TnAn J i|i m Im\3 W ■R (.Ug sprij S tijfožjt mk 1 iiif% ^ Leto IX. Štev. 7 (72) Oktober 1969 Cena 40 par im m v mmm mimum mm ri Gospodarjenje in likvidnost Seja zbora delovnih skupnosti Odborniki zbora dey>vnih skupnosti naše občine so minuli torek, 30. septrembra, na. samostojni seji razpravljal; o nekaterih perečih problemih gospodarjenja na področju komune. Obravnavali so analizo poslovanja gospodarskih organizacij za letošnje prvo polletje, se seznanili s problemom nelikvidnosti oziroma likvidnosti te se še izjasnili glede predloga zakona ©progresivnem davku na presežne osebne dohodke, katerega predlagatelj je republiška skupščina. Analiza gospodarjenja v delovnih organizacijah v naši občini je bila ocenjena kot ugodna, saj so le redke delovne organizacije, ki so prvo polletje zaključile z izgubo. Celotni dohodek se je v gospodarstvu zvečal v tem obdobju za 38%. Največja porast se kaže v trgovini ki je dosegla kar 43% več celotnega dohodka. Sledi ji industrija s 33%, stanovanjska in komunalna dejavnost s 27%, gradbeništvo s 26%, obrt s 25%, gostinstvo s 23»/„ kmetijstvo in promet pa s 7%. Dohodek pa je pokazal nekaj manjšo stopnjo rasti, saj je ta porast znašal le 29% v primerjavi s celotnim dohodkom (38%,). Tudi pr; tem predrajači trgovina (49%), sledijo mu gostinstvo (39%), obrt (35%), industrija (26%), gradbeništvo (18%), stanovanjska in komunalna dejavnost (10"'(i), promet (1%), in kmetijstvo, ki je doseglo le 98% lansko leto ustvarjenega dohodka. Vsj ti podatki na področju občine kažejo, da delovni kolektivi povečujejo iz meseca v mesec promet in se čedalje bolj prilagajajo popraševanju, iščejo nova tržišča, skratka skušajo najti zase čbnboljši kos kruha. Tamu primemo se tudi večajo osebni dohodki, k; znašajo poprečno v občini 117.100 starih dinarjev na zaposlenega Kar je še bolj presenetljivo, tudi število novo zaposlenih se je povečalo v prvih šestih mesecih za 1.501 delavca ali za 9%, kar je celo nad republiškim poprečjem. Svoje poslovanje je v naši občini v prvem polletju za ki j učilo z izgubo pet delovnih organizacij. Celotna izguba znaša 980.000 dinarjev. Med njimi je bila v največji zagati tovarna »Tomosa« z 889.00 dinajrev izgube. KZ Črnuče s 24.000. Center »IPS« s 26.000 in obrtno podjetje »Kamin« z 9.000 dinarji izgube. Po vseh znakih sodeč pa se bo položaj v »Tonosi« izboljšal, saj je novo vodstvo že izdelalo sanacijski načrt, pa tudi poslovno-tehnično sodelovanje z Gorenjsko predilnico iz Škofje Loke ter pod j it jem »Tekstil« obeta, da se bo kolektiv rešil najhujšega. Seveda je še vedno v ospredju kadrovski problem, saj je podjetje melo ob polletju le onega visokokvalificiranega strokovnjaka. Tudi problemu likvidnosti oziroma nelikvidnosti so odborniki posvetili precej časa. Tako dolgovi kot terjatve še vedno rastejo, dasiravno so slednje večje Ugotovili so, to pač ni samo problem gospodarskih organizacij v naši občini, Pač pa splošni problem jugoslovanskega gospodarstva. Zategadelj so sklenili, po že znanih ugotovitvah opozoriti še en. krat ustrezne republiške dn zvezne organe s pomočjo poslan-cev, ki naj bodusi o tem sprožijo poslanska vprašanja, ali pa kako drugače opozore na novzdržnost sedanjega položaja, ki utegne postati še slabši proti koncu leta. Močno pa se je razvnela razprava o predlogu za izdajo zakona o progresivnem davku na presežne osebne dohodke. Vsi odborniki, ki so sodelovali v razpravi, so menili, da ima Predlog zakona precej pomanjkljivosti in da se v njem kažejo težnje po uravnilovki, kar pa bi bito za razvoj gospodarstva tudi na tem območju prej škodljivo kot ne. Zavedati ae Je namreč treba, da je kvalifikacij.skta struktura v gospodarstvu v Sloveniji naj nižja od vseh republik v državi. Zato bi stališča, kljub družbenemu dogovoru, morala zajeti mož-nagrajevanja strokovnjakov po potrebi, ne pa jih uok-^kjat; in tesniti. Prav tako sodijo odborniki zbora, da fo dal ustreznega odgovora. Podprli so predlog, da bi morali s številčnimi podatki o sredstvih, ki jih Slovenija prispeva federaciji, seznaniti tudi javnost. Ogorčeni so bili nad vestmi, da se želi Slovenija' odcepiti. Menili so, da so te parole plod negativnega vpliva slovenske emigracije, ki ji ne bi smeli dovoliti, da s podobnimi vestmi vpliva na razpoloženje ljudi v Sloveniji. O odgovornosti so menili, da je treba to vprašanje zaostriti ne samo spodaj, temveč tudi v zveznih in republiških forumih. Vzrok za takšno stanje ni samo v očitkih leaderstva, temveč so glavni vzroki v nedoslednem izvajanju gospodarske in družbene reforme. Obsodili pa so način, da lahko zdaj kdorkoli brez doKazov namiguje na krivdo posameznih \ oredstavnikov. Smatrali so, la bi morali prenehati s kolektivno odgovornostjo, pač pa naj bi z dokazi argumentirali krivdo posameznikov Prav situacija v zvezi s cestami nam je pokazala, da je potrebno o raznih vprašanjih, ki zadevajo širši krog občanov, več govoriti ter pravočasno in objektivno seznanjati javnost, pa naj bodo vprašanja še tako dehkatna, so poudarili na seji izvršne, ga odbora bežigrajske SZDL. Socialistična zveza je dolžna zahtevati javnost dela vseh organov, obvešanje na vse1-nivojih, pr; reševanju aMn:| nih vprašano pa zagotovi -možnost sodelovanja občanov. Spomnili se bomo narodnega shoda pred sto leti ter pregledali cilje ki so pred Slovenskim narodom v sedanjosti V nedeljo 5. oktobra dopoldne bo v Vižmarjah proslava ob 100-letnici vižmar-skega tabora. Na zborovanju bo govoril predsednik skupščine SR Slovenije Sergej Kraigher. Odkrili bodo tudi spojninsko