavi.
Nato pa je Pašič prebral kraljev ukaz, s katerim se zasedanje Narodne Skupščine odgodi do 20. oktobra.
Opozicija, ki nima v Narodni Skupščini večino smatra to odgoditev za državni udar, kršitev ustave in narodne suverenosti ter je tudi v tem smislu izdala proglas na narod.
Radičevci pa izjavljajo, da ljndsvo ne bo preje v Jugoslaviji suvereno, dokler se ne ustanovi federativna republika.
(Op. ur. Mi prinašamo te parlamentarne novice objektivno in nepristransko v informacijo našim čitateljem, ki se gotovo zanimajo za parlamentarno življenje.) * * *
Volitev v Narodno Skupščino letos ne bo, ker je zasedanje odgodeno do 20. oktobra. Če takrat radikali ne bodo dobili večine, bodo najbrže razpustili Narodno Skupščino in razpisali volitve po novem letu.
Rt« miljo i Morijah.
Poboj med rudarji in orjunaši.
(Od našega trboveljskega dopisnika.)
V nedeljo so imeli jugoslovanski na-cijonalisti (Orjnna) razvitje prapora trboveljske organizacije in manifestacijski ob-obliod. Ob istem času so priredili omla-dinci — komunisti protestni shod proti Orjuni s katerega so odšli gledati obhod. Tam je bilo zbrano tudi več sto radarjev. Ko je sprevod Orjune prišel mimo njih, so se čnli klici: dol z Orjuno, fej Orjunaši! Nato se je pričel pretep, kateremu je takoj sledilo splošno streljanje. Palo je tudi par ročnih bomb.
Ker je bila na ozkem prostoru velika množica in ker so vsi voditelji izgubili glavo je nastala grozovita panika, streljanje in vpitje vse vprek. Ko so se
zavedli je že ležalo več mrtvih in težko ranjenih. Ubitih je bilo na mestu takoj 6 oseh pozneje so od ran umrla še dva; vsega skupaj je toraj zahteval pretep in panika 8 človeških življenj in okolo 20 težko ranjenih. Ubiti so trije člani voditelji Orjune, dva starčka rudarja, en mlad rudar in en otrok, težko ranjena je ena starka, žena rudarja. Starci, starke, žene m otroci so prav’’gotovo slučajne nedolžne žrtve. Člani „Orjune" so ogorčeni hodili po hišah, žažgali so tudi rudarski dom, kjer je bila pisarna strokovne zveze. Mnogo rudarjev in njihovih žena je aretiranih, čeravno je večina od njih samo slučajno navzoča. V Trbovljah je proglašeno izjemno stanje.
Poboj je izval v prebivalstvu silno razburjenje. Rudarji čutijo, da bodo morali nositi oni in njihove družine vse težke posledice tega provociranega poboja. Nekaj družin je ostalo brez rediteljev, veliko rudarjev bo vrženih na cesto in korist od tega poboja bo imela samo trboveljska družba, ki bo porabila ta dogodek, da še hujše šikanira in izžema delavce.
Splošna zahteva pa je, da se vsi po nedolžnem zaprti rudarji spustijo, da pa se postavi pred sodišče hujskače, pobaline, ki so povzročali paniko in streljanje.
Taktika pobojev ne more nikomur koristiti ter je samo naravna posledica hujskajoče politike fraz.
Delavstvo ima danes, ko je v tako težkem položaja mnogo bolj važnega dela, kot je pretep in poboj.
Pogreba članov Orjune v Ljubljani se je udeležilo sokolstvo, orjuna, vojaška četa, oficirski kor v uniformah in par sto članov, ter zastopniki raznih nacijonali-stičnih strank in društev.
Pogreb žrtev v Trbovljah se je udeležilo 4000 rudarjev z radarsko godbo.
Ženski westnik*
Vloga žene v gospodarstvu.
Način proizvajanja je vrgel miljone žen iz mirnega hišnega zavetja in jih poslal v tovarne, delavnice, pisarne, a onim, ki so ostale v hiši kot gospodinje,
nalaga vsaka gospodarska kriza nove naloge, jih uči novega gospodarstva. Med svetovno vojno so miljoni žena opravljali v poljedelstvu težka moška poljska dela in vodile cela gospodarstva.
