Poštnina plačana v gotovi n' Leto IXV st. 169 9 sobota 21. jul ja 1928 Cena 2 Din mm »iMi» »a 4. »prtrp, M Stane mesečno Dtn »5-—; a ^ Mmatro Din »rr— neob 54. — Oglas po tarifa. Uredništvo ■ Ljubljana, Knaflovs ulica ftter. 5/L Tsicion št. <071 in »804, ponoči tudi St. so 34. Rokopisi se n« vražaja. t Ljubljana, - Telefon it s«gf Podrntnid: Maribor, Alcksan te. ti — Celje, Aleka*mdrova RaCaa pri pojtacn ček.zavoda: Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Hadžiceva misija se ni posrečila Po splošnem mnenju bp v prihodnjih dneh vrnil svoj mandat. - V teku so že priprave za novo kombinacijo: nevtralno vlado generalov M- višjih uradnikov Ljubljana, 20. julija. Strašen je moralni defetizem klerikalcev. Tem groznejši je ta deietizem, ker so njegovi nositeiji duhovščina n ljudje, ki svoj svetovni nazor naslan io na verska in cerkvena načela. Po£ ^itta-, njim plaščem svetosti večnih leirs-i** pod plaščem nauka odpuščanj^jn bežni uganja klerikalizem divj^6^gije najpropalejšega moralnega defetizma. Kakor zaklet grad-srednjeveških razbojnikov je defetizem SLS, ker je krog in krog obdan od nedotakljivih */ečnih resnic, iz gradu pa sika strup po pokrajini in daje duševno in moralno uteho vsem, ki podlegajo slabosti človeka. Pod svetim blagoslovom klerikalizma, ki v praksi dovoljuje najnemoralnejša dejanja, samo da dosegajo gotov namen, se nemoralnim instinktom odpirajo tisoči ventilov in iz njih gre strup, ki narod na široko zastrupja. Tragično in strašno je, ker se ta ne morala narodu predočuje kot velika morala. Zato je vsako ozdravljenje nemogoče. Telesno bolezen moramo pričeti zdraviti, čim jo ugotovimo in priznamo, da obstoja, tembolj je to potrebno za duševne bolezni moralne kvalitete. Pot k poboljšanju je nemogoča, dokler se ne zavemo v vsej resnosti, da smo na napačni poti. Moralna pokvarjenost oficiielnega mamonistič-nega klerikalizma je tako predrzna, da vsa svoja nemoralna dejanja vodi in organizira v imenu naroda. To v imenu onega naroda, ki je v svoji duši do skrajnosti moralen in nepokvarjen, tako da tudi drobtinico kruha, ki je padla na tla, poljubi kot dar božji in se strese in zgrozi pred vsakim dejanjem, ki ni v skladu s splošnimi načeli morale, ljubezni človeškega sožitja ljudi. Povojna občutljivost in dovzetnost za moralna načela je zelo padla. Ko bi tega ne bilo, bi val ogorčenja proti mrzlemu klerikalnemu moralnemu defetiz-mu moral vzkipeti do neba in v divjem zaletu pokončati vse, ki temu mamonu služi. Oficijelna SLS, njene organizacije, njeno časopisje, občine, oblastni odbori, sploh vse, kar je v rokah nikdar umirjenega, vedno do skrajnosti razdivjane-ga in brezobzirno brezsrčnega klerikalizma, mora danes natakniti krinko moralnega ogorčenja «v obrambo časti dr. Korošca». Kakor čudo goni klerikalizem po svojih podeželskih mamonističnih in kapitalistično disponiranih veljakih ubogo ljudstvo navkup, da mora tam kričati salve ogorčenja proti «Jutru», ker je objavilo karikaturo o dr. Korošcu in njegovi politiki. Karikatura ne znači nič več in nič manj, kakor so značile in znači jo govorjene in pisane besede velike večine jugoslovenskega poštenega časopisja in poštenih jugoslovanskih mož. Z «žerjavovci» in s «čifutskim Jutrom* v Sloveniji govori enako ves hrvatski narod in dobri njegovi ljudje, govore vsi pošteni Slovenci, ki znajo in smejo misliti z lastno glavo. Ce je moralno ogorčenje res tako strašno in ni to samo izorun klerikalnega političnega cinizma in mamonistic-nega hlepenja po materijalnih doorinaii tega sveta, potem bi bilo pač treba, da dr. Korošec pusti politiko v miru. Potem se mu ne bo več kaj podobnega zgodik). «Zakaj pa se fantič v nevarnost podaja?» «i)omoljub» hinavsko zavija oči in je ogorčen, da je pod okrvavljenim Koroščevim pendrekom naslikana krvava glava Kristova kot simbol, ki naj pove razliko med nauki Kristusa in praktičnim delom njegovih »namestnikov* tu na zemlji. Ogorčenje bi moralo veljati dejstvu, da duhovnik dr. Korošec prime v roko policijski pendrek, kajti pendrek je zato, da z njim udariš. Klerikalno «sveto» ogorčenje je umetno. Bližajo se volitve in vodo je treba speljati na klerikalne mline, kajti gorje, ako bi ljudstvo šlo v volitve v zavesti, da so klerikalni poslanci prinesli iz Beograda domov mesto gospodarskih in socijalnih dobrot le okrvavljene suknjiče. Klerikalne množice so sicer zelo potrpežljive, toda tu pa tam se le oglase. Oglasile so se pri umoru v Narodni skupščini. Klerikalni štab se je mahoma zavedel, da mora ljudstvo v svoji notranji nepokvarjenosti klerikalce smatrati za sokrivce zločina v Beogradu. Ljudski glas ie božji glas. In klerikalci so sklenili, da je treba ta glas zadušiti. Ves klerikalni manever je samo dobro premišljena volilna priprava, da se ohranijo poziciie kljub popolni polomiji klerikalne politike. . SLS je v težki krizi. In baš v krizah se preizkusi moralna vrednost strank. Te Beograd, 20. julija i. Nocoj je jasno, da se generaiu Hadžiču ni posrečilo sestaviti vlade, v kateri bi bili tudi ugledni nevtralci iz prečanskih pokrajin, zlasti Hrvati. General Hadžič formalno sit or še ni vrnil kroni svojega man-' a, frdi pa se kot gotovo, da ga je ■-e sn dal na razpolago kralju s spo-I >:i"lom, da so vsi kandidati za bodočo vlado z Hrvatske in Dalmacije zahtevali jasno stališče glede na razpust sedanje Narodne skupščine. General Hadžič se je danes razgovarjal samo s profesorjem dr. Pitamicem, ki je prispel šele danes v Beograd. Njegov zakasneli prihod je bil generalu Hadžiču samo dobrodošel izgovor, da je situacijo še zavlekel. Kako dolgo bo mandat še imel, ne ve niti sam general Hadžič. Zdi se, da bo stvar rešena čez dva ali tri dni. Za jutri je pozval general Hadžič k sebi zopet prof. dr. PUamica in dr. Ra-čiča, da se z njima zu";et nekoliko časa razgovarja. Jasno ie, da se pripravlja nova kombinacija. Predvsem smatra dr. Voja Marinkovič, da je prišel čas. da se demokratska stranka, odnosno on sam pod krinko potrebe ratifikacije nettunskih konvencij postavi na čelo državne uprave. Na drugi strani se pristaši volilne vlade v krogih glavnega odbora radikalne stranke zavzemajo za to, da bi sestavili s KDK tako vlado. Pri tem se omenja ime generala Pere Živkoviča. Obe kombinaciji pa nista resnega značaja ter sta samo rezultat kavarniških razgovorov. Kralj je pozval snočl v Beograd g. Aco Stanojeviča. da čuje od njega, kakšno mnenje ima radikalna stranka, oziroma njen slavni odbor. Govori se o novi obliki nevtralne vlade, ki ne bi takoji prišla na dan z vprašanjem volitev, iemveč bi najprej nekaj časa delala brez Narodne skupščine, na jesen pa bi sklenila njen razpust. V tako nevtralno vlado pa vsekakor ne bo vstopil noben po svojem položaju ugleden človek, temveč samo vojaki in uradniki. Slaba stran take vlade bi bila v omejeni delovni sposobnosti. V nobenem ministrstvu ne bi taka vlada mogla izvesti resnih reform in enako bi bila zapuščena tudi administracija. Taka vlada naj bi pridobila na času, da se poleže politična napetost, v resnici pa bi ravno taka solucija še nadalje držala vso javnost v napetosti ter omogočala najrazličnejše intrige. Potreba države je, da se čim prej pride do defi-nitivne odločitve, ker se v taki napetosti živcev v vsej javnosti ničesar ne dela in ničesar ne pripravlja, temveč se čas troši z neplodnimi razgovori. To neprestano odlaganje nervira vse kroge, ki pričenjajo izgubljati upanje na skorajšnji nov in odločen kurz. General Hadžič je danes nadaljeval razgovore s predestiniranimi ministrskimi kandidati. Najprej je imel krajši sestanek z rimskim poslanikom Raki-čem, nakar je odšel na dvor. Nato se je sestal v svojem kabinetu z ljubljanskim univ. prof. dr. Pitamicem, ki je davi dospel iz Ljubljane. Njun sestanek je trajal pol ure. Onoldne se je vršila že včeraj napovedana konferenca generala Hadžiča s prečanskimi ministrskimi kandidati. Po tei konferenci je general Hadžič izjavil novinarjem: »Ni še nič gotovega in definitivnega. Danes sem se sestal tudi z dr. P:ta-micm, ki pa ni povedal še nič definitivnega. Jutri se bova ponovno sestala. Prav tako bom jutri nadaljeval razgovore z rimskim poslanikom. Sicer sem že slišal mnenja vseh, vendar pa se kot mandatar krone še nisem opredelil ne na eno ne na drugo stran.« General Hadžič ie nato ponovno odšel na dvor, kjer je ostal do 13. Popoldne general Hadžič ni imel nikakih važnejših konferenc, pač pa je bil zvečer ob pol 9. zopet v kratki avdijenci. Pri povratku z dvora je na vprašanje novinarjev, ali so nastopile kake izpremembe v krizi, izjavil: »Ni ničesar novega; samo to vam lahko povem, da bom jutri nadaljeval razgovore z vsemi osebami, s katerimi sem se doslej razgovarjal. Ničesar važnega ni.« Na pripombo, da je banski svetnik dr. Zoričič nocoj že odpotoval v Zagreb, je odvrnil: »E. pa se ne bom mogel žnjim razgovarjati.« Prihod Ace Stanojeviča Beograd, 20. julija, n. Danes je dospel semkaj Aca Stanojevič, kar tolmačijo v političnih krogih kot znak, da se pripravljajo zopet nove kombinacije. Aca Stanojevič je po svojih konferencah z ožjimi prijatelji odšel ob 6. na dvor. Pozneje je izjavil novinarjem, da je bil samo pri ministru dvora ter da bo šele jutri sprejet v avdijenco. Nje: govi avdijenci pripisujejo veliko važnost ter jo spravljajo v zvezo s sondiranjem terena za nove kombinacije. Hrvatski strokovnjaki imajo mirno vest... Zagreb, 20. julija č. Popoldne ob 6. se je vrnil z avijonom iz Beograda dr. Edo Markovič, namestnik generalnega ravnateMa Jugoslovenske banke, ki se je mudil v Beogradu ra poziv mandatarja krone generala Hadžiča. Novinarjem je izjavil dr. Markovič med drugim: »Položaj v Beogradu še ni razčiščen. Pogajanja trajajo dalje in se ?e ne ve, za katero solucijo bo padla odločitev. Doslej so se menda vsi, ki so b;l? vzeti v kombinacijio. izrekli za misel, da bi bila najvarnejša naloga vlade, ki ?o je treba sestaviti 00 kritičnih dogodkih v Narodni skupščini, pom'riti duhove v državi. Njihovi predlogi ozirom? t>og??an.!a so se gibala v tem smislu. Prepričanj so. da ie pot. ki so io predlagali, edino pravilna. Zato misijo, da so storili svojo dolžnost in ie njihova vest mirna.« Nova kapitulacija pred Italijo _ Split, 20. julija n. Te dni so dobili državni uradi v Dalmaciji od vlade naročilo, da se morajo pri občevanju z Italijanskimi optanti posluževati izključno Italijanskega jež ka. Ta odlok vlade ie vzbudil v javnosti največje ogorčenje, ker predstavlja nekako tiho izvajanje nettunskih konvencij, še preden iih ie Narodna skupščina ratificirala. Zagrebški davidovičevci izstopili iz stranke Zagreb, 20. julija, č. Na sestanku pristašev Davidovičeve demokratske stranke v Zagrebu, ki se je vršil 18. tega meseca, je bil soglasno sprejet sklep, da izstopijo iz Davidovičeve stranke ter prekinejo z njo vsako zvezo. Vsi pristaši Davidovičeve stranke se pridružujejo pokretu bivših demokratov v osiješki oblasti ter njihovi resoluciji, ki so io sprejeli v Slat?n?. Tozadevno objavo so Dodpisali tajnik zagrebške borze dr. Ivan Belin, Temo Janžekovič. Miroslav Vranič in ostali člani odbora Davidovičeve demokratske stranke preizkušnje SLS ni prestala in zopet je pokazala, da vso svojo moč naslanja na nemoralne temelje. V obrambo svojih političnih postojank goni ljudi na bratomorni boj. Posega v najsvetejše intimnosti odnošajev človeka do človeka in prepoveduje «narodu» navadno, vsakdanje občevanje s pristaši KDK, pa makari so ti pristaši srčno in moralno najboljši ljudje. V tako nemoralno blato goni SLS pošteni slovenski narod, ki hoče 1 i ubiti vsakogar, prijatelja in sovražnika! Klerikalni moralni defetizem se ne straši niti pred največjimi svetostmi človeške duše. Klerikalni občinski odborniki morajo javno oskrurjati svetost občinskih uprav, da ljudstvo ja pride do prepričanja, da javna uprava nima služiti vsemu ljudstvu, temveč le oolitič-nim strastem. Dr NatV:en in d<\ Leskovar spreminjata svoje uradništvo v brezpogojno rajo, ki sme jesti le to. kar in «Domoljubovih» predalih tuli klerikalizem o «liberalni golazni», in rokovnjaško zmerja vse povprek z goljufi, tatovi, propalicami, zalego in si misli, da je to višek žumalistične in srčne kulture. Zraven pa zahteva, da ves narod tuli za njim. Pa narod noče. Kadar SLS piše o narodu, si moramo pod tem predstavljati Ie one klerikalce, ki žive v bogatih razmerah, pa se boje, da bi to mm Ho. Pa obsodba ie pisana. Čim več je viharja v klerikalnih gozdovih. tem bolj se ljudstvo sprašuje «Čemu to vpitje, ako ste na umoru m na žalostnih posledicah res ne-do!žni?» Klerikalna morala je plastična kakor tssto. Če nanišemo: "Dr. Korošec je nesposoben*, rini v «S'ove"cu» zabrn-c'ir> na^rn: «Oolqren srn^nlf^a » V7nnif~rv, 7tT"ii? dn ie CT S '7^1'bi'a oriien+nciv> in zato razumemo njen moralni defetizem. .Beograjska „Reč" o politični situaciji Tudi če bo general Hadžič vrnil mandat, dobimo nevtralno vlado. — Pravilno stališče hrvatskih nevtralcev Beograd. 20. julija n. Današnia »Reč« piše zelo skeptično glede uspeha generala Hadžiča pri sestavljanju nevtralne vlade. »Reč« je prepričana, da bo general Hadžič vrnil svoj mandat in je mnenja, da ie na ta sklep vplivalo poročilo poslanikov Gju-riča in Rakiča. ki smatrata za potrebno, da se ratificirajo nettunske konvencije in sprej me zakon o posoji'u V primeru, da general Hadžič vrne mandat, kakor se ie danes splošno napovedovalo, vzbuja največje za-nimanie vprašanje, kaj bo potem. Vsi so prepričani, da ie zopetna kombinacija s četvoino koalicijo nemogoča in da bomo v vsakem primeru 'iobili nevtralno vlado, četudi v drugi obliki, ker se taka kombinacija smatra za naiorimerneišo rešitev v sedanjem trenutku (lovori se. da bi bila ta kombinacija popolnoma nerdvisna od političnih struj in vplivov To se ima tako razumeti, da bi bile v njej od srbske strani take osebe, na katere bi ne imele vpliva politične stranke in ki bi ne bežale pred odgovornostjo, da služijo v sedanjih težkih razmerah v državi. Pri kombinaciji s tako vlado se zaenkrat ne iemlje v poštev deta z Narodno skupščino, temveč bi ta vlada proučila položaj v državi in neodvisno od vseh volivov odločila tudi o usodi Narodne skupščine in o bodečih volitvah. »Reč« se dalje bavi z držanjem hrvatskih nevtralcev. ki bi morali iti v vlado, in pravi, da so hrvatski nevtralci. kolikor se doslei ve, vsi zastopali stališče, da se ne more več delati s sedanjo Narodno skupščino ter da bi smatrali to v vseh prečanskih krajih, zlasti na Hrvatskem za brezprimerno izzivanje. Posebno odločilen je bil dr. Tartaglia. bivši splitski župan. To ie beograjske politične kroge zelo iz-nenadilo ker so pričakovali, da se bo dr. Tartaglia približal stališču srbijanskih strank. Hrvatski nevtralci so pristali le na kompromis, naj nova vlada najprej Narodno skupščino za nekaj časa odgodi in šele nato pretvori v volilno vlado, ko bo politična situacija že mirnejša. Mnogi izmed njih pa so zahtevali, naj se volitve razpišejo čim prej, da se tako čim prej zopet povrne situacija v parlament. Sokoiska deputacija pri kraiju Referat staroste JSS Engelberta Gangla o pripravah za pokrajinski sokolski zlet v Skoplju se osebno udeležil te sokolske nacijonalne svečanosti. Kralj je pozorno poslušal referat staroste Beograd, 20. julija i. Danes je bila ob 17. sprejeta od kralja v avdijenci delegacija starešinstva JSS, ki so io tvorili savezni starosta Engelbert Gangl, zastopnika župe kraljeviča Marka Vlado Zagorski in Dragu-tin Kubiček. prosvetar zagrebške župe Dušan Bogunovič in prosvetar beograjske župe Milan Dragič. V imenu JSS ie pozdravil vladarja starosta Gangl ter mu nato poročal o pokrajinskem soko'skem zletu. ki se bo vršil od 5. do 9. septembra v Skoplju in na Kosovem polju. Zaprosil je kralja, da bi E. Gangla in se nato razgovarjal s posameznimi člani delegacije o razmerah v ju-goslovenskem Sokoistvu Obljubil je, da bo po možnosti osebno prisostvoval pokrajinskemu zletu v Skoplju in da bo storil vse. da bo ta sokoiska svečanost imela tak uspeh kakor si ga Sokoli žele. Od delegacije se je kralj poslovil z besedami: »Tudi jaz sera Sokol!« Versko ozadje mehikanskega atentata Morilec novoizvoljenega predsednika Obregona je priznal, da je izvršil zločin iz versko-lanatičnih razlogov. — Obregon je nameraval spraviti državo s Cerkvijo. — Posledice atentata. Mexiko City, 20. julija d. Morilec genera- I priznal, da je izvršil zločin iz verskih raz- nhrPO'4ina i P rvr i T'jk cli čp\ro n in rirprl rvr pri _ * 1 rtcrr\\r L-Pr !p trnrlilo tnoViitoncl/i trlo.ri.a rvr n rl la Obregona je pri zasliševanju pred predsednikom Caliesom priznal, da ie storil svoje dejanje iz veiskega fanatizma. Sedaj tudi priznava, da se piše Jose de Leon-Torral in da ie 23 let star. Razen tega navaja, da je prišel pred letom dni kot učenec neke umetniške obrtne šole iz Guadaialare v mesto za poslom. Policija je našia pri storilcu molefc in sliko katoliškega duhovnika Migu-e!a Augustina, ki ie bil v zvezi s predzadnjim bombnim atentatom na generala Obregona koncem leta 1927. Morilec dosedaj ni priznal, da je imel pomagače. Žena in mati morilca sta bili aretirani; ravno tako so prijeli lastnika restavracije, v kateri je bil Obregon umorjen in 12 nameščencev. Predsednik Calles je izdal razglas, v katerem naglaša, da je morilec generala Obre gona priznal, da je storil svoj čin iz verskega fanatizma. Predsednik dalje zagotavlja, da ima vlada v rokah dokazni materijah da je neka klerikalna akcija v neposredni zvezi z umorom. Koncem razglasa izjavlja, da bo vlada tudi v bodoče uporabljala ustavne metode. Pri vsem tem pa napoveduje brezobzirno postopanje proti inicija-torjem Obregonovega umora. Vlada bo vse zasledovala, ki so bili samo posredno v zvezi z atentatom. Pred mrtvaškim odrom Obregona je defi-liralo včerai več tisoč oseb. Okoli poldneva so krsto s posebnim vlakom odpeljali v So-noro, rojstni krai Obregona. Na željo vdove se bodo pogrebne svečanosti izvršile le popolnoma skromno. Mexico CIty, 20. iuliia (be) Izjava predsednika Callesa. da ie morilec Obregona logov, ker je vodila mehikanska vlada proti cerkveno politiko, je povzročila v tukajšnjih političnih krogih veliko presenečenje. Calles povdarja, da je mehikanska vlada v posesti dokazov, da je iskati duševne povzročitelje tega umora v klerikalnih vrstah. Mexico City, 20. julija, (lo) 30. julija se sestane mehikanski kongres na izredno zasedanje, da določi naslednika Obregonu. Kakor se izve, bo kongres dovolil sedanjemu predsedniku Callesu, da nadaljuje predsedniške posle. London, 20. julija d. Dopisnik »Morning-posta« poroča iz Rima: Z umorom generala Obregona so doživela prizadevanja za dosego verskega miru v Mehiki velik polom. General Obregon je obljubil, da bo spremenil postopanje mehikanske vlade do katoliške cerkve pod pogoji, ki jih je nadškof Ruiz y Flores sporočil v Rim. Pogajanja so bila zaključena in dosežena je bila važna pogodba. Mexlco Clty, 20. julija g. Časopisna cenzura, ki je bila uvedena po umoru Obregona, je bila zopet odpravljena. Po državi je odrejeno devetdnevno žalovanje. Policijsko predsedstvo zatrjuje, da pade odgovornost za umor na katoliško duhovništvo. Imena duševnih povzročiteljev umora bodo v kratkem objavljena. Morilec bo sojen pred redn:m sodiščem. Pariz, 20. julija s Iz Mehike poročajo, da je bilo 25 nun v samostanu Notre dame v Guadelupe aretiranih, ker so kršile verske zakone. Samostan so zapTli. Newyork, 20. iulia (be) V mehikanski državi Oaxaca so se uprli trije polki. Tudi Rusija se pridruži protivojnemu paktu? Zanimiv ameriški glas. — Podpis pakta najbrže že sredi avgusta v Parizu. — Angleški pridržki Washington, 20. }uli;a s. K?r je prispel ni nasprotno z določbami protivojnega pak- že od 12 držav pozitiven odgovor glede podpisa KeHogovega pakta in manjka samo še odgovor Japonske, ki ga v kratkem pričakujejo, upaio. da bo Kellog lahko že sredi avgusta odpotoval v Pariz, kier bo skupno z zastopniki udeleženih narodov podpisa! protivoini pakt. V političnih krogih se izve, da nimajo namena razširiti možnosti za podpis, vendar pa je tudi ostalim državam na prosto dano. da pristopilo k pogodbi Najbrže bo tudi Rusija lahko pristopila k pogodbi, ne da bi bilo s tem prizadeto vprašanje priznanja sovjetske Rusije. Dalje domnevajo, da se nanašajo angleški pridržki o svobodnem posfopan:u predvsem na Sueški kanal. Egipt in Indiio. Ti pridržki opisujejo