obeležje. Za organizacijo proslave skrbi poseben odbor pri mestni konferenci SZDL Ljubljana. Na proslavi bodo nastopali Še pevski zbori, folklorne skupine in godbe na pihala. Taborniki, planinci, gasilci in drugi bodo prišli v svojih uniformah In s prapori. Povabili so tudi predstavnike zamejskih Slovencev ter Matice srbske in Matice br- vatske. Na predvečer proslave bodo na hribih okrog Ljubljane zagoreli kresovi. Doba taborov od leta 1868 div leta 1871 je bilo sicer kratko, toda izredno svetlo obdobje naše zgodovine, piše dr. Vasilij Melik. Prvi tabor ali politično zborovanje na prostem, ki so ga v začetku imenovali tudi miting, je bil v Sloveniji v Ljutomeru 9. avgusta 1868, potlej pa se jih je v različnih krajih zvrstilo še 18. Največji je bil v Vi-žmarjih 17. maja 1889, kjer se je zbralo od 25.000 do 30.000 ljudi iz vseh slovenskih dežel; prišli so tudi gostje ■ Hrvatskega ter zastopnik Združene srbske mladine iz Novega Sada. Tabori so služili boju za Zedinjeno Slovenijo, ki se je upravičeno zdela našim prednikom pred stoletji, ini-ciatorjem in organizatorjem taborov, edino zagotovilo za to, da bodo dosegli narodno enakopravnost v habsburški monarhiji. Tabori so razširili zahtevo po Zedinjeni Sloveniji mod kmečkimi množicami ter jih politično razgibali in navdušili. Bili so neke vrste plebiscit za združitev vseh slovenskih dežel v eno samo politično enoto. Na spominskem znaku vižmarskega tabora je pisalo; »Zedjnhop sel .Ne vdajmo set Živeto Slovenija.« Zakaj ovinki, če bi šli labko naravnost? O modernizaciji Vodovodne ceste govori projektant inž. Pečenko Letos je naposled prišla na ulica, podaljšani do Stožic) vodne in Samove ulice smo vrsto za modernizacijo tudi ter prečne ceste (Samova, »jezik« pustili zato, da smo Vodovodna cesta. Asfaltirali Topniška, Posavskega), pra- zaščitili parkirane avtomobi-so vozišče in pločnike ter vokotno na omenjene glavne pripravili prostor za zelenice žile. Ta osnovna prometna na odseku od »Lesnine« do mreža je od vseh Ijubljan- le. Križišče je »zavito izpeljano«, kar bo v skladu s predvideno novo ureditvijo priključka na Triglavsko uli- skih predelov za Bežigradom prometa (le desno zavijanje). co v dolžini približno 900 me- naj lepše začrtana in se po trav. Dela so veljala okrog planu tudi gradi. Vse druge 110 milijonov starih dinarjev; denar je bil zagotovljen v občinskem proračunu. Predstavnik krajevne skupnosti »Posavje« Stane Koman je govoril ob položitvi temeljnega kamna za novo osnovno šolo na Brinju ulice so stanovanjske ceste. Vodijo do stanovanj, garaž, trgovin itd in na njih je dovoljena manjša hitrost vožnje. Po starih načrtih je bila Vodovodna cesta nekakšna vpadnica v mesto, ki naj bi razbremenila Titovo cesto in Ko so konec avgusta delavci odšli, je bde veliko občanov začudenih, ko so videli novo Vodovodno cesto. Vozišče je precej ožje kot je bilo prej, mnogim ne gre v glavu čudna razvrstitev zelenic in parkirnih prostorov. to,™«. »- ... to nima takšnega pomena, kot so ji ga namenili nekdaj. je med drugim dejal inž. Pečenko. Ob prireditvah na stadionu bodo avtomobilisti seveda parkirali tudi na urejenih zelenicah, kar počno že zdaj, to pa bo treba preprečiti. Pri Ljubljanskem urbanističnem zavodu je občina naročila lokacijsko dokumentacijo tudi za parkirni prostor naj bi bila temu primemo nasproti stadiona ob Titovi tudi urejena. V novem načr- cesti, pred Centrom strokov- tu ima Vodovodna cesta dru- nih šol. Parkirni prostor naj bi bil urejen kot park, podoben je pri hali Tivoli. Zdajšnji vogal Titove in Po Generalnem urbanistič- Vodovodna cesta zdaj nima Vodovodne ceste, za gostilno nem planu Ljubljane je glav- priključka na Titovo cesto, na prometna žila bežigrajske- ^0 bo urejena nova Samova ga kraka Titova cesta. Osnov- uijca pa bo na križišču pri »Planica«, bodo obravnavali posebej, v sklopu ureditve celotne Titove ceste, zato te- liram učenosti Na slovesnosti ob začetku v velikih in svetlih učilni- vzgojo ter upravni službi ob- _ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ___ _ ____ gradnje nove osnovne šole na Cah, temveč morajo imeti čine, za vse razumevanje, ki no prometno mrežo tvorijo stadionu dovoljeno le desno ga "odseka niso "uredili Go- Brinju so se zbrali predsed- urejene kabinete, opremlje- ga posvečajo gradnji šol in še vzporedne ceste, za raz- zavijanje, predel med Titovo stilno »Planico« bodo podrli nik občinske skupščine Karel ne z učili, da je pouk nazo- vzgojno varstvenih ustanov bremenitev Titove ceste .... Kušar, predsednik občinske ren in razumljiv ter da pri- Kl Bežigradom. 1-skem varčevanju, prometnem tekmovanju Itd. Nato so objavljeni Literarni članki in pesmice, ki so jih tudi napisali učenca in učenkeVe šole. Nekaj naslovov: Vojne se bojim, Moj očka je bil pionir, Pomladno cvetje, Moj papagaj, V živalskem vrtu Itd. V časopisu so tudi članki o razvoju in dejavnosti vseh črnuških gospodarskih organizacij, o postaji LM, o zdravstveni zaščiti na Črnučah in o sami krajevni skupnosti. -sk- Cesta v Gameljne V začetku oktobra bo podjetje »Tlak« iz Šentvida začelo urejati cesto Gameljne —Črnuče. Odsek na pobočju hriba Straža do črnuškega mostu je v bežigrajski občini, šišenski del v ravnini pa so že asfaltirali. Asfalt na tej cesti je tako luknjast, da so ga karikaturisti primerjali s površino lune. Cesto so najbolj poškodovale hudourniške vode. Zdaj bodo uredili odvodnja-vanje, propuste in nasipe, za malenkost popravili tudi krivine in položili novo asfaltno prevleko. »Vse je odvisno od vremena in od