Vsled tega raste ženam samozavest, raste zavednost, rastejo njihove organizacije, ki se borijo za enakost na vseh poljih družabnega življenja. Dočim so še nedavno gospodične in gospe smatrale delo za sramotno, a postavanje za edini poklic gosposke žene — je danes že narobe; samo ona žena je spoštovana in ljubljena, ki vrši kak koristen posel v družabni produkciji.
Posebno intenzivno lahko žene delujejo na polju zadružništva. Ono skuša povzdigniti malo gospodarstvo, vrtnarstvo, perutninarstvo itd., ki ga največkrat vodijo žene. Vsi vemo, kaj pomeni za gospodinjo, če se mož in otroci navadijo štediti, če se o prostih urah posvečajo domu in malemu gospodarstva. Ravno žene imajo večkrat večji smisel za zlati pregovor: zrno do zrna pogača . . ., ker resničnost tega pregovora vsak dan občutij« in doživijo.
* *
*
Po nekaterih krajih Jugoslavije n. p. v Bosni, Makedoniji — je žena skoraj dobesedno brezpraven suženj: opravlja najtežja dela, pa nima nobene pravice, kupujejo jih in prodajajo v zakona. V vsej ostali Jugoslaviji, razven Sloveniji, pa so žene povečini nepismene in v izobrazbi zaostale.
Osvoboditev žene izpod sužnjosti gre vzporedno z njeno gospodarsko osamosvojitvijo. To pa dosežemo mali ljudje samo potom zadružništva. Zato pa je dolžnost gospodinj in deklet, ki hočejo biti dobre gospodinje, da z vspehom in požrtvovalnim delom v zadružništvu pokažejo zaostalim tovarišicam na jugu, da se morajo osvoboditi današnjega suženjstva samo potom zadružništva.
Opozarjamo gospodinje in dekleta na ustanovitev zadruge „Vzajemnost," ki si je stavila za nalogo, da pospešuje malo gospodarstvo, kot je nabiranje gob, zdravilnih rastlin, gojitev perutninarstva itd., kar je po večini žensko delo. Cena in okus teh produktov, pa veliko zavisi od
tega, kako se delo opravlja. Vsaka gospodinja naj se torej vpiše v zadrugo in naroči na list.
Mednarodni pregled.
Občni zbor Zadružne zveze v Celju.
se je vršil dne 13. aprila. Zastopanih je 31 zadrug. Zadružna zveza šteje 169 članic v katerih je 83.607 zadružnikov. Vplačanih deležev 1,311.341 Din. — hranilnih vlog 36,973.987;Din., denarnega prometa leta 1922 616,958.147 Din. Čisti dobiček 95.820 Din. se je sklenilo pripisati k rezervi.
Kako so nastajale prve zadruge na Angleškem. L. 1843 se je združilo 28 brez-poslenih tkalcev v Rochdale, da bi zadružnim potom izboljšali svoje gmotno in soci-jalno stanje. Eno leto so štedili, da so spravili skupaj 28 fantov, ki so bili potrebni za registracijo zadruge. Začeli so z majčkino trgovino, katero so kmalu razširili. Kmalu nato so že kupili lasten dom in otvorili več lokalov. Leta 1851 so ustanovili že lasten mlin na paro 1855 tvornico bombažnih tkanin, 1863 gradbeno zadrugo itd. Nabavili so si zadružni dom z bilotejjo, čitalnico, kopališčem itd. Članstvo je naraslo na 7021 in pozneje na 53.000.
Tako so nastale prve zadruge.
Danes je vsa Anglija preprežena z raznimi zadrugami delovnega razreda. Članstvo v teh zadrugah presega 5 milijonov, tako, da se lahko reče, da jena Angleškem vsaka obrtniška, uradniška in delavska družina članica zadruge.
A pri nas! 100 let pozneje, pa vendar se delavstvo in poljedelci še ne zavedajo svojega položaja in ne spoznajo svojega lastnega interesa.
Davčne zadeve*
Kakor znano, ne pošiljajo davčna oblastva za davke več plačilnih nalogov, kvečjemu samo za pridobnino (patent), za rentnino in za dohodnino onim osebam, ki imajo ta davek prvikrat plačati. Zadruge in podobna podjetja dobivajo plačilne naloge izjemoma tudi še za pridobnino, ako se jim pripiše.