samo samoobrambo, kar nikakor Državni prevrat v Egiptu Berlin, 20. julija (d*r.). Iz Aleksandrije poročajo: Ministrski predsednik Mohamed Mahmud paša je predložil kralju v podpis dekret, s katerim se parlament razpušča za tri leta. Egiptovsko poslaništvo v Berlintt še nima oficijelnega potrdila te vesti. Aleksandrija, 20. julija d. Kakor se izve, bo v kratkem razglašen kraljevi dekret, s katerim bosta zbornica in senat razpušče» na. Po preteku treh let bo zbornica skle» pala o nov;h volitvah. V tej dobi bo kralj po členu 88 ustave vladal s podnoro mini« strov. T'ckorna svoboda ho odpravljena, dočim bo volilna pravica spremenjena. Vlada je prepovedala razna strankina zho* rovanja. in suspendirala vse ustavne do« ločfce. ta. Newyork, 20. julija (lo) »Newyork Times« poročajo, da odpotuje ameriški državni tajnik Kellog okrog 15. avgusta v Pariz, kjer se bo sestal z drugimi zunanjimi ministri k podpisu protivojnega pakta. Glede gotovih predlogov naj se pripusti k podpisu protivojnega pakta tudi sovietska Rusija. Na ta način bi pristopila k tej pogodbi tudi Rusija, ker bi v tem slučaju tudi bilo rešeno vprašanje priznanja sovjetske države. Praga, 20. julija g. Zunanji minister dr. Beneš je izročil dopoldne ameriškemu poslaniku odgovor češkoslovaške vlade, v katerem izjavlja, da ie pripravljena podplati Kellogov protivojni pakt. Besedilo odgovora bo objavljeno v nedeljo. Kairo, 20. julija g. Položaj v Egipta N zelo napet. Pričakovati je, da bo prišlo do spopadov, če bo nacionalistična stran* ka kljub prepovedi priredila napovedano zborovanje. V vsa večja mesta so bili po» slani vojaški oddelki za vzdrževanje reda. Fašistična justica v Gorici Gorica, 20. Julij« o. Tukajšnje kazensko sodišč* j« obsodite na d-ve teti m ptJ ječe ter na 3700 Rt globe 32-te+neza Antona Furlama ir Gradišča oajt- Sodniki pa 90 verjeli iajavam vojakov. Dflcijelna Italija se hoče iznebiti odgovornosti za Nobilovo avanturo Nobilova ekspedicija zgolj privatna zadeva? — Norveška vlada odklonila zahtevo po mednarodni preiskavi — Viglierije-va skupina zopet v fašističnih rokah Oslo, 20. Juiiia s, Italijanski konzul je za-»topnikom lista »Tagebladet« iziavil, da bodo Nobile in ostali člani rešene italijanske ekspedicije potovali preko Narvika, Osla in Srednje Evrope v Italijo. Na vprašanje ali bo uvedena o ekspediciji preiskava, konzul ni mogel odgovoriti. Rekel pa je, da je verjetno, da bodo zahtevali od Nobila izčrpno poročilo. Poročevalec je dalie vprašal, ali Ima Italija sodišče, ki bi bilo pristojno za take nezgode. Poslanik je odgovoril, da Italija za take primere nima posebnega sodišča; gotovo pa je, da obstojajo zakonite določbe za vse nezgode v zraku. Poročevalec je nato opozoril poslanika, da so zaradi odnoša-jev do Nobilove ekspedicije kritizirali po svetu tudi Mussolinija. Poslanik ie odgovoril, da gre za nesporazumljenje. ker je bila ekspedicija popolnoma privatna. Polet ie bil izvršen na pobudo mesta Milana in z denarnimi sredstvi, ki so bila nabrana z zbirkami. Mussolini ni nikdar, kakor se morda zatrjuje dal naloga, da je treba 24. maja na severnem tečaju vreči italiiansko zastavo. Ravno tako ni nikdar odredil poleta. Oslo, 20. julija g. Vlada Je sklenila, da ne bo podpirala švedske zahteve, naj se uvede mednarodna preiskava glede italiianske polarne ekspedicije, razen če bi italijanska vla da sama dala pobudo zanjo. Na podlagi poročil ribičev, ki so baje na Medvedovem otoku našli sledove nekega letala, so bila uvedena nova raziskovanja, ki p* so bila brezuspešna. Rim, 20. iulija (ri) Uradni komunike javlja, da je prispel »Krasin« v Kingsbay in oddal ladji »Citta di Milano« dosedaj rešene ljudi Nobilove ekspedicije. Norveška brzojavna agencija zanika vest, da so se našli ostanki letala »Latham«. Oslo, 20. julija g. Ruski ledolomilec »Ma-ligin« je ustavil raziskovanja za Amundse-nom, ker so odslej brezuspešna. Moskva, 20. julija s. Ledolomilec »Mali-gin« je zadel na debele plasti ledu ki mu ovirajo nadaljevanje poti. Poizvedovanja za Amundsenom niso imela uspeha. Ledolomilec bo sedai zaradi pomanjkanja premoga odplul nazaj v Arhangelsk. Londonsko posojilo bi nas upropastilo Senzacijonalna Pribičevičeva razkritja o nemogočih pogojih nameravanega londonskega posojila — Beograd, 20. juliia. Kakor znano, je Sv. Pribičevič v torek podal novinarjem daljšo izjavo, v kateri označuje pogoje za najetje inozemskega posojila v Londonu kot skrajno težke in nesprejemljive. V včerajšnji »Politiki« objavlja kabinet iinančnega ministrstva izjavo, v kateri zavrača navedbe Sv. Pribičeviča. Z ozirom na to izjavo finančnega ministrstva je Pribičevič sprejel novinarje in jim podal izjavo, v kateri se bavi najprej z raznimi izjavami radikalov v listih, nato pa pravi: »Vse, kar sem rekel o posojilu, Je absolutno točno in nekatere stvari se morejo dokazati že na podlagi znanih prejšnjih izjav iinančnega ministra dr. Bogdana Markoviča in dr. Spaha. Po svojem prvem povratku iz Londona meseca februarja je dr. Markovič rzjavil, da je provizija bančnikom v Londonu določena na 4%, bančnikom v Newyorku pa na 5.25% in sicer za oni del, ki bo emitiran v Newyorku. Nadalje je izjavil, da bo ta del zaradi dražje emisije manjši od onega dela posojila, ki bo emitiran v Londonu in da bo s tem sporazumom odpravljena Blai-rova opcija in z ozirom na to tudi pravice, ki so mu bile priznane s prejšnjo pogodbo. Da pa se Blair svojim pravicam ni brezplačno odrekel in še manj, da se hipoteki, ki io je imel na naših dohodkih za emitiranih 45 milijonov dolarjev, ni smel odreči brez ekvivalentne sigurnosti izdanih obveznic, je vsakemu poslovnemu človeku jasno. Dr. Bogdan Markovič, ki se je pogajal, trdi, da se je Blair povsem odrekel temu v korist bančni skupini Rotschiid, Kuhn, Loeb & Ccmp., toda njegov kabinet to oporeka, ker nima niti trohice vesti in odgovornosti, ki Jo z demantijem prevzema nase. Te obveznice Bla.povega posojila, izdane v vsoti 45 milijonov dolarjev, so notirale, zasigurane g prvenstveno hipoteko na naše dohodke, med 87 in 92.25% od nominala. Ako se ie Blair odrekel tej hipoteki v korist Rot-schilda, naj nam kabinet finančnega ministrstva pojasni, koliko bodo kotirale, ako ne bodo konvertirane z obveznicami novega posojila? Ali je treba še bolj avtentičnega dokaza. da je zares dogovorjena konverzija teh 45 milijonov dolarjev Blairovih obveznic in da razlika bančne provizije med 4% In 5.25% za Nework ne predstavlja ničesar drugega kakor odkupnino, ki se ima plačati Blairu za odkupljeno prvenstveno pravo hipoteke v obliki plus - provizije 1.25% za neizdan del posojila iz leta 1922., t ]. za 55 milijonov dinarjev. Kar se tiče konverzije bosanskega posojila iz leta 1914., je demanti toliko drzen, da zasluži mnogo bolj oster odgovor, nego ga bom dal ob tej priliki. Za sedaj samo toliko: Jaz sem v položaju imenovati banko in njenega direktorja, ki se Je v njenem imenu, kakor tudi gospodo, ki se Je v našem imenu, v poslednjih šestih mesecih pogajala o tej konverziji in njenih pogojih v generalni direkcij) državnih dolgov v zunanjem ministrstvu in v neki tukajšnji banki, kakor tudi banko v Londonu, ki Je pokrenila to vprašanje in to konverzijo, katera }e postavila pogoj za emisijo posojila. Najsmešnejša pa je trditev, da je moja kalkulacija emisijskega kurza netočna. Jaz sem rekel, kakor veste, da znaša 90%. Sam dr. Markovič Je Izjavil v februarju, da bo emisijski kurz tolik, kolikor bo znašal borzni kurz Blairovih obveznic v času, ko bo emisija izvršena. Ves čas pogajanj ta kurz ni presegel 89.25%. Predpostavljajoč bančno špekulacijo a la hausse v našo korist, sem celo povišal ta kurz na 90% od nominala, kair je z oziTom na naše notranje razmere maksimum, do katerega bi se mo* glo priti Pa tudi to ne zadovoljuje gospode v kabinetu finančnega ministrstva! Vprašujem danes te gospode, katere in kakšne so te bančne regulacije in operacije, ki bi mogle ta kurz po umoru v Narodni skupščini dvigniti vsaj do 89%, ker je padel, kakor vsi vemo, te dni za nekoliko točk (od 92 na 85!). V ostalem pa Je tudi sam dr. Markovič nedavno priznal, da Je ta kurz na tako nizkem nivoju, da |e moral odstopiti v tem trenotku od emisije in jo odložiti na jesen. Z ozirom na to bi bil po službeni objavi emisijski kurz mnogo nepovoljnejši od onega, ki sem ga jaz omenil. Žalostno je, da gospoda v kabinetu ministrstva financ ne ve ničesar o kategoričnih pogoiih bančnikov, da se mora ne samo vse gradivo za železniška dela, temveč tudi vse ostale potrebščine (recimo za emisijo) nabaviti v Angliji ter Izvršitev teb del poveriti angleškim podjetnikom! To je podlaga vsega tega sporazuma velikega investicijskega in stabilizacijskega posojila. Jaz to ponovno trdim na podlagi avtentičnih podatkov in to bo zvedela tudi javnost, ako bo kdaj prišlo do zakonodajne razprave o tem uničujočem posojilu. Kar se tiče provizij kumom in posrednikom tega posojila, stoji stvar takole: Provizija, ki jo bančniki običajno dobe za emisijo državnega posojila, se giblje med 1% in 1.5% po višini posojila. Za propagando v tisku se računa maksimum 1.5%. Za tiskanje obveznic, emisijske takse in vse ostale stroške za edicijo maksimum 1%. Z ozirom na to ne morejo celokupni stroški take emisije skupno s provizijo bančnikom znašati več kakor 4% Vse, kar je nad 4%, je ordlnarno pljač-kanje. Pred meseci se Je v nekem listu vprašalo dr. Markoviča, koliko bodo znašali skupni stroški emisije, ker je on označil, da bo provizija bančnikom znašala 4%. Nikdar ni dal odgovora. Hvaležen sem zato kabinetu finančnega ministrstva, ker je v svojem demantiju priznal, da Je razen teh 4% še nekaj drugih stroškov, ki ^jodo, kakor pravi, nižji kakor pri kateremkoli dosedanjem posojilu. Torej to so ekstra-stroški, to je 2% provizija kumom in posrednikom. Da nobeno državno posojilo ni bilo zaključeno z večjo proviziio bančnikom od 1.5% in da vsi ostali stroški za emisijo ne znašajo več kakor 2.5%, bi mogeJ tudi dokazati z izkazi londonske in newyorške borze ter s strokovnimi članki, ki so zadnja leta izhajali v finančnih listih Anglije in Amerike. Z ozirom na vse to ostajam v celoti pri svoji izjavi, da bi pri nominalu 50 milijonov funtov šterlingov ostalo v Angliji oziroma v Ameriki 39 milijonov funtov šterlingov, v našo državo pa bi prišlo vsega Ie 11 milijonov funtov ali okoli 3 milijarde dinarjev, ln da bi kumom in posrednikom bila podeljena provizija 2%, ki je dogovorjena v točki, katera govori o stroških in taksah. Kar se tiče vira, iz katerega sem dobil svoje informacije, bom ostal kabinetu iz razumljivih razlogov odgovor dolžan. Omenjam samo toliko, da so te informacije črpane iz protokola o pogajanjih. Glede izjave o stabilizaciji, kjeT se pravi, da je znano, da naša država ni država, ki izvaja zakon o stabilizaciji potom zadolžitve na tujem, ni potrebno, da odgovarjam, ker je sam dT. Markovič to posojilo nazval kot posojilo za stabilizacijo in javna dela. Ako posojilo ni zadolžitev na tujem, potem ne vem, kaj naj pomeni beseda »zadolžitev«. Kabinet finančnega ministrstva pa malo nižje sam sebe demantira, trdeč, da je absolutno netočna moja trditev, da ima vsota, ki se iz posojila izdaja za stabilizacijo, brezpogojno ostati v Angliji. Da ta vsota ostane v Angliji, Je bilo sklenjeno tudi na izrednem občnem zboru delničarjev Narodne banke od strani avtoritativnih osebnosti, iz česar je jasno, da imam prav jaz in ne kabinet finančnega ministrstva. Črnogorci in KDK Zagreb. 20. julija, n V «Narodnem Valu> objavlja Stepan Radič pismo skupine Črnogorcev, v katerem sa prosijo, naj ne objavi njihovih podpisov, ker se boje preganjanja s strani radikalov. V svojem obširnem pismu pravijo Črnogorci, da po zločinu v Narodni skupščini z vsem srcem sočustvujejo « KDK in da se divijo ljubezni in požrtvovalnosti Stepana Radiča ter navdušujejo nad viteškim zadržanjem Svetozarja Pribičeviča ves čas krize Črnogorci bodo poslali vodstvu KDK posebne delegate, da ga pozo ve jo na veliki zbor vseh Črnogorcev, ki bo na zetskem polju pri Podgorici. Datum tega zborovanja bo naknadno določen. 1 Zika Lazic se pripravlja na odhod iz bolnice Beograd, 20. julija, n. Danes je prof. dr, Kostič s svojimi asistenti previi rano Žiki Laziču ter mu odstranil iz rane Sive. Pro L dr. Kostič je izjavil, da se bo rana kmalu zarastla in da bo Zika Lazič mogel v par dneh oditi iz bolnice. Bržkone bo ranjen Zika Lazič odpotoval na oddih v kako kopa-i lišče. { Revizija uredbe o zapiranju obratovalnic Beograd, 20. julija, č. Zaradi mnogoštevilnih protestov proti uredbi o zapiranju in odpiranju poslovnih lokalov, se je, kakor poročajo beograjski listi, ministrstvo socijalne politike odločilo za revizijo te uredbe. ■ Poslanik Vakarevski ostane j v Beogradu • Sofija, 20. julija (be.) Uradno se demantira, ! da bo zaradi atentata na Jugoslovenskega policijskega šefa odstopil bolgarski poslanik v Beogradu. Velik požar na subotiškem kolodvoru Subotica, 20. julija č. Danes ob 3. zjutraj je izbruhnil na subotiškem kolodvoru ve* lik požar. Vnelo se je na postaji 50 vago* nov. Požar se je naglo razširil na vso oko« lico kolodvora. Razen ognjegascev in vo» jaštva je bilo zaposleno pri lokaliziranju požara tudi mnogoštevilno delavstvo. Po« licija sumi, da je bil ogenj podtaknjen in vodi v tej smeri najstrožjo preiskavo. Velik gozdni požar Mitrovica, 20. julija č. Okoli sela Grka gore gozdovi. Požar, ki je po zadnjem na» iivu nekoliko ponehal, je včeraj izbruhnil še z večjo silo. V vseh okoliških vaseh je zavladala prava panika. Doslej je okoli Grka pogorelo nad 120 oralov gozda. Pre« iskava je dokazala, da je požar nastal od isker železniške lokomotive. Tudi iz Ba» tajnice poročajo, da je v vasi Grabovcih izbruhnil velik požar ter uničil žito na polju. Modernizacija zagrebškega letališča Zagreb, 20. julija č. Vojno ministrstvo je odobrilo, da se zgradi železobetonski hangar na aerodromu v Zagrebu. Dela bo« do pričela v najkrajšem času. Siamski princ v Beogradu Beograd, 20. julija, n. Siamski princ dr. Šakal Viranam, šef sanitetne službe v Sia-mu, je bil danes od 11. do pol 12. y avdijenci pri kralju. Dr. Viranam je bil na konferencah higijenikov v Parizu in Ženevi ter potuje sectej v Prago in Ameriko, odkoder se bo čez mesec dni vrnil v Siam. Parna žaga zgorela Delnice, 20. julija č. Velika žaga in tvor« niča zabojev Frana Baričeviča je pogorela do tal. Škoda znaša okoli 2 milijona dinar« jev ter je večinoma krita z zavarovalnino. Čsl. poljska časopisna antanta Praga. 20. julija, nh. V kopališču Luhačo-vica je bil danes otvorjen prvi delovni kongres češkoslovaško - poljske časopisne an-tante. Kongresa so se udeležili številni ptlj-, ski in Češkoslovaški novinarji ter mnogo kopaliških gostov. Kongres je otvoril ravnatelj Smihovski, ki je govoril o češkoslovasko-peljskih od noša jih ter posebno povdarjal, da je naloga tiska, da odstrani vse ono, kar loči narode. V imenu češkoslovaških časopisnih sindikatov je povzdraril zborovalce senator Fischer, ki jih je spominjal ekskurzije njihovih Članov na Poljskem. Za Poljsko je govoril Vasinevski. Odposlani sta bili pozdravni brzojavki zunanjima ministroma dr. Benešu in Zaleskemu. Dr. Engliš vztraja na svoji demisiji Praga, 20. julija s. »Pravo Lidu« izve, da predsednik Masaryk zaenkrat ni vzel na znanje demisije finančnega ministra dr. Engliša, tako da dr, Engliš oficijelno še ni bil razrešen dolžnosti, dasi vodi sedaj finančno ministrstvo sekcnski načelnik Vla-sak. Jeseni bo Vlasak najbrže imenovan za finančnega ministra. Dr. Engliš vztraja na tem, da se njegova prošnja za demisijo čim prej reši. Nova kampanja romunske opozicije Bukarešta, 20. iulija g. Sklep predhodne pogodbe glede stabilizacijskega posojila, ki bo jeseni oraktično izvedeno, ie izzval v vrstah opozicije veliko ogorčenje. Izvrše-valni odbor narodne kmečke stranke se je sestal danes, da uvede ponovno kampanjo za odstop vlade. Vlada bo sklicala parlament za 26. julija, ki naj odobri razne zakone, ki so v zvezi s stabilizacijskim posojilom. Opozicija napoveduje za ta dan ostre protestne demonstracije. V krogih narodne kmečke stranke se bavijo celo z mislijo, da bi se vrnili v parlament in tako na vsak način preprečili stabilizacijsko posojilo. Torej bo le res... Berlin, 20. Julija s. K časopisnim vestem, da se bo zunanji minister dr. Stresemann v Karlovih varih sestal z ministroma dr. Benešem in Titulescom, se izjavlja, da Je dr. Stresemann potoval na Češko samo iz zdravstvenih ozirov. Vsekakor oa je mogoče. da bi se v letovišču sestal z dr. Benešem in Trtulesoom. Važen sporazum med Mandžurijo in Kitajsko Peking, 20. julija Oo)- Med kitajskimi in mandžurskimi delegati je prišlo do sporaz« uma, na podlagi katerega se pridruži Man« džurija kitajski nacijonalistični vladi. O tem sporazumu bo objavljen v kratkem mani« fest, ki bo končal formalno vojno stanje med Mandžurijo in Kitajsko. Šanghaj, 20. julija be. Nankingška vlada bo uvedla meterski sistem. Meseca avgusta se bo vršila carinska konferenca Kuoming« tanga, katere se bodo Udeležili vsi nacijo« nalistični generali, Zasedanje mariborske oblastne skupščine Soglasno sprejete gospodarske uredbe: viničarski red, uredba o kmetijsko-pospeševalni službi in o živinorejskem fondu Maribor, 20. julija. Kmaln po 8. uri je predsednik otvoril današnjo sejo oblastne skupščine in takoj prežel na dnevni red. Prva točka je bila viničarski red. Poročevalec Rozman je povdarjal, da pomeni uredba prvi korak k ureditvi viničar- skega vprašanja, ki je rešitve nujno potrebno. Položaj viničarjev je le pri 5 % zadovoljiv, pri 50 % viničarjev pa naravnost obupen, ker razen par tednov v letu nimajo nikdar kruha pri hiši. Viničarski stan tvori v nekaterih okrajih velik odstotek prebivalstva. Kmetski viničarji so razmeroma mnogo na boljšem, kakor takozvani a soglasno sprejeta. Uredba o ustanovitvi oblastnega živinorejskega sklada pomeni nadaljevanje že lani začete akcije. Oblastni odbornik Zupanič poroča, da je oblastni živinorejski sklad pri velikem županu narastel že na 350.000 Din. Ker pa spada to v delokrog oblastne samouprave, je potrebna posebna oblastna uredba, da se )o nabrani sklad prevzel in da se bo akci-;a nadaljevala. Postavke oblastnega proračuna za kmetijstvo ne zadostujejo za vse ogromne potrebe našega kmetijstva. Samo ob sebi umevno pa se zaradi ustanovitve posebnega živinorejskega sklada ne bo smel krčiti oblastni kmetijski proračun. Veliki župan dr. Sehauhach povdarja, da se je pred uvedbo prispevanja za oblastni živinorejski fond urad velikega župana obrnil na vse občine v oblasti in izvršil nekakšno glasovanje občin. 