težav, na katere bomo naleteli med gradnjo,« sb nam odgovorili v podjetju »Tlak«, ko smo jih vprašali, kdaj bodo dela končali. Savsko naselje Po prihodu v Velenje, kjer je bil daljši postanek kakor drugod, smo se izletniki sešli s predstavnikoma ZB NOV tega mesta, tovarišema Leonom Jenkom in Jožetom Grabnarjem, ki sta nam na kratko, a lepo opisala razvoj Velenja in pokazala nekaj zanimivosti. Na terasi gostišča ob velenjskem jezeru smo se nekoliko okrepčali, nato pa smo zapustili to prijetno mestece z naj lepšimi vtisi. K dobremu razpoloženju vseh izletnikov, posebno v zadnjem delu naše poti, so prispevale tudi partizanske in narodne pesmi udeležencev izleta ob spremljavi harmonikarja iz naših vrst, tovariša Antona Dežmana. Zvečer, na izhodiščni točki v Ljubljani, smo se izletniki poslovili in razšli zelo zadovoljni z doživetji tega dne in z željo, da bi take ali podobne izlete prirejali tudi v bodoče. Na koncu naj navedem še željo in sklep odbora ZB NOV Savsko naselje, ko je zasnoval letošnji izlet: Smer in program izleta borcev in njihovih svojcev naj bo obenem skromen prispevek naše organizacije k počastitvi 50-let-nice ustanovitve KPJ in SKOJ ter 25. obletnice pohoda 14. divizije na štajersko. JOŽE PEHARC Na vogalu Tolstojeve ulice bo trgovinn Merkurja iz Kranja Na vogalu Titove ceste in Tolstojeve ulice, zraven tiskarne Mladinske knjige, so začeli graditi trgovino podjetja »Merkur« iz Kranja. V dveh etažah bodo prodajalne s površino 2.000 kvad. metrov. Poslopje bo' gradbeno podjetje Grosuplje zgradilo do L avgusta prihodnjega leta. Projektant je arh. Savin Sever. V trgovini bodo prodajali predvsem ves inštalacijski material (za elektriko, vodovod in centralno kurjavo), gradbeni material, vijačno blago, okovje in orodje, pa tudi gospodinjske aparate (hladilnike, pralne stroje itd). V Stopnik pri V' "Qjo naši otroci na počitnice l *■ Tako je bilo tudi letos. V $ J Po štiri, najst dni se je zvrsti »H hiši sredi drenja nekaj veli Morda tudi kaj več, sicer I ^ številka tako ali tako ni po^,, 'j-kakor pa se zdi, da prijetni * *(ga križa Slovenije v Stopnik* ' zdaleč ni izkoriščen, tako koO žal Si. cer pa je to stvar p k se zamislijo, ali je časniMn ^ pravilna ali ne. . Da, tako tudi letd ■ sem se do doma. Nikjer žive d* ^ naglušni oskrbnik, ki si je ^ daviti na njivi, mi je povedA * otroci s posebni avtobusom ^ Velenje. Kaj sem hotel? Pop^za njimi. In na otroškem igrf bdim mestom Velenjem — P" E®**enu — jo bilo vse črno det- i\ y j,a. zaenu je bilo škorci kot vode. Vsi jiomešani so 111 domači. Voda pa tako urn* c najgrši mlakuži... ( j E Resda mi je bilo1 ^no, toda vseeno sem stopil A ..’1 Uh po-vprašal, če so Betid ~*ohno so mi pritrdile in bese* 3esedo, Na hitro roko J' najhi->>a Ponoči trejo teče dekletce. St ^ zalije posteljo ... zmotila Spelca: »Tršica, mi lahko rlo?« Kje so časi, ko 51 „ °^e kolonije samo slabotni ogroženi otroci sem pomislil- »Takole je, vidti '^hljivo nasmehnila tovariš^ 001 imajo denar« « Stane je najbolj k izmed vseh. Rad se pošalil okroglo in vsi se smejejo. ^ ' Tile otroci riaj ali zdravstveno ogroŠM ..j0, sem pomislil. Se dalet en vtis imam. Prijave za 0,t ko- lonije zbirajo na O’ ^dlagajo, zdravstveni delavci < • Zdrav. Mas je nik običajno določi, kdo naj bi šel na počitnice k morju, kdo v hribe. Ali veste, kaj se dogaja pri nas? Otroci prihajajo v otroško kolonijo Rdečega križa narav, nosi z morja. Iz privatnega vikenda ... Ne vsi, toda marsikateri. In otroci. Nekateri vstanejo že pred šesto uro zjutraj. Dom v Stopniku oživi zelo zgodaj. Otroci niso zaspani. Igrali so se »med dvema ognjema«, tekali okrog doma . .. Hrana je bila odlična. In dovolj jo je bilo, razen za največje lakotnike, ki so po trikrat repetirali. Ker blizu ni nobenega bazena, so se tuširali kar na dvorišču. V zadnji izmeni je bilo štirinajst fantov in trinajst deklic. Skoda. Deset po-stelj je ostalo praznih. Standard se dviga. Ali pa niso bili vsi poklicani in izvoljeni, ki bi zares morali prit na svež zrak n dobro hrano v Stopnik. Stvar je brez dvoma razmisleka vredna. In tekma v nabiranju borovnic. Največ jih je nabral Boris in sicer pet lončkov ali dva litra in pol. Pa teklp so. Na 500 metrov. Lučka je - bila prva na vseh tekmo. Vanjih, ki so jih priredili na bližnjem Vranskem. Najbolj poreden je bil Primož in naj- . bolj nedolžen hkrati. Stane je bil najbolj priljubljen, ker zna biti pozoren in duho-vit. Najbolj počasna je bila Tatjana... Tako je. Er{i imajo vse, drugi nič. Te stvari pridejo v otroških kolonijah še posebej do izraza. Kako in koliko to vzgoj-no vpliva na naš mladi rod, je stvar po-klicanih vzgojnih delavcev in psihologov. Preveč bi bilo, da bi se v to vtikal čisto navaden občinski časnikar. Pa vendar! Morda je tudi on poklican, da podvomi o otroške zdravstvene kolonije, smo v njih letos imeli zares vse tiste otroke, ki so zdravja najbolj potrebni? Podobno vprašanje smo st zastavljali že lani in predlanskim —■ zakaj vse govorice ponavadi le niso samo iz trte zvite, če pa že so, je prav, da nekdo udari po njih in nam vsem skupaj nalije čistega vina. NIKO LAPAJNE Manjše na trolejbusih Ljulftoft bo dobil 40 novih avtobusov »Računamo, da bo da bo do zimske bolje urejen, da ne v mestnem prometu Sne silne gneče«, ntvri) ^red. jal Branko Gregorin.J bdjM. . .,. 