Prvovrstno blago za moške obleke od najcenejše do najboljše II'lil M lili »111 HflClllI vrste, blago za damske obleke v najmodernejših vzorcih, razli- ||g|\j||l|lKli' UUulU a eno blago za birmance in birmanke po znižanih cenah. Eta-	_
min, delein, batist, rips, panama, sifon, bela in rjava tkanina, pri večjem odjemu radi velike zaloge primeren popust. Svileni lobči in šerpe, popolnoma nova zaloga. Otročje majice, kopalne hlače vseh vrst in velikosti. Dalje tudi sandale, otročje čevlje, otročje apice od svilenih do najpriprostejših ter naj popolnejša zaloga za krojače in šivilje, vsa oprema za ženine m neveste, kot obleka za moške in ženske, rjuhe, cvilih za modroce, brisače, namizne prte, servjete, srajce, žensko perilo, kravate, naramnice i. t. d. vse to se dobi po pizkih cenah in solidni postrežbi le pri POVH & MEDIC, Novomesto. Oglejte si reklamno izložbo čez bmkoštne praznike. Prevzemajo se
tudi obleke po meri.
Drugače pa davčni zavezanci prav nič ne izvedo, koliko imajo davka plačati; pogledati imajo sami vselej prepisne sezname, kadar pridejo na županstvo in si vsak*davek zapomniti. Ker je pa na davke naloženih še polno pribitkov in doklad, je pa tudi na ta način izključeno, da bi prišel kdo do čistega in da bi si mogel sam izračunati, koliko ima plačati. Davčni predpisi so sedaj tako zamotani, da se v vsem tam spoznajo samo davčni uradniki sami in tudi ti samo za svoj okraj, ker so doklade povsod drugačne.
Da se odpomore v tej zadevi kolikor toliko, je vpeljala finančna uprava davčne knjižice. V te davčne knjižice se ne vpisujeta samo zemljiški in hišni davek, kakor je bilo to v prejšnjih letih, temveč se vpišejo vanjo prav vsi davki, kar jih kdo plačuje.
Na prvi strani knjižice je povedano, katere davke ima kdo plačati in s katerimi skupnimi zneski, na drugi strani se vpisujejo pa plačila.
Če se komu na davku vsled priziva kaj zniža, se odpisani znesek vpiše kar na drugo’ stran med plačila, to je tako, kakor če bi bil on tisti znesek v gotovini plačal,
Knjižica stane 1 Din.; poleg tega se mora plačati še vsako leto kolek za 2 Din., ki se prilepi na knjižico.
Da bo imel vsak, ki ima plačevati več vrst davkov (n. pr. zemljiški davek, hišni davek, pridobnino, dohodnino itd.) pregled o tem, kaj ima plačati in koliko je že plačal, koliko pa še dolguje, naj gre ob prvi piiliki k davčnemu uradu in naj prosi, da se mu napravi knjižica. Prosi naj, da se mu vpišeta vanjo tudi predpis in plačilo iz 1. 1923. Za 1. 1924 se bodo predpisali davki namreč šele sredi leta ali pa šele proti koncu leta, davčni urad pa jih mora terjati provizorično, dokler ni znan predpis 1. 1924, kar po prejšnjem predpisu.
Če dobi kdo torej položnico, je vložiti prošnjo za odlok. Prošnjo je kolko-vati samo s 5 Din. Za rešitev ni priložiti nobenega posebnega kolka. Ta prošnja as lahko vloži pri davčnem uradu, kar je še najbolje. Lahko pa se vloži tudi pri davčnem okrajnem oblastvu (v Ljubljani pri davčni administraciji). V prošnji je navesti vzroke, zakaj ne more plačati prosilec davkov in pa do kdaj bi imel rad plačilni odlog.
Če davčno oblastvo tako prošnjo zavrne, pa so razmere res uvaževanja vredne in se gre za večji znesek, naj naredi prosilec potem novo prošnjo na delegacijo ministrstva financ v Ljubljani. Tudi to prošnjo je kolko-vati samo s 5 Din. V prošnji je razmere
seveda še natančno pojasniti, vzlasti vzroke zakaj prosilec ne more plačati.
Obrazec za prošnjo:
K°lek Davčnemu uradu
v Radovljici.
Podpisani ima plačat: davka približno . . . Din. Bil je pa to zimo več tednov hudo bolan. Zdravniški stroški in nekoliko boljša oskrba so mu pobrali prav ves zaslužek tako, da ne more plačati.
