Položaj podeželskih učiteljev. Kako sc že začcnia naša i>ot? Kai ne veš več? Z zrelostnim iznričevalotn si stDpil T>red čmerneea nadzornika M ti \e nreskrbel dekret — »proenanlco« tta daleč za Rovte Se H še soominiaš. kaiko ti ie utrinalo src2. ko si i7za ovitika nrvič ndedal sva* novi domek. oonižno šolsko baitico?... »Prva šola. roistni krai«. Od same radosti in svetih idealov si nc>7j\bil na vse. niti nisi znal da si sam — nemi mrak in Da votlo odmevaioči koraki so te orvozorili na to. JIo. nisi bil nrvi na tem ootu. Sto in sto drugih ie že šlo nred teboi isto oot. Prišli so in o-dšli kakor vsi ponotntKi na tem svetu. Če ie pa komu na takem kraiu nrestritrla usoda nit živlienta se ie sešlo nekat bližntih tovarišev-sotrpinov ki so 7.aDeli mučeniku nagrobnico. Nekdo izmed srede mu ie covoril niorcbiti celo v slovo Čez nekai časa inu ie t>ostavilo okr. učit. društvo skromen nacrobnik in s tem ie bilo zadoščeno vsei nravici na tem svetu ... Podeželski učitelii SDadamo k takozvanim malini liudem. Nai se nihče ne nohuiSa nad teni (aka k1 naša usoda. Naše delo obstoii iz t;s(,č in tisoč malenkosti. ki iih ne vidi vsakdo in zato itna naše delo le nialo nriznania. Kdn vidl vse delo učiteiievo v zakotni vasi? Mouoče kak nadzornik avstriiskih časov. kii vtakne za hinec v me-sTiv razred svoi bjrokratski nos? Kdo oa vidi na§e nodrobno .narodno delo kj je v; tesnem stikn s šola? Uradnih ur ne po7jianio na deželi. kaiti oo šolskein času so ure izvenšolskepa delovan-la — »odrobneca narodneea xiela. Narod ie treba dvifniti in fo se ne doseže kar tako čez nnč. ali motfoče s nar roditeliskimi sestanki in <; nor skionti^kiml nredavanii! Tisoč malenkosti ie treba. nredno se pokaže viden tisi>er. nodrobnecfa dela. Na mise'J mi bodiio !ene besede ki iih ie nat*'sab med voinn v vženskem sviietu« r»n5a nisateliica Kvecirova idealni bosanski devoikv ki ie bila vsa nesrečna ker ni znaia nriiet' dela za narod nri nraveni koucu Kai n ie rekla posna Zofka? »Idite v nrvo krjjetiško hišo in ako naidete tam nesnazno vzemite metlo v roko in oome¦ite bi^fi. ;\li na vzeinite dete v naročie in sra potolažite — iniel1! boste zadoščenie. f'r\ ste storili nekai za narod.« Prav 1e imela! Izobrgženec si nomasra skoro v vsaki stvari sarn čc r»a ne. si oa že naide liitro nonoč. zlasti v večjem kraju. kier ie več intelipence. Kako na ie na deieli? Analfabeta soravi že ena sama doDisnica iz ravnote/.ia. en sam uradni odlok mu dela velike skrbi. Kam nai se obrne v zanuščeni.vasi kier ni niti ?anana. niti žudnika? Sto nasvetov da?. v enem dnevu. dvaiset nisem nanišei^ v nedelio za Ame-* rikd in daieš k temn Se svoi nanir. Pomataš nri neztmdah. miri^ v nrenirili. tolažiš v nesr<?č?. V današniih čsslh oreooroda ima-5 dela čez plavo. Tisoč malenkosti 1e. ki iib nihče ne vidi. tisoč del onra.viš kl iih nibče ne nlača in ne -- nrizna Navzlic ^mu n,i olaiša§ delo driiPim nrenreči<5 stn nesreč Vendar ne tarnaino ker nas vodi nri fein liubezen za svoi narod. kateresra vredni sinjovi hočetnn biti! Včasih ie imela dežela vsai uiatcriiaino vrednost nred mestovn. danes ie w +n nrešlo. Anrovizaciiskc skrbi na dežcli ¦cmlieiio dve tretl-ini vseea dela in nod ^•žo te neznosnosti trni tudi šoia. Za živila rvoraš danes ohletati vse hribe in doline ter be^čiti nd hii^e do hi^e. Vfdno čuieš: *Ka1 bodemo na mi iedli?