506 se jib je izreklo za načrt, okrog 77 proti. Želi, da bi se ta sklad zbiral še naprej in se uporabil za kakšno velikopotezno akcijo. Posl. Petovar opozarja, da je tu treba jemati poseben ozir na Medjimurje, kjer morajo ie sedaj prispevati ▼ občinski živino- rejski sklad. Oblastni odbor naj to prouči in potrebno ukrene, da Medjimurci ne bodo v tem pogledu dvakrat obdavčeni. Posl. Rajh predlaga, da se s pomočjo tega fonda uvede obvezno zavarovanje živine, rosi. Veršič je proti temu. da bi se plačalo za vsak potni list enako, ker bi to pomenilo krivico za male rejce ovc, koz, malih svinj i. t. d. V špecijalni debati se po izvajanjih poslancev Blatnika, Petovarja, Žarkoviča in drugih sprejme uredba soglasno v obliki, da se določi zbiranje oblastnega živinorejskega sklada na ta način, da plača vsakdo, ki vzame na županstvu potni list, pri potnem listu za drobnico po 1 Din, za živino do dveh let po 2 Din in za živino nad dve leti po 3 Din. Te zneske odtegujejo sreski poglavarji že županom pri oddajanju tiskovin za potne liste Oblastni živinorejski sklad upravlja oblastni odbor ločeno od ostale oblastne imovine. Posebej se še sprejme sklep, da oblastni odbor ne sme s tem skladom razpolagati do prihodnjega proračuna, do tja pa mora pripraviti predlog, kako se bo sklad uporabljal. Na vrsto je prišel osnutek Uredbe o ustanovitvi skupnega izseljeniškega urada za mariborsko in ljubljansko oblast. To uredbo je ljubljanska oblastna skupščina že sprejela, v današnji razpravi pa se je izkazalo, da je uredba zelo slabo stilizi-rana in da tudi stvarno ne odgovarja, zsto se je vrnila odseku v ponovni študij. Prihodnja seja, najbrž zadnja v tem zasedanju, bo jutri ob 7. zjutraj. ★ Izjava Dr. Ogrizek je na sjednici mariborske oblastne skupščine 19. julija o. g., na kojoj se je raspravljalo o obtužbi KDK protiv oblasnog odbora, imao ne-ukusnost, da u svom govora predbaci oblastnim poslanicima mariborske oblasti hrvatskog plemena, da su u oblasnu skupščinu unijeli nemoguče manire. Na to tražio sam od predsednika riječ na ovu primedbu, koju mi je isti uskratio. Slijedom toga osječam za dužnost, da izjavim sledeče: Niti jedan oblasni poslanik hrvatskog plemena nije kao predsednik jed-nog odseka došao na sijednicu odseka mrtav — pijan, i tako nije Imao prilike, da pokaže lose društvene manire. Dr. Ogrizek me vjerojatno razumije, a radi boljeg shvačanja izjavljujem. da mu stojim na biljezi pred svakim lorumom. Pitam javnost: čije su manire evro-pejske? Punu odgovornost za ovu Izja-vu nosim lično. Maribor, 19. jula 1928. Dr. Janko Baričevič, 1. r, oblastni poslanik Grozovita avtomobilska ne« sreča na Krasu Trst, 20. julija o. Na cesti med Štorijami in Sežano se je danes popoldne okoli petih dogodila avtomobilska nesreča. Prevrni! se ie velik avtobus prevozne družbe goriškega inž. Ribija, v katerem so se vozili iz Postojne proti Gra-dežu leteviščaril večinoma Nemci in Čehi. 12 potnikov in šofer ie bilo ranjenih. Trije so dobili zelo nevarne poškodbe. Nepoškodovana Je ostala le ena potnica. Ranjence so prepeljali v tržaško bolnico. Eksplozija peklenskega stroja v Milanu MIlan, 20. juliia o. Ruski podanik Vladimir Štefanov, star 34 let in vodja hotela »Vittoniac v središču mesta, je davi prejel po pošta manjši zavoj. Ko ga je začel odpirati, je zavoj nenadoma eksplodiral z veliko silo. V zavoju je bil peklenski stroj. Štefanov je bil precej operen po obrazu in rokah. Zavoj je bil odposlan iz Parme, naslov pa pisan v madžarskem jeziku. Očividno gre za osebno maščevanje. Policija je uvedla preiskavo. Sorodniki zahtevajo Lowen-steinovo truplo Pariz, 20. julija g. Sorodniki bankirja Lowen-steina in neki odvetnik so prispeli v Pariz, da dosežejo pri oblastvih izročitev Lowensteino-vega trupla, ki je že popolnoma razpadJo. Obraz je popolnoma potvorjen, oči in obraza sploh nd mogoče spoznati. Kakor menijo, je L5wenstein padel v morje iz višine 1300 m rn se ie moTalo truplo že pri udarcu na vodno gladino strašno razbiti. Posledice vročine in suše Rim, 20. julija g. Po silni vročini in straši ni suši, ki je že zelo škodovala nasadom, je padal nad vso Italijo močan dsž. Tem« peratura je zopet padla. Prebivalstvo se boji, da škode, ki jo je povzročila suša, ne bo mogoče več popraviti. V Baisanu je strela udarila v skupino kmetov, «»d kate« rih je štiri ubila. Tudi v Castelnovu pri Sieni je strela ubila nekega človeka v sta* novanju. Berlin, 20. julija g. Vsled velike suše je Odra tako padla, da bo treba v prihodnjih dnevih ustaviti paroplovbo. Že sedaj lah« ko vozijo po Odri samo ladje, ki ne se« gajo globoko v vodo. Samomor zaradi kratkih las Berlin, 20. julija, g. V bližini Berlina od nedelje pogrešali 181etno hčerko leke-ea sadjarja, Odstranila se je iz domače hiše, ker so ji starši očitali, da si ie dala na kratko ostriči lase. Včeraj so potegnili njeno truplo iz bližnjega jezera. Za preskrbo Trsta z vodo Rim, 20. julija o -Mussolmi Je sprejel danes tiržašikega občinskega načelnika senatorja Prtacca ra fašističnega pokrajinskega tajnika Gobolijs. ki sta mu poročala o sporazumu, ki Je bil pravkar dosežen Blede emisijskega posojila za tržaško občino. Posojilo v znesku 60.000.000 Rr se bo porabilo za povečanje vodovoda in druga javna dela. »Govoreči film« Berila, 20. julija (be.) Pripravlja se ustanovitev industrijske dražbe za »govoreči film«. % in Celjska pokrajinska skupščina UJU, poverjenišiva Ljubljana Celje, 30. Julija Davi ob 7. se je pričela v Celjskem domu Vlili, pokrajinska skupščina ljubljanskega UJU. Današnjega delezacijskega zborovanja se udeležujejo zastopniki vseh $2 okrajnih učiteljskih društev, ki jim predseduje k. £>kulj. Po statistiki z dne 30. junija šteje organizacija slovenskega uči-teljstva 2717 članov. Važno je tajniško poročilo, ki ga je priobčil že v zadnji številki »Učiteljskega to-■\ariša«. sestavil pa ga je glavni tajnik g. Josip Kobal. I,z množice dela, ki ga je pod-vzelo tekom leta naše učiteljstvo, naj omenimo samo. da so organizirali med letom Mladinsko Matico, ki nudi za ceno 10 Din 3 knjige poučne in zabavne vsebine za naše šolarje. V prvem letu obstoja ie štela Mladinska Matica 11.000 svojih mladih članov. Preteklo leto se ie dosegel med UJU ln »Edinstvom« sporazum, nakar so Edinjaši — z izjemo radovljiškega okraja — likvidirali in se včlanili v UJU. K pregledu dela naših učiteljev st>sda vsekakor rudi njihov pevski zibor. ki le v preteklem letu z velikimi uspehi koncertirai r mučgih krajih Slovenije, žel pa je budi v razvajenem Zaigrebu lepe triumfe. Med letom pa so morali občutiti baš voditelji UJU, ki so skušali strokovno organizacijo učiteljstva otresti dnevne politike, neprijetne udarce današnie-ga režima. Ker so protestirali proti zamenjavi slovenskega referenta v ministrstvu prosvete. so prišli v disciplinarno oreisakvo vsi predsedniki okrajnih UJU, ki so podpisali protestno spomenico. Tudi glavni predsednik g. Škuli le prišel j urednikom g. Dimnikom v preiskavo, ker le ožigosal v strokovnem listu nepravilnosti. ki so lih izvajali nad učiteljstvom beograjski vodilni krogi v ministrstvu prosvete. Obe preiskavi še tečeta in ni ra«-vidno. kakšen bo konec po zakonu sploh neupravičene (gonje. Današnje delegacijsko zborovanje le rešilo več za organizacijo važnih vprašanj. Jutri ob 8. se bo začela slavnostna skupščina s poročili posameznih odsekov. Skupščini želimo, da doseže najlepše uspehe v korist svojega stanu in našega šolstva. Jovan Gjaja Beojcrad, 20. Mfla fVZerai »o v Beogradu pokopali na državne stroške vseučiliškega profesorja Jo-vana Gjajo, organizatorja in ustanovitelja radikalne stranke, novinarja in pisatelja. Jovan Gjaja je bil eden izmed zadnjih velikih radikalov, ki le z Nikolo Pašičem. Andro Nikoličem in Stojanom Protideim ustanovil proti starim srbskim reakcionarnim strankam takrat svežo in napredno radikalno stranko. Z njimi je bil tudi zaple-?en leta 1883. v zaječarsko buno, ki je pomenila za radikale krvavi krst, obenem pa -;ričctek njihovega podviga in moči. Preko 1 je nadarjenega mladega politika oprejo ; in že leta 18.S4. ie Gjaja začel izdajati svojimi prijatelji list »Odjek«, kjer je riavljal v podobi legend in svetniških :>db najhujše napade na vlado. Pozneje j: ustanovil sam še »Narod« in objavljal v j Trgovinskem Glasniku« skoro do svoje smrti briljantne članke o najrazličnejših aktualnih vprašanjih. Kakor njegov prijatelj in soborec .za na-oredek, pokojni Ljuba Jovanovič, ki je bil iz Kotora, je bil tudi Jovan Gjaja iz Dalmacije, kjer ie bil rojen dne 23. maja leta 1846. v Dubrovniku, ki je dal toliko najboljših mož ne samo Hrvatom, temveč tudi Srbom v kraljevini. Študije je dovršil na dunajski filozofski fakulteti in se preselil kot profesor na gimnazijo v Beograd. Že v 90. letih minulega stoletja je bil izvoljen za narodnega poslanca v najbolj pravoslavnem okraju, v Užicah, na listi pravoslavnega prote, čeprav je bil katolik. Kakšna razlika med tedanjimi in sedanjimi Slovenci in versko strpnostjo pravoslavnih kmetov, ki so se celo ponašali, da so brez protikandidata izvolili za svojega po slanca katoliškega Dubrovčana! Kmetje so prav s tem hoteli pokazati, kako so se ogreli za ideje, ki jih je propagiral pogumni kandidat. On je bil namreč prvi politik v Srbiji, ki ie poleg bratstva do tedaj v srbskem narodu osovraženih bratov Bolgarov oznanjal tudi bratstvo s Hrvati in Slovenci ter s prepričevalno besedo med narodom pripravljal pot k ujedinjeniu in skupni državi. Milostna usoda mu je naklonila. da je starček tudi do/živel veliko Jugoslavijo. Ko je leta 1888. prišla radikalna stranka na vlado, je postal načelnik ministrstva prosvete in cerkvenih poslov, čez dobro leto pa načelnik zunanjega ministrstva, kier je ostal do leta 1899.. ko le bil zopet izbran za narodnega poslanca. Leta 1S&5. je bil minister notranjih del do leta 1891. in tudi v tej sledeči vlaki Nikole Pašiču je prevzel zopet isti resor. Leta 1894. je postal državni svetnik. Pozneje je bil poslanik v Atenah in diplomatski agent v činu poslanika v Sofiji, kjer je pripravil teren za poznejšo balkansko zvezo. Šele leta 1905. je zapustil Sofijo in stopil v pokol. Razen ogromne množine publicističnih člankov v najraizličnejšrh dnevnikih in revijah je prevedel pokojnik iz francoščine Viktor Hugojev roman »Devetdeseiretja«, iz italijanskega jezika Manzonijeve »Zaročence«. leta 1904. pa je izdal senzacionalno brošuro »Savez Srbije i Bugarske«. Poslednja leta svojega življenja je skoraj oslepel, pa vendar je še diktiral dovršen prevod Tacitovih »Analov«. Prvoboritelju za našo svObodo: Siavaf Ali ste že pridobiS vsaj enega novega naročnika za „Jutro"? Obisk planinskih koč naza- duj« Iz planinskih krogov z Jesenic smo prejeli naslednji dopis: Planinska sezona je v. polnem razmahu. Dan za dnem prihajajo na Jesenice natrpano polni vlaki planincev in planink ter prijateljev narave. ka.teri se vozijo takoj naprej v Mojstrano, Kranjsko goro. Bled in Bohinj, odkoder potem hitijo na naše krasne planine in gorske vršace. Pa tudi naše bližnje planine, kot Golica, Rošca. Kočna in Stol imaio vedno dosti posetnikov. kajti cele karavane turistov, predvsem naše dijaške mladine, prihajajo sedai v dobi šolskih počitnic od blizu in daleč. Človek bi predvsem mislil, da je obisk naših planinskih koč rekorden, žal, pa temu nI tako. Naše planinske koče, posebno obe na Golici. Orožnova in Malner-jeva koča na Črni prsti ter Erjavčeva na Vršiču izkazujejo do danes mnogo manjši obisk, kot pa v istem času lanskega leta. Seveda je pri tem mnogo krivo dolgotrajno pomladansko deževno vreme ter tudi dejstvo, da ie planinskih izletniških shajališč vedno več. So pa tudi drogi vzroki ki odganjajo naše planince od obiskovanja planinskih koč. Vzrok je tudi občutno pomanjkanje denarja, ako pomislimo, da se rekrutiraio planinci večinoma vz srednjih in nižjih slojev ter dijaštva. Opaža se jih cele gruče, posebno mladine, ki poseda okrog planinskih koč. v kočo pa se ne upa. prvič zaradi razmeroma visoke vstopnine za one, ki niso člani planinskega društva, še bolj pa odganja ljudi od planinskih koč nepozna-nje cen za jedila in pijače, ki pa so v resnici v nekaterih kočah prav skromne. Tako n. pr. se dobi v spodnji koči na Golici najboljša jedača v bogati izbiri, ki ni prav nič dražja kakor v kaki boljši restavraciji na Jesenicah ali drugod. Isto velja skoraj za vse ostale planinske koče. Ali bi ne bilo umestno, če bi se vstopnina za člane in nečlane znižala na polovico, sal vendar poznamo Slovenci sami sebe naiboiie: za vstopnine se nam povsod zdi škoda denarja, za dobro jed in pijačo pa moramo imeti denar, če ga tudi moramo izkopati iz tal. Na drugi strani pa bi bilo umestno, če bi bili ceniki jedil in pijač vidno obešeni zunaj planinskih koč. ali pa razglašeni v dnevnikih, tako da bi se posetniki planin, predvsem novinci, ne bali planinskih koč in njih cen za jedila in pijače kakor hudič križa in to dostikrat brez vse potrebe, ker cene v mnogih ozirih niso pretirane. Vendar pa vsak človek želi že v naprej vedeti, kaj si lahko dovoli in kaj ne. Treba bo v tem pogledu začeti temeljito propagando ne samo za poset naših planin, ki je od leta do leta večji, ampak tudi za našo planinsko gospodarstvo. Nedostatkov je še vedno dovoli in to tam, kjer bi jih bilo najmanj treba. Tako n. pr. so pota na našo zeleno Golico, raz katere je brezdvomno najlepši razgled na vse strani, skraino zanemarjena. Sicer vodi do prvih Savskih iarn lepa cesta, odtu naprej po bližnji poti do prve koče na Golici pa je pot zelo slaba, zlasti v nižjem delu ie vedno polna vode. ki se pretaka namestu po strugah kar po poti. Druga daljša pot preko gornjih Savskih jam oa je do teh tudi prav dobra, višje gori io Da skoraj zmanjka. Po daljšem Presledku pa se zopet pojavi boljša pot. Ali bi se ne dala ta pot od Savskih iam naprej lepo preurediti, tako da bi bila možna tudi za vožnjo do prve koče na Golici. Stroški za popravo bi bili v primeri s potrebami malen- kostni, kajti Golico bi potem lahko pose-čali tudi starejši in bolelini ljudje in ne — i gristi, na drugi strani pa bi se koči mnogo lažje in ceneje založile z vsem potrebnim provijantom ter bi bij promet mnogo večji in cene zmernejše. Ce osrednie planinsko društvo v Ljubljani ne more zmagati vsega tega dela in kontrole z lastnimi močmi, pa naj se v tem pogledu razbremeni s tem. da izvede v sličnih gospodarskih zadevah primerno decentralizacijo dela po lokalnih podružnicah. Na vsak način bo treba storiti vse. da bo poset naših planin in planinskih koč čim večii in bo dostop k niim omogočen vsem slojem brez razlike stanu in starosti, kaiti od tega ie odvisen v veiiki meri orospeh našega narodnega gospodarstva. Kulturni pregled Gostovanje članov mariborske drame Sobota, 21. Julija v Trbovljah: >Ognjenik<. Nedelja, 22. julija v Šoštanju: >Ognjenik<. Torek, 24. julija v Slovenjem gradeu: »Ognjenik«. C lani mariborskega gledališča, ki potujejo pod vodstvom režiserja Koviča po Sloveniji. gostujejo te dni z »Ognjenikom« v Trbovljah (sobota), v Šoštanju (nedelja) »n ▼ Slovenjem gradeu (torek). Modernizirana »Ukročena trmoglavka«. Znano je, da ima Anglija danes dva režiserja, ki skušata modernizirati Shakespeareo-ve drame. Prvi je Barry Jackson, ki je v Birminghamu uprizoril »Hamleta« in Mac-betha« v modernih kostumih. Drugi je M. H. K. Ayliff, ki je postavil na deske posodobljeno »Ukročeno trmoglavko«. Igralke nastopajo v tej komediji s kratkimi lasmi, v redno kratkih oblekah, v športnih in lovskih kostumih. Muzikalno spremljavo tvori jazz orkester. Devetnajst opernih norosti napovedujejo za prihodnjo sezono v Berlinu. Državna opera Unter den Linden prinese Straussovo ^Egiptovsko Heleno*, ki je dosegla v Draž-danah in na Dunaju enouren uspeh: dalje r>beta Schrekerjevo opero »Der singende j Teufel«, Kfemekovo delo >0rfej in Evridi-, kac, Giordanovo opero >Andr6 Chenier« in Berliozovo delo »Trojpno«. Opera Na trgu Republike napoveduje neko novo delo skladatelja Hindemitha. tri opere Kfeueka (Diktator, Kraljestvo, Mojster boksa), Ci-marosovo »Skrivnostno poroko«, Weillov »Mahagoni« in Ravelovo »Špansko uro«. Ostala gledališča pripravljajo Schrekerjeve in Bittnerjeve kompozicije za oder, Verdijeve, Wolf-FerrariiRim-baod, sa vie et son influence«. Napisal jo je Francois Ruchon. Francoska literatura je doslej pogrešala Rimbaudovega življenjepisa. Upton Sinclair je napisal novo knjigo »Boston« katero imenuje »sodobni zgodovinski roman«. Delo izhaja sedaj kot listek v reviji »The New Leader« in se do jeseni ponatisne ▼ knjigi. Spomenik padlim vojakom v Zagorju Proslava 40 letnica Gasilskega drašiva v Poljčanah Po naključju ie novi motorna brizgalna prestala krst v Spodnjih Lazah. kier ie grozil požar uničiti vso vas. Preteklo nedeljo je proslavilo Gasilno društvo Pekel-Poljčane 40ietnico svojega obstoja Ob 11 dopoldne se je vršila slavnostna se.ia pod vodstvom načelnika g. Josipa Baumanna. ki so se ie udeležili v častnem številu ustanovniki in stari člani društva Za popoldne ob 14.45 je bila napovedana vaja easilcev z vsemi društvenimi briizgalnami. Največ zanimanja je bilo za novo motorno brizgalno, ki si jo ie društvo nabavilo v zadnjem času in čije učinek je hotelo pokazati ob proslavi 401etnice. Točno ob določeni uri je počil signalni strel, zatrobil ie signalni rog. nakar so zdrčale od Gasilskega doma tri brizgalne. naraščaj — 12 fantov od 6. do 14. let — z enovprežno ročno brizgalno, velika ročna brizgalna, voz z moštvom in cevmi, zadaj pa nova motorna brizgalna. Komaj so gasilci zasedli svoie poziciie in naravnali cevi, in to s strumnostjo. da jih je navdušeno aklamiralo mnogoštevilno občinstvo, gasilci in zastopniki društev iz Maribora. Celja. Ptuja, Frama in iz Konjic, je dospela s postaje Poljčane vest. da gori v, bližini neka hiša. Kot bi treščilo, ie završalo vsevprek: »Gori, gori!« Načelnik gasilnega društva g. Baumann se je takoj informiral po do-šlem načelniku postaje o resničnosti poročila. nakar je dal povelje, naj odhiti na kraj požara motorna brizgalna. Gorelo je dvoje gospodarskih poslopij ob železniški progi v Spodnjih Lazah. približno 6 km od Pekla. Ognjeni zublji so tudi že objemali dve hiši. Ker ni bilo v bližini vode za gašenje, ie pretiia nevarnost, da bo požar vpepelil vso vas. Vrli gasilci, ki so vedeli, da so v Spodnjih Lazah brez vode, so krenili k reki Dravinji še preden so dospeli v vas. Kliuo temu. da stoji vas na precej visokem griču nad železnico, so cevi brezhibno delovale. Obeh gospodarskih poslopij ni bilo mogoče rešiti, pač pa so gasilci rešili po dve-urnem napornem delu hiši. ki sta bili že močno v plamenih. Lastnika gospodarskih poslopij trpita občutno škodo, ker so j ima zgoreli tudi poljski pridelki. Pnemu se je poleg tega opekel triletni sin. drugemu pa so zgoreli 3 prašiči. Po udušeniu požara so se vrnili gasilci okoli 18. ure premočeni iu izčrpani v Gasilski dom, kier so spravili motorno brizgalno, in se potem zbrali na veseličnem prostoru pri g. Baumannu. Poleg 401etnice društvenega obstoja so praznovali tudi krst motorne brizgalne. ki je tako sijajno uspel na kraju resničnega požara. Ker je priredilo istega dne kolesarsko društvo iz Slovenske Bistrice dirko preko Konjic v Poljčane in si ie izbralo cilj pri veseličnem prostoru, so se kolesarji po končani dirki pridružili gasilcem, tako da je potekla proslava v kar najlepšem razpoloženju. Zgradba vodovoda in javnega kopališča v Hrastniku Hrastnik, 2julija Kakor povsod, vlada tudi \ai , nas neznosna vročina. V senci kaže termometer skoraj stalno 35 stopinj in 5c v?e, d čim ima gorski potok Brnica po navadi T4 »lupini, česar ne pomnijo kmalu stari ljudje. V tej tropični vročini trpi posebno spodnji in srednji Hrastnik na pomanjkanju p. ne vode. Iz steklarske kolonije pri VVoukr hodijo vodo na vse strani beračit: k deški šoli, k Meketu. drugi zopet h Kavzer-ju. Pa tudi tu že primanjkuje vode! Sreča v nesreči je. da nimajo sedai otroci pouka. Ko gledaš proti večeru dolge procesije ljudi iz steklarske kolonije, ki stoje z raznimi posodami pri izlivalniku kemične tovarne in čakajo na vodo. se ti zdi. da živi mo zopet v oniti časi ti. ko so morali čakati z raznimi izkaznicami pred aproviza-cijami. V Hrastniku, zlastt pri steklarni, bo kmalu treba izdajati izkaznice za vodo. Da bi odpomogel pomanjkanju pitne vode. je občinski zastop odobril na zadnji plenarni seji za zgradbo vodovoda steklarne podporo v znesku 110.000 Din. Ker znaša proračun za zgradbo 22U.U00 Din. bo imelo podjetje, ki se ie pred leti obvezalo, da bo samo preskrbelo pitno vodo steklarjem, le 110 tisoč dinarjev stroškov. Čeprav je poteklo od občinske seje že nekaj tednov, ni o zgradbi vodovoda ne duha ne sluha. Pa tudi gornjemu in srednjemu Hrastniku ob-Iiubuje občina vodovod. Pri že omenjeni občinski seji so se odborniki obvezali, da bodo vstavili za hravniški vodovod večji znesek v proračun prihodnjih dveh let. Toda ali ne bi mogli vstaviti istega zneska že poprej v proračun? Mnenja smo. da naj bi 'na račun prepotrebnega vodovoda v Hrastniku opustili kako mani važno napravo v Trbovljah. Obljub in samih obljub smo že siti! Mislimo, da smo upravičeni zahtevati, kar nam gre po vsej pravici! Kakor v Trbovljah, pogrešamo tudi v Hrastniku javnega kopališča. Odkar je zahtevala Sava nekaj žrtev, se mladina ne hodi več kopat v Savo. Sicer pa je kopanje v Savi nehigiiensko. ker ie voda preveč umazana od premoga. Prav ista je s potokom Bobnom, kier brodijo otroci po črni vodi, da si nekoliko ohlade svoja telesca. Za kopanje je tudi neprimeren potok Brnica, ker ie njegova struga preveč skalovita. Kier si pa otroci narede tkzv. »bajerje«. so ti ves dan okupirani, tako da odrasli sploh ne pridejo do kopanja. Klic, v prvi vrsti po modernem vodovodu, kakršnega ima že vsak večji kraj v laškem okraju, v drugi vrni pa po javnem kopališču. se raizlega čedalje glasneje po ozki hrastniški kotlini. Odločilni činitelji. ne preslišite za! Zopet žrtev na Jeperci pri Medvodah Smrtna nezgoda mladega moto-ciklista Kranl, 20. julija Poznani ovinki pri Jeperci nad Medvodami. ki so povzročili že