Da ne bo imel nepotrebnih stroškov, prosi vljudno, da se eksekucija odloži, odmera davka pa zniža, ter da se mu dovoli plačati na obroke.
N. N. krojač na . . .
. . . . dne .... 1924.
Dopisi.
Zagorje. Danes je dobilo nekaj rudarjev na ogled „Dolenjske Novice." Iz njih razvidimo, da jih izdaja Zadruga „Vzajemnost", pravila te zad.rage nam jako ugajajo, ker je tudi pri nas velika potreba Zadružno Gospodarskega pouka. Skoro vse delavske družine se bavijo z nabiranjem gob, ižic itd. Če bo zadruga posredovala pri izvozu, bo to velike koristi za nabiralce, ki so jih sedaj odirali veletrgovci.
Z ostalimi našimi znanci sem se posvetoval in vsi so navdušeni za ustanovitev podružnice. Prosim Vas, da priredite enkrat predavanje in ob tej priliki lahko ustanovimo podružnico za.Zagorje in okolico. Računam, da bi pristopilo sčasoma okolo 500 članov. Sporočite nam torej ke-daj lahko priredite predavanje. Želim obilo vspeha. Z zadružnim pozdravom K.
Št. Jernej. Dragi prijatelj! Kakor da bi jih naročili so naenkrat izšle „Dolenjske Novice"! Pri nas, ko je vse zadružno gibanje tako mrtvo, vsi čutimo potrebo po neodvisnem zadružno gospodarskem listu. Naša okolica je še posebno interesirana zaradi tega, ker smo proč od železnice ter so nabiralci gozdnih produktov in revni kmetje večkrat žrtev raznih veletrgovskih agentov, ki prav poceni nakupujejo gobe, fižol, ježice in druge produkte. Zato bodo vsi pozdravili ustanovitev zadruge „Vzajemnost." Gledati morate, da vedno natančno informirate ljudstvo, kako naj se ravna pri trgovini s temi produkti.
Na vsak način morate enkrat priti v Št. Jernej predavati o zadružništvu in njega pomen za malo gospodarstvo.
Treba je stopiti pred ljudstvo in z živo besedo razložiti pomen zadružništva. S komur sem govoril, vsaki odobrava ustanovitev zadruge „Vzajemnost", a pristopili bi pa šele takrat, če bi se jim na sestanku dopovedalo poljubno zakaj se gre.
Vaše plemenito delo bo gotovo rodilo sadov.
Št. Janž Krmelj. Dobili smo prvo številko „Dolenjskih Novic," ki nam je jako ugajala. Posebno pozdravljamo zadružno gospodarsko gibanje in ustanovitev zadruge „Vzajemnost." Potrebno bi samo bilo, da skličete enkrat shod ter natančno razložite namen in cilj zadruge. Iz pravil je razvidno, da ima zadruga namen gospodarsko povzdigniti delavce in revne ljudi. Mi smo premislili pravila zadruge in smo sklenili pripraviti vse potrebno za ustanovitev podružnice za našo dolino. Zato bi najbolje bilo, da pride eden od načelstva k nam, da nam natančnejše objasni, kako naj začnemo z delom.
Stopiče. Naša učiteljica gospa Mimi Berden-Hladnikova je dne 10. p. m. umrla v ženski bolnici v Novem mestu, vsled zastrupljenja po fosforju. Govorilo se je, da je gospa pojedla omleti, ki so bili napravljeni iz mleka, v katero je po izpovedi služkinje padla škatljica Ciril Metodovih vžigalic. Sodna obdukcija pa je dokazala, da je moralo biti pač nekoliko več strupa, vsled česar so sumničili služkinjo 32 letno Micko Golobič iz Plemberka in jo pustili opazovati. Nekaj dni po pogrebu rajnke je navedena služkinja pravila sestri rajnke, da se ji je sanjalo, da je prišla gospa v spremstvu Marije, ter ji izročila v varstvo komaj pet mesečno dete, ter ji naročila, da mora ostati pri hiši. Baje je tudi prišla k soprogu ranjke ter mu zabičala, da je gospa v sanjah naročila, da jo mora poročiti. To čudno obnašanje služkinje je povečalo sumničenje in orožnik g. Kukovec je izvršil na njenem domu v Plem-berku, kakor tudi v naši šoli v njenem kovčeku uspešno preiskavo. Našel je dva zavitka „strupa za podgane." Ona seveda je tajila, a pozneje priznala, da je v omlet dala samo nožovo špico strupa, a verjeto ji ni. Imenovana ima tudi druge na sebi. Prepeljana je bila v zapore v Novomesto. (Ob poteku preiskave bodemo poročali. Op. ur.)