10. poUiUMJu ta< a_™| 11, kako se bomo le. Itiij Jbuse. Letos bodo zimi vozili z zelenili i,, ^vo troiejbusno pro-busi in trolejbusi. ^ ®r Jež’ca—Tro- Ljubljana transport ’ nadomestili z bil do zime 25 novih > Sice-Tu avtobusi- P1-0«0 sov In 15 členkast® , ^ postroj bodo uki-busov (takšni, kot * H ^ bodo avto' Krpani). V vozilih ^ tji ‘11 v Vižmarje. Ra-Mercedes bo prostor« j>t da bodo trolejbus-oziroma 150 potnikO',i i na Ježico ukinili šnjih avtobusih z.nah% ^ ovembra, vendar to je prostora za 70 P\ llrnud pri dobavi av-Dobava novih vozil “ , Po vsej verjetnosti tako, kot so planira*1^ ^ d mogoče pred novim ec zamude. ^lrolejbusne nar že en mesec napeljave pozimi ne bodo demontirali, pač pa bodo med avtobusi včasih spustili vmes tudi kakšen trolejbus. Ko bodo vozili avtobusi, se bodo rešili ene najhujših nadlog — kompletnega izpada linije, ko so obstali vsi trolejbusi, če je zmanjkalo električnega toka. Prednost novih vozil bo še v tem, da bodo vsa imela po tri vrata, členkasti avtobusi pa po štiri in bodo potniki lahko hitreje vstopali in izstopali. Po dograditvi podvoza na Kajuhovi cesti v Mostah (predvidoma 29. novembra) bodo takoj spet uvedli krožno avtobusno progo Moste—Zale. ZASTOJ — Gradnjo nove Linhartove ceste. ^ Projej^dovo cesto tam kjer je stala nekoč gostilna Kačič, bodo nadaljevali takoj, tila Kališnik in Adrijan. K0 ju je vojak zagledal, je pohitel v smeri proti Ježici, oba fanta Pa za njim. Pri današnji trgovini Prehrane, pri Spornu, je pred italijanskega vojaka iz žive meje izstopilo nekaj mož. Bili so člani italijanske patrulje, ki so se verjtno skrili v živo mejo, da bi v zasedi počakali bližajoče še osebe, katere so verejtno slišali ali pa celo videli. S prišlim vojakom se je patrulja začela nervozno pogovarjati. Kališnik in Adrijan sta' menila, da bo najmanj sumljivo, če gresta kar naprej. Sla sta čez cesto na druoo stran, da .bi se pa- m trulji umaknila. Toda patrulja jo je mahnila čez cesto za njima. Srečanje iz oči v oči je bilo neizogibno. Kališnik je bil prvi, tik za njim pa je hitel Adrijan, Ko so ju zaustavili, so člani italijanske patvulje držali puške v višini pasu. Kališnik jim je hotel nekaj povedati, toda takoj je dobil uda. rec s puškinim kopitom. V naslednjem trenutku je Adrian, odzadaj, preko de. sne Kallšnikove rame, mimo Kališnikovega ušesa ustrelili v vojaka, ki je bil oddaljen le dober korak. Tedaj je ustrelil tudi ta vojak, a je zgrešil in krogla se je zarila v steno hiše, na kateri je spominska plošča, posvečena temu dogodku. Trije preostali vojaki italijanske patrulje (peli, tisti, ki sta mu prvotno sledila, je ostal im drugi strani ceste), so v tem trenutku pričeli bežati v smeri proti gostilni »Ruski car« in za njimi je Adrijan izpraznil saržer. Vojak, na katerega je Adrijan najprej ustrelil, je ostal na mestu, kot ukopan. Adrijanu je to še danes nerazumljivo, ima pa ga, kot pravi, še vedno pred očmi. Kdaj se je Kališnik u-maknil, se Adrijan ne spominja. Preprosto ni ga bilo nikjer, zato se je še on pognal za bližnjo hišo v grmovje rož, potem pa se je po vseh štirih splazil v noč. Bežeči italijanski vojaki niso streljali. Po kratki tišini, ki je nastala po Adri-janovem umiku, pa so se vrnili hi odprli ogenj. Streljanja in vpitja je bilo potem zelo veliko in tega se še danes spominjajo sosedje, precej daleč naokoli. V vseh petih hišah, ki so bile najbližje kraju tega dogodka, so Italijani takoj z velikim hrupom začeli s preiskavami, da bi našli najmdal-ce. čez nekaj časa, še pred polnočjo, sta se Kališnik . in Adrijan dobila pri Lojzetu Kosu, mizarju na Ježici, kjer je Adrijan, da bi se izognil morebitni aretaciji, večkrat prespal. Oba sta bila vsa iz sebe,. malo zaradi akcije, ki se je ta večer prvič končala s streljanjem na fašiste, še bolj pa zato, ker eden za drugega nista vedela, če sta odnesla zdravo kp-žo. Akcija 7. septembra na Ježici je ne glede na to, da ni bila vnaprej dogo-vojena, imela na Ljub-Ijaiskem Posavju velik odmev. Gotovo je močno prizadela tudi moralno-po-litično zavest italijanske fašistične soldateske vsaj im Posavju, če že ne v vsej Ljubljanski pokrajini. Med ljudstvom je tudi utrdila prepričanje, da se Slovenci z okupatorjem ne bomo dogovarjali, ampak bojevali do zmage. S to akcijo je Ljubljansko Posavje prišlo v oborožen upor proti okupatorju. Se isti mesec so se prvima dvema partizanoma iz Stožic — to je Francu Bratovžu in Mirku Rodiču, pridružili še drugi. Tedaj so odšli v partizane Franci Gorjanc-Bo-bi, Mirko Glinšek, Alojz Gogala, Jože Slovenc, Silvo Čebulj, Ciril Kalinger, Roman Omahen, Jože Drak-sler-Polh in še kdo. Njim so sledile nove skupine vse do poletja 1942, ko je odhajanje k partizanom pretrgala znana italijanska oziroma Roška ofenziva. Doma na Posavju pa le med tem Miha Čerin z Ježice začel organizirati enote Narodne zaščite, ki so uspešno nadaljevale 2 raznimi pa tudi oboroženimi akcijami proti okupatorju. STANK KOMAI4 ZBOR OBČANOV OKTOBER 6$ Atletika Uspešna sezona Atletska sezona se že 'nagiba v zadnjo četrtino. Za njimi so že ®H>raj vsa pomembnejša tekmo-J&nja, razen ekipnih tekmovanj, J1 bodo še v oktobru. Cas je, naredimo kratek prerez skozi efošnjo sezono. Ne bomo se zmo-če trdimo, da so atleti iz ^ Bežigrada do sedaj dosegli vr-imenitnih rezultatov, na kate-g J®,50 lahko ponosni. Ponovno so 2 ukazali, da so poleg celjskega ' Jiadivarja najmočnejši slovenski jolektiv in spadajo v sam vrh Jugoslovanske atletike. O tem se jJaJ lahko prepričamo, če podrob-•^Je pogledamo rezultate z nekako letošnjih tekmovanj. * Finale atlet, pokala SRS Vsi Olimpijci so si še pred •poročnimi prvenstvi bili edini, J® se v boj na čim več finalnih jnest zaženejo z vsemi razpoložlji- 3 JnV Počrni. Sklenili so, da mora g *?ak atlet nastopiti v vseh tistih » rjjpllnah, v katerih ima mož. 2 ^ uvrstitev med prvih dva- 2 (seveda v mejah pravil). 