Novičar iz slovenskih krajev.
Od sv. Petra poleg Radgone 23. aprila *).
Vse je živo po vinogradih; čez in čez se koplje. Revni kopači, kterim se revšina že na obraza bere, moškega in ženskega spola , mladi in stari dohajajo po navadi is bližnjega Ogerskega (se ve Slovenci), si krajcara zaslužit. Kdor pomisli, da vinograd mnogo dnin potrebuje , pridela pa se v občje le srednje, akoravno se letos ljudje jako obilne sladke kaplice nadjajo, bo lahko zapopadel, da je dnina za kratek dan, to je, od osmih dopoldne in od ene do petih s pijačo po 9 grosev; za dolg dan pa, to je, od šestih zjutrej do sedmih na večer, tudi s pijačo, po 12 grosev (sajna) zadosto plačano.
Kakor nam sadunošni popki dosedaj kažejo, imamo mnogo sadja pričakovati, ker je mogoče, da cvetje drevja škodljivega in neprijetnega vremena zavarovano ostane* Zimske setve povsod lepo stojijo. Toliko bolj pa je popelavanje zemlje poškodilo, ker so na več krajih njive, vinogradi, celo hiše niže zlezle.
Da se mize obračajo, kakor smo v predzadnjih ^Novicah" čitali, je gola resnica; tudi človek, ako se na njega na tako vižo roke polože, se premikava. Mi pa smo tudi (že znana reč) skusili, kako zlata ura, lanček, rinčica, ako se na zidano nit obesi in v časi (bokalu) mirno viseča z dvema perstama derži, preje ali pozneje sama po sebi cingetati začne.               Jančar.
Iz Leskovca na Dolenskem 23. aprila. * ??Kaj bo?a — se sliši pogostoma med kmeti pa tudi med teržani govoriti — ?,železnico od Zidanega mosta proti Zagrebu bojo vendarle gotovo napravili; naš zaslužek na Savi, pa tudi po cestah pojde rakom žvižgat". 55Kaj bo? če bi se bolezin grojzdja tudi v naše nograde prikradla, od kod bomo denar za davke in za sto druzih potreb jemali ?"
Pač res, da gospodarje v slabih letih težak jarm tare, pa z zdihlejem samim: 55kaj bo?a ni nič storjenega, nič zboljšanega. Novi časi, nove potrebe! Kadar po starem več ne bo hotlo iti, bomo mogli po drugih dohodkih gledati, in kar je mogoče si pomagati. V izgled vzamem kmete izKerškega polja med Savo in Kerko. Veliko si ti reveži na nobeni strani pomagati ne morejo. Slabo gnojena, pusta, peščena zemlja obilno roditi ne more. Travnikov je silno malo, lastnih šum (host, gojzdov) pa celo najti ni; zato si tudi ondašnji kmetje ne morejo veliko živine deržati,brez živine in gnoja je pa poljodelstvo reva. Imajo pa nekoliko s pičlim od živine objedenim germovjem zarase-nih spašnikov, po kterih merševo živinče od perve spomladi do terde jeseni gloje tiste bilke, kterih solnčni žarki ne popalijo. Svinje, če je le kolikaj kopno, vse širim po polju rijejo, kmet pa ajdove pleve in druge take reči, kakor dober gnoj v vinograd zapelje. — Vasi so polne blata s kravjekom namešanega , al na to nobeden veliko ne porajta. Večkrat sim popraševal, kmalo v tej, kmalo v uni vasi, zakaj da tako prostornih ograj pri hišah s sadjem, spašnikov pa z družim drevjem nezasade? Vsak pa veli: „ue porata , sim že skušal , pa en čas raste in vsahne". Pri vsim tem se pa *)    Take naznanila so nam prav ljube.                       Vred.
aemtertje kako lepo in košato sadno drevo vidi, čeravno le redko; zato je verjetno, da bi, ako bi se zemlja prav obdelovala in za sajenje sadnih dreves pripravila, v kratkem času bi veliko lepih vertov vi-diti bilo. Le resne volje in enmalo truda je treba. Ii sadje se bo gotovo lahko oddajalo po bližnji železnici,
Komur ni svetovati, tudi ni pomagati. V neki vas; je prav velika luža, v ktero se ob deževnem vremenu tudi gnojnica steka. Sploh v nji živino napajajo, čeravno ne delječ proč voda teče. Vročina lanskega poletja je lužo popolnoma posušila. Veliko voz dobrega gnoja bi bili lahko pridobili, in prav potrebuje ga njih polje. Al nobeden se je ne dotakne. Nek posestnik, kleri je vrednost blata ravno pred setvijo ajde bolj ceniti vedil, memo grede gleda vsušeno blato in pošten denar za-nj obljubi. Al tudi prodati ga niso hotli! in v kratkem se je luža z vodo spet napolnila; kdaj bo spet suha, kdo ve?