Kakor povsodi tudi pri nas se kaj radi kaj sporečemo, posebno ko nas je dovolj navdahnilo vince. Tako smo se pred par nedeljami nekoliko o birmali ter obdarili z darovi bunk, a veliko zabave ni bilo, saj se tudi ob tej draginji neizplača. Dne 25. t. m. smo pa praznovali desetletnico gasilskega društva. Ob tej priliki se je blagoslovil gasilni dom. Veselica je bila izborno obiskana od okoličanov in meščanov. Dravska godba je svirala in petje moškega zbora je povečalo zabavo. Bili smo do trde noči. Pripetilo se ni opa-snega le eden novomeščanov se je okoraj-žil in pozneje oddal strel iz revolverja, menda samo sebi v veselje, kar bi pa
lahko 'opustil, ker sprožiti revolver zna vsak otrok. Hočemo se oglasiti še drugič in bomo povedali kaj več.
Botri in botrice
oglejte si pred nakupom za birmance in bir-manke v trgovini
ker edino tam dobite znižane cene.
Povh & Medic v Novem mestu
Domače vesti«
Porotno zasedanje v Novem mestu.
Dne 2. junija sta bila na zatožni klopi: Franc Slemenik i zdelo vatel j krtač iz Li-bujev in invalid Jožef Komplet iz Zavoden. Obdolžena, da sta v noči od 16. na 17. novembra 1923 vlomila skozi okno v trgovino Rudolfa Trapečar na Radni 9, pošta Sevnica na Štajerskem ter pokrala manufakturnega blaga v vrednosti Din. 21.000— Slemenik je potom priče dokazal svoj alibo v navedeni noči, vsled česar so porotniki na njega se nanašajoča vprašanja zanikali in je bil oproščen. Dočim ko Komplet ni zamogel podati nikaki verojetni zagovor, so porotniki krivdo njega potrdili in je bil obsojen na 18 mesecev težke ječe poostrene vsakih 14 dni z trdim ležiščem in postom. — 3. junija. Na kresni večer 24. junija 1923 so se sešli v vinotoču na vasi Kalce-Naklo Rudolf Cunk in posestnik Josip Turk, oba razburljive narave. Radi otrok sta se sprla in končno je udaril Turk Cunka s klopi j o, da je isti padel, na tleh ležečega je potem tepel istega z litersko steklenico in suval z nogami. Cunk je nato šel v spremstvu Jožeta in Leopolda Kržana v Kostanjevico, kjer ga je žena dr. Ivaniševičeva obvezala. Vrnil se zopet nazaj v vinotoč, kamor je tudi kmalu prišel za njim Turk. Navzoči so hoteli oba kregajoča spraviti in so predlagali naj Turk plača Cunku nekaj [stotakov za bolečine in zdravniške stroške. Poleg je bil tudi stari Kržan, ko ji tudi nagovarjal Turka ter se ž njim nekoliko oddaljil od vinotoča. Turk pa je naenkrat zaupil. „Mene ne bo nihče komandiral, tri korake nazaj!“ V tem je tudi že sprožil samokres in Jože Kržan se je zvrnil zadet v sence in čez pol ure umrl. Turk dejanje prizna, a trdi, da je streljal v silobranu, ker je Kržan posegel v žep in dejal: nocoj bo tvoja smrt. Na predlog državnega pravnika in zagovornika se je razprava preložila, da se zaslišijo nove priče. — 4. junija 1924 Vniko v Škofija-nec, ključavničar iz Doblič pri Črnomlju je v noči od 16. na 17. aprila 1923 izvršil v družbi neznanih tovarišev vlom v pisarno notarja Gregor Demšar-ja v Mokronogu, ki se nahaja v prostorih sodnije ter vkradel blagajno in tako oškodoval na-
vedenega za vsoto 196.538 K. Tatovi so odnesli težko 120 kg blagajno skozi okno na dvorišče, odtam daleč na piano pod kozolec ter jo razbili s krampom. Ško-fljanec se zagovarja, da je on in njegov tovariš Miklič v času, ko se je vršil vlom tihotapil za nekega Rubeša blago na meji proti Reki ter si s tem zaslužil 2000 lir in več sto dinarjev. Pri svojem zagovoru pa je bil vedno stalno v protislovju. Porotniki so na njih stavljeno vprašanje potrdili z 9 glasovi vsled Česar je bil Škofljancev obsojen na 3 in pol leta težke ječe.