2 80 ^ letos Pri Članih in čla- Sr n»Cttl1 Pril>orili precej več finalnih 1 hi 1 1101 lani in s tem več upa- 5 Ja ua uspeh. Končni zbir točk 11 Si fclanih 495,5:465,5 v korist Kla-2| kaže, da niso bili vsi na- 2 S zaman. 30 točk razlike ni ji Ki vt.0, Z malo več športne sreče 2| v**!?!1 zaostanek lahko še manjši. 2 h2rar to ni najvažnejše. Pov-i\ Z*** starost Ljubljančanov, ki s l*«?? Uvrstili na prva tri mesta, 2 . da 20*f let- To pa je podatek, ki sta n^s^ti. Mladost in kvaliteta prav gotovo deviza za bodoč-(Jr1- Pri dekletih je položaj pre-5 8tiK , b&. O ekipi izpred pet naj-\ nr^, ®t ni ne duha ne sluha, če- • v ne moremo reči, da ni 2 ko skoraj vsaka po nekaj ? preneha trenirati. Vsa pri- karwlan^a njihovega trenerja in niftnlan,‘ e P° Šotah, občinah, mestu, področju in tudi V Celoti Šltem nierilu. Naše šole bodo z redkimi izjemami q1)* tzvedle navedena tekmovanja med razredi, nakar Hnjov' *nc prirejala s pomočjo specializiranih klubov ^. ^ja na ravni občine, najboljše ekipe in posa-h-- Pa bodo šli na nadaljna tekmovanja na ravni Urnik vadbe TVD Partizan Bežigrad Pionirke: ponedeljek in četrtek od 18.30 do 19.30. Pionirji: torek in petek od 19.20 do 20.20. Mladinke: ponedeljek in četrtek do 19.30 do 20.30 (Gimnastika (vsi tekmovalni oddelki): ponedeljek, sreda in petek od 19.30 do 22.30. Rekreacija (starejši člani): torek od 20.30 do 22.30 in nedelja od 11.00 do 12.30. Uradne ure (informacije in vpisovanje) vsak torek od 19.30 do 20.30 v društveni pisarni. Partizan Bežigrad vas vabi v svoje vrsto. Tekmovalci, organizatorji in sodniki na kopališču pri Šternu Prve plavalne tekme na Ježici Športne prireditve ob krajevnem prazniku Na Ježici in v Stožicah je bilo ob prazniku krajevne skupnosti »Posavje«, 7. septembru, več športnih prireditev. Pobudo zanje je dala krajevna skupnost, kt je tudi prispevala nagrade in pri-znonja za najboljše. Nastopili so plavalci, balinarji, košarkarji, no- gometaši in strelci. Udeležba na plavalnem in balinarskem tekmovanju ni bila preveč številna, ker je bilo premalo časa za dobre priprave. Prihodnje leto bodo prav to napako skušali popraviti. Na Ježici doslej še nikoli ni bilo plavalnega tekmovanja. Ker Priprave smučarjev Morda se čudno sliši, da so smučarji-tekači že tekmovali v Dolu, ko smo Šele na pragu jeseni. Odgovorni, ki pri SZS in SZJ skrbijo za pripravo naših najboljših tekačev, so v letošnjem programu priprav vnesli tudi 3 nastope na suhem, ki naj bi že pred prvim snegom izostrili formo in bi tako tekači prišli na sneg že navajeni tudi na tekmovalni napor. * Prvo tako tekmovanje so zadnjo nedeljo v septembru odlično pripravili prizadevni smučarski delavci iz Dola, ob sodelovanju SZS, Obč. ZTK Bežigrad in vodstva osnovne Šole. Progi, ki sta bili dolgi za člane 12 km in za\mladince 7 km, sta bili odlično trasirani in pripravljeni, dovolj težki, vendar tekoči, da je vsak lahko pokazal vse svoje trenutne sposobnosti ^ Tekmovanje je bilo še posebno zanimivo zato, ker je bilo ekipno, saj so morali po trije tekmovalci ves čas teči skupaj in skupaj priti tudi v cilj, ki je bil prav pred novo telovadnico in za to priložnost prlMiemo pripravljen. Skupaj je nastopilo 9 mladinskih in 4 članske trojke. To je morda nekoliko šibka udeležba, vendar je pohvalno, da so se teka udeležili skoraj vsi najboljši mladinci in člani, razen Ambrožiča, Kalana in Simnica. Pri mladincih so izenačeni tekači Triglava vodili ves čas in je bila njihova zmaga z več kot dvema minutama naskoka prepričljiva. Domači smučarji so poslali v boj dve ekipi, od katerih je bila zelo dobra prva v postavi Krašovec, Straser in Ložar Matevž, ki je zasedla zelo dobro 3. mesto. Pri članih so prepričljivo zmagali Jeseničani, ki so v odstotnoeti Kalana iz Gori J in Karpača iz Raven imeli najbolj izenačeno troj ko: Kerštajn, Mlinar, Pintar, ki je po odličnem teku dosegla izvrsten čas. Ekipa iz Gorij bi se brez dvoma vmešala v boj za prvo mesto, če bi bil tretji tekač Dornik zdrav, tako pa je tekel bolan m ni vzdržal ostrega tempa svojih tekačev. Zelo dobro se je odrezala domača trojka Slavko Premože, Avgust Laznik in Janez Pavčič, ki je pastila za seboj zelo dobro ekipo Fužinarja, v kateri pa je tekel mladinec Možgan, namesto »skreganega« Karpača. Po tekmovanju je bila slovesna razdelitev diplom in nagrad, ki so jih za to tekmovanje prispevali SZS, Obč ZTK in TVD PartJ-zan Dol. Predstavnik SZS tovariš Linke se je organizatorjem zahvalil za izredno uspešno organizirano prireditev in za polno razumevanje, ki ga kažejo v Dolu za razvoj te smučarske zvrsti! pa so letos na kopališču pri Sternu zgradili bazene, so vključili v spored prireditev za krajevni praznik tudi plavanje. V finalu na 50 metrov prosto je zmagal M. Ostaševski s časom 36,3, pred Kogojem 37,2, Ramovžem 38,0, Zajcem 39,3, S. Ostaševskim 39,6 in M. Stuchlijem 46,0. Vrstni red v finalni tekmi na 50 metrov prsno: 1. M. Stuchly 45,2, 2. Resman 46,0, 3. M. Ostaševski 46,9, 4. Stular 47,0, 5. Kogoj 47,9, 6. Zajc 53,2. Nogometaši so se razdelili na »debele« in »suhe« ter se pomerili na novo asfaltiranih igriščih pri osnovni šoli Danile Kumar v Stožicah. Zmagali so »debeli« 3:2, potem ko so »suhi« vodili v prvem polčasu 1:0. »Debeli«: Bizjak, Dolinšek, Ložar, Sadar, Sonc. Ramovž. Strelci: Ramovž, Sonc in Sadar. »Suhi«: Jezeršek, Predanič, Klan-čišar, GospodariČ, Jakopič, Cvetko. Strelca: Cvetko in Gospodarič. V predtekmi so nogometaši