st. 1
„S L O V E N K A"
Str. 5 i
O ženski osvoboji in družinski sreči.
Prava svoboda je zavest dobro spolnjenih • ¦ '    dolžnostij in pridobitev k temu potrebnih zmožnostij.
Če govorimo o ženski emancipaciji —: ženski osvoboji — imamo v mislih socijalno stanje sedanjega, žen stva — osobito stanje samostojnega, za kruh se borečega ženstva.
Kakor pri drugih, naobraženejših narodih vzbudilo se je i v nas Slovencih vprašanje o socijalnem stanji ženstva.    ¦ ¦  ¦ ¦ ,     ,
,Narodno življenje nima trdne podlage brez narodnega ženstva* pise naš Stritar.
Zgodovina pa nam kaže, da je po socijalnem stanji ženstva, soditi narod ; po njegovem napredku, njegovi omiki, kajti znana resnica je, da narodi, ki ne priznavajo ženski pristojne veljave, životarijo v temi, surovosti in izprijeni omiki.
Kakoršno ženstvo, takšno družbinsko življenje naroda. ¦ Pomanjkanje jednakorodnega, naobraženega ženstva, pogrešek družbinskega življenja je izpodkopalo klar sično helenstvo, kajti čimbolj se je ojaćilo moštvo in povzdignilo v vzorne junake, tolikanj se je^ skrbelo za-omiko ženstva in tragična posledica je bilo podivjanje ' moštva -- propad naroda. , . .
In pri nas v Slovencih ? Dovzeten narod kakor je more pogrešati naobraženega ženstva. A vendar skrbi se y nas mnogo, mnogo premalo za izobraženje ženskega spola. Tudi-v uas se bode kmalu prikazal globok • pre^ pad med žensko ib< moško naobrazbo in posledica bode... ? .
Uže sedaj je mnogo opazovati v naših družbah. Mož ne govori-z žensko pametn^a pogo.vora. Ali se ji laska-— ali pa se •čisto odteguje nje. družbi. Redkokje opazuješ, da bi ntož govoril svoji žeai o .svojem delo.-
vanji . . . ,,Saj mu žena ni jednakorodna po mislih, saj ni sposobna ga umevati!" In ako se srečata z žensko, ki je užila nekoliko višjo. naol)razbo — brrr, to je pa emancipirana ženska, ta se pa ne bode slepo klanjala
mojim nazorom, moji.učenosti---Emancipirana
je pri nas vsak|i, kolikortolijio naobražena ženska, iu z imenom emaocipacija zanesli so se i v nas nazori o ženskah s pretiranimi, blaznimi zahtevami — nazori o emancipiranih ženskah zlega pomena.
To napačno nazirauje je nastalo iz dveh uzrokov : 1) ker večina ljudij, ki se čutijo poklicane, da sodijo o vsem, ^ar umó in ne umó, volijo v to svrho napačna stališča, stališča, katera jim nikakor ne odpirajo jasnega razgleda na stvar ; 2) je vzrok, vseobča človeška slabost : pretiravost. Vse se nam kaže sko;5i to povekšalno steklo
— tudi ženska emancipacija.
Izvirni pomen besede — emancipacija —  osvobo-jenje samega sebe (slov. izraz je dokaj milejši) kaže na nekdanjo postavno osvobojo dece od varuštva  starišev. Ženska osvoboja pomeni  nje osvobojo od postavnega , varuštva mo/la.
Uzrok temu slednjemu je dejstvo, da žene v za-lionu le prečestokrat prehudo trpe ob krivičnosti in nezasluženi trpkosti moževi, pred katerimi ne da bi jo branila postava (skoro, da jih še provzroča) in vsled katerih trpi sreča zakonska.
Drugi vzrok so težkoče, ovire, ki se stavljajo samostojnim, za kruh se borečim ženskam v njih poklicu.
Kar se tiče prvega vzroka, izreči moramo — v opravičenje ali v obsod,bo? — resnico, da k nesrečnemu zakonu trel)a vedno dteh popačenih značajev. Pri takih žalostnih družbinskih razmerah ne iščimo uzroka drugod, nego pri posameznikih, kateri. v odločilnem trenotji niso spoznali in uyazevali važnosti koraka —• resnobe življenja.
Samostojna ženska nima opore, nego svojo misel, svoj razum, svojo razsodnost. Slobodno mora misliti, razumevati, razsoditi pota, po katerih ji je hoditi. — Kakšne napore telesnih moči, kakšne dušne boje jo to stane, ve ona sama.
Brezvestnost hujskačev, ki so omejali medsei)ojno zaupnost mej ženstvom in moštvom, so krivi napaćnili nazoiov o ženski osvoboji. Drugače pa : katera ženska
— bi uničevala ugled svojega soproga, brata sorodnika, prijatelja, znanca, rojaka — v očeh dece, domačinov, sorodnikov,-plujcev, sovražnikpv?
. Vsaka ženska ..dobro ve, da prava družbinska — zemeljska — sreča obstoji le v medsebojnem spoštovanji, v spoštovanii brez laskanja in preziranja, v spoštovanji, katero se izraža v zvestobi, vestnem spolnjevanji dolžnostij in — y zaupanji. Mož, ki hoče biti čislan, ne bode storil koraka;' ki bi utegnil omajati zaupanje njegove žene, dočim, ga bode nje zaupanje vodilo, krepilo in tešilo tudi v slučajih, ako ni dosegel stavljenih si.smotrov. Dvignilo ga bode iz prepada, kamor ga je dovedla sovražnikova rok^.    . ,
...f, Kjer se govori o znamenitem moži — omenja se matere, katera.ga je vzgojila —, soproge, ki mu je bila
Str. 6
-SLOVENKA"
St. 1
tovarišica na poti življenja ; — kjer propada mož, tam je prvo vprašanje : kakšna je njegova žena '? —
Sreča, katera pospešuje napredek v človeštvu — izvira jedino le iz rodbinske sreče — iz mejsebojnega spoštovanja in ljubezni njenih članov. Ta ljubezen pro-cvita le tam, kjer je mati — gospodinja — kos svoji nalogi. Ta ljubezen ima svoj izvor v besedah : mati, hči, sestra . . .
Kdor toraj hoče pripomoči k tej sreči, dela naj po možnosti v prospeh rodbinske sreče ; dela naj na to, da se osvobodi žena, osvobodi v pravem pothenu besede : osvobodi po izomiki !
Po tej osvoboji — emancipaciji — teži slovensko ženstvo !
Bog z nami — in z Vami, ki ste nam prijatelji !
S 1 o v e n k a. t