Triletnega Smilj ko Dobranoviča, sina željezniškega lampijonieta, ko je lazil sam brez varstva na okolu, ga je pahnil mali Grahkov Karl v Krko. Otrok bi gotovo utonil ako ga ne bi rešil dijak Rudolf Prhinek.
Pogreb tragično umrle gos. Mimi Berden-Hladnikove je vzbudil med prebivalci splošno sožalje. Na zadnji poti je gospo spremljalo obilo število meščanov in tudi druzih. Krsto so ponesli tukajšnji gg. učitelji. Pokojna je bila marljiva in vestna v svojem poklicu kot učiteljica, priljubljena vsakteremu, ki jo je poznal, ter dobra pevka in virtuozinja na gla-sovirju. N. v m. p.!
Ukraden je bil med vožnjo g. Rezi Dežmanovi iz Celja papirnat zavoj v katerem je bilo mnogo moškega in ženskega perila ter 12 ducatov belega sukanca v skupni vrednosti 1400 Din.
Kako so »olika posestva na Kranjskem.
(Po zadnji statistiki.)
	Gorenjska z Litijo	Dolenjska brez Litije	Notranjska
ima vseh posestev .	26021	34951	14505
ki merijo ‘A ha	2914	4692	754
V2-i	2024	3162	1121
1—2	2784	3868	1514
2—5	5091	6529	3043
5—10	4869	7162	2890
10—20	5171	7028	2395
20—50	2723	2293	1389
10—100	232	112	284
preko 100	113	105	114
Iz te statistike je razvidno, da je			
Dolenjskem 52% poljedelcev, ki imajo premalo zemlje, da bi prehranili sebe in svojo družino. Oni so navezani na malo gospodarstvo, perutninarstvo, čebe-
larstvo, nabiranje gozdnih produktov, na h;šno industrijo in sezonska dela.
Po svojem socijalnem položaju vsi ti posestniki bodo prej ali slej prisiljeni poprijeti se zadružnega gospodarstva.
Bazii©«
Trgovec s svojo lastno krvjo. V Newyorku živi trgovec Tomo Kani, ki se peča že več let z zelo plodonosno trgovino: prodaja namreč svojo lastno kri. Kadar je treba bolnikom vbrizgati človeško kri, je Kani vedno pripravljen.prodati svojo. Za enkratno puščanje kivi dobiva 200 do 300 dolarjev. Dosedaj si je dal vzeti že 39krat majhno količino krvi. Mož gotovo ni slabokrven.
Bogastvo v grobu. Dne 24. julija 1828 je umrl kralj afrikanskega otoka Madagaskar. Vsi podložniki so si radi tega belili glavo. Mesec pozneje so ga pokopali in pri poprebu je nosilo rakev iz srelera 60 oficirjev. V kraljev grob so položili nebroj srebrnih okraskov, umetno dragoceno izdelano orožje, drago kamenje itd., razne slike — tedanjih svetovnih velikašev, ter tudi 15.000 Piastrov v zlatu in srebru. Ob pogrebu svečanosti je bilo tudi 20.000 volov darovanih spominu kralja.
Tržne cene v prodaji na malo
dolenjskih pridelkov na trgu v Novem mestu od 2. junija 1924.
Vino		liter	Din.	4-00—6 —
Mleko				2-25—3-00
Jajca ...	komad	n	1-00—1-50
Pšenica ....	kg		3-00—3-50
Ječmen ....			2-25—2‘50
Rž. . . . •	.			2-25—2'50
Oves				2-75—3-00
Koruza .		„	2-25—2-50
Ajda .	.	.	.	.		„	2-25—2-50
Kaša		n	„	4-00—4-50
Fižol		n		5-50—6-50
Krompir ....	„		0-75—1-25
čebula ....	„	n	1-50—1-75
Češenj .	.	.	•		n	3-50—4-00
Seno			J}	0-75—1-00
Slama ....			0-50-0-75
Med				20-00—25-00
Slanina (sveža)		„	25-00—30-00
„	(suha) .	.	n	„	30-00—35-00
Mast, domača .	.	n	„	32-00—40-00
Maslo			„	35-00—42-50
Živa teža:	kg	Din.	