mladinskega aktiva Ježice premagali Savlje 5:4. V streljanju z zračno puško, ki Je bilo na strelišču SD »Tabor« na Ježici, je zmagal D. Dovč (163 krogov), pred Bohincem in Lavričem (po 159 krogov). Košarkarji Ježice so v prijateljski tekmi premagali Stadion 67:58 (39:18). Kolesarske dirke v Dolu *n do republiških prvenstev. ^Movnn,.8? Pri nas po šolah v glavnem dobri ali vsaj za vadbo v telovadnicah in na ker bomo z novim letom pridobili nua po ^Prtih j1 pogoji 18110 pq, Kriščih in ker uumu 2 novim leium pnuoDHi 7®(lU( Jp *' in ogrevan šolski zimski bazen v Savskem na-■p bi v dPbenih zadržkov ali razlogov, da se naše šole tudi06*011 M ** tekmovanja dobro pripravile in na 'ani itr^n8si0Pile. Prva tekmovanja ▼ atletiki in jesen-80 na programu te 7. in 14. oktobra. Druge v Sloveniji Tekmovanje v republiški ženski košarkarski ligi je končano. Letošnjo sezono je tekmovalo v ligi rekordno število — kar deset ekip. Članice Ježice. ki tekmujejo v republiški ligi že šest let, so dosegle letos svoj največji uspeh, odlično drugo mesto. Uvrstile so se takoj za igralkami Jesenic. Odigrale so 18 tekem, od katerih so izgubilo samo tri tekme, dve s prvakinjami z Jesenic in eno z ekipo Mari-bora. Letošnji uspeh Je še toliko večji zato, ker so si ga priborile mlade igralke, ki so tudi v prihodnje s tako marljivostjo sposobne posegati v borbo za vrh slovenske ženske košarko. Mladim igralkam Ježice za ta uspeh čestitamo, čestitke pa zasluži prav gotovo tudi njihov trener Lovro Močnik. Igralke, ki so nastopale za Ježico: Vida Oven, Marija Oven. Majda Hrovat, Nada Mavec, Zdenka Mavec, Dunja Bogunič, Marjeta Lupše, Sonja Plevnik, Mojca Bole, Majda Kušar, Olga Kušar in Anči Gerden. Prvič pa so nastopale v Članski ekipi mladinke: Brigita Ferko, Barbka Vister, Lidija Beslič, Jelka Štucin in Anica Hrovat. OKTo V Dolu so bile zelo zanimive kolesarske dirke pod imenom memorial »Zajc-Ievičnik«, ki jih or. ganizira vsako leto tamkajšnji Partizan skupaj z OZTK Lj. Bežigrad, Letos je bilo tekmovanje prvič po krožni progi od starta v Dolu preko Beričevega in Brinja do Šentjakoba, nato pa po zasavski costi nazaj v Dol. Skupno je nastopilo kar 53 kolesarjev iz vseh slovenskih društev ter enega iz Italije. Turisti so 10 km dolgo progo prevozili 4 krat, dirkači specialisti pa 6 krat. Sama tekmovalna proga je bila tako za dirkače kot tudi za gledalce, katerih je bilo precej, izredno zanimiva. Tudi predstavniki kolesarske zveze in drugi strokovnjaki, so se o njej zelo pohvalno izrazili, le da je nekoliko preveč ravninska, sicer pa je vse skozi odličen asfalt. V skupini turistov je letos na-stopila tudi precej mtklna domača ekipa, ki je kljub temu, da je imel najboljši domačin Premože defekt prav pred ciljem, zasedla drugo mesto za Rogom in pred Bledom. Za senzacijo je tudi poskrbel domačin, predvojni dirkač Karol Zupančič, ki Je poleg tega, da Je prireditev finančno podprl, kljub svojim 57-letom prevozil en častni krog v zelo dobrem času. Kot vedno je bilo seveda naj-veftje zanimanje za dirko specialistov, med katerimi je bil glavni favorit član Roga in reprezentant Kunaver. Vendar pa so ostali dir. kači preveč pazili nanj, tako da mu noben pobeg ni uspel. Tako sta izkoristila Rogovca situacijo sta BER 69 Nučič in Vrenjak in takoj po lotečem cilju v tretjem krogu potegnita in svoj naskok do cilja povečala na slabo minuto. Kunaver pa je kljub temu imel na koncu še toliko moči, da je dobil Sprint v skupini in tako vsaj »bron«. ^ Celotno prireditev so pole obč. zvezo za telesno kulturo Lj. Bežigrad podprla tudi domača in nekatera ljubljanska podjetja ter zasebniki. Prireditev sl je ogledal tudi zvezni trener Zvone Zano-škar ter tehnični sekretar KZS Cajhen, zastopnik Roga Janežič in dragi. Obljubili so, da bo Dol dobil v prihodnje v organizacijo tudi kakšno uradno tekmovanje, na primer republiško prvenstvo ali državno prvenstvo za turiste in podobno. Rezultati: TURISTI: Podbrščak (Krško) 57;36, 2. Frelich (Škofja Loka) 57:36 , 3. Kavaš (Beltinci) 57:38, 4. Avsec (Rog) 57;39, 5. Luke* (UOR) 57;40. 6. Hvastja (Dol) 57;40, 11. M. Ložar 57;45, 14. Jagodic 57;58, 15, Premože 58:20, 16. J. Ložar 58:50 (vsi Dol) Itd. EKIPNO: 1. Rog. 2. Dol, 3. Bled. OBČINSKO PRVENSTVO: 1. Hvastja, 2. M. Ložar, 3. Jagodic, 4. Kunaver. SPECIALISTI: 1. Nučič 1;15,0, 2. Vrenjak 1;15,0, 3. Kunaver 1;15,42. 4. Zakotnik 1:15.42, S. Gašperin 1:15,42 (vsi Rog) itd. EKIPNO: 1. Rog. 2. Hrastnik, 3, Kranj. OBČINSKO PRVENSTVO! 1. Nožič, 2. Kunaver. JOŽE JERMAN ZBOR OBČANOV 7 Tonosa bi skoraj pojedla samo sebe Zgodi se, če je poslovanje podjetja poslovna skrivnost Zaposleni v tovarni trikotaže in nogavic Tonosa v Savljah so junija meseca dobili po 40.000 starih dinarjev plače, julija meseca pa 30.000 starih dinarjev. Tak-Sne so bile posledice težav, v katere je zabredla tovarna. O tem smo že pisali v »Zboru občanov«. Po razrešitvi direktorja so za v. d. direktorja najprej imenovali direktorja tovarne Beti iz Metlike, vendar je ta po enomesečnem poslovanju podal ostavko. Delavski svet je potlej imenoval za v. d. direktorja tehničnega vodjo v Tonosi inž. Metelkovo, ki Se z dvema članoma kolektiva vodi podjetje. Takoj so izdelali sanacijski program. Povezali so se tudi z Gorenjsko predilnico v Škofji Loki in ljubljanskim podjetjem Tekstil. Kaže, da so uspeli, saj so se naročila kupcev tako povečala, da so morali ukiniti proste sobote. Izboljšali so organizacijo, sanacijski program pa zajema še vrsto ukrepov, da bi zmanjšali zaloge in znižali stroške poslovanja. Na podlagj