Naj bi naši deželani posnemali zlati izgled marljivega gospodarja gosp. Velkovaškega grofa Franca Ksav. Auersperga. Blizo Veikevasi med cestama, kteri po prijetni planjavi ena od Rake, druga od Kostanjevice proti Kerškemu peljate, se zagleda v sredi med njivami štirivoglatni gaj lepo vredjenih , košatih germič-kov na precej velikem prostoru. Lepo spomladi tam pe-nica prepeva in druge tičice se igraje po vejicah ska-klajo. Menil bi, da vse to je le za kratek čas napravljeno. — Pa glej! same murve so; od njih listja se preživi veliko, veliko svilnih gosenc, z veseljem se vidi zlatorumena svila v Velkovaškem gradu motati, ktera lastniku lepe denarje donaša. Lepa vinska gorica ob kraji ceste med Leskovcom in Velkovesjo je neprecenljivi kinč celega ondotuega kraja. V tej gorici so tudi prostorni vinogradi Velkovaške grajšine. Prav lahko jih je najti. Povsod, kjer se drugih vinogradov dotikajo, pa tudi ob koncu so zasajene lepe majčkine murve, ktere so stanovitni mejniki, in bojo v kratkem obilno listja dajale. — Lejte, ljubi kmetje! tudi vam je koliko toliko ravno ta pot odperta; začnite murve saditi; svi-loreja, če se je prav poprimete, bi vas v prihodnjih časih hude revšine varovati znala. Kmetijska družba v Ljubljani Vam ponuja murbenega drevja in lepo po domače spisani nauk, kako z murbami in židonosnimi gosenci ravnati. Zdramite se, dragi moji! in sežite po vsem, kar vam v revnem stanu boljši dohodke ponuja. Novi časi, nove potrebe! Le vedno „po starem" ne kaže več!
Pod Snežnikom 20. aprila. Pervi dan aprila dobim po županu neke zemljovide iz Beča. Radovedčen jih hipoma pregledujem, ker sim se nadjal, da bo med njimi narberžeje slovenski zemljovid častitega Kočevskega prijatelja v Tominu, pa žalibog — ni ga bilo zraven. Zemljovidi, ki smo jih dobili na deželo, so bili trije; eden Europe, drugi Austrie; tretji stajarske, koroške, krajnske, goriške in primorske dežele, vsi v nemškem jeziku. Namen gospoda Rafelsberger-a, izdajatelja omenjenih zemljovidov , je za Nemce res pri-goden in hvalevreden, ker zemljovidi so obstojni deli omike vsakterega naroda. Al če se mislijo zemljovidi tudi po slovenskih vaseh spečati, morajo biti v jeziku narejeni, da jih tisti, ki jih kupi, tudi brati in ogledovati zamore; veči del županov ne razume nemškega, in marsikteri zna boljši križ narediti s sekiro kakor s peresom ; kaj pa še velika množina svetovavcov in neizmerno obilo izbornikov, kterim so bili tudi omenjeni zemljovidi poslani ? Ni tedaj čuda , da jo je gosp. Ra-felsberger slabo opravil z nemškimi zemljovidi, ko bi nam bil nasprot močno vstregel, on bi nam bil E ur o po in Austrio poslal v slovenskem jeziku, ker bi bila po
tem ta dva zemljovida sredšino lepo izpolnila med zem-Jjovidom celega sveta (v dveh polkroglah), kterega že imamo v slovenskem jeziku, in med zemljo vidom slovenskih okraj in, kterega željno pričakujemo. Zemljovidi, ki nam v domačem jeziku kažejo ves svet, po tem Europo, za to naše cesarstvo austrian-sko, in zatem tistih dežel, kjer prebiva narod slovenski, so našemu ljudstvu, ki se je jelo na višji stopnjo omike povzdigovati, zlo potrebni pa za pervo potrebo tudi zadostni. Ce se ne motimo, je že v letu 1847 dal gosp. Seljan zemljovid Europe in zemljovid Austrie na ilirski jezik predelan iz tiskarnice Vaše, gosp. Rafeleberger, na svetlo , — zakaj nam niste poslali tistih ali napravili enacih v slovenskem jeziku, da bi tako omika postajala čedalje bolj občinstvo vsih narodov austrianskih, za ktero je vsak jezik vgoden. Planinski* 1% Ljubljane. Za spominek E11 e n r e i ch-u namenjeni se je na Krajnskem nabralo čez 1900 fi.; nar veči donesek je bil 50 fl., nar manjši pol krajcarja. Za nabrani denar se bo dal srebern kozarec narediti. — Ko je bil uuidau knez Cernogorski bo!an v Ljubljani, se je poklicani zdravnik (dr. Schiffer) ž njim le slovensko pogovarjal in dosto dobro sta se razumela.
-   140   —