Voli, pitani .	.	.	„		11-00—14-00
„ nepitani . .			9-40—12-50
krave .	.	.	.	.			8.50—12-00
teleta .	.	.	:	.			14-00—16-00
prašiči, debeli .	.			13-50—15-50
Prašiči za rejo nad 8 tednov			stari od 250
do 500 Din.			
Perutnina: picki (za pohat) .	kom.	Din.	18-00—25-00
„ (večji) .	.	„	„	25-00—30-00
kokoš — petelin .	„	„	30-00—50-00
Raca		n		20-00—30-00
Gosi			n	40-00—80-00
Purane (nepitan) .	„	»	120-00-160-00
\
Hovamesta
ima v zalogi vse vrste
glinastih krušnih peči, štedilnikov, majolika ploče
Moderna
oprema
mesnic,
kuhinj
i. t. d.
Preklic.
Podpisana sem se izjavila žaljivo proti p. Blaž Stepišniku, jetniškemu pazniku in preklicujem tem potom izgovorjene žaljivke ter se g. Stepišniku zahvalim, da mi je odpustil.
Novomesto, 24. maja 1924. Marija MilaVfiC.
Ulg’čTB	vsPeh v svojem podjetju,
inseriraj v »Dol. Novicah«
n h
ta m
1ILI OGLUŠI ss
Fotografski atelje „Gvido“ “o
se priporoča za moderna fotografska dela vsake vrste. — Za birmance znižane cene.	20
V nealkoholni gostilni Beti Klepec
Novomesto Sv. Florjana trg št. 121 se dobe vedno mrzla in gorka jedila ter vsakovrstna nealkoholna pijača.	42
Anolnrrrof dobro ohranjen se proda. Vprašati VpdlUgldl v uredništvu.	44
P mrlo co nov elektromotor 3 H. P. 220 volt pri r 1 UUa SC „Keramiki11 Klemenčič Novomesto. 45
vnafnL'o kupim, plačam visoke cene. /vllcllllKv g. Grom, Novomesto Dolga ulica št. 30.	51
Kolinska voda
lichsplatz, Koln, se dobi pri F. Buk, brivec Novomesto Ljubljanska cesta	67
Picolfii cfmi dobro ohranjen se kupi. Po-r lacmil oUUJ nudbe na upravo lista. 58
Bolje stanovanje
z julijem. Ponudbe na upravo lista.	61
ManrnHai 2 pletilna stroja št. 8 in 7. Cena se liajJl UUa] domeni. Eliza Čelik, Novomesto 114.
Agilne potnike
Novomesto.
išče za novomeški okraj tvrdka Singer podružnica 64
Vso pripim za acetilensko raz-
svetljavo, primerno za kako večje podjetje — proda tiskarna J. Krajec nasl. v Novem mestu
Bencin motor
4—5 konj. sil, skoro nov se vsled uporabe elekrike proda. Več se izve v tiskarni J. Krajec nasl., Novomesto
"siiSBiESSBBfflBSBBBaBBB BHHBEHHBffi ČŽUBBSasafflHBBBieHBHfflB BBDBBI1II
Priporoča se:
:: špecerijska trgovina::
Ufihael	izdelujem najcenejše in najbolj trpežno
Novomesto - Ljubljanska cesta vrvarsko blago, kakor štrange, povodce, aftre ter vrvi po HBHHBHHBfflHHBBHHHBB želji in naročilu. Imam tudi na zalogi razno vrvarsko blago.
:||lEIIIElll=IIIEI8lEmE
Sedlar in tapetnik
Janko Filec
Novomesto, Dolga ulica 31
izdelujem
vsa sedlarska in v to stroko spadajoča dela
hitro solidno od proste do najfinejše izpeljave. Cene nizke in konkurenčne!
msin=m=m=ni=ni=
Za birmance
fcnižaiae cene!!
Največja izbira klobukov vedno na zalogi 1
1t@ Šsaal©
trgovec s klobuki
Novomesto - Glavni trg
Izborna dolenjska in metliška vina. Vedno pripravljena gorka in mrzla jedila
Hotel
IN a novo moderni renovirani prostori.