« V kraiih. kier sn se i.reie dobija z lahkoto drva pre danes zeln težko za nie. Za visoke vsote Hh a'obi? Da ii na ne ostane kaka ura časa ?a fitanie ali nisanie nrivatnih nisem »no¦elovadi?« s sekkico in žaco. ker danes se na dežeii ¦/. žaeaniem drv nlhče več ne ukvaria zlasti m ne nri šnlah kier so — nrazne kleti. Včasih sern videl no Linb- Ijani da so r.aremali kazni&nce zn žaeauie rirv. danes oa ža^aino drva na dežeLi nii kultarni uiionirii. Oi ironiia usode! Za slučai ba)ezni te vellk križ. če si oddalien od 7,dravn:ka. Ti dobri ?osi>odic nam rtavadno nič ne računaio. Dač na ntom dobro računaio vozniki. Pa ne ere. toliko za račune. kot za faktično nevarnost zlasti nn otroškili nalezliivih boleznih. Zamislite si učitelia očeta s kooico otrok med katerimi se nolavi nalezliiva balezen. Treba ie izolirati zdrave. Kam? Po zimi? 30 km od žele/.nice! Ali ni ravno šola na dežetli ^centrala za zbiranie nalezliivih oiroSkih bolezni«? Kateri otrocl so še boli izoostavlienl boleznitn kot ravno učitefievi. ki so vedno v šoli? Groznc Stcvilke bi dobili. če bi zbrali števila žrtev ki iih Izbira srnrt ravno ori učiteliski deci. V tcin slučatu ie treba oač nekai ukrenitl. ker danes rabi naš narod in država krenkeea in intciicentneea naraščala. Danes ie podeželsko učitelistvo z deloni silno nroobloženo. Nase šolstvo trni vsled vaine in nreureditve državnih in sociiahiili razmer in — nazadnte »Pesimist!« Ne*. tovariš! Pomisli iia voina leta! Takrat so bile razne olaišave clede obiska. Poe-leite leme leto§niih učiteliskih konfereiic! Obisk de'a ureglavice in drugo tudl Stare kn}i?e sa nošle. novih definitivnih še ni — narod se oa v draelnio šolskih notrebščin il^iveti — noče. To velia scveda le za šolo. kaiti 5ez vinske visok^ cene ne zabavlia nihče na zvez^Ke in kniiee se na lmduie vsakdo. Vsi tozadevni skleni konferenc so zastoni! če preskrbuie država voiake z lnunicJio. nai še šole — pa <; kulturno! Med izobraženci se lahko dopovc marslkai. na deželi oa kriči vse vnrek na šo!o in po?lušati mnramo »levite« mi nedolsfni. Kam bo to dovedlo? Ali nai se teširno / nado na boliše čase. ko bodo zvezki po kraicariu rn abecednrki no štiri enoše? A!i na' iščeino nornoči nri nai^ib fatnoznili kraitiili &r>lskih svetih? 1'č'telra sniatraki danes liiKtit1 za vladine^a eks!>niretita. Vsakcmu hulskaču veruieio. tebe na nažcneio s kaincniem če stonii^ nied nie s oreoričevalno besedo! Včasih ic imela dblast veliavo in moč. daues na ne ooztm niliče več sr>o^tovania in strabii. Iu 7.a krwra nai se človek Še danes (?ksDanira? Po de-želi nritiian-ikuie silno '.!čitc!>ev. das: se no mestili naraynost tepo za — suplenture Zato ne veni. če ie nrav raz-širiati ^tirirazrednice v sedenu in osem* razredne Soie. ^«orazedniGe na. ki šniaio nostavno Steviln ntrnk za dvorazrednico. de^radirat' na zac'lne a!i celo ekskurendne ^ole. To bi bil nanredek ori narobe koncu. Zato ie ne-tovarBko nedeiuokratsko in nonatuiiotsko Ce se nekatcri kapriciraio !«? na mesta dočiin nai dru^i mesto niih nli 7,a nie zeaeaio v vaiki mizeriii. se ookrnetno in tvntoneio! Priiatelti. taka ie nasa ¦^ot. kcio trdi. da ni težka in trnieva? B. R.