številne smrtne primere in nesreče, so postali zaradi tega avtomobilistom in motociklistom pravi strah. Snoči se ie na >teh ovinkih državne ceste smrtno ponesrečil mladi motociklist g. Leopold Luznar s Slovenskega Javor-nika. Okrog 21. ure je neki motociklist takoj za malim smrekovim gozdom pred Bo-hinčevo gosti'r.o nad Medvodami naletel pri prvem izmed 6\ inkov. ki se vrstijo do cerkvice pri Jeperci. na onesveščenega in vsega krvavega vozača ooleg razbitega motornega kolesa. Motociklist se ie takoj vrnil v Medvode, kjer .ie sporočil nesrečo orožnikom. Med potio je srečal avtomobil znanega ljubljanskega trgovca R., ki je rade volje priskočil na pomoč. Ranjenca so naložili v avto in ga odpeljali v Kranj. Zdravnik dr. Globočnik je ugotovil, da ima ponesrečenec na glavi smrtne poškodbe in da ie vsaka pomoč zaman. Nezavestnega so odnesli v rešilm oddelek gasilnega društva. Pozneje je prišel tudi zdravnik dr. Bežek. Ranjenec, ki ie imel razbito notranjost lobanje in globoko rano nad levim sencem, se je nahajal ves čas v agoniji, ne da bi sploh prišel k zavesti. Ob pol šestih zjutraj je podlegel smrtnim poškodbam. Iz iistin in sokolske članske legitimacije se je ugotovilo, da ie ponesrečeni motociklist Leopold Luznar. doma z Javorni-ka-Koroška Bela št. 63. Lansko leto je odslužil vojaški rok in ie bil nastavljen v tovarni K I. D. Pokojni ie bil agilen član domačega sokolskega društva, izboren prednjak in nekaj časa tudi društveni načelnik. Luznar se je mudil včeraj v Ljubljani, kamor ie napravil izlet z motorjem znamke Puch ccm 250. Po osmi uri zvečer se je vračal iz Liubliane. Kakor nam poročajo. ie neki motociklist iz Kranja srečal pri Medvodah km 13 Luznarja. ki je popravljal pnevmatični defekt. Na njegovo vprašanje, če kaj rabi, ie Luznar odvrnil, da bo že popravil. Tu se ie Luznar brezdvomno zamudil in ie potem naibrže z večjo brzino vozil domov ker ie imel ob 22. uri nastopit'- v tovarni službo. Pri prvem ovinku se ie zaletel v obcestni kamen. Sunek ie moral vreči vozača z vso silo na trdo cesto. Danes ob 11. uri so prenesli Luznarjevo truplo v mrtvašnico na kranjsko pokopališče. Pogreb bo v nedeljo, dne 22. t. m. ob 5. popoldne. Vest o nesreči, ki se je razširila v Kranju takoj v nočnih urah. je vzbudila ocvsod. zlasti na Javorniku veliko sočutje s prizadeto družino. Neroden konec lepega za- Danes zaiJrfVa* drugi del in konec! fUrnsko d-elo fs^A četka Ljubljana, 20. julija. Gospod Nace. ugleden ljubljanski obrt« nik in samec, se je peljal na 'nidih v re* teško kopališče. Pa mu je šlo, kar se tiče oddiha, že med vožnjo vse prav po sreči. Nasproti mu je stala — vlak je bil kakor običajno nabito poln — ljubka deklina. Kot najbližja soseda sta se spustila kmalu v razgovor, do Reteč pa sta postala 2e pri« jatelja. V Retečah sta našla udoben prostorček, kjer sta »e nad vse imenitno zabavala. Kdo pa bi se tudi branil znanja s tako čednim metuljčkom, kakor je bila črnolasa Anica. In se navihanka ni nič branila njegove druščine kljub temn. da se je od Načeto« vih redkih ias odbijal žar poletnega solnca. Ona pa je še vsa farela od mladostnega purpurja na »topljivih ustnicah, produkt«! najnovejšega kemičnega »uma fre;jcosko lepotilne fabrrkacije. Zadnji hip sta šele oba srečnika zakazila, da je skrajni čas za odhod na zadnii ljub« ljanski vlak. Ko sta pretrpela še križev pot v gneči gorenjca ob povratku iz Rcteč, se ga je Anica na ljubljan^iretn kolodvoru kar prijela »a roko in niti ni vprašala, kam gro njuna pot. Znr_£ sta se pred hišo, kjer donvje g. Nace. Prav tiho sta smuknila po stenicah v ei tvt> izbico. kjer sta si privoščila malb jx>»«>t&io in prijeten večer. Ko sta se prisrčno poslovila, je Anica odbraela sama iz sobice svojega oboževan« ca po hodniku na cesto. G. Nace je po okrepčujočem počitku zjutraj odšel pogledat v delavnico. Spak! Na hodniku je srečal gospodinjo in jr» krepko pozdravil z «dobro jutro«. ni bil nič kaj prijazen pogled, s kateri na jo ošinila svojega podnajemnika. Odzdravila pa je tudi komaj slišno. «Me že imajo!® si je zagodrnjal. Opoldne gospodinje še celo ni videl, po večerji pa je na njegova vrata nenadoma potrkala. «Ne, nikogar ni bilo pri meni.,. Saj me poznate. ..» tako se je na videz odločno zagovarjal in si hotel pomagati iz pasti. n>e podpore, za kar je viadalo tudi na ga-leršji zanimanje. Razprave pa so toipot pokazale, da kranjski občinski o.poziciji ne gre demagogija v klasje, ampak da jo tepe z blamažami. Zupan g. C. Pire ;e pudai razna naznanila žu-ipaoiisuva. Na doipi'S mestnega magistrata ljubljanskega se pridruži tudi Kraaj protestni akcij.; proti gospodarski pofcriki Ljubljanske podružnice Oržajvne hipotekarne baoke. — Ljubljanski oblastni odbor je razveljavili sklop obč. odbora, da se oprosti kino v Narodnem domu obč. taks na kuikuirne filme; proti temu sklepu se bo pritožilo na upravno sodišče. Obenem je občinski odbor soglasno sprejel predlog, da se v bodoče oiproščajo vsa kulturna društva občinskih taks. Na predlog župana, ki ga je utemeljil v daljših izvajanjih, je bii soglasno izvoljen mastna župnik in dekan g. Anton Koblu>r za častnega meščan« mesta Kranja. Nato so pri.šiii v obravnavo predlogi finančnega odseka. Referent g. dr. Sabothy je podal izčrpno in utemeljeno poročilo o položaju državne puškarske šole v Kranju. Kmailiu po končani svetovni vojna se je preselila puškairska industrija iz Borovelj deloma v Kranj in je bilo podobno, da se bo tu koncentrirala puškarska industrija. Radi tega se je občina takra.t zavzela za strokovno puškarsko šolo in t udi kmalu dosegla njeno ustanovitev. Toda zaradi nenaklonjene polikike ob strani drža*ve ni ta industrija prospeiriraila i.n se je morala v te.m tetu preseliti v Srbijo. Tako je mesto izgubilo za šolo potrebno industrijo. Na drugi strani pa postajajo državne dotacije tako žalostne in mačehovske, da šola izgublja eksistenčne pogoje. Važno .je tudi dejstvo, da njeni učenci ne dobe zaželjenega kruha, saj so zaposleni v puškarski obrti od dosedanjih 28 absolventov le štirje. Položaj šole so proučili v zadnjem času načelnik k ministrstva dr. Koranač, načelnik Sa.vič iz Beograda in veliki župan iz Ljubljane. Vsi so uvideli, da je sedanji po lož a i za šoto nevzdržen in da je njen obstoj mogoč le, ako vrže občina za njo sto tisoče Drn, katerih pa sedaj ne more. Razvoj industrije v Kranju pa je pokazal jasno, kakšno strokovno šolo .potrebuje Kranj in bi bila primerna za iz-učenje in bolijšo preskrbo domačega naraščaja. Prava koncentracija tekstilne industrije (tri zgrajene velike tovarne in četrta se prične še letos graditi) v Kranju in ra.zniah iste v Sloveniji naravnost diktirata ustanovitev strokovne tekstilne šole v Kranju. Opoizicija je skuša k braniitii obstoj puškarske šole (dobro vemo ;z kakšnih razlogov!), pa so že pri prvi repliki litiihniH njeni »advokati«. Večina je sklenila, da se naprosi državna oblast, da ukine puškarsko šoto on da se ustanovi strokovna tekstilna šoL*. Za ustanovitev tekstilne šole ie glasovala tudi opozicija, čeprav bi najraje glasovala proti po svojem principu, da i priori nasiprotine vsakemu predlogu iz vrst demokratske večine. Top. t ipa se je le zba>!a javnega mnenja. Računske zaključke vodovodnega odbora ie svet soglasno odobril. — Železniškemu odboru za gradnjo železnice Kranj—Kamnik je bila nakazana pod'pora Din 1000.—. Predlog gasilnega društva, da se dovoli adaptacija shrambišča, ki je občinska last, in bi stala okrog Din 200.000, je bil odklonjen. Debata je jasno pokazala, da ni nihče proti razmahu Gasilnega itruštva, sai dobiva Gasilno društvo od občine že podporo in uživa tako veliko naklonjenost, kakor redko kje drugod. Ali obsežni predlogi finančnega in pravnega značaja ne morejo en bloc brti sprejeti in je za vsako stvar, zlasti komplicirano, potreben temeljit Studii; m premislek. Za solnčenje najboljša „Sola«i creme" v tubah. Dobi se v drogeriji A. Kane sinova, Židovska ul. Domače vesti Na Boga so pozabili Kakor smo že omenili, je sedem duhovnikov, poslancev SLS popolnoma pozabilo na svojo dolžnost, ko so padali usodni streli v Narodni skupščini, ter se nihče izmed njih ni spomnil, da bi priskočil na pomoč umirajočim m ranjenim poslancem. Nič drugega tudi »Jutro« ni hotelo povedati s svojo karikaturo, ki predstavna, kako je Sin božji v JudeJi prelival svojo kri za druge, v Jugoslaviji pa božji namestnik preliva kri drugih, ker Je dr. Korošec pozabil na božjo zapoved, ki bi morala biti nJemu duhovniku še najbolj sveta in ki pravi: »Ne ubijaj!« Klerikalci so proglasili za velikansko razža-Ijenje, ker smo na ta način spomnili dr. Korošca na njegov pravi poklic, za katerega se je pripravljal v bogoslovju in ki ni ministrstvo policijskega pendreka in orožniške* ga bajoneta. Štirinajst dni so klerikalci vpili, da smo razžalili »največjega Slovenca«, uspeh pa je bil nasproten, kakor so ga pričakovali, ker so vzbujali pri vseh poštenih in pametnih liudeh samo pomilovalen nasmeh s svojo onemoglo jezo. Ko so videli, da nimaio uspe ha, so prišli na novo idejo. Sedaj so »avsri-ka'i« z Bogom. Ne dr. Korošec ampak Bog Je bil razžaljen z »Jutrovo« karikaturo. »Slov. gospodar« namreč proglaša, da je »Jutrova« karikatura bogokletna in bogo-skrunska. Za nas je zanimivo dejstvo, da so se klerikalci naiprej spomnili na dr. Korošca In ne na Boga! Na Boga so namreč pozabili. In se spomnili nanj šele sedaj. To nas seveda ne more začuditi, ker je »Slovenec« prav te dni povdarjal potrebo vere v dr. Korošca. Bog je bil v resnici žaljen, toda ne z ».Tctrovoc sliko, ampak s postopanjem svojih namestnikov! • Izpremembe v davčni službi. V davčni službi so po službeni potrebi premeščeni: davčni upravitelj Ivan Bonač iz Marenber-ga v Mokronog; davčni oficiial Franc Ci-irerman iz Murske Sobote v Dolnjo Lendavo in davčni asistent Viljem Vouk iz Ma-renberga v Slovenigradec. ♦ Glavna skupščina Jugoslovensklh učiteljev. Letošnja skupščina jugoslovenskih učiteljev se bo vršila v Mariboru (v dvorani pivovarne »Union«) v dneh 11., 12. in 13. avgusta, prehodni sestanek učiteljev pa bo 10. avgusta. Na prvi seji se bodo prečitali poročilo glavnega odbora in nekateri predlogi, ob 16. pa se bo pričela konferenca glavega odbora in delegatov učiteljskih društev. Glavna skupščina bo 11. avgusta, naslednjega dne se bo otvorila debata o izpremembi društvenih pravil, končno pa bodo sledili referati skupščinskih odborov ter razne resolucije. Referati in predlogi naj s-? izvršilnemu odboru naznanijo najkasneje do 28. jtrSj«. • Proslava petlndvajsetletnlce mature. So-Jolce maturante ljublj. realke, ki so matu-riraH I. 1903, vabimo v svrho proslave 25-letnice matifre na skupni prijateljski sestanek, ki se bo vrši! v Ljubljani dne 4. avgusta ob 30. «ri v restavraciii »Zvezda«. Prijave spreiema E. Bevc, Jesenice, kolodvor. Gorenjsko. 1304 * Manevri vojne moresrlce. V pristanišče na otoku Visu sta predvčerajšnjim prispeli podmornici »Nebojša« in ->Hrabri« z ladjo-matico »Hvar«. Ves Vi* se je zbral na obrežju ter prirejal navdušene tnanifesta-ciie. Zvečer je bila na obali narodna veselica, ki Je trajala pozno v noč. Podmornici bosta ostali na Visu petnajst dni. V bližnjih dreh bo prispelo tjakaj še šest minonoscev, dvanjst torpedovk in križarka »Dalmacija«. * Novi bankovci po 10 Din. Novi bankovci Narodne banke r>o 10 dinarjev bodo prišli 25 t. m. v promet. Novi bankovci imajo veličino bivših bankovcev po 5 Din državne emisije kraljevine Srbije iz leta 1917. Barva novih bankovcev je oranžasta. Izdelala Je te bankovce Francoska narodna banka. Z estetičnega stališča niso ti bankovci nič kaj prikupljivi, zato pa je niihovo falzi-ficiranje nemogoče. Papir je zelo fin in dober, mnogo boljši kakor pri sedanjih »kovačih«, ki so bili izdelani v Ameriki To so zadnji naši bankovci, naročeni v inozemstvu. Odslej se bodo bankovci Izdelovali v veliki tovarni Narodne banke, ki je bila z najmodernejšo opremo zgrajena na Top-čideru. ♦ Smrtna kosa. V Leonišču v Ljubljani je umrla 20. t. m. zjutraj ob 2. uri po dolgi in mučni bolezni splošno znana in priljubljena posestnica in gostilničarka ga. Antonija K e r š i č e v a iz Sp. Šiške v starosti 52 let. Pokojnica je bila splošno znana in spoštovana žena in skrbna mati. Mnogo dobrega je storila za siromake, tako da pride pri niei v polni meri v poštev pregovor, da mnogokrat ne ve levica, kaj da desnica. Zelo jo bodo pogrešali revni šišenski sloji, ki iim je b:la tako rekoč skrbna mati. Kljub udarcem usode — izgtrbila Je soproga par let po poroki Iti pri neki avtomobilski nesreči Je Izeu bila življenje njena edina hčerka — je bila vedno vedrega duha. Njena gostilna, ki jo je zelo spretno vodila, je bila splošno znana in jo bodo tudi gostje zelo pogrešali. Zapušča štiri sinove. Pogreb spoštovane, nepozabne pokojnice se bo vršil danes ob 15. na pokopališče v Dravliah. — Na Rakeku je umrla v starosti 70 let ga. Marjeta M o-d i č e v a, roj Lovko. Pogreb bo danes ob 17. uri. — V št. Jurju ob juž. žel. je umrla ga Jožefa Blausteinerjeva. Bila ie marljiva gospodinja, priljubljena pri vseh, ki so jo poznali. — Pokojnicam blag spomin. žalujočim naše iskreno sožalje! ♦ Zvezdna vožnja motoclkllstov In kolesarjev v Celje. Savez Motoklubov kraljevine SMS in Koturaški savez kraljevine SHS bosta priredila v nedeljo 22. t. m. zvezdno vožnjo v Celie, na kateri bodo sodelovali vsi motociklistični in kolesarski klubi h raznih krajev naše kraljevine. Po prihodu vseh vozačev, ki Je odrejen za 10. uro dopoldne, se bo vršila propagandna vožnJa vozačev po mestnih ulicah t Izhodiščem Prešernova ulica (Pred mestnim magistratom). Športu naklonjeno občinstvo vabimo, naj v čim večjem številu prisostvuje napovedani manifestaciji. Popoldne se bodo zbrali športniki v Gozdni restavraciji v mestnem parku k skopni in neprisiljeni zabavi. Odbor Motokluba Celje. 1300 • Statistika tehniške srednje šole t Ljubljani. V preteklem šolskem letu je bilo vpisanih rednih učencev in učenk: v gradboni srednji šoli 114, strojni srednji šoli 121, elektrotehniški srednji šoli 74, gradbeni rokodelski šoli 70, strojni delovodski šoli 55. elektrotehniški delovodski šoli 20, mizarski in struga reki delovodski šoli 8, kiparski in rezbarski šoli 16, kerami§ki šoli 10, ple-tarski šoli 9, ženski obrtni šoli 152; vseh rednih skupaj 649 Razen ženske obrtne šole obiskujejo učenke tudi gradbeno srednjo šolo (17 učenk), keramiško šolo (3 učenke) in pletarsko šolo (3 učenke). Poleg rednih je bilo izrednih učencev (hospitan-tov in hospitantk) na gradbeni rokodelski šoli 5, na kiparski in rezbarski šoli 2, na keraniiški šoli 2, na ženski obrtni šoli 85. Skupaj izrednih 94, tako da je število vseh vpisanih /43, med temi moških 481. ženskih 262. Učiteljski zbor ie imel 57 stalnih in 3 honorarne učne moči. V ostalem učiteljskem zboru so: 1 direktor, 33 srednješolskih profesorjev in šuplentov, med temi 15 'nže-njerjev, 4 predmetni učitelji. 6 predmetnih učiteljic, 8 strokovnih učiteljev, 4 strokovne učiteljice in 1 kontraktualni učitelj. * Zanimiva knjiga o valorizaciji lignitov. »Les corp humaniques dans les charbons et lignites. Volorjsation des iignites par un chauffage prčalable S basse temperature«. (Huminska telesa v premogih in lignitih Valorizacija lignitov s pomočjo gretja na nizki temperaturi), Bordeaux 1928. — To je naslov brošure, ki jo Je spisal v francoskem jeziku naš rojak g. dr ing. Fran Pod-brežnik in v kateri obravnava teoretsko in praktično na osnovi lastnih raziskovani vprašanje spreminjanja lignitov in rjavega premoga v kondenziranejše gorivo, v vrsto umetnega antracita. Možnost te spremembe je velike važnosti ne samo za Slovenijo nego za celo našo državo, v kateri nimamo antracita in črnega premoga, temveč samo lignite in rjavi premog. Pa tudi iz internacionalnega gledišča je to vprašanje izredne važnosti in avtoT bo referiral obširneie o svojih poskusih oa letošnjem internacionalnem kongresu za lignite v Pittsburgu (Amerika) Brošuro priporočamo in se naroča pri Privredno - tehnički biblioteki Beograd. Knez Miletina ulica 70, za ceno 10 dinarjev. V Mrakovl restavraciji aa Rimski cesti svlra vsako soboto (n uedeljo »Orlent orkester« na krasnem senčnatem vrtu. Izborna abonma hrana dnevno 16 Din. Priporočam se za mnogobrojni obisk. 8849 • »Ženski svet« št. 7 Je izšel s sledečo vsebino: Urbanaz - Urbani - Kocijančič: Milica Jankovičeva. — Dora Grudnova: Pismo. — Ema Deisingerjeva: Jutro. Ponosne ceste. — Jela Spiridonovič - Savičeva: Koc-jančič: Pergamenti — Anka Nikoličeva: Pisma gospodične Marine. — Iva Brešča-kova; Bele roke brez zapestnic. — Fran Pogačnik: Madeži v narodni pesmi. — P Hočevarjeva- Učiteljice tn enakopravnost — Radivoj Rehar: Tebi. — Strindberg: Paradiž. — Ksaver Meško: Magdalena ln Magdalene. — P Hočevarieva: Deca-mu-čeniki. — Izvestja. — »Ženski svet« izhaja vsak mesec v Trstu in stane v Jugoslaviji letno 64 Din Uprava lista je v Ljubljani na Karlovški cesti 20. DAMSKE LETNE OBLEKE periliK od Dim 70 naprej, volneni delen in po-pelin od Din 220 naprej, bluze bele in barvaste od Din 70 naprej, otroške in damske predpasnike v velik* izbiri nudi: F. In i. GORlCAR, Sv. Petra cesta 29 Oglejte si razsta vo v izložbi I 8508 ♦ Zbori. Revija nove zborovske glasbe Urejuje Zorko P r e 1 o v e c. Izdaja pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«. V tisku Je četrti zvezek (julij - avgust) in se bo razposlal v začetku prihodnjega tedna. Vsebina glasbenega dela: F. Juvanec: »Allons en-fants«; A Jobst: »Narodna«; M. Tajčevič: »Mijatova maika«; V. Mirk: »Srce — roža« (moški zbori, na 12 straneh). Vsebina književne priloge: Češki pevski festival in ustanovitev Vseslovanske pevske zveze; dr A. Schwab: Ipavei in jaz; Koncertna turneja pevskega zbora Glasbene Matice po Češkoslovaški in na Dunaju: Zgodovina pevskih društev; Iz naših organizacij in društev; Novosti; Listi: Razno. Književna priloga bo topot zaradi obilice gradiva obsegala 12 strani, v prihodnji številki pa le 4 strani. Poravnajte naročnino in pridobite »Zborom« novih naročnikov! OPANKE in SMD ALETE p *»~oiiS ih razprodijiilb c;ua VO.KA Krekov rg ♦ Peš iz Rusije v Slovenijo. V sredo je prispel v Osijek Pavle Kiš, kmet iz Bogo-jeva, ki je pobegnil iz ruskega ujetništva. Kiš pripoveduje, da se nahaja v Rusiji še več tisoč jugoslovenskih ujetnikov iz Hrvatske, Bačke in Baranje. Kiš je pobegnil v družbi 13 tovarišev ter je prišel preko Poljske peš do Osijeka. * Tihotapci na delu. Železniška policija v Beogradu je v četrtek zjutraj zalotila dva tihotapca, ki sta v vagonu 3. razreda iz Avstrije vtihotapila 26 kilogramov saharina, namenjenega za Makedonijo, in 5 kilogramov opija za Bolgarijo. Sta to policiji že dobro znana tihotapca Fran Križ in Samoj-Io Gazen, agenta zananega tihotapca Stoja-novskega, ki je bil v Zagrebu zaradi tihotapstva obsojen na dve leti ječr * Mlada aavibanka. Possstnik Leopold Rupar v Rupab je pred par dnevi pogrešil svojo služkinjo 161etno Marijo Pertinjako-vo, doma iz Šmihela, istočasno pa tudi 3 ženske obleke, več perila, par čevljev ter več zlatnine v vrednosti nad 1000 Din. Tatvino je izvršila Pertinjakova, ki je neznano kam pobegnila. Tatico zasledujejo orožniki. * Gozdni požar o okolici Ogullna. V Plaškem pri Ogulinu je v četrtek v tam-kajšnjil gozdovih nastal požar. Iz Karlovca je prispelo dvesto vojakov na pomoč. Tudi iz Zagreba Je bilo pozvano vojaštvo, ker obstoji nevarnost, da se požar razširi na sosedne gozdne komplekse. * Od suše ožgani travniki. Na Sorškem polju so postali tTavniki od suše kar rjavi. Kmetje vozijo na polja vodo v sodih, da vročina ne uniči vseh pridelkov. 58.000 naslovov Vam nudi MJ928 MESTA nVBLJANE IN OKOLICE k* Je pravkar izšel in je prvo tovrstno delo, napravljeno po vzorcu velemestnih naslovnih knjig. Razdeljen je v štiri dele i. s.: I. del: Seznam javnih uradov z obširnimi po-da«kij o r njihovem ustroju, seznam denarnih zavodov, Sod, društev, časopisov, hišnih posestnikov, popis katastralnib občin, političnih okrajem m župnij, cest, ulic, trgov Ltd. II. del: Imenik prebivalstva. Ta je sestavljen po pomladanskem uradnem štetju d spopolnjen z vsemi spremembami. Ta del obsega 48.000 naslovov polnoletnih prebivalcev mesu Ljubljane in okolice. III. del tvori točen seznam trgovine, obrti, industrije ia vseli ostalih pridobitnih poklicev mesta Ljubljane in okolic«. Nad 6000 naslovov je v tem delu razvrščenih v 420 strok in tvorijo materija!, ki je posebno za naše gospodarstvo neprecenljive vrednosti. V IV. delu so zastopana vsa industrijska podjetja Slovenije. Ta del sliči po svojem ustroju tretjemu delu. Vsak naslov je spopolnjen s telefonsko številko, ta.ko da je vsak del adresarja istočasno telefonski imenik. Elegantno trdo vezana knjiga obsega 40 tiskovnih pol s 640 strani In stane It Din IM.