sanacijskega načrta in predpogodbe o poslovno tehničnem sodelovanju z Gorenjsko predilnico, je upravni odbor sklada skupnih rezerv gospodarskih organizacij občine Bežigrad odobril Tonosi sanacijski kredit v višini 150 milijonov starih dinarjev. V sosednjem Topsu so si njega dni delili lepe plače, bil je malodane za zgled vsem ostalim delovnim organizacijam za Bežigradom. Tudi v Tonosi je bilo še v začetku leta vse v naj lepšem redu. Vsaj tako je zatrjeval direktor in pristavljal, da so »tekoči« problemi pogojeni z vedno večjo nelojalno konkurenco na trgu, zastarelostjo strojev in podobnimi objektivnimi težavami. Vse ostalo bi bilo, tako je pač danes v tržnem gospodarstvu, lepo zavito v meglo ali notranja gospodarska skrivnost podjetja. Blizu in daleč je bilo znano, da delavci v Tonosi lepo zaslužijo. In ko je odbilo plat zvona, se je razvedelo, kako in koliko je kdo zaslužil. Zdaj ni več nobenih gospodarskih skrivnosti. Direktorjev povprečni mesečni dohodek v zadnjem letu je znašal slabega pol milijona starih dinarjev, šef komerciale je vsak mesec krepko »pogledal« čez 400.000 starih dinarjev, skladiščnik se je približal dvesto starim tisočakom itd. Vodilni uslužbenci so imeli dnevnice po 10.000 starih din, kilometrino pa po 120 starih din. Tovarna je torej gledala, da njeni delavci niso hodili naokrog žejni in lačni, da so jo predstavljali tako, kot je to potrebno. Gospodarjenje Nadalj. s 1. strani miranje posebnega sklada pri republiki iz preseženih osebnih dohodkov skriva v sebi nevarnost, da bi z razdeljevanjem teh sredstev pravzaprav kaznovali dobre gospodarje, nagrajevali pa slabe, ki bi se na ta sklad oziroma na pomoč iz tega sklada vse preveč zanašali. Po tehtni razpravi so sklenili nemudoma obvestiti posamezne skupščinske organe, ki so začeli z razpravami o teh problemih, s stališči zbor« delovne skupnosti in jih opozoriti na svoje pomisleke. Zbor delovne skupnosti pa je na tej seji začel tudi s koristno prakso. Na sejo je namreč povabil precejšnje število direktorjev in predstavnikov delovnih organizacij. Zal pa smo lahko ugotovili, da se je vsega šitevila povabljenih udeležila seje le slaba polovica, kar jim prav gotovo ne daje naj lepše legitimaci je, zlasti še, ker se jim nj zdelo potrebno niti opravičiti so. K. I. Ze sredi lanskega lega je , občinska skupščina ugotovila, da Tonosa pluje v negospodarske vode. Direktor je priznal, da podjetje sicer pluje po razburkanem morju nelojalne konkurence, vendar da je praktično brez moči, ker delavski svet noče njče-sar slišati o zmanjšanju plač (osebnih dohodkov) vsem delavcem po vrsti. Plače naj bi bile dejanski rezultat dela, kakor so si jih začrtali z internim pravilnikom (zakonikom) podjetja. Kakšna je bila resnica? Za osebne dohodke so praktično porabili ves doseženi dohodek, za sklad pa so odvajali samo en sam samcat odstotek. Razmerje plače: skladi 99:1 bi že zdavnaj moral biti signal, da Tonosa je samo «;ebe. Toda zgodilo se ni nič, dokler ni zares zaškripalo. Občinska komisija za družbeni nadzor je med drugim ugotovila, da vsi organi samoupravljanja z direktorjem na čelu niso spoštovali pristojnosti, ki jim jih'dajejo statut podjetja in drugi samoupravni akti. Člani delavskega sveta za sejo niso dobivali nobenega gradiva, temveč so odločali o velikih in majhnih zadevah kar na sejah, neposredno po poročilih vodilnih uslužbencev. Dvakrat zinimivo je, da nihče izmed članov samoupravnih organov ni hotel časnikarju povedati, kaj in kako je v podjetju narobe, češ da nima pooblastil. Govoril je le direktor, in to o vrsti objektivnih težav, konkurenci, zastarelem strojnem parku itd. V Tonosi je zaposlenih 240 delavcev, od tega 80 v upravni in proizvodni režiji. Torej ena tretjina tako imenovanih posrednih proizvajalcev Kakšnega opisa delovnih mest ne premorejo, spričo česar ni mogoče ugotoviti, obseg dela, dolžnosti In odgovornosti posameznikov. Visoko izobrazbo, kakor še marsikje drugod po naši domovini, so zahtevali samo od novih delavcev, medtem ko so si stari izobrazbo pridobili z izkušnjami. Očitno je, da so odločujoči posamezniki v Tonosi mislili le na današnji dan, še zdaleč pa ne na prihodnost. Kolektiv bi torej pojedel samega sebe, ne da W se tega zares zavedel. Ali pa — kdo ve!? Petnajstletnica GitAMiXA Novembra bo minilo 15 let, odkar je bilo ustanovljeno trgovsko podjetje z gradbenim materialom Gramex. Svoj sedež ima na začetku Parmove ulice, še 1961. leta je imelo podjetje zaposlenih 43 delavcev, danes pa že 121. Letni promet ob zaključku 19X1. leta je znašal natanko toliko kot zdaj mesečni. Po tem zlahka presodimo, kakšen skok je naredil kolektiv v zadnjih letih. Kot specializirano trgovsko podjetje Gramex prodaja vse vrste gradbenih materialov od cementa, opeke, apna, oken, vrat itd. do izolacijskih materialov, gradbenega stekla, betonskega železa, centralne kurjave in keramičnih ploščic. Pred šestimi leti se je podjetje znašlo v precejšnji krizi, brez skladov in brez osnovnih sredstev. Po uspešni notranji konsolidaciji se je v kratkem postavilo na noge in po obsegu poslovanja ter poslovnem uspehu daleč prekosilo vsa pričakovanja. Podjetje premore zdaj za 310 milijonov din osnovnih sredstev, medtem ko jih je imelo v najslabših časih komaj 23 milijonov. Gre predvsem za novo skladišče, moderno strojno opremo, mehanizacijo poslovanja, itd. Doseženi promet oziroma dohodek je osnova za izračun osebnih dohodkov delavcev. Gramex se vse bolj razvija iz srednje velikega v veliko trgovsko podjetje. Gre za desettisoče ton