TT NT T O	Sobe za Pren(
99 U JLN X VI	čišča priporoči
Jakob Korani
Restavracija
SitonobilK vožnje!
po želji in zahtevi prevzamem
Franc Pintar
Hovo mesto, Ljubljanska cesta
Javljam, da vozim vsako nedeljo iz Novega mesta v Toplice Šmarjeta in nazaj
Trgovina s čevlji
Marija Kališnik
Hovomesto - Ljubljanska cesta
nudi prvovrstna obuvala iz najboljšega usnja ter močnega domačega dela.
Cene nizke!
Cene nizke! Izvršba točna!
IliliSillBilESEElSlE]
H K
Najcenejšo in največjo izbiro špecerije, galanterije, papirja, čevljev i. t. d.
Na debelo!	dobite pri tvrdki	Na drobno!
ALFONZ OBLAK, NOVO MESTO.
Jože Pirnar
sedlar in tapetnik - Kandija štev. 17
izdeluje hitro, solidno od proste do najfinejše izpeljave vsa sedlarska in v to stroko spadajoča dela. Cene nizke!
EIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEHI
Franc Šefman,
Radoha vas,
pošta Št. Vid — pri Stični
trgovina z jajci
z deželnimi pridelki
in mešano stroko
se priporoča.
=111=111=111111=111=111=
EaBHflUHMM
Krojaška delavnica
IHidofer Alojzij
Novomesto 92
izgotavlja moške obleke po najnovejši modi, solidno in po jako nizki ceni!

1924
llovourejena moderna zaloga
. birmanskih daril 34
kakor okraskov vseh vrst, obeskov, zapestnic, verižic, uhanov, igel itd. po izredno nizkih cenah pri
Franc Blažen
zlatar v Novem mestu.
1-VXWXXXX'XX.X.W'XXWXVXVVXVXXXXXXVXVXXXVVXVWWXWVXXXX.'XXVXXXXXXXXXVXX'<
M si lata ogleda brez obseže, da baj bapi
Postrežba točna! 48 Cene nizke!
Naznanjam
da sem prevzel dobro poznano trgovino
Stane Kastelic, Novomesto
ter se priporočam za obilni poset
Franjo Herman, trgovec
v zalogi vsa galanterijska, Špecerijska in suha lesena roba, * kakor tudi prvovrstni slamniki.
Prodaja Koncesionir. elektrotehnik in trgovina z elektro- Izvršuje
raznega inštalacijskega mate-	tehničnimi predmeti	raznovrstne električne naprave,
rijala, svetiljk, žarnic, električnih aparatov, žepnih svetiljk i. t. d. i. t. d.
3osip Ogrizek, Novomesto, Glavni trg
ter zraven spadajoča popravila po najnižji dnevni ceni. Poračuni brezplačno!
ŠMARJEŠKE TOPLICE eo *
oddaljene 10 km od železniške postaje Novomesto z restavracijo, prenočiščem — moderno opremljene sobe za tujce so na novo preurejene. Vozovi po dogovoru na razpolago.
Nudilo se bode vsem došlim cenj. gostom najboljše dolenjsko vino, kakor tudi izborna gorka in mrzla jedila po solidnih cenah in se cenj. občinstvu priporoča	o s k r b n i š t v o.
! Novozidana, enonadstropna hiša
spodaj
Kavarna „Central44
s popolno opravo, se ceno proda. — Vprašati je pri: Jakob Paučič, Novomesto. — Posredovalci dobe provizijo.
Samo potom zadružnega gospodarstva si lahko opomoremo naše gmotno stanje!
48mm
sMgigggipjg
Zadružni delež samo 100 Din. ter se lahko vplačuje v obrokih po 10 Din.
Vsak obrtnik, delavec, poljedelec naj bo član zadruge
VZAJEMNOST
nakupovalne^ prodajne in kreditne registrovane zadruge z o. z.
Pisarna posluje tudi ob nedeljah dopoldan!
Posiovnica: Ilovo mesto, v hiši g- Avseca nasproti pošte
bo v letošnji sezoni eksportirala snhe jurčke naravnost na Angležko in Francosko. Vsak nabiralec in kupčevalec z gobami naj se v svrho informacij oglasi v poslovnici osebno ali pismeno.
Interes vsakega nabiralca in sušilca jurčkov je, da se vpiše v zadrugo ter na ta način direktno eksportira po najvišjih cenah.