— Naroča se pri Adani. založniška in propagandna družba z o z. v Ljubljani, Kongresni trg 3-1. Telefon 29-70. * Požari v bosanskih gozdih omejeni. Kakor smo že poročali, sc spričo silne suše v raznih krajih Bosne nastali gozdni požari, ki so napravili mnogo škode. Izdaten naliv, ki -je-v četrtek zemljo namočil, je tudi gozdne požare znatno omeji. * Požar zaradi strele. V noči od srede na četrtek ie nad Osijekom in okolico divjala velika nevihta. Dež je lil do dveh ponoči med grmenjem in bliskanjem. Strela je udarila v hišo seljaka Mentlika v Nemetu, ki ie pogorela do tal. Kmetovalcem je dež dobrodošel, ker je koristil turščici in drugi zeleniavi. * Malverzaclje v mosfarsk! občini. V Mo- starju se Je predvčerajšnjim vršila konferenca zastopnikov vseh političnih strank v zadevi defravdacij. katerim so v mostar-ski občini prišli na sled. Pristaši KDK so odklonili vsako sodelovanje ter radikalom in JMO prepustili, da nosijo odgovornost. Konferenca ie sklenila, da se takoj pregledajo vsi občinski računi in krivci strogo kaznuiejo. Občinski komisar je podal izjavo da je po svoii inicijativi odredil skon-tracijo, ki je odkrila malverzacije uradnikov Cmaloviča in Drhtine. Sedaj ima zadevo v rokah državno pravdništvo. ki bo zadevo razčistilo, kar Je tembolj potrebno, ker se po mestu širijo vesti, da so bile pre-cejšnie vsote uporabljene za strankarske agitacije. * Obleke kemično čisti, barva, plisira In lik» tovarna Jos. Relch. * Kupulte Ciril Metodove razglednice! S tem koristite družbi, ki Je zelo potrebna vsestranske podpore, podpirate pa tudi domače umetnike. 1302 Iz Ljubljane u— Narodna Čitalnica v Sp. Šiški poziva članstvo naj se v čim večjem številu udeleži pogreba pokojne gospe Antonije Keršiče-ve. u— Pevcem »Ljubljanskega Zvona« Umrla Je naša ustanovna članica ga Antonija Keršičeva. Udeležite se pogreba, ki se bo vršil danes poooldne ob 3. iz Celovške ceste v Spodnji Šiški. u— Hišni posestniki r Ljubljani se opozarjajo. da odpade meseca avgusta t. I. običajna vložitev napoved! nalemninskega donosa za prihodnji dv® davčni leti za hiše. ki se nahajajo v Ljubljani Napovedi se bodo vlagale, čim izda finančna uprava pozive v smi^n zakona o neposrednih davkih z dne 8. februarja 1928. u— Zeleni »otoki« v Liubfjaničnl strugi. Pišeio nam: Od šentjakobskega mostu pa do stare cukrarne mole iz glavnega kanala poraščene skale, na katerih se nabira vsa mogoča nesnaga, poginule mačke in podgane. umazane cunje, grmovje in šota. Vsa ta navlaka, gnusna kakor Je, ovira odtok, zato bi bilo na mestu, da se trava pokosi, skale pa razbijejo in odstranijo. u— Pol ulice brez nočnega miru. Stanovalec iz Ilirske ulice nam poroča: V Ilirski ulici je zgradil nekdo novo hišo in si nabavil kar tri pse kot čuvaje. Odkar so ti psi pri tej stavbi, nimamo stanovalci v tej ulici ponoči nikdar miru. Od večera do Jutra lajajo in tulijo ti psi, da Je groza in kdor nima železnih živcev, mora zboleti. Prosimo lastnika malo obzirnosti. u— Policijski drobiž. Od četrtka na petek so bili prijavljeni policiji naslednji dogodki: 1 tatvina čevljev, 1 tatvina vrvi. 1 telesna poškodba, 4 prestopki kaljenja nočnega miru 1 prestopek pijanosti, 1 prestopek sdaše- valnth predpisov, 2 prestopka sladoledar- skHi predpisov, 1 prestopek obrtnega reda, 7 prestopkov avtomobilskih predpisov in 15 prestopkov cestnega policijskega reda. V zapor sta bila spravljena dva pijanca, France G. zaradi beračenja in mladi pohušljivec nedoletnih otrok Lojze T., po poklicu pekovski pomočnik, ki so ga zasačili nenravno se vedečega ob Gradaščici. o— Celo vrvi kradejo z vozov. Posestnikov sin Andrej Paternoster iz Podgorice se je predvčerajšnjim opoldne mudil v Ljubljani z dvovpreženim vozom, na katerem je imel pritrjeno tudi skoro novo vrv vredno 150 Din. Ko je vozil po Dunajski cesti, je zapazil, da vrvi ni več na vozu Vrv je postala plen tatu. ko se je Paternoster v Pra-žakovi ulici za hip pomudi' v neki hiši u— Nista bila drug za drugega. Kuharica Lenčka je prišla v Ljubljano in po nekaj dnevih čakanja našla mesto pri samskem peku v predmestju. Prišla je k njemu »na probo« za 14 dni, pa je že takoj naslednjega dne omenila gospodarju, da ji pri njem ne ugaja. Zakaj in kako, vedi kdo drugi. Pa ji ie gospodar takoj odgovoril, da tudi ona ni zanj in da je najbolje, če jo kar pobere. Lenčki pa to zopet ni bilo všeč ter ie odgovorila. da pri kosilu, ki ga je skuhala ona, pač še ostane. »Nak!« je menil gospodar in pričela sta se oba prepirati na žive in mrtve Rezultat prepira ie bil ta, da je obsedela Lenčka slednjič pred vrati nekoliko opraskana in precej vroča v obraz. »Zupco«, ki do takrat še ni zavrela, bodo csolili sedaj na sodišču. Zobni atepe dentista P. VRANKAR Gledališka ulica 7 zopet redno ordiniira. 8797 u_ Dober dan! V Ljubljani imamo izredno vljudne in dobro vzgojene tatove. Ko se je predvčerajšnjim dopoldne posestnica Ka-ta Štrukljeva v Šiški preoblačila v spalnici zaradi česar je sobo zaklenila, je stopil v kuhinjo neznan moški in najvljudneje pozdravil z »doben dan«. Štrukljeva se mu ni hotela odzvati, moški pa je bil tudi zadovoljen in je brž posegel po paru skoro novih moških čevljev, s katerimi je izginil v smeri proti gozdu, kar je Štrukljeva opazila pozneje, ko je stopila ha hišni prag. Tat je štrukljevo oškodoval za dva stotaka. u— Zopet llzol. Včeraj popoldne je bil klican rešilni avto na trg Tabor, kjer je vladalo v neki hiši veliko razburjenje. Šlo je zopet za poskušen samomor z lizolom, s katerim se je zastrupila soproga mojstra državnih železnic Helena V. Svoje dejanje je izvršila obupanka v trenutku duševne zmedenosti. Rešilni avto jo je nenadoma prepeljal v splošno bolnico, kjer so ji takoj izprali želodec in ji tako rešili življenje. u— Neprjeten posetnlk kleti. Ko se je vrnil zidarski pomočnik Štefan Ficko domov in je hotel oditi k počitku v klet nove stavbe na Poljanski cesti, je zapazil, da je njegov kovčeg, ki ga je imel sicer zaklenjenega, na široko odprt. Cim ie pobrskal v njtm je ugotovil, da mu je ukradena srebrna, 300 Din vredna ura. Kot osumljenca, da ie tatvino izvršil, je policija aretirala nekega Fickovega tovariša. Iz Celja e— Poset odličnega gosta. V Celje je dospel včeraj z vlakom iz Slov. Bistrice naš prvi jugosiovenski admiral g. Metod Koch, ki si je pridobil že med svetovno vojno mnogo zaslug za jugoslovensko misel. Bil je vedno odločen narodnjak. Admiral bo ostal nekaj dni v Celju in si hoče ogledati mesto in okolico. e— Ustanovni občni zbor Društva »Soča« v Ljubljani, podružnica Celje, se bo vršil danes v soboto ob 20. v gostilni Filipčič v Gledališki ulici. Vsi Primorci se pozivajo, da se občnega zbora udeleže in da pristopijo k društvu kot člani. e— Obrtniški zlet v Šoštanj. V nedeljo 22. t. m. bodo priredili obrtniki iz Celja, Vranskega in Braslovč celodneven izlet v Šoštanj, kjer se bo vršilo skupno s šoštanjski-mi obrtniki zborovanje. Obrtniki iz Celja bodo odpotovali s turistovskim vlakom. e— Nabori v Celju. Ze teden dni se vrše v Celju nabori. Priznati moramo pohvalno, da se letos obnašajo naši fanti lepo in dostojno. Nikjer ni videti pijanih in razgrajajo-čih nabornikov, le tupatam se čuje lepo ubra na pesem. Upajmo, da bo tako ostalo tudi za naprej. Iz Maribora a— Sestanek pripravljalnega odbora za glavno skupščino UJU v Mariboru, ki se bo vršil v ponedeljek 23 t m. dopoldne ob deveti uri v I. deški osnovni šoli v Razlagovi ulici 16. (vhod zadaj) v III. razredu (I. nadstropje). Vabljeni so na ta sestanek vsi učitelji, ki stanujejo v Mariboru, kakor tudi vsi upokojenci in dijaki, ki bi radi pomagali pri sprejemu gostov. Ako se morejo tudi učitelji iz okolice posvetiti temu delu, prosimo, da se tudi oni udeleže. Spoštovano občinstvo pa prosimo, da od 23. t. m. dalje javlia vse razpoložljive postelje pripravljalnemu odboru za sprejem gostov (I. deška osnovna šola, I. nadstr., Razlagova ulica 16.) dnevno od 9. do 12. ure! Prepričani smo, da bo mariborsko občinstvo ponovno dokazalo svojo gostoljubnost in bo v cenah za prenočišča solidno. a— Seja krajevne organizacije SDS za V. okraj bo dTevi ob 20. uri v Mariborskem dvorn. a_ Policijska kronika. Včeraj so bile Izvršene tri aretacije, ena zaradi beračenja, dve pa zaradi potepuštva. Med prijavljenimi prestopki Je največ kršitev cestno-poli-cijskega reda. a— Na javno predavan)« o hmeljarstvu, ki ga bo priredila mariborska podružnica Kmetijske družbe jutri v nedeljo v učni sobi Vinarskega in sadjarskega društva, ponovno opozarjamo. Začetek predavanja bo ob 9. uri. predaval bo pa znani strokovnjak prof. inž. Vinko Sadar. Ker je predavanje v velikem interesu hmeljarjev, zlasti začetni- kov, so vabljeni vsi hmeljarji ne glede na to, ali so člani podružnic ali ne. Predavanje bo brez vstopnine. a— Samomor. Včeraj popoldne so potegnili iz Drave oblečeno žensko truplo, v katerem so spoznali 18 letno posestnikovo hčer Štefanijo Kalundrovo. Kaj je nesrečno .mladenko gnalo v smrt, ni znano; znano je samo to, da je neki svoji prijateljici dan prej govorila, da ji ni dosti za življenje. Tragična smrt dekleta je vzbudila splošno sočutje. a— Smrtna nesreča. V ponedeljek popoldne je po nesreči utonil v Dravi ne daleč od železniške čuvajnice št. 22. pri Sv. Lovrencu na Pohorju 7 letni sin železničarja Va-vatnika. Trupla nesrečnega dečka še niso našli. Iz Kranja r— Zdravstvni dom v Kranju zagotov-Ijen. Državni higijenski zavod se že dalje časa peča z načrtom, da bi zgradil v Kra« nju Zdravstveni dom po vzgledu onega v Lukovici pri Domžalah. Mestna občina je to akcijo toplo podprla. Predvčerajšnjim se je mudil v Kranju šef ljubljanskega Hiei« jenskega zavoda g. dr. Pire, ki si je ogie» dal vrt gradu, v katerem se nahaja sresko poglavarstvo in ki bi prišel v poštev kot gradbeni prostor. Sedaj si bodo ogledali prostor še inženjerji, ki bodo napravili na« črte za novo stavbo. Gradili ga bodo na državne stroške. r— Skupna proslava 10 letnice obstoja države. Na odborovi seii kranjskega ob* činskega odbora preteklo sredo je bil iz« voljen poseben odbor, ki bo vodil priprave za proslavo 10 letnice obstoja države. Kle« rikalci so odklonili svoje sodelovanje. Raz« logov za ta korak pa ni upal klerikalni za* stopnik prof. \Vatzl utemeljiti kljub temu, da ga je župan ponovno pozval. V svojem časopisju bodo seveda zagnali krik, v ob« činskem odboru pa si ne upajo z besedo na dan. r— Sokolskim društvom GSŽ. Članstvo vseh sokolskih društev, včlanjenih v GS2, se poziva, da se v čim večjem številu ude« leži v krojih in z društvenimi prapori po* greba ponesrečenega br. Leopolda Luznar« ja, ki bo v nedeljo 22. t. m. ob 17. v Kranju. r— Riziko dela. Preteklo sredo je padel zidar Franc Golob, doma iz Šenčurja, za» poslen pri tvrdki Slavec, z odra na tla in si zlomil levo nogo. Prepeljali so ga z av« tomobilom v Ljubljano. — Druga nesreča se je pripetila Mateju Gorenjcu, doma iz Šenčurja, delavcu pri tvrdki Gorjanc in Komp. Pri izkladanju hlodov iz vagona mu je spodrsnilo in je padel znak na tla. Dobil je hude poškodbe v hrbtenici. r— Neurje v kranjski okolici. Soparica zadnjih solnčnih dni je napovedovala hudo nevihto. V sredo okrog pol 4. ure popol* dne so zagrnili vso gorenjsko ravan od Je* senic do Kranja črni oblaki. Med nalivom je padala drobna toča, ki pa ni napravila znatne škode. Strela je udarila v transfor* mator elektrarne Maver in prekinila eleks trični tok. Škoda znaša 25.000 Din. Nato je udarila strela v kozolec posestnika Košni« ka na Primskovem. Ogenj je uničil kozo lec in spravljeno pšenico. Škoda znaša 8000 Din. Košnik je deloma krit z zavaro* valnino. Ali ste že pridobili vsai ene novega naročnika za „Jutro"? Kmečki praznik na Krškem polju 15. avgusta 1928. Na letošnjem kmetskem prazniku na Krškem polju, ki se bo vršil na praznik 15. avgusta, bo sodelovala celokupna Kmetsko-demokratska koalicija, in bo to ena najveličastnejših manifestacij sloge Slovencev in Hrvatov v borbi za svobodo in enakopravnost v naši državi. Program praznika bo naslednji: 1. ob 8. uri d9Poldne premiranie konj.—2. Ob 11. uri dopoldne zbiranje konjenikov, narodnih noš, kmetskih skupin na vozovih v drevoredu pri farni cerkvi v Krškem. — 3. Ob 12. uri odhod povorke z godbo na čelu na Krško polje. — 4. Ob 14. uri javno mani-festacijsko zborovanje slovenskega in hrvatskega naroda na Krškem polju (govorili bodo voditelji Kmetsko-demo-kratske koalicije). — 5. Ob 15. uri pri-četek velike konjske dirke. — 6. Ob 17. uri pričetek kmetske veselice s plesom in drugimi raznimi nastopi. Veselični prostor, plesišče in paviljoni bodo dobro razsvetljeni. Na veselici bodo sodelovale prvovrstne godbe iz Krškega, Kostanjevice in drugod. Za okusna jedila, izborno pijačo, vsestransko razvedrilo in točno postrežbo bo preskrbljeno. Izvoščki iz Krškega na Krško polje bodo po ugodni ceni na razpolago. Konjske dirke se bodo začele točno ob 15. uri po naslednjem sporedu: I. dirka: Za 3 ki 4-Ietne konje. Daljava IS00 metrov. Vozova na 4 kolesih 30 m popusta. Konji, ki so dobili darila, za vsako darilo 40 m do-klade. II. dirka: Za konje od 5 let hi starejše. Daljava 2700 m. Vozovi na 4 kolesih 30 m popusta. Konji, k: so dobili darila, za vsako darilo 40 m doklade. IIL dirka: Enovprežna za ameriške dirkače. Daljava 2700 m. Doklado in popust določi razsodišče po rekordu in pri dirkanju. IV. dirka: Ecovprežtva za mrzlokrvne konje. Daljava 1800 m. Vozovi na 4 kolesih. V. dirka: Dvovprežna dirka. Daljava 1800 m. Doklade in popust kakor pod točko 2. VL dirka: Jahalna dirka. Daljava 2700 m brez Z2pTeik in brez izenačenja teže. Uprava dirke: vodstvo: Franc Zupančič (Rakovnik) in Josip Turk (Ljubljana); končniki: Vinko Bon (Krško), Josip Brulc (St. Jernej) in Inž. Zupančič (LJubljana); starter: Anton Gliha (Krško); progovnika: Franc Žnidaršič (Lesko-v«c), Josip Stritar (Sv. Križ) in Ivan Selak (Dobrava); časovniki: dr. V. Gregorič (Novo mesto), Leopold Vari (Krško), Janko Vizjak (Brežice) ia J. Juvančič (Videm). — Nagrade določi vodstvo dirke. Predrzni nasilniki _ . Radeče, 20 faltja Zadnje čase so ljudje v dolini Sopote, ki veže Radeče z Dolom pri Sv. Križu, precej razburjenj. keT se je pojavilo že nekaj primerov, da so napadli potepini mlada dekleta in izvajali nad njimi silo. Prvotno se le domnevalo, da so nepridipravi po večini tujci, ki so se zatekli v našo skrito dolino. Najnovejši dogodek, ki je dal baš Dovod, da so ljudje začeli zasledovati zlikovce, se le primeril na posestvu g. Frana Kneza v Sopotl. Na njegovem, v samoti ležečem travniku, sta obračali seno dve mladenki. V delo zatopljeni deklici nista nič opazili, kako so se iz bližnjega gozdiča priplazile 4 Dostave. Po dva tn dva sta napadla dekleti in ju odvlekli v gozd. Ena izmed obeh ugrabljenk pa je dobila, ker se ie nasilnikov močno branila, težke zunanje in notranje poškodbe. Fantje so postopali z nio tako nasilno, da le bilo dekle prisiljeno. Iskati pomoči pri tukajšnjem zdravniku. O dogodku v Sopoti so zvedeli tudi naši orožniki, ki zdaj pridno zasledujejo potepine. Obe deklici sta podali točne opise fantov, zato ie verjetno, da bodo nepridipravi, ki so stari po okrog 20 let, sedeli kmalu v hiknji. kamor do vsej pravici spadajo. Ob tel priliki se ie zvedelo tudi o podobnem nasiliu. ki pa se ie dogodil nad neko deklico lz sosednje, dolske občine. Mladenko ie odvlekel neki tuj možak v gozd ter io zlorabil. Dekle je postalo po dogodku obupano, ker jo ie nasilnik poškodoval. a si o svojih bolečinah ni upala nesrečnica nikomur ničesar povedati. Neznani gozdni napadalec ji ie ob slovesu zabičal, da io bo ubil. če bo komu kaj povedala o dogodku. Šele pod vtisom zadnje preiskave za nasilniki iz Št. Jurija pod Ku-mom se ie oiunačila mladenka in izdala svoio nesrečo. Da ie ljudstvo zaradi navedenih pojavov močno razburjeno, dekleta pa silno prestrašena. si pač lahko mislimo. Šport Interni tenis-turnir SK Ilirija SK Ilirija v Ljubljani priredi v dneh 21., 22. in 23. t. m. na svojem tenis-prostoru pod Cekinovim gradom interni tenis*turnir z naslednjim sporedom: 1. Gospodje po* samezno (single) — seniorji; 2. Dame posa« mezno (single) — seniorke. 3. Gospodje v dvoje. 4. Gospodje in dame v dvoje (mixde double). 5. Gospodje posamezno (juniorji). 6. Dame posamezno (juniorke). Zmagovalci v poedinih točkah prejmejo posebna priznanja oz. diplome od tenis sekcije. — Prijavnina znaša 10 Din za ose« bo, prijave s prijavnino sprejema na tenis« ?rostoru g Banovec do sobote do 12. ure. ričetek turnirja vselej ob 17. uri Intere9 za ta turnir je med tenis član« stvom in tudi v javnosti zelo velik, kar je razvidno iz številnih prijav. Ta turnir je nekaka predpriprava, oziroma preizkušnja ta. tenis tekmo na Bledu, ki se vrši najbrže * dneh 28. in 29. t. m., kjer bo svoje barve »astopala tudi SK Ilirija. Po končanem turnirju priredi tenis sek« cija SK Ilirija družabni večer, na katerega so vabljeni vsi prijatelji športa. Prostor, oziroma dvorana se objavi naknadno. V svrho kritja stroškov se prostovoljni pri« spevki s hvaležnostjo sprejemajo. Načelnik. VII, zvezdna kolesarske dirka v Celje Koturaški savez SHS. Pododbora Ljub« Ijana mesto in Celje priredita v nedeljo dne 22. t. m. VIL veliko propagandno ko« lesarsko zvezdno dirko v Celje. Glasom razpisa je določen start za ljubljanske klu« be (Sava, Vrhnika, Zarja, Ljubljanica, Pri« morje, Sora, Ilirija) točno ob 5.45 za ju« niorsko skupino in točno ob 5.50 za glavno skupino. SK Disk Domžale starta samo« stojno v Domžal h, ako se pa ne javi za« dostno število dirkačev, startajo tudi ti dir« kači v Ljubljani. Start je pred glavno pošto ter se vsi dirkači opozarjajo, da se bo zaradi jutranjega hladu startalo točno ob določenem času. Zastopnika «Peugeot», bra» ta Breuil, stavita iz prijaznosti vodstvu dir* ke na razpolago turni avto, ki prevzame točno 5.30 vse obleke dirkačev; zaradi tega se vsi tekmovalci opozarjajo, da se iinajo ob 5.30 javiti vodstvu dirke v kavarni Slon. Ob prihodu v Celje se je strocro pokoriti cdrjdbam vodstva Celjskega Pododbora. Vožnja po pešpoti proti Črnučam in skozi Žalec do Celja je policijsko strogo za« hranjena. Ker se istočasno vrši «Motociklistična savezna zvezdna vožnja v Celje», re vsi kolesarji op zarjajo, da je točno ob 10.30 zbirališče vseh motociklistov in kolesarjev pred Mestno hišo v Celju, na kar se vrši povorka po mestu. Dirka se vrši ^b vsakem vremenu. Sestanek ljubljanskih kolesarjev in vod« stva dirke v soboto ob 19.30 na vrtu restav* raciie «Novi svet». Savez motoklubov kraljevine SHS v Ljubljani objavlja včlanjenim klubom in verificiranim članom, da se vrši glasom sklepa odborove seje zvezdna vožnja v Celje v nedeljo, dne 22 julija t. 1. Udeležba je za vs« klube saveza obvezna. Klubi mcw rajo dospeti v nedeljo mde 9. in 10. uro dopoldne v Celje. Na programu je pozdrav na glavnem trgu ob 10.36, sprevod «o me« stu ob 11. uri. Popoldne veselicifV \ozdni restavraciji. Za obed v več gostilnah po zmernih cenah je poskrbljeno. Motokolesarskt klub Ilirija. Sestanek članov moto« in kolesarskega odseka v so« boto dne 21. t. m. ob 20. uri na vrtu re« stavracije Novi svet. — Odhod članov mo« to«odseka točno ob 7. uri zjutraj. Zbirališče restavracija Novi svet. — Predsednik. Motoklub Ljubljana naznanja, da pri« redi Savez Motoklubova SHS v nedeljo dne 22. t. m zvezdno vožnjo v Celje. Člani Motokluba Ljubljana se naprošaj<*, da se v interesu reprezentance in športa te vož« nje sigurno udeleže. Odhod ob 7. zjutraj izpred Kavarne «Evropa» na Dunajski cesti. SK Natakar poziva vse svoje člane, da se udeležijo jutri v nedeljo 22. t. m. toč* no ob 7.30 v gostilni aKačič» važnega do« govora. Vsak naj prinese garderobo s se* boj, ker se vrši pozneje trening«tekma z rez. SK r '»boda. Udeležba obvezna. ^tjnik SK Grafika. V nedeljo 22. t. m. ob 18 tekma s SK Mladiko (Kodeljevo). Člani: Globelnik, Goetzl, Pelicon, Tršan, Turčič, Plevelj, \Vohlmuth, Acetto, Brumen, Škra* bar, Palek, Lombar, Cesar, Šimnovec, Hren morajo biti točno ob 15.30 pred go« stilno Prusnik. Davis-cup Pariz, 20. julija (g.) Danes se Je za.Sek med-constoa runda v tekmovanju za Davisov pokal med USA ln Italijo. Nastopil je Kunte* (USA) proti Ga s linij u (I.) in gladko zmagal v treh se-tih 6:1, 6:1, 6:0. Kot druga dvojica sta igrala mladi Američan Hennessey, Tildnov učenec, proti italijanskemu prvaku in nedavnemu zmagovalcu Kožehriia, kii ga je takisto odpravil v treh se.tih 6:4, 7:5, 6:2. Amerika vodi 2:0. Pred sodniki Godec Burja Burja z Ježice, fant od tare. je 2e večkrat sedel v zaporu. Tako jo je veseli vasovalec tudi te dni prisekal na sodišče s klobukom po strani in rcženfcravtovo vejico v guitnbnici. »Klicali ste mel Kaj mi bo-ste pa novega povedali?