materiala. Prodati deset milijonov kosov opeke predstavlja samo polmilijonski promet. Ali: 80.000 ton prodanega cementa predstavlja samo tri milijarde prometa. Kaj hočemo povedati? Gre za ogromne manipulacije raznovrstnih težkih materialov, še 1963 leta je ves Grameocov promet znašal le 1.300.000.000 starih dinarjev čez vse leto. Samo iz skladišča za široko potrošnjo pa danes prodajo letno za pet milijard starih din blaga. številke so torej dovolj zgovorne. Gramex ima predstavništva v vseh republikah, razen v Črni gori. Na Hrvaškem ima celo dve predstavništvi, in sicer v Zagrebu in na Reki. Določeni novi materiali gredo v promet samo v tesnem sodelovanju s projektanti, gradbenimi podjetji in proizvajalci. Znano je, da sd novi materiali posebno v gradbeništvu zmeraj bolj utirajo pot, ki jo krči in razširja v prvi vrstni spretna trgovina. Podjetje uspešno demonstrira nove materiale na občasnih razstavah in posebnih demonstracijskih prireditvah po vseh svojih predstavništvih v Jugoslaviji. Počasi se nameravajo specializirati na materiale, ki predstavljajo nove gradbene dosežke: ter-mopan steklo, steklene prizme za predelne stene, strešne kritine, keramiko, izolacije itd. Na vidiku so barvni strešniki, plastifi-cirane ravne strehe, ipd. Probleme imajo podobne kot v trgovinah drugih strok. Premalo lastnih obratnih sredstev, ki pa jih iz leta v leto ustvarjajo. Spomladi bodo začeli graditi nova skla dišča ob Vodovodni cesti, in sicer v bližini plinarne. Hkrati razmišljajo tudi o gradnj: skladišč in novih poslovnih prostorov ob Kuriiniški ulici. Nova skladišča bodo veljala okrog 200 do 300 starih milijonov din Dnevno, pride v Gramex ali odide 10 do 12 vagonov materiala. Prostori so vsak dan bolj skromni, zato se morajo razširiti. Ob Kuriiniški ulici bodo poleg upravnih zgradili tudi stalne razstavno-komercialne prostore, kjer bodo kupcem zmeraj na ogled vsi materiali, in sicer v oblikah, kako se praktično najbolj primerno uporabljajo. Podobne specializirane trgovine z gradbenimi materiali ali drugod v Ljubljani in Sloveniji nimamo. Podjetje je v glavnem samo vzgojilo svoj kader, razen tega pa ima tudi precej štt pendistov — gradbene in ekonomske stroke. Ob obletnici naše čestitke in še veliko uspehov! Nova tovarna Termike Industrijsko in montažno podjetje TERMIKA, ki ima sedež v naši občini, je v poreformskih letih doživljalo in še doživlja nenehni gospodarski vzpon. 2e lani smo pisali o TERMIKI, da je s pojačano strukturo kadrov z visokošolsko izobrazbo z dobro organizacijo in pravilnim gospodarjenjem, doseglo — ob zmanjšanju administrativnega kadra, boljše poslovanje in boljšo akumulacijo.. Dobro in pravilno gospodarjenje pa je TERMIKI omogočilo, da je ustvarila dokaj močne lastne sklade, s katerimi je lahko nudila zaposlenim dostojne osebne dohodke, kreditiranjfe za stanovanjsko gradnjo, razne rekonstrukcije v obratih in nabavo osnovnih sredstev, ki so bila nujna za izboljšanje tehnoloških postopkov in za povečanje produktivnosti. Letos pa je to podjetje odprlo še svojo novo tovarno za proizvodnjo mineralne volne, v Škofji Loki. Tovarna je velik, moderen objekt, opremljena z modernimi in tehnološko izpopolnjenimi napravami za tovrstno proizvodnjo. Celotna naprava je nabavljena pri švedski firmi JUNGERS in so jo tudi švedski strokovnjaki montirali. Kapaciteta naprave je 15.000 ton vlaken iz mineralne volne kar bo zadovoljevalo potrebe domačega trga in izvoza. Pomembna posebnost te investicije je v tem, da je od pričetka gradnje tovarne do prvih izdelkov, minilo komaj nepolno leto dni. Tovarna mineralne volne v Škofji Loki na Trati, za katere gradnjo je TERMIKA vložila dobršen del lastnih sredstev je, kot so to izjavili inozemski gostje, ki so prisostvovali otvoritvi tovarne, najmodernejša te vrste v Evropi. Proizvodnja je avto- matizirana, na enem koncu j naprava »golta« surovino, na drugem pa »bruha« gotova J izdelke. Zato tudi terja manj- J še število zaposlenih kot prej- | šnja tovrstna tovarna, ki i° je TERMIKA imela v BodoV-Ijah pri Škofji Loki. Ker p» se bo v starem obratu P0" : večala proizvodnja plastičnih | kitov (za gradbeništvo i-n j industrijo) bo za vse delavce dela dovolj. V novi tovarni mineralne volne v Škofji Loki bodo izdelovali izdelke, ki jih P0" znamo pod imenom TERVOL-To so filci, blazine, plošče, j (impregnirane s sint. smolo), ki rabijo za toplotno in zvo- | čno izolacjjo v gradbeništvu in industriji ter žlebake za izolacijo cevovodov, kar j® še posebej težko pričakovani | izdelek. Med projektanti i0 gradbeniki je veliko zanim#' j nja za izdelke TERVOL. —ma— I Obiščite sejemske prireditve na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani • 16. mednarodna razstava elektronike, telekomunikacij, avtomatizacije in nuklearne tehnike »SODOBNA ELEKTRONIKA« 7"12 oktobra 1969 • 15. sejem konfekcije, modnih tkanin, pletenin, usnja, izdelkov usnjarsko predelovalne industrije in raznih modnih artiklov »MODA 1970« 10.—18. januarja 1970 • 3. mednarodna razstava VARILNE TEHNIKE 8. —12. aprila 1970 • 9. mednarodni sejem ALPE-ADRIA 9. —17. maja 1970 • SETEX 1970« Mednarodni vzorčni sejem tkanin in pribora za oblačilno industrijo in trgovino 25.-27. maja 1970 • 9. mednarodni LESNI SEJEM 6.—14. junija 1970 • 16. mednarodni sejem vin, žganih pijač, sadnih sokov in opreme 5. specializirani sejem gostinske in turistične opreme 29. avgusta — 6. septembra 1970 • 17. mednarodna razstava elektronike, telekomunikacij, avtomatizacije in nuklearne tehnike »SODOBNA ELEKTRONIKA« 6. —11. OKTOBRA 1970