»JUTRO« 9t 3GT — It Nedelja, 16. XI1930 Soseska zboruje Narodaopravai ptlerki iz S«Tia}ske Mfoc Še se je opletal po temačni cerkvi odmev zvonca, ki ga je pritegnil mež- nar 1'onoe za zadnji blagoslov, ko so se verniki vsuli iz cerkve. Tisti, ki so zad- nji prišli k maši, so se najbolj gnetli in si delali pot s komolci kakor da je /sa cerkev v plamenih. Gruče moških so stale ob levi, vrvež žensk na desni plati trga pred cerkvijo. Vsi dišijo po nebe- škem kaJilu. Naglo puhti ta vonj iz oblek, kakor dobri nauki zastavnega pastirja trmoglave fare gospoda Anto- na. Neugnano sili na dan pri ženskah domačnostni vonj po kravjem hlevu m pri možeh po konjih. Na lica pa leže skrb, kako se bo prodalo to ki kupilo ono. Stacunar ie komaj odcvrznil vrata In niti ni dvignil železnih oknic, ki jih je nekdaj hrupoma odpiral še pred kon cem maše, da je z jezo odmahal gospod Anton zadnji blagoslov: »Boš šel! Libe ralec nemarni! Sam ne gre v cerkev, pa še kmete zblazne iz molitve že pri prvem očenašu, ko so baš nehali misliti na sivke, prame in »brište«. Da mi pri ifcš v roke!« Komaj za sol m tobak je danes de- narja. Zidane rute, floraste nogavice in semišasti čevlji so umrli Od dven do- brih časov je ostal komaj spomin. »Posluh!« se oglasi občinski klicar. »Razgias. Kra'jeva banska uprava vam naroča, da iztrebite vse grmovje po me- jah med njivami in travniki, ker je ne- potrebno in služi le škodljivcem za za- toščišče. Kdor ne bo do konca marca 1931. leta odstranil grmovja, se bo po tem roku uradno odstranilo na račun lastnika, ki se ga bo še povrhu občutno kaznovalo... Grobeljski rihtar vam da na znanje, da se bo vršila drevi sose- ska z običajnim dnevnim redom in vo- litvijo novega rihtarja. Začetek ob še- stih.« »Konec pa jutri zjutraj« je bleknil bu- domušnež tam zadaj, da je prasnil ves trg v smeh. — Kakor gorski porok ore- ko čeri so se vsule ženske po klancu in so stikale v bele rutice zavite molitve- nike. kakor bi se bale. da se jim ne pre- hlade. Možje pa so prižgali tobak :n sc se odpravili v gručah modrujoč o dav- kih in poslih mimo zgovornih Stacun in zapeljivih gostiln vsak na svoj konec fare. Pri fari pa se je počehljal štacu- nar najprej za enim, potem pa za dru- gim ušesom, gostilničar je pobobnal s prsti po prazni mizi. mesar pa je po- gledal sočutno rebrasto plat kravšeta, ki ie visela pred mesnico: »Prav škoda takega vola ..« Kar je zahvalna nedelja za dušo In nebesa, to je soseska za telo in ta svet. Na zahvalno nedeljo sk'ene kmet celo- letni račun z Bogom (t. j. z vremenom, neuimo in letino), na soseski pa obra- čuna s svojo srenjo- Parlament je razpuščen, banskih skupščin še ni. občinski odbori delajo brez volitev naprej v veselje ali ža- lost nekdaj tako bojevitih občanov. Vsa politika in vse volitve sc izginile iz jav- nega življenja. Le soseska je ostala to, kar je bila od nekdaj. Večina naše zem- lje ne pozna več ne soseske in ne rih- tarja. Savinjska dolina n pr. pa pozna še oboje. Kaj pa je prav za prav sosesk3? Naj- lažje bi vam povedai če bi rekel, da je soseska podob ia sopra/niku. Ce br ' te še potrpimo, saj še ni ne Radiška in ne Jerina. Tudi obeh Fojtov še manjka.« »Pa« Tonovca...« se ogla- ša vse vprek. V tem pa pridejo zakasnjenci: »Do- ber večer!« in zasedijo klop pri peči. Rihtar Gregur otvori sosesko: »Spet smo se zbrali k soseski, da pregledamo, kaj smo storili v preteklem letu, zvoli- mo novega rihtarja m ukrenemo vse potrebno za naprej. Da bom lahko skle- nil račune, vas prosim, da poravnate najprej, kar je kdo dolžan soseski.« Spodnji Fojt odšteje 150, Radišek 200, Jerin 120 in Jesih 80 dinarjev za na- jemnino od so seskih parcel v gmajni. Zebl odrine pet kovačev za soseski ri- bolov v potoku Perišnici. Bolj zamota- ni so računi za obrabo soseskih strojev: mlatilnice, hiščilnice za koruzo, sadne- ga mlina, stiskalnice za sadje in grozdje od brajd. trijerja in nožev za zelje. V blagajno se stekajo dinarji, kovači in frančke (stotaki). Nekaj je še zaostan- kov od lani. nekaj jih bo pa od letos. Rihtar Gregur zapisuje v knjige, se- števa, primerja: »Od lani je v hranilnici 2500 dinarjev, letos se je nateklo 3000. Skupaj 5500 dinarjev Dolžni so še Frlinc 160, Gašpur 290 in Tkavc 90 di- narjev. Ker iz drugih vasi niso hoteli prit inekateri, ki rabijo naše kolovge, na tlako, jim je naložilo sresko načel- stvo plačilo v denarju: vsega skupaj 600 dinarjev. Ker nočejo plačati, pred- nici Ko se nabere še nekaj tisočakov pa kupi soseska sejalni stroj. Polgrun- tarji in četrtaki nekaj godejo... Nato izvoli soseska za rihtarja Žeb- lja na tihem priznavajoč njegov nastop proti oblastnemu Gregurju. Tanača je jezik zasrbel, ko se je nekaj spomnil, rekel pa ni nič. Ura je šla že na devet, ko sta priva- lila Gregurjeva fanta poln dvovederski sod v sobo Brž so ga dvignili na klop pri peči. mu zabili pipo in začeli točiti lepo rumen, okusen tolkec. Na soseski svet na sredi vasi so že davno zasadili drevje. Nekaj najboljših bobovk spre- šajo vsako leto za sosesko, da si od- žejajo po seji. Iz vseh žepov privlečejo svinjske zadeve s kruhom. Vsi mastni se gle- dajo listi Domovine. Jutra, Slovenca, Domoljuba in Slovenskega gospodarja. Pred Jesihom kriči celo Delavska poli- tika. Prigrizek se pridno zaliva. Zali- vanje se nadaljuje vse do pozne noči ali celo do zgodnjega jutra. Tolkec je danes za rihtarja in se razsodijo vsi prepiri in spori celega leta. Od samih dokazov so drugi dan podplute oči in sključeni hrbti. Pa kaj bi opletal, saj je le enkrat na leto soseska, naš narodni praded in edini preostali sinko žalost- nega parlamenta. mmm Janko Kač Pri Cegnarju v Žabnici da m kmetje unulvuuo hi srčno raobraznje- jo m da v lepi skupnosti delajo za svoj gmotni gospodarski napredek. Bodite po- zdravljeni, zabniski možje in fantje! Druge vasi naj vas pa posnemajo! Skoda, da gospodar Tone Cegnar danes nima časa, da bi prisedcl k nam in s« ma- lo z nami pogovoril. Seveda, danes je treba streči na vse strani, ko je toliko gostov in ni prilike za miren pogovor, b^iamenska grča je ta Tone. Že po postavi pravi Gorenjec: krepak, širokopleč, precej zajeten, a obraza tako prijaznega, da ti je dobro, če ga pog- ledal. Zraven pa nadarjen. Začel je kot nez- naten čevljar, kupil hišo z gostilno, s po- šteno pijačo in jedjo napolnil hišo z gosti, z dostojnim nastopom pridobil vsakega. Ro- jen oštir! In izobražen. Po deset časopisov ima naročenih in razgrnjenih v gostilni, da zgleda ta kakor čitalnica. Tako je prav. Da je Tone mož dobrega srca, je jasno. Tako velikodušno podpira Dijaško kuhinjo v Kra- nju. Iz Tonetove hiše se širi po Žabnici na- predek in izobrazba. ToneJ Ze petindvajset let se poznava! Ne- štetokrat sem bil pri Tebi, ali sam, ali s prijateljem Premersteinom in Ulepičem, ali s svojo družinico, aH s tovariši profesorji. Ako bom zdrav, še in še pridem, zlasti ta- kole po zimi, da se ogrejem pri peči tvojt, ko me v mestnem zidovju res večkrat zebe. Hudir!... Ob šestih smo odkorakali Jože, sin in jaz na postajo, prijatelj Janko pa je krenil v Kranj. Vsem se je pa tole popoldne pri Ceg- narju prav dobro prileglo. Maks Pirnat. KMETIJSKI VESTNIK Izraba krmil za pitanje Vsesplošno se danes govori o gospodar« ski krizi ki o nizkih cenah kmetijskih pri« delkov, aH le redkokdo premisH, kako bi se ta ali oni pridelek dal koristneje izra« biti, recimo s pitanjem živine, zlasti svinj. Zares, dandanes se dobi za eno jajce skoro kilogram pšenice, za 1 kg jabolk se iztrži toliko, ka kor za 1 liter vina. Iz tega sledi, da je treba naše kmetijsko gospodarstvo drugače urediti in prilagoditi tržnim raz» meram. Vzemimo krmljenje svinj, zlasti rejo pitanje mesnatih pršutarjev (svinj, ki teh« tajo 70 do 120 kg). Ta reja se v današnjih časih pri nas zaenkrat gotovo najbolje iz. plača. Dandanes se tudi glede druge klavne ži« Vsesvetski islet Al sem ti še znanec, Sorško _ v „.,„,„ t„ polje, ker dolgo se nisva videla vine stavijo vse druge zahteve kakor pred - Jenke. | vomn. \'am«tn rleKelih ctarih vnlrn, in Letošnji Vsi sveti so imeli res neprijazen. pust praznik. Nizko so ležali nad zemljo oblaki in se vlačile megle. Vedel nisi, ali bo začelo deževati ali ne. Po kosilu sva se s sinom pogovarjala, kako bi najprijetneje prebila popoldne. Domenila sva se, da gre- va obiskat mojega starega prijatelja Tone- ta Cegnarja • Žabnico gori nad Škofjo Loko 'n pozdravit moje ljubo Sorško polje. Oh treh se odpeljeva z gorenjskim vla- kom. V najin vagon sta se usedla zakonca J® Zagreba. On je ključavničar v železniški delavnici. Gresta pa v Skofjo Loko na gro- bove. Sabo imata drobno, dveletno deklet- ce, nemirno kakor živo srebro. Vedno go- stoli: >Ven gledala« in hoče k oknu. Seve- da otročetu je neprijetno v tesnem vagonu. Leta semintja kakor ujeti ptiček v kletki. Zraven