« je vpraiai prav nedolžno predsednika senata. »Burja, Burja, predobro veste, kateri veter vleče, pa še vprašujete,« je odvrnil predsednik in povabil fanta, naj sede na zatožno klop. »Bom pa sedel, saj sem truden,« Je prijazno odvrnil Burja m se spustil na klop tako nemilo, da je sfcota kar zaškripate. Predsednik je Jel brati obtožnico, ki Je fanta dolžila tatvine harmonike in rute iz bombaža. Naposled je trdila obtožnica tudi, da Je bil Burja že kaznovan. »Kaikšni papirji so pa to, ki poznajo vse moje grehe?« se je začudil fant. »Ali ste ukradli harmoniko?« »Nisem je ukral, samo vzei sem jo. Hudo Je na svetu, zelo hudo! Najljubša mi je harmonika m vse bi dal zanjo, samo da bi lahko hodil t njo od vas! do vasi ter veselo igral same poskočne kaikor stari Kurent ... Naj v miru počival Kadar slišim harmoniko, se mi zazdi, da me kliče in vabi, zasrbe me pete in noge se kar same od sebe vzdihujejo.« »Torej junija letos ste vzeli v Mostah Lojzetu harmoniko, vredno 1500 Din. pa še ruto po vrhu.« »Ruto sem moral vzeti, da sem harmoniko zavil vanjo Zdaj sem pa obdolžen tatvine, saj bi harmoniko enkrat nazaj prinesel, prav gotovo, da bi jo bil.« »Poznamo take kaline. Ni dovolj, da ste kradli, še malo predrzni ste. Postava pa ne pozna nobene šale in nikogar ne zgrabi ,za špas'. Pošteno boste sedeli.« »Usmilite se mel Harmonik ne bom več kradel. Malo sem se naučil igrati nanjo, delal bom, pa bom počasi sam eno kupil.« »Zdaj bo pela drugačna harmonika, sedaj boste 1 teto v težki ječi. pa vsak mesec na trdem ležali. To bo pač" težka polka-mazurka.« Burja je žalostno pokimal z glavo im odšel na ričet, saj ie iz bližnje frančiškanske cerkve že oznanjal zvon z monotonim glasom opoldansko uro Novo merjenje srčnega utripa Profesorja Angenheister in Lau z Geodetskega zavoda v Potsdamu sta prišla na originalno idejo, da bi merila delovanje srca in krvni obtok z aparati, ki služijo drugače za registriranje potresov. Ti seizmografi (potresomeri) zabe-ležujejo vsako gibanje podlage v navpični in vodoravni smeri in sicer ga povečujejo 300—8000krat z brzino 30 mm v sekundi. Poskusna oseba se vleže na trdno, nizko mizo, čije noge počivajo na podlagi iz debelega sukna ali gumija ali pa na deski, ki je podložena s tremi preprogami. Registriranje nihalnega gibanja ta! je s tem skoraj izključeno. Krivulje, ki nastajajo med eksperimentom na potresomeru, dajejo prav točno in zanimivo sliko o sunkovitih gibih srca in krvi. Poskusna oseba ni med vso proceduro niti najmanj inkomodirana. Profesorja menita, da bo mogoče z novo metodo dobiti važne podatke o delovanju srca in žilja. Ali ste se že naročiti na f Jpnvrnn VFK"7 Vremensko poročilo Meteorološki zavod » lin*«.«,.., 20. julija 1928._Viftn* barometra Vflg m Kraj Cas opazovanja Ljubljana Maribor . . . Zagreb . . • . Beograd i . . Sarajevo . . . Skop) je . . . . Dubrovnik . . Split . . . 9 . 8. a 23 'n6 I '64-5 7-54 6 '62 fc 764 9 7 7-8-6 76t -3 o a H t> h « f* Z > ~j£ tO 8 2» 22 21 2\ 27 '9 29 16 60 60 6S 4') 70 Smer vetra in brzina v metrih tLimo mirno SE 1 imrno mirno Tttrno N 2 mirno •S£ i* b 0 i 0 2 0 0 6 Padavine * am do t. nn Gospodarstvo Solnce vzhaja ob 4.31, zahaja ob 19.40. Luna vzhaja ob 7.50, zahaja ob 22.7. Najvišja temperatura danes v Ljubljani 29.0 C, najnižja 16.2 C. Dunajska vremenska napoved za soboto: Precej jasno, nekoliko toplejše. v Tržaška vremenska napoved za soboto: Let-ki vetrovi z raznih strani. Nebo večinoma iasno, morda nevihte. Temperatura od 23 do 31 stopinj. Morje mirno. Zanimivi podafki o naših državnih železnicah n. število lokomotiv in vagonov Vsaka železnica mora imeti za dosego po-volj,nih prevoznih prilik vedno na razpolago zadostno število za službo sposobnih lokomotiv. potniških, službenih in tovornih vozov. Pri tem se mora vedno računati s prometnimi fazami, ki se ponavljajo leto za letom na osnovi gospodarske strukture do-tične dežele Potniški in tudi tovorni promet imata vsak za sebe tekom leta gotove kulminacijske in ravno tako tudi svoje mrtve dobe. število lokomotiv in vozovja mora zadoščati za najmočnejši sezijski pio-met. Dalje ie treba upoštevati tudi prevozna sredstva, ki so v popravilu. Popravilni odstotek znaša normalno pri lokomotivah okoli 25 odstotkov, pri potniških vozovih okrog 15 odstotkov in pri tovornih vozilih nekaj nad 5 odstotkov. Za navedene odstotke mora biti stalež lokomotiv in vozov večji od normalnega, da se lahko tudi za časa največjega prometa nemoteno izvršujejo vsa popravila. V Jugoslaviji imamo danes 2012 norma 1-notirnih in 755 ozkotirnih, skupno 2767 lokomotiv, od katerih ima 1778 posebni za-logovnik za premog In vodo, 989 lokomotiv pa vozi zaloge na svojem podstavku s seboj. Tendrovk, ki služijo v prvi vrsti lokalnemu prometu, je pri nas 35.7 odstotka. Na glavnih progah z velikim prometom felične lokomotive ne morejo priti v poStev. Na vsak kilometer normalnotirne proge od pavle povprečno 0.335 lokomotive, na ozkotirnem omrežju pa samo 0.290, kar pomeni, la so pri nas na mpolaeo na vsakih 10 ^kilometrov povprečno 3.25 lokomotive, dočim ima Beleiia na 10 km nad 10 lokomotiv, Nemčija 5 lokomotiv. Francija 4.5, Italija 4; manjše države kakor Češkoslovaška, Poljska itd. so pa približno v istem položaju kakor mi. Napram letu 1924. se ie število lokomotiv neznatno dvignilo za 70 komadov ali 2.6 odstotka na 2767. S tem se je izboljšalo kilo-metersko razmerje od 0.31 na 0.325. Nastaja pa veliko vprašanje, ali se je v razdobju treh let zmanjšalo tudi popravilr.o stanje, ki je znašalo še 1. 1924. nič manj kakor 39.7 odstotka, tako da je bilo za službo sposobnih le 1526 lokomotiv, vse ostale pa so čakale na kasiranje, na popravilo ali so bile že v popravilu. Statistika za 1. 1927. ne navaja v fem oziru nikakih konkretnih podatkov, vendar je znano, da se je v tem oziru razmerje nekoliko zboljšalo, čeprav še ni zadovoljivo. Ako ie n. pr. ljubljanski direkciji kljub pičlim kreditom uspelo da je polagoma padel popravilni odstotek na skoraj normalno mero, bi morale v tem pogledu tudi druge direkcije doseči boljše rezultate, ker bi bil po desetih letih ob«toja ifcieiniškega ministrstva in ostalih vodilnih central že -k raj ni čas. da se popravi, kar je še popravljivo, kasira. kar je za nič ln nakupi novo, kolikor je potreba. Dosedanja praksa mora nehati, še danes ni urejena numeracija lokomotiv, mešajo se avstrijske serije z madžarskimi, repara(4jske. bosanske, južne, stajje 'srbijanske itd. Vse nasledstvene države so to vprašanje že davno rešile. Tudi označba lokomotiv na SHS lokomPtive in SDŽ lokomotive je v 10. letu ujedinjenja odveč. Po prvem desetletju obstoja naše drža-ve pa še vedno nimamo zadostnega števila za službo sposobnih lokomotiv na raspofaso, niti ni rešeno vprašanje zadostnega števila lokomotivskih delavnic. Važno je vprašanje potniških vosov. V tem pogledu nam pravi statistika, da so št»-le jugoslovenske železnice končam 1. 1927. skupno 3662 potniških in 1599 službenih in prtljažnih vozov, skupno 5252 vozil, kar zna-či napram 1. 1924. napredek za 364 ali 7.25%. Od tega je bilo 361 normalnotirnih Štirios-nih vozov in 392 ozkotirnih štiriosnih vozov poleg 2625 dvoosnih in 72 troo6nih normalnotirnih in 65 dvoosnih in 191 troosnih ozkotirnih. Povprečno pride na 1 km proge 0.437 normalnotirnega in 0.3 ozkotirnega potniškega vagona, kar znači napram drugim državam veliko pomanjkanje. Primanjkuje predvsem vozov tretjega razreda. Nemška Reichsbahn ima na razpolago na vsak kilometer 1 in četrt voza, Belgija skoro 2. Češkoslovaška 0.65, Italija 0.65, Francija skoro 1 voz, le maniše države imajo še manjše število vozov kakor mi. Ako pa upoštevamo še vozove, ki danes niso več sposobni za promet in čakajo na kasiranje in popravilo, dobimo še slabše razmerje vozov ua posamezni kilometer mreže. Leta 1924. je znašalo odstotno razmerje med dobrimi io pokvarjenimi vozovi 6 : 4. za 1. 1927. pa manjkajo ti podatki. Normalni odstotek ikrog 15 % daleč ni dosežen. Povprečno na 1 km pride skupno le 0.59 potniškega in službenega voza, 1. 1924. pa je prišlo samo 0.56. Tudi v tem pogledu zaznamujemo torej le majhen napredek. Za gospodarstvo je največjega pomena število tovornih in raznih špecijalno zgrajenih vozov. Čim več vozil je na razpolago, toliko lažje more železniška uprava v času raznih kampanij omogočiti reden promet. Pogjsto f»omanjkanje vozov nam priča, da nam j« skupno število prevoznih sredstev premajhno. V zadnjem času čitamo po dnevnikih in gospodarskih listih več ali manj upravičene pritožbe, da za to in ono stroko ni na razpolago odprtih, ozir. zaprtih vozov. Iz stat. podatkov drugih držav je razvidno, da neš položaj v vagonskem vprašanju ni rožnat Koncem leta 1927. so štele naše železnice tovornih vozov: a) normalni tir: pokritih 19.820 (na 1 km 2.9), odkritih 28.097 (na 1 km 4.2). špecijal-nih 1403, skupaj 49.320 (na 1 km proge 7.49); b) ozki tir: pokritih 3108 (na 1 km 14), odkritih 6122 (na 1 km 2.8), špecijalnih 146, sknpai 9376 (na 1 km 4.32); c) skupno število: pokritih 22.928 (na l km 2.55), odkritih 34.219 (na 1 km 3.8), »pecijalnih 1549, privatnih vozov 815, »kupno 59.511, kar da povprečno na 1 km 6.65 voza. Ker smo koncem L 1924. imeli na razpolago 58.380 vagonov (povprečno na 1 km okrog 6.7), je torej število vozov naraslo le za 1131 ali okroglo 2 %. kar ni niti v pravem razmerju s povečanjem železniškega omrežja. To je razvidno tudi iz dejstva, da ;|e povprečno število vozov na 1 km piuilo od 6.7 ca 6.65. Glede popravilnega stanja tovornih vozov nam pove statistika iz 1. 1924, da je bilo tedaj 20.000 ali 34 % vozov izven prometa. Za leto 1927. ni tozadevnih podatkov, vendar pa je znano, da so se vagonske deponije zmanjšale in sodimo, da je danes odstavljenih le kakih 7000 vozov, mnogo ne. rabnih vozil pa je bilo že kaeiranih. Ako ra- čunamo, da Je le 7000 vozov odtegnjenih iz prometa, potem se je popravilno stanje izboljšalo za 34 % na kakih 12 %, dočim znaša normalni maksimum 5—6 %. Na 1 km pride v Jngoelaviji 6.65 tovornega voza, dočim ima Belgija za vsak km na razpolago 27 vozov Nemčija skoraj 13, Češkoslovaška 8.2h Italija 7.9, Švica 7.1, Francija 9.5 itd. Iz te primere sledi, da bomo morali v bližnji dobi nabaviti precejšnje število tovornih vozov, ako hočemo zadostiti potrebam gospodarstva. Znano je, da se gradi nekaj železniških prog v skupni dolžini nekaj stotin km. Za vse te nove proge se bo moralo nabaviti gotovo število novih lokomotiv, potniških, poštnih, prtljažnih in tovornih vozov, če ho-Žemo ohraniti vsaj sedanje povprečno stanje na 1 km. V nasprotnem primeru bo postajalo pomajkanje vagonov vsako leto večje, zlasti ko bo treba tekom nekaj let izločiti vse zastarele tipe iz obrata in jih uničiti kot nezanesljive. Posebno pereče bo postalo vprašanie zadostnega števila lokomotiv in potniških vozov, kjer imamo razen repara-cijskeea blaga in prav majhnih nabavk iz let 1925.—1927. v veliki večini same starej-4* lokomotivske tipe in vagone, ki po svoji ekonomiji in delu ne odgovarjajo današnjim razmeram = Prvovrstna kakovost letošnje vojvodinske pšenice. Po izvršeni žetvi pšenice v Vojvodini se je Izkazalo, da je kakovost letošnje pšenice Izredno dobra in da znaša povprečna kakovostna teža 82 do 83 kg (napram 78/79 kg lani in 75/76 kg pred dvema letoma). = Prva luščilniea riža v naši državi pričela poslovati. Narodna mlinska in gospodarska industrija, d. d. v Zagrebu je uredila prvo moderno luščilnico riža v naši državi. V sušaško luko ie prisnei že prvi transport neoluščenesa riža iz Indije v količini 150 vagonov. Prvi vagoni so tudi že prispeli v Zagreb ter bo luščilniea. ki ima dnevno kapaciteto 6 vagonov, te dni pričela obratovati. Pričakuje se. da bo uvoz oluščenega riža iz Italije znatno nazadoval. == Vojvodinci kupujejo zemljišča v Južni Srbiji. Iz Novega Sada poročajo, da med Vojvodine! stalno narašča zanimanje za nakup zeml.iišč v Južni Srbiji. 2e pred daljšim časom so Vojvodinci skušali, da kupijo večji kompleks v Južni Srbiji in da tam uredijo vzorna posestva. Ta poizkus pa so onemogočila oblastva. ki so Vojvodince deklarirala za tujce. Te dni se je vrnil iz Južne Srbije Deki ugledni novosadski ekonom, ki je zaradi nakupa zemljišč stopil v zvezo s tamoš-nijm ljudstvom. Gre za nakup več tisoč hektarjev zemljišč. V kolikor oblastva ne bodo ponovno onemogočila ta nakup, je stvar po zatrdilu imenovanega ekonoma že perfektna in se pričakuje, da bodo Vojvodinci v bodoče v večjem obsegu kupovali zemljo v Južni Srbiji. = Močan izvoz zlata i« Amerike. V zadnjih 10 mesecih, to je od pričetka septembra pretekletra leta do konca junija tekočega leta, so Zedinjene države oddale v inozemstvo preko 500 milijonov dolarjev zlata, tako da se je skupni zlati zaklad zmanjšal na 4110 milijonov dertarjev napram maksimalni višini 4610 milijonov, ki je bila dosežena 1. maja 1927. Od početka 1. 1921. r-e je zlati zaklad Zedinj. držav neprestano dvig-gal in se je do 1. maja 1927, ko je dosegel omenjeno maksimalno višino, povečal za 1682 milijonov dolarjev. Ta naraščajoča orenasičenost Amerike z zlatom je povzro-č«Ia mnogo skrbi tako tostran kakor tudi onstran Oceana, ker se ie bilo bati. da bo zaradi stalnega dotoka zlata v Ameriko nastopilo pomanjkanje zlata za valutarne svr-he v ostalih državah, kar bi povzročilo mednarodno nazadovanje cen. Sedaj pa se je situacija znatno sprpmenila ter je odtok zlata v veliki meri pripomogel k daljnji konsolidaciji evropskih valut. ■b Dobave. Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do dne 30. L m. ponudbe za delo in dobavo materijala pri pokritju strehe na postaji Sv. Lovrenc na Pohorju (pogoja so na vpogled pri istem oddelku); do 27 t m. pa glede dobave raznega telefonskega materijala. Strojni oddelek direkcije državnih železnic v Ijubljani srrejema do 26. t m. ponudbe za dobavo 1.450 zvitkov trakov za merjenje brzine, do 27. t. m. za dobavo 40 kg ploščatega stenja za petrolej in olje. 80 kg stenja iz ovčje volne in 363 čopičev za pleskarje; do 28. t. m. za dobavo špecijalnega kita za lep ljenje strojnih jermenov, 330 m strojnih jermen raznih dimenzij« 5000 komadov aceti lenskih gorilcev 10 lit., 250 komadov a^eti-lenskih gorilcev 14 lit. (medeninastih z vložki) in 2000 komadov vložkov za eorilce 14 lit.; do 30. t. m. pa glede dobave 500 kg volne za ležišča iz bombaževine. Direkcija državnega rudnika Zahukovca sprejema do 28. t m. ponudbe glede dobave 30.000 kg sena. = Dobave. Strojni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 1. svgustf ponudbe za dobavo 150 kom. lesenih ročajev za armature, 1500 kom. ročajev za orodje iz papirja, 10.000 kg kalcinirane sode in 200 ks kristalne sode: do 6. avgusta pa glede dobave komptatnetra levega parnega valja vrste 170 SHS. Saobračajno-nrometno - komercijalni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubiiani sprejema do 7. avgusta ponudbe za popravilo železne blagajne (blagajna Je na vpogled na postaji Maribor gl. k.). Prometno - komercijalni oddelek direkcije državnih železnic v Subotici sprejema do 23. t. m. ponudbe za dobavo 10.000 kg moke za klej. Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: 3. avgusta pri ministrstvu za vojsko in mornarico, oddelek za mornarico v Zemunu glede dobave 10.000 kg brona za livanje zRtin; pri direkciji državnih železnic v Sarajevu za nabavo bukovih ali hrastovih pragov, 2. avgusta glede dobave 2300 m* bukovih parke-tov, 3. avgusta pa glede dobave materijala za vodovodno instalacijo. Predmetni oglasi so na vpogled v pisarni zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Borze 20. julija. Na ljubljanski borzi te bil promet elab. Malo več prometa je bilo samo v devizah na Dunaj, Curih in Berlin. Potrebo v devizah na Newyork in Trst je krila privatna ponudba, ostalo potrebo pa Narodna banka. Tečaji deviz kažejo le neznatne spremembe. Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna ikeda ponovno popustila za 2—3 točke. Pri srednjem prometu sa je promptna trgovala po 436, za julij po 438 — 438.5 za september po 4445 — 445, za december po 458. Tudi investicijsko je popustilo ter se je trgovalo po 89 — in 89.25. V zasebnih vrednotah je bilo malo prometa. Med bančnimi papirji so bili zaključki v Jugobanki po 88.5, v Praštfdioni po 950 in v Srpski po 145, med industrijskimi vrednotami pa v Šečera-ni po 480 in v Dubrovački po 460. Devize in valute. Ljubljana. Amsterdam 0—22 91, Berlin 13.57 — 13.59 (13.585). Bruselj 0—79318, Budimpešta 0—9.9206, Curib 1094.1—1097.1 (1095.6), Dunaj 8.0128 — 8.0428 (8.0278), London 276.42 — 277.22 (276.82). Ne\vvork 56.8 — 57.0 (56.9), Pariz 221.82 — 223.82 (222.82), Praea 168.22 — 1G9.02 (168.62), Trst 297 — 299 (298). Zagreb. Dunaj 8.0128 — 8.0428, Berlin 13.57 — 13.60, Milan 297.05 — 299.05, London 276.42 — 277.22, Newyork 5u 79 — 56.99, Pariz 221.82 — 223.82, Praga 168.22—169.02, Curih IC94.1 — 1097.1. Trst. Beograd 33.475—33.775, Dunaj 266.25 do 272.25, Praga 56.425 — 56.72C. Pariz 74.6 do 74.9. London 92.74 — 92.94. Newyork 19.02 — 19.08, Curih 366.875 — 368.875; dinarji 33.475 — 33.975. Dnnaj. Beograd 12.4425 — 12.4825, Berlin 168.86 - 169.36. London 34.4275 — 34.5275, Milan 37.09 — 37.19, Newyork 707.95 do 710.45. Pariz 27.71 - 27.81, Praga 20.9675 do 21.0475, Curih 136.25 — 136.75. Curih Beograd 9.1275, Berlin 123.8. New-york 519.35, London 25.255, Pariz 20.335, Milan 27.21, Praga 15.38, Budimpešta 90.53, Bukarešta 3.17, Soiija 3.75, Varšava 58.20, Dunaj 73.225. Deviza Beograd na ostalih borzah: v Pragi 59.09. v Berlinu 7-358. Efekti Ljubljana. Celjska 158 — 0, Ljubljanska kreditna 128—0, Kreditni zavod 170—175. Vevče 105—0, Ruše 265—285, Stavbna 56— 0. šešir 105—a Zagreb. Državne vrednote; Vojna škoda 437 — 437.5. kasa 436 — 438, za julij 438 do 438.5, za september 445 — 4455, za december 458 — 458.5; investicijsko 89 — 89.25, agrarne 54 — 55; bančne vrednote: Poljo, slara emisija 17.5 — 0, Kreditna 85 — 0, Hipo 59.5 — 60, Jugo 88 — 88.5, Ljubljanska kreditna 126— 130, Narodna £700 — 6800, Praštediona 950 — 952.5. Srpska 145 — 146, Zemaljska Sarajevo 140 — 150; industrijske vrednote: Narodna šumska 16 — 30, Našič-ka 1700 — 0, Gutmann 210 — 0, Slaveks 0 — 108. Slavonija 11 — 12. Danica 140—0, Drava 385 — 390, Šečerana 472—480, Tvor-nica vagonov 88 — 95, Vevče 105 — 106. Du-brovačka 455 — 465, Trbovlje 465 — 472.5. Blagovna tržišča Ljubljanska blagovna borza (20. t. m.). Les: Tendenca nespremenjena. Zaključenih je bilo 5 vagonov tramov, fco. vag. meja po 280. Deželni pridelki: Tendenca za rito nespremenjena. Zaključkov ni bilo. Nudi se pšenica (slov. post., navadna tarifa, plač. 30 dni): baška stara, 78/79 kg po 382.5—385; baška nova, uzančno blago, brez doplačila, za julij po 305—307.5. za avgust po 302.5 — 305; turščica: baška promptna, slov. post, navadna tarifa, plač. 30 dn: po 340—345; o*es: baški, zdrav, rešetan po 280—285; moka: >Og«, fco. Ljubljana, plač. j>o prejemu po 520—525. Novosadska blagovna borza (20. t. m.) Tendenca nespremenjena. Promet: IG vag. pšenice, 7 vagonov ovsa, 19 vagonov turšči-ce, 3 vagone moke in 11 vagonov otrobov. Pšenica: baška, za avgust 245 — 250; banaška, nova 237.5 — 240; sremska, nova 240 — 245. Oves: baški, za avgust 185 do 190. Ječmen: baški in sremski, novi 200 do 205. Turščica' baška in sremska 292.5 do 295; banaška 290 — 292.5. M o k a: baška <0g3> in <0gg> 390 — 400; «2> 370 — 380; <5» 350 — 360; «r6> 315 — 320; <7> 265 do 270. Otrobi: baški sremski in banaški 147.5 — 155. Dunajska borza za kmetijske proizvode (19. t. m.) Navzlic mirnejši tendenci na inozemskih tržiščih se je kupčija z novim žitom na dunajski borzi nekoliko oživela. Ponudba v novi pšenici se je povečala. Jugo-slovenska pšenica Tisa se nudi po 1.70 K5 ex šlep Dunaj. Tudi povpraševanje po promptni rži je bilo večje, dočim so cene za avgust popustile za 50 groiev. Izgledi za letino v turščici so se nekoliko zboljšali, vendar ni več računati z dobro letino. Ponudbe glasijo nekoliko nižje. Kupčija z moko za lesen je oživela. Uradno notirajo vključno blagovnoprometni davek brez carine: pšenica; domača 42 — 42.5, madžarska Tisa, nova 43 — 43.5, jugoslovenska, uova 42 do 42.5; rž: domača 37.75 — 38.75, madžarska, nova 37.25 — 37-5; turščica: 37.25 do 38; oves: domači 37.25 — 37.75 Pravilno in napačno parfe« miranje Ameriška strokovnjakinja za kosme-tiko Lavra Lanejeva piše v nekem ameriškem listu sledeče o parfemiranju: Ljudje z dobrim okusom bodo večkrat prekleli dan, ko so izumili pa-rie-me. Namesto da bi se pariemirale pravilno, uporablja večina žensk in deklet parfem v premočni količini. Nekatere ženske se omejijo na to, da kanejo na svojo spodnjo obleko tisti dan, ko jo oblečejo, nekaj kapljic dišave, kaT daje prijeten vonj. Drugim zadostuje delikat-ni duh kopalne soli, mila in drugih kos-metičnih sredstev. Za žensko pa, ki hoče nežno dišati, je z vonjavo prepojen robec nekaj nezaslišanega. Dovolj ji je, če se dotakne z zamaškom dišavne steklenice narahlo ušes, lasi in rok. Vendar pa ne doseže nobeno z dišavo prepojeno oblačilo ali robec učinka dobro gojenega telesa in svežega perila. Kdor uporablja parfeme. naj jih uporablja vsaj do skrajnosti previdno, šted-ljivo in s pravilnim pretehtanjem. kaj se komu spodobi. Za plavolaso in mo-drooko dekle bi bil kakšen orientalski parfem n. pr. največja napaka, ki si jo je mogoče misliti. Uporabljati mora lahek parfem, ki spominja na spomladne cvetke ali pa poletne dišave. Težki par-femi so priporočljivi za malokatero žensko. Bolje je, da se jim izognejo v prid lažjim in svežim esencam. življenja m Kako sta se vrnila v življenje Malo je manjkalo, da ni ostavil Zappi tudi Mariana. — Zadnji grižljaj. — »Rešitelji so tu: Nocoj bova večerjala!« — Ladja se bliža! — Sirena, hura in povratek v življenje nu» se nama seveda ni sanjalo. Čaka« la sva in čakala — aeroplan se ni vrnil. Zappi pripoveduje v italijanskih li« stih, kakšna je bila druga polovica po« ta Mariana in njega potem ko sta pre« pustila Malmgreena smrti v ledenem grobu. Jela sva se bližati otoku Brochu, pravi pripovedovalec. Medpotoma sva večkrat slišala nad glavami propelerje. Vsakokrat, kadar so se oglasili, sva se ozrla proti nebu in sva mahala z ro« kami. Zaman! V zraku je brnelo, na« ma se je pognala kri urneje po žilah — rešitve pa ni bilo od nikoder. Le» talci naju niso opazili. Šest dni potem, ko sva se mukoma prebijala skozi ledene mase, je Mariano padel in si zlomil nogo. Takrat sem se resnično zbal, da ne bom več prišel k ljudem. Zablisnila se mi je misel, da bi pustil Mariana samega in nadaljeval pot naprej brez njega. On mi je k te« mu prigovarjal. «Reši se sam, če moreš. Če dosežeš ljudi, rešiš druge in sebe!» Takrat je posijalo solnce in led se je začel tajati. V solncu so se zable« ščala na ledu majcena zrcala vode. Bil sem tako vesel, da sem zadel Mariana na rame in ga nesel dalje. Vendar ni« sem z njim prišel daleč. Moral sem se kmalu razbremeniti in voditi tovariša za roko. Mariano se je pri tem opiral name z vsem životom. Na vse načine sem skušal olajšati to breme — posku« si so mi izpodleteli. Živila so nama naglo pohajala. Dne 30. junija sva povžila zadnji grižljaj, zadnji košček pemikana. Položila sva ga na jezik pobožno kakor bi sprejela hosti^o. Kmalu potem se je dvignil ve« lik vihar. Morala sva leči in počakati, da je šel mimo. Mariano je bil zelo slab. Svetoval mi je v drugič, naj ga pustim samega in naj odkorakam naprej. Videl sem, da bi v tem primeru sigurno umrl, za* to sem se ga rajši držal. Sklenil sem umreti ob njem. če bo treba. Nato je pritisnil strašen mraz. Via« ga se je vpijala v naša telesa in ostra burja je uničila še tisto trohico ener* gije, ki nama je ostala. Dvanajst dni je trajalo to počasno umiranje. Najino upanje, da bi se izboljšali izgledi na rešitev, je plavalo po vodi. 11. junija zvečer zaslišiva zopet ro« potanje motorja. Vstaneva iz jarka, kjer sva ležala. Jaz pograbim odejo, s katero sva se pokrivala ter jo začnem vihteti po zraku. Pilot naju je videl. Letalo je opisalo pet krogov v zraku in je zopet izginilo. Ves radosten sem vzkliknil: «Mariano, rešena sva! No« coj bova večerjala!« Začela sva računati, koliko časa bo trajalo, da naju poberejo, koliko se ur se bova vozila do Kingsbava in ka» ko se bova vračala domov. O «Krasi« Čakanje je trajalo do 13. junija zju» traj. Ta dan naju je zbudil iz mrtvila močan žvižg sirene. Pogledal sem — in skoraj nisem mogel verjeti očem: najprej sem opazil steber dima, potem sem razločil obrise ladje. «Mariano», sem vzkliknil «rešitev je tu! Dajajva znamenja, da sva še živa!» Odeja se je zopet zavihtela po zra* ku. Sirena se je oglasila vnovič — znak, da so naju videli na ladji. Po 41 dneh obupnega romanja se mi je izvil iz prsi vzklik: (Rešena sva, še bova videla svojce in domovino!« Pol ure pozneje sva že bila na kro* vu «Krasina». Mornarji so naju spre« jeli s hura«klici. Zdelo se mi je, da od* mevaio kakor veličastna rešilna pe« sem, ki me je zdramila iz globokega sna in me je zopet vrnila življenju. Nobi!e beži pred sodniki »Oko za oko, zob za zob.« Inicijativo na Spitzbergih so sedaj prevzeli Francozi, ki bodo skupno z Rusi raziskavah kopnino in morje ter skušali najti kašno sled o Amundsenu in Guilbaudu, odnosno o «Lathamu». Švedi so akcijo ustavili; menda jih je reševanje nehvaležnih Italijanov stalo že toliko, da so se nasitili prevelike po« žrtvovalnosti za druge, ki so jim na* pravili samo škodo. Nobile jo bo v najkrajših dneh od* kuril v Italijo. Če se popelje sam ali z drugimi člani svoje nesrečne ekspedi* cije, ki je Italijo nesmrtno blamirala pred svetom, še ni znano. Govori se pa, da se bo skušal izogniti Narwicku, da ne bi po nepotrebnem razburjal že itak razgretih duhov Skandinavije. Naj* brže se bo vkrcal na kakšen parnik za prevažanje premoga ali pa se bo vrnil v Italijo na motornem čolnu skozi Nemčijo ali Francijo. Da bi se našlo Malmgreenovo truplo, je malo verjetno. Tudi Zappi in Mari« ano sta se vkrcala na «Citta di Milano» in ne bosta pomagala «Krasinu» pr; nadaljnjem raziskavanju. Mussolini ji« ma je prepovedal dajati vsakršne izja« ve in intervjuve o nesreči. Italijanski fašistični listi napovedu« jejo boj francoskemu tisku, posebno «Matinu» v Parizu, ker je razkril sra« moto italijanskega poleta na severni tečaj. vnovitev teh procedur na dan bo kmalu privedla do zaželje-nega uspeha. Ali je dovoljeno ubifati? V Ljeningradu so izrekli te dni sodbo v procesu, pri katerem je šlo za vpra« šanje, ali imajo starši pravico umoriti otroka, če se jim je rodil kot neozdrav« ljiv idijot. Letalec Vladimir Orlovski je imel takšnega otroka. Tri leta sta se borila 7 ženo, da bi napravila iz otroka zdra» vega človeka, obrnila sta se do nešte« vilnih zdravnikov, poskusila sta z vse« mi ljeningrajskimi bolnišnicami, toda brez najmanjšega uspeha. Potrošila sta vse svoje prihranke. Mesece in me« sece sta se nato borila z mislijo, ali bi otroka spravila s sveta. Nekoč sta se udeležila diskusije o vprašanju, ali je dovoljeno takšnemu malemu nesreč« nežu vzeti življenje. Velika večina na« vzočih staršev se je izjavila za dopust« nost umora r takšnem slučaju. To je dalo končno Orlovskemu pogum, da je izvršil svojo namero. Nato se je sam, javil policiji. Sodišče je bilo mnenja, da je nesreč« ni oče po črki zakona kriv in ga je ob« sodilo na šest mesecev ječe. Vendar jo izvršitev te sodbe opustilo. Iz newyorške kriminalne statistike Uradna policijska statistika Newyorv ka navaia, da se je izvršilo v teku zadnjih pet mesecev v tem mestu 121 umorov. v vsem dosedanjem letošnjem letu kakšnih 170. Večina morilcev se sprehaja še vedno v zlati svobodi, Čeprav se policija za njimi zelo trudi in je za svoje delo tudi bolje organizirana nego katerakoli policija tega sveta. Brzovlak in motorni čoln V Kolnu se je izvršilo te dni zani« mivo tekmovanje med motornim čol« nom in brzovlakom. Fritz von Opel, vodja znanih delavnih, je hotel preiz« kusiti nov motorni čoln s 540 HP na Renu. Startal je iz Kolna proti Porzu, ko se je spustil od tam neki brzovlak in je preletel 10 km dolgo progo v 6 minutah in 10 sekundah. Na uro bi to znašalo 94.73 km. Dospel je na cili 2 in pol minute pred vlakom. Nezgorljiv papir Berlinskemu kemiku dr. Francu ran« cku se je posrečilo po desetletnih tru« dih, da je izumil novo vrsto papirja, ki prenese tudi sila visoke temperature. Dr. Franck je na javnih poskusih stla* čil n. pr. navaden papir v škrnicelj iz nezgorljivega papirja in tega držal v plamenu pokolnega plina, ki razvije, kakor znano, tudi temperature nad 2000 stopinj. Škrnicelj se ni niti naj« manj spremenil, navaden papir pa se je spremenil v pepel. Franckov izum je, kakor si lahko mislimo, izredne važ« nosti. Kje si je bila Evropa edina? Na Spitzbergih so govorili v zadnjih mesecih v najlepšem soglasju vse mogoče evropske Jezike. Tudi tega )e zda] konec ... Pierre Mac Orlan: Vožnja v svet Gospod Gelina je z dolgimi koraki hodil po svoji sobi in si z roko ščitil plešasto glavo pred solnčnimi žarki. Njegova pleša je sličila na spodnjem koncu z belkasto peno lahno poslikanemu jajcu. Med njegovim napornim razmišljanjem — bil je žrtev mučnih komplikacij — so se odprla vrata. Vstopila je njegova žena, za njo pa šestnajstleten mladenič, ki je predstavljal mlajšo silhueto gospoda Geline. — Tomo je tu, je rekla mati s tresočim glasom. Gospod Gelina je pristopil k svojemu sinu. Z nobeno besedo ni mogel izreči svojih kletev ter je izrazil svojo jezo tako-lc * — Nepridiprav! Izgini! Tomo je stisnil glavo med ramena, se pokoril ukazu in tiho zajprl vrata. Gospa Gelina je ostala pred svojim možem, ki se ni mogel pomiriti. Tomo se je namreč zjutraj vrnil napol m-tev od lakote in z umazanim perilom. 1311 je nekaj časa v Parizu, za kar si je izposodil pri nekem družinskem prijatelju denarja. Njegov beg, ki je vedela zanj vsa vas, kjer sta gospod in gospa Gelina živela kot mala rentnika, je povzročil bol predvsem materi. Prvič je prišlo med njo in sinom do resnega spora. Pustolovščina se ni dala olepšati. Znano je bilo, da je Tomo pred svojim potovanjem okradel svoje starše. — Treba je govoriti ž njim zelo resno, je rekla mati svojemu možu. Zvečer je gospod Gelina zapovedal svojemu sinu, naj ga spremi na cesto, oddaljeno par korakov od njegovega stanovanja. V mraku so bili zvoki neomejeno čisti. Slišal se je od zelo daleč na ravnini glas kmeta, ki je poganjal konja in šikripanje pluga, podobno kričanju prepelic. Tomo je s prekrižanima rokama na hrbtu stopa! poleg očeta. Mladenič je nasilno zadrževal besede in pričakoval napada. Gospod Gelina je povzdignil glas: — Kaj si hotel storiti? Tomo ni odgovoril. Oče je ponovil vprašanje. — Potovati sem hotel, je rekel To« mo. — Potovati si hotel, je ponovil oče. Ustavil se je pred sinom: — Toda, ubogi idiot, brez vzroka in motiva se vendar ne potuje! AH se po« tuje brez smotra? K tvojih letih... ===== 6 ===== sveta Prva avstrijska odvetnica Na Dunaju je otvorila pred nekaj dnevi svojo pisarno prva avstrijska advo-katinja, dra. Marijana Rethova. Ze v dekliških letih se je zanimala za pravna vprašanja, sama je bila hči znanega odvetnika. Študirala je najprvo filozofijo in si pridobila tu doktorat. Ko so pripustili ženske k pravnemu študiju, se je takoj vpisala na pravno fakulteto. Postala je kot prva avstrijska doktorica prava, bila je prva odvetniška kon-cipijentka in je jx>sta!a sedaj tudi prva odvetnica — ne da bi rmeia kakršnihkoli težav pri tem napredovanju. Zanima se predvsem za zakonsko in družinsko pravo, zlasti v kolikor se tiče žensk; in nje zanimanje se ne omejuje na samo prakso, temveč tudi na teorijo. Je mnenja, da si bodo ženske pridobile s pravnega stališča več pravic šele tedaj, ko bodo v tem področju same doma. V Avstriji je sedaj kakšnih 8 ali 10 žensk, ki se pripravljajo na odvetniški poklic in morda se bo kakšna odločila tudi za sodnijskega, kjer bi po njenem mnenju zlasti v mladinskem sodstvu lahko pokazala mnogo uspehov. V privatnem življenju se dra. Rethova ponaša s tem, da je dobra gosj>odinia! Je mati dveh otrok. Pomaga tudi svojemu možu, znanemu verskemu filozofu in vseučiliškemu profesorju dr. Karlu Rethu pri njegovem delu. Zna izvrstno več jezikov in je nastavliena kot sodni tolmač za angleščino. Torej vsestranska ženska, ki bi jo v tem oziru lahko zavidalo premnogo moških. Kellog, ameriški državni tajnik za zunanje zadeve, ki se Je v zadnjem času najbolj trudil za osnovanje mednarodne protlvojne pogodbe. Prva se Je odzvala njegovemu vabilu Francija. Predsednik kongresa se boksa Angleška rudarska zveza je imela te dni kongres, ki mu je predsedoval Her-bert Smith, 651etni krepak možakar iz Yorkshirea. Na tem kongresu j« prišlo do svojevrstnega pretepa. Prvi dan so izključili pet komunističnih delegatov, ki niso imeli pravice do delegatstva. Drugega dne pa je ta petorica vseeno prišla — na galerijo, zgago uganjat. Smith jo je nekaj časa opozarjal, naj da mir, končno pa je skočil na galerijo in vseh pet komunistov pošteno pre-boksal, dokler niso pokazali pet. Nato se je stari možakar mirno vrnil k predsedniški mizi in nadaljeval svojo prekinjeno funkcijo. 20.000 ciganov Češkoslovaška policijska oblast se trudi ta čas z izdelavo oosirne evidenčne liste čez tiste cigane, ki se ne morejo odpovedati večnemu romanju iz kraja v kraj. Število stalno naseljenih članov ciganskega plemena je v republiki naravnost neznatno, njegovih nomadov pa so našteli doslej okroglo 20.000. Za večje provincijalno mesto jih je. Ti so ostalemu prebivalstvu v največje breme in nadlego, ter že iz tega razloga, pa tudi iz drugih se zdi češkoslovaškim policijskim oblastim primerno imsti jih pod stalnim nadzorstvom. Odslej se ne bo smel v mejah republike noben cigan več potepati, če ne bo imel pri sebi legitimacije, ki mu bo to dovoljevala. Oblasti upajo, da bodo na ta Ni končal svoje misli, kajti tla so bila ponekod spolzka. Vendar je na« dalje val: — Zadosti mi je tvojega ponašanja. Nisi več otrok in nič ne more opra* vičiti tvojega dejanja. Izposodil si si pri Porterouexovih, to vem dobro. De« nar jim je treba vrniti. Lep moraličen uspeh! In potem, s šestnajstimi leti se obnašaš kakor kretin. Kam si se name« raval peljati? To vprašanje je zaman. Mogoče v orijent? Oče je nehal govoriti in se zasmeh* Ijivo nasmejal. V prejšnjih letih, pre* den se je naselil v tej vasici, je poto« val po svetu. Slučaj mu je naklonil vsa« kovrstne radosti zelo nemirnega po« potnega življenja, nakar se je priučil svojemu sedanjemu življenskemu nači* nu. Prav nič ni obžaloval in majhna luč njegovega notranjega življenja je že ugasnila. Ozrl se je naokoli. Ta brezpomemb* na, enakomerna in dobro urejena po« krajina je odsevala v njem v propor« cijah njegove jedilnice. — Poslušaj, idiot! Potovanje je sa« ma gnusoba, gnusoba pred drugimi in pred samim seboj ter zagreni življe* nje. Prepotoval sem ves svet. Videl sem vse, kar more videti človek. Za« pletel sem se v stvari, ki te ne brigajo in kaj mi je ostalo od vsega tega?... Par grenkih spominov, ki ti jih ne mo« rem zaupati... Govorim tako, da te obvarujem in ti prihranim slaba izkust« va! Potovanje v tvoji starosti pome* ni, da postane človek žrtev slabih žensk, kakor sem bil jaz. Po kratkem odmoru je nadaljeval: — Ako pomislim na izgubljeni čas onkraj morja, kjer je bilo včasi zelo lepo, mislim, da se mi bo razletela gla« va. Gospod Gelina, z rokama v telov* nikovih žepih, je govoril le še zase. Slikal je $ točno nespretnostjo bare v Šanghaju. V spominu majhnega vzne* mirjenega gospoda so se pojavljale po* stave tujih mož in žensk. Gospod Gelina je govoril o morju brez spoštovanja in o ladjah zelo fa« miliarno. Počasi ga je prevzela njego* va lastna preteklost ter je čutil, da ga je čar minulosti fizično spremenil. Tomo je celo uro motril svojega oče« ta, kakor se motri dragocena podoba. Pod noč sta se oba vrnila domov. Pri večerji je oče molčal, sin pa je zrl v dno krožnika, kjer je bil naslikan eno« nožen rumen petelin. Ko je drugo jutro gospa Geline pri* nesla svojemu sinu zajtrk, je bila nje« gova postelja prazna. Sporočila je to svojemu možu, ki je skočil iz postelje v sami srajci k svoji pisalni mizi. Predal je bil vlomljen. Tomo je v največji tišini posegel v oče* tovo listnico. Gospod Gelina v svoji potrtosti nI mogel najti besede, da bi potolažil ž njo svojo ženo, kajti topot mu je ne* kaj strašnega in otožnega govorilo, da je njegov sin odšel za vedno... ali pa vsaj za nedogleden čas. Najboljše, najtrajnejše, zato 13 najcenejše! »JUTRO« št. 169 7 Sobota, 21. VII. 1928 Sokol Sokol Sv. Lenart v Sov. goricah. Pred 20 leti so se zbrali v nemčurskem trgu pri Sv. Lenartu v Slov. goricah narodni možje, da osnujejo Sokolsko društVv kot aekakšen pro iutež nem anu prodiranju v Sloven« ske gorice. Krog je bil v tedanjem času majhen, a trden, in je zavzemal vendo več« je dimenzije. Majhno društvo je zrastlo v leTO, močno drevo, ki ima danes v Sloven« skih foricah globoke korenine. Sokol pri S Lenartu v Slov. gor. je v dobi svojega obstoja posetil že vse pomembneje kra* je Slovenskih goric in marsikje zasejal mi« sel nacijonalizma in Sokolstva. Kljub vsem intrigam se je razvijal epo, ima svoj So» kolski dom, letno telovadišče in deluje lepo složno pod vodstvom brata stare te dr Go> rišk- in brata načelnika Poliča. Društvo bo slavilo dne 26. avgusta svojo dvajsetlet* nico in - kuje, da bo ga posetilo napred* no občinstvo iz vse bi./.me in dalin okoli« ce, da bo proslavilo skupno t<"> velepo« membno obletnico. 1305 Sokolsko društvo v Mengšu Iv prire* dilo v nedeljo 22. t. m. ob 4. popoldne jav» no te1 >vt bo. P telovadbi velik-" veselica s plesom. Pridite vsi! Vršila se bi Tri bra» tu Funtku v Mengšu. — Zdravo! 1301 Dootsi 60ŠTANJ. Člam Narodnega gledališča iz Maribora bodo gostovali v nedeljo 22. t. m. ob 8. zvečer na odru Sokolskega doma v Šoštanju z veiezabavno veseloigro »Ognjenik«, spisa! Pulti a, v režiji g. Koviča. Šoštanj in okolica naj pjkažeta z obilnim obiskom, da cenita kulturno delo vrlih umetnikov med narodom. Zdravo! REČICA PRI RIMSKIH TOPLICAH. V nedeljo 22. t. m. bo uprizorilo Dramsko društvo »Zora« velezanimivo igro »Divji lovec« v hotelu »Nova pošta« v Rimskih toplicah. Pričetek ob pol 9. zvečer. Za obilen obisk se priporoča odbor. Naši onstran granic Patrij ar ha hočejo imeti V Trstu, 10. julija. fašizem se je v smislu sklepov primorskih pro-vincija/lnih fašističnih tajnikov, s katerimi se je začrtal enoten program za popolno in kar najhitrejšo asimilacijo našega naroda na Primorskem, v zadnjem času vrgel z vsemi svojimi silami na našo duhovščino. Ta boj pa gre v dve smeri: proti posameznim duhovnikom naše narodnosti, katerim se skuša naprtiti obtožba prota-tiržavnega, protifašističnega delovanja, in proti obči uredbi cerkve, kakršna je danes na Primorskem, kot nekakemu »preostanku izza časov Avstrije«. Fašistom nikakor ni pogodu, da stoji na čelu cerkve na Primorskem goriški nadškof, ki je poleg vsega celo še tudi Slovenec, pa so začeli sedaj nazsežno agitacijo za to, da bi se sedež primorskega metropolita prenesel iz Gorice v Trst kot naravno središče takoimenovane »Julijske Krajine«. Da bi pa bila s+vaT še lepša, pa naj bi papež obr-rvil nekdanji oglejski patrijarhat in tržaški iof naj bi dobil naslov oglejskega patrijarha, •i h! se slovesno ustoličil v starodavni oglejski baziliki. Na ta način bi posta! Trst v vsem dedič nekdanjega velikega rimskega emporija in ognjišča rimske kulture in civilizacije, Ogleja. Ta preuTedba, pravijo, je še tem nujneje potrebna, ko se morajo itak popolnoma preurediti cerkvene razmere z ozirom na nove državne meje, ko se morata ljubljanska in krška škofija izločiti rz območja goriške nadškofije in postojnska župnija zopet priključiti tržaški škofiji, od katere je bila odtrgana in priključena ljubljanski šele leta 1830. In ker cerkev stoji na stališču, da naj se višje hierarhične oblasti nameščajo v večjih središčih, je potem popolnoma naravno, da mora najvišja cerkvena oblast na Primorskem imeti svoj sedež v Trstu. Oglejski patrijarh s sedežem v Trstu bi bil potem vrhovni poglavar cerkve na Primorskem, in kar je tržaški škof italijan, hi bilo tako v polni meri zadovoljeno tudi »nacijonalnim potrebam« v tem pogledu. Goriški nadškof bi pa izgubil dosedanje svoje metropolitanske pravice in bi bil edino poglavar svoje goriške škofije. Njegov naslednik bo seveda Italijan, ki bo potem s poreškim škofom, fai Je že Italijan, in tržaškim italijanskim patrijarhom složno delal za prospeh m napredek fašistične raznarodovalne ideje na Primorskem. £ T p— Gozdni požari. V Trnovskem gozdu pri že deset dni. Središče požara je na ^isovcu. P^žar je nastal baje vsled nesre* če v neki ogljenici, ki se je podrla. Ljud« je gasijo, pa ne pomaga nič. O^enj se širi vendo opasnejše. V globokih gozdnih do* linah sploh ni mogoče priti blizu ognja. Velik požar se je razvil tudi na grebenu Nanosa. Požar v gozdu nad Brestovico pri Divači je napravil škode 500.000 lir. Na Čebulovici nad Divačo je požar povzročil Škode nad 400.000 lir. Manjši požari so na vseh koncih in krajih. Komaj se ljudje vr« nejo z enega pogorišča, že bije plat zvona in jih kliče drugam na pomoč, da se ogenj pogasi. Na Krasu je afriška vročina. Na solncu je 45 stopinj toplote, v senci 34. Koruza, krompir in fižol so uničeni Nekaj upanja je še na jesenske pridelke Požari v borovih nasadih okli Dutovelj se vrstijo dan za dnem. V kopninskem borovem na» sadu je škoda velika. Na Colski gori v rihemberški občini se je trava popolnoma posušila Najbrže zaradi kake iskre iz že« lezniškega stroja se je trava vnela in zgo» rel je velik kompleks gozda od rihember« škega gradu do Grdega žleba. P— Goriški nadškof dr Sede j j delil na Tolminskem zakrament sv. birme. Povsod je bilo navzočega ogromno ljudstva. V Vol« čah ga je pozdravil slovensko tamoSnji župnik Kodermac, hrvatsko pa volčansko* tolminski podeštat dr. Marsan. p— Iz Vipavske doline Strašna je vroči* na. ki ogroža tudi že galvni pridelek vi« pavskega kmeta, vinsko trto. Vo višjih Ie« gah se že vidiio orumeneli vinogradi, listje odpida Grozdie s* ne debeli tako je, kot je bilo p-rvi teden no cvetju Le v nižjih moVieiših legah se še drži trta ali tudi tu ni nravefa -azvoia Ako ne bo v Dar dneh dežia. preti vinski trti katastrofa z vsemi hudimi posledicami. p— Izsetievanje Z vseh strani Julijske Krajine odhaiaio naši liudie v širni svet, največ v Ameriko. V tržaški «rEdrnosti» či* tamo Togostoma nozdr^ve izseliencev, ki se na potu sTKvminiaio svoicev in voje lepe r^ne dežele, ki jo zapuščajo za vedno. V-sliko je vzrokov za izseljevanje, med nji« mi tudi po vojni nastalo zapravljanje de« narja, razvil se je kmečk iluksus, ki zahteva avoje žrtve. Naročilo, ut> ura, dLoput*,. Lic&Urj* nalLh, oglasa*. podob* MuOgLasrufOtL eUUk Jutra* Lutifono, Pr%Jtr%aua,4.TaL iL JLalu oglasi, bi>/lu£yo u posredovalne t/v roa/aL <*r**oylanrm+ prutbaja< ukovšu raaut, pasU+kror nihuc* Cjnb^ftma^Jl . 23654 Hrastovo jedilnico temnorujavo politirano — proda Ivan Novak »plošne mizarstvo. Vižmarje. poleg postaje. 23646 Belo spalnico vsled pomanjkanja prostora prodam Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 23768 6 starinskih stolov krasnih, rezanih rezano skrinjo ln več jelenovih ter drugih rogov prodam Naslov pove oglasni oddelek < Jutra*. 23801 fjzrrrrfr Pozor, motoclklisti In avtomobilisti} Športna oblačila vseh vrst, kakor neipremoJIjive jopiče 'bajaco). avto čepice itd dobite v najboljši kvaliteti in najceneie le pri tvrdki Davorin Bizjak. Ljubljana. Stari trg št 8. Članom motoklubov znaten popust. 23607 Oilclrskj plašč nov. za pešce, prodam — Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 23827 Nove gojzerce proda za 300 Din Zelezni-kar, Marijin trg. 23829 2 sokolska kroja za manjšo postavo, naprodaj Cena 200 In 500 Din Naslov pove oglas oddelek «Jutra». 23835 Najboljši malinovec in 12 vrst soVov nudi — tudi na drobno — Brezalkoholna produkcija. Ljub ljana. Poljanski nasip 10/b .2372: Belega vina vet «to hI Imam naprodaj. Pri odjemu nad tO M po « Din I »pod 10 hI pa 50 para ve! — D. Paznik. ,aško. 23636 Kretnico 70 30 desno, z železniškim menjalom, sistem Ik 10 juž ne železnice malo ali nerabljeno, kupim. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod »Sava 135». 23761 50—100.000 Din vložim brezobrestno v podjetje, ki bi mi nudilo mesto knjigovodje. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro »Poštenjak* 83828 Brivnico dobro tdočo, prodam radi bolezni Naslov pove oglas oddelek »Jutra«. 22458 Lokal s skladiščem in kletjo oddam v novi hiši na Dunajski cesti — Pripravno za vsako omt. Cena po dogovoru Naslov v oglasnem oddelku »Jutra». 23717 Prazno sobo za pisarno išče v centre Polncr, Janševa Štev 12. 23700 Manufakturno trgovino v sredini mesta Ljubljane, vsled izselitve zelo ugodno z zalogo vted prodam Po nudbe us oglasni oddelek »Jutra* pod »Eksistenca* 23782 Stavbna parcela m vinograd tik morja naprodaj Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 23521 Več stavbnih parcel v Ljubljani, ▼ površini od 500 do 1000 m«, po 18—25 Din naprodaj. Naslon pove oglasni oddelek »Jutra*. 23791 Hiše, vile gostilne, restavracije, kakor posestva in parcele proda Realitetna pisarna Fr. Schantel, Ljubljana — Kolodvorska ulica štev 26 23800 Gospodar, poslopje z malo sobo. hlevom. 2 stoječi šupi in pod. pripravno za 3 družinske hiše skladišča ali avtogaražo, poleg 1 Vi orala travnika, na katerem stoji kozolec z 10 okni. pripraven stavbni prostor, v Zg Šiški naprodaj Naslov v oglasnem oddelku •Jutra* 23818 Pozor, Amerikanci! Naprodaj enonadstr hiša z gostilno, trgovino, trafiko ter lepfm sadnim vrtom. poleg glavne ceste — Ponudbe na oglas oddelek •Jutra* pod »200.000 hiša* 23825 tHjašfui Dijakinje nižje gimnazij« sprejmem v vso oskrbo. — Nemška konverzacija Poučujem tudi klavir in francoščino. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 23796 Opremljeno sobo elegantno i 1 ali 2 posteljama Išče samostojen distingviran gospod — Po nudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Prost vhod* 23423 Sobico čedno opremljeno, šolnino takoj oddam gospodu Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 2367o Sobo z vso oskrbo oddam blizu kavarne Evropa Naslov v oglasnem oddelku «Jutra> 23674 Opremljeno sobo s posebnim vhodom in lepim razgledom oddam solidnemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 23833 Dt/pi*i Bajazzo! Na svidenje 21. t. a. 23799 Kater! gospod bi hotel skrbeti za inteligentno in simpatično mladenko, nahajajoč« se V obupnem položaju Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra* pod «Pomo8 nujna*. 23770 Preklic! Izjavljam, da nisem plačnik za svojo Seno Antonijo Wohlfahrt. žiga Wohlfahrt 23778 ■■■■■i »OLLA« j^otdoT kazano že desetlet* ja vodilna kot naj« starejša in dokaz« ljivo tudi najza« nesljivejša. 130 £ep naj bo Vaš dom! Slikarije in pleskanje naj Vam vedno preskrbi (vao Košak, Bleivveisova c. št 15. Slikarstvo in pleskarstvo. Najmodernejši vzorci. 65 IPjC OCI - » ' " -oastrann« boMh b no« ti s __B U R G I T Ctm 20 M po adravinikima im ▼ porabi. Bnrgit-kopelj potenj« ia žganje B17 K OIT G! H. BT HT Ommp*InI m stop »m I IVAN tVITIC, nest«, 9l«v«arija •irtruf Gostilno oddam na prometnem kraju Ponudbe na oglas oddelek •Jutra* pod »Gostilna*. 23784 Brivnico z Inventarjem in stanova, njem, v prometnem trartr prodam Ponudbe na ogla-« oddelek «Jutra» pod šifro «4000* 23769 Vilo ali hišo komfortno, večstanovanjsk pod »Dobro idoča pekarija. 23831 zrjJiZkMLuZ1 Stanovanje sobe, kuhinje in pritiklin iš-Je zakonski par brez ctrok v stari ali novi hiši ia avgust Naslov v oglas ■iddelku »Jutra* 23643 Stanovanje 8 sob ln pritiklin išče za oktober ali november mirna stranka. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Mirna stranka 500» 23793 Sobo In kuhinjo oddam s 1. avgustom v Zg. Šiški Naslov v oglas oddelku »Jutra*. 23816 Stanovanje sobe in kuhinje oddam manjši družini » t avgustom t. 1. v Rožni dolini, cesta V/33 (pod Rožnikom> 23836 Pava in pavlnjo po ugodni ceni prodam. — Poizve se pri hišniku pod Rožnikom. Večna pot št. 1 2379o V dresuro pod ugodnimi pogoji sprejema policijske in varnostne pse prvovrsten dreser — Prvovrstne reference na razpolago od tu in Inozemstva Pojasnila dO torka v Rožni ulici 7/TI. 23814 Gospodično sprejmem na stanovanje Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 23710 Opremljeno sobo parketirano. i elektr razsvetljavo in posebnim vhodom takoj oddam Naslov v oglasnem oddelku Jutra 23707 Sobo fino opremljeno, zračno, v centru mesta oddam takoj 'smo solidnemu. intelig>entl nemu gospodu. Poizve se v mlekarni v Vošnjakovi ul 23792 Opremljeno sobo separirano. v bližini Jugoslovanske tiskarne iščem 1 avgustom Ponudbe navedbo najemnine na ogl oddelek »Jutra« pod šifro •M P. - 23789 Opremljeno sobo veliko in zračno, s prostim vhodom in električno razsvetljavo, v bližini sodnije oddam takoj ali s 1. avgu stonj. Naslov v oglasnem odČferku »Jutra*' 23776 Opremljeno sobo v bližini glavnejra kolodvora oddam boljšemu go-sipodu Na=lov v oglasnem oddelku »Jutra«. 23775 Sostanovalca sprejmem v lepo sobo n« Rimski cesti 2/II. 23780 Opremljeno sobo lepo. v sredini mesta od dam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 23813 Sostanovalko sprejme takoj ali s 1. av-eustom boljša rodbina Stanovanje lepo in čisto. hra. na dobra Naslov v ogla« oddelku »Jutra*. 23809 1 ali 2 prazni sobi s souporabo kopalnica, najožjem centru oddam 1. avgustom Naslov pove oglasr- oddelek »Jutra* 23S30 <%©(&, Cffifi)®!}? fiini floteflea Izvirna oravliica s slikami za deco. Spisala tetka Metka. 7drav?h bukovih drv kupim ve3 vagonov Ponudbe z navedbo cene na osrlasn' oddelek »Jutra« pod •Plača takoj* 23779 Stare kovine kakor baker. medenino, ostružke medi. svinec, cin-klim. akumulat-OT. plo^e. svinčene črke. železo, litino. šuplie. avtoeume.. rabljene tračnice. va«onete, t-averze. »tare neuporab. Ijive stroje kupuje in plača najbolje »Calin*, k. d., Zagreb, Mandaličina 1-b. 158 42. Toda mera njenih nesreč še nI bila polna. Ker v Svoji žalostni zamišljenosti ni pazila na pot, jo je kmalu zgrešila. Pogledala je okoli Sebe in z grozo opazila, da je zašla v bližino velikanskega pajka, ki je neutegoma pričel spletati mrežo okoli nje. Zaman se je izkušala osvoboditi tankih, a močnih vezi in bridko ji je bilo žal, da ni imela s seboj nožička, s katerim bi si bila mogla pomagati. Vrtni koncert danes t soboto ln jutri v nedeljo v gostilni Amerika na Glincah. 23785 1111» 1 Sobo v pritličju v okolici Maribora cb gozdu, v bližin) ielez-niške ali avtobusne postajo, z vso oskrbo, za bolno gospo ištem Ponudbe navedbo eene do 25 t. m na gospo Gigler Maribor, Tvornišk« cesta St 2601 23746 Turistom ln letoviščarjem se priporoča novopreureje-na gostilna pri »Turistu* v Mojstrani pod Triglavom Postrežba dobra in točna ter solidne cene. — Joško fttraus, gostilničar. 23706 m Stružnico na nožni oogon za ključavničarja ali mehanika, orodam « vsemi pritiklina-mi — -Ponudbe pod značko <5000* na oglacnl oddelek »Jutra*. 23632 Fotografije najceneje in najboljše povečave Za amaterje popust — Staut, Gosposvetska c. št. l/II. 23783 Podnart—Brezje redna avtovožnja se z 22. julijem prekine. Avto vozi samo še po naročilu. Bole & Cvenkel, Brezje. 23822 Olomiinp 9 različnih vzorelh po 550, 600 in 680 Din. otomanska pregrinjala, modroce itd. kupite nafbolje pri Rudolfu Severju, tvornica tapetniškega pohištva, Marijin trg St. 2. 47 Kupio očesa Najboljše 8 -istvo proti kurjim očesom CLAVEN ie mast 1 Skladišče ▼ lekarnah ali drogerijab ali oa* ravnost iz tvornice in glavnega skladišča N. Hrnjan - lekarnar, S1SAK. ČB00E5EJEI STAMPILJK T. SOKLI&i ^RTbo! je najbolje sredstvo proti < solil opeklinam Adriatic Tan cream dobiva se v vseh apotekah, drogerijah in parfumerijah. Glavni depot: 1 Ljubljana. Razglas. Cenj. občinstvu vljudno naznanjam, da sem prevzel in popolnoma renoviral staroznano gostilno in trgovino pri »Rusu« v Dragomeru pri Brezovici ter obenem tudi vljudno vabim na otvoritveno VRTNO VESELICO, katera se vrši ob lepem vremenu v nedeljo 22. julija 1928. Za dobro pijačo in jedila jamči in se priporoča ( AL Košir trgovec in gostilničar. Strokovnjaki so si edini v tem, da so ..WECK" iaia in aparati sa vkuha« vanje najzanasljtvajil. Tovarniška zaloga,Weck*pri tvrdki FRUCTUS" Ljubljana, Krekov trg 10/1. Celle: J. JAGODIC. Maribor: K. LOTZ. L Mikuš RO MESTNI TRG ŠTEV. 15 f Tvornica dežnikov, zaloga sprehajalnih palic NAJCENEJŠA " ZABAVA " so leoe povestL Naročite: TOLSTOJ: Rodbinska sreča. Roman. —« Broš Din 26.—v vez. Din 34.—. KERSNIK J.: Testament Povest. — Broi. Din 18.—. vez. Din. 26— KNJIGARNA TISKOVNE ZADRUGE v Ljubljani in Maribora. MAKULATURNEGA PAPIRJA Za trgovce, za obrtnike, za peke, za mesarje, za industrijo k? 4 Din vo večja množina na razpolago po ngodni cen! Naslov pove uprava »Jutra«. Vročeparna lokomobila 5—95 HP, stabilna 12 atmosfer, 34 m* kurilne ploskve, kurjenje z žaganjem, poleg tega primerna ravna rešetka za kurjenje s premogom, izdelek Badenia, Weinhehn, ^entilno krmiljenje, iztezljivi cevni sistem, zgrajena 1923, najnovejši tip, inkl. stopnjasto rešetko, predkurjava, 21 m dolg železen kamin, vse v brezhibnem stanju, sedaj še v obratu, kjer je na vpogled, radi premenitve obrata po primerni ceni NAPRODAJ. Ponudbe pod »Erstklassige Maschine 3064 na Kien-reichs, Anz.-Oes., Graz, Sackstrasse 4. 8844 t Starilejg Weymani 72 Rdeča kokarda Roman. r »Jelite, gospod vikont, da nima poklica za samostansko življenje,« je izpregovoriia. Zdrznil sem se na svoji blazini. Porogljivi naglas teh besed je na lik biču ošinil — ne mene, ampak Denizo! »Res, Deniza, reči moram, da razumeš svojo stvar,« je mirno nadaljevala gospa de Saint-Alais. »Ljubim, ljubiš, ljubi, ljubimo... imenitno ti gre z jezika. Kdo te je učil tega? Menda ne gospod direktor? Ali pa morda celo...« »Gospa!« sem vzkliknil. Čeprav je bila deklica potegnila oglavnico svoje mantilje na ooi, sem si vendar živo predstavljal njeno zadrego. Toda mati je bila neizprosna. »Veš, Deniza,« je povzela, »ne morem se spomniti, da bi bila kdaj rekla tvojemu očetu: ,Ljubim te.' Vsekako sem čakala s tem dotlej, da me je prvič poljubil. Ti pa postavljaš dosedanji red na glavo...« »Madame!« sem zajecljal. »To je okrutno!« »Zakaj, gospod,« je vprašala, kakor da me je šele zdaj opazila. »Ali mar ne smem kaznovati svoje hčere, kakor mi drago?« »Vpričo mene ne,« sem srdito odvrnil. »To je nezaslišano, to le...« »Glej, glej, vpričo vas ne, gospod vikoirt?« me je oponesla markiza. »Zakaj pa baš vpričo vas ne? Bolj jo vendar ne morem ponižati, nego se je ponižala sama!« »To ni res!« sem vzkipel v svojem ogorčenju. »To je svestna neresnica«. »Aha! Nu, ker vi hočete, ji povem vse, kar ji gre!« se je z neusmiljeno ironijo odrezala gospa de Saint-Alais. »Vi, gospod, pa izvolite sedeti pni miru in poslušajte. Toda ne varajte se, gospod vikont,« je nadaljevala, sklonivši se k meni in mi ostro pogledala v oči. »Po tem, da jo kaznujem vpričo vas, nikar ne sklepajte, da ste ali da boste kdaj član rodbine — ali pa, da bo ta razuzdanka in nesramnica . . .« Deniza je bolestno zaječala in se še globlje stisnila v svoj kot » ... da bo ta malopridnica, ki se je na koncu one dolgočasne istorij eo kokardi predrznila dodati: .Ljubim ga!' — da bo ta sve-tohlinka kdaj kaj pomenila za vas,« je hladnokrvno nadaljevala mati. »Vajina zaroka je zdavnaj razdrta. Razdrla se je, ko so vaši prijatelji požgali naš grad v Saint-Alaisu; razdrla se je, ko so opu-stošili naš dvorec v Cahorsu; razdrla se je, ko so vzeli kralju svobodo, poklali naše prijatelje in uklenili našo Cerkev, da so jo kakor sužnjo vlekli v svojem zmagoslavnem sprevodu; da, razdrta je, razdrta na vekomaj in vse vaše teatralno herojstvo ne more izpreme-niti tega dejstva! Umejte to, gospod vikont. Ker pa ste videli njeno samoponižanje, je treba, da vidit tudi njeno kazen. Ona je prva Saintalaiška, ki je javno povedala, da ima ljubimca.« Zgodovina njene rodbine mi je bila dovolj dobro znana, da bi bil lahko postavil njeno 'trditev na laž; a takšno dokazovanje ne bi bilo primerno za Denizina ušesa. Zadovoljil sem se s tem, da sem vstal. »Če ie tako, gospa,« sem rekel z uaclklo-aom, »tedaj vsaj lahko prihranim gospodični svojo navzočnost. In to storim«. »Ne, niti tega ne boste storili,« je odvrnila gospa de Saint-Alais, ne da bi se ganila. »Če sedete nazaj, vam povem, zakaj ne«. Sedel sem nazaj, ukročen po njeni samozavestni govorici. »Tega ne boste storili,« je rekla, hladno mi gledaje v obraz, »zato, ker moram vkljub zaničevanju, ki me navdaja do vas, ven-dalre priznati, da ste plemič,« »Prav zato vas moram ostavit.« »Narobe, prav zato ostanete z nama do konca poti.« »Kvečjemu na kozla, zraven kočijaža.« »Ne, tu notri,« je odvrnila z mirnim glasom. »Znajte, da nimava ne potnih listov ne drugačnih papirjev; če ne bi imeli vas s seboj, bi naju prijeli v slehernem mestu, ki se nama je peljati skozenj. To je res, da, mučno,« je dejala in skomignila z rameni; »če bi bila vedela, da so prilike tako žalostne, bi bila kaj ukrenila. Zal mi je — a druge možnosti ni za vas, kakor da se sprijaznite z neizogibnostjo in-potujete z nama«. Vroč val radosti, zmagoslavja in osvetoželjnosti mi je žalil srce. Spet sem se naklonil. »Hvala vam, gospa, da ste mi to povedali,« sem dejal. »Po tem takem bi se zdelo, da ste v moji oblasti.« »O, o!« »In da mi je treba samo stopiti z voza, pa ste kaznovani za bol, ki jo prizadevate gospodični.« Zagreb - Rackoga u!. br.4 Beograd - Kn.Mihajlova ul.br.52r, Podsastopstvo: 8518 Ing. Adolf Pfennlngberger, Sarajevo Dušan Marinkovič, Mostar Brata Manuccl Osijek Ing. O. Tfinnles, Ljubljana August Bachlnger, Novi Sad Johann Schmidt, Vršac A.&E.SKABERNE t 8846 Danes ob 9. zvečer je poklical Vsemogočni k sebi našo dobro mater, staro mater in taščo Marjeto Nodit roj. Lovko v starosti 70. let. Pogreb drage pokojnice se bo vršil v soboto ob 5. uri popoldne. N a R a k e k u, dne 19. julija 1928. Andrej Modic, soprog. — Tone, Jože, Janez, Lojze, Andrej, sinovi — Matilda por. Bratina in Zinka por. Mlakar, hčeri. — Milan Bra-tina in Janko Mlakar, zeta. — Marija roj. Juvančič, Rezika roj. Steržaj, sinahi. — Vnuki in vnukinje. Največja svetovna vrednost skupno ali posamezno. Da razumeš ono vedno bolj prevladajo-če uverjenie lastnika Essexa, da ima v svojem avtu največjo vrednost, zadostuje. da se prepričaš o lepoti Essexa, preiskusiš njegovo kakovost, sedeš v voz in občutiš Essexovo udobnost — slast voziti se v njem in spoznati Esse-xovo vožnjo. To ie enostaven ln suveren odgovor na vprašanje: Kako zadovoljava avto? Idealna vožnja, dosežena v največjem Essex Super - Sixu je davno predvidena po seriji individualnih prvenstev, s katerimi se ie Essex odlikoval in osvojil svet Njegova vidna briljantnost se odkriva po eni edini vožnji po sladkosti in mirnosti ter gladki, komaj slišni vožnji — zdi se ti, da letiš. Močnejši, zmožnejši v vseh izvedbah, prostornejši, poleg tega lepše opremljen. novi Essex Super - Six slavno zasluži svojo bogato nagrado v tem, da uživa največjo popularnost v historiji Essexa. Sedan Coacb Torpedo Grand Sedan 2-Seater Roadster 79.000 78.000 88.000 82.000 Jugoslavensko Hudson Essex Automobilno k. d. Zagreb — Hica 37 — Garage: Radione Jurjevska ul. 29. Miabel Beograd, Uzun Mirkova 9. — Žužek, Ljubljana. — Akellč, Split, Grgura Ninskoga 1. — S. Ad. EngI, Subotica. Obilna Ljubljana Mestni pogrebni uvod + Bres posebnega naznanila, V globoki žalosti naznanjamo v svojem in v imenu vseh sorodnikov, da je naša predobra nepozabna mamica, teta, tašča in svakinja, gospa Antonija Keršič hišna posestnica in gostilničarka dne 20. t. m. po dolgem mukepolnem trpljenju, previdena s tolažili sv. vere, boguvdano preminula. Pogreb nepozabne pokojnice se vrši v soboto, dne 21. julija ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti, Celovška cesta štev. 36, na pokopališče v Dravljah, kjer se položi pokojnica v rodbinsko grobnico k večnemu počitku. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v raznih cerkvah. V LJUBLJANI, dne 20. julija 1928. 8845 Žalujoči ostali. Urejuje Datorto fUrijco, izdaj« jra konzorcij cjutra* Adatt Ribnik«, Za Narodno tiskamo 4, d. tot tiakaraarja frano Jczeridc, Za maeratm dol Jeodgovorca Aiojzij No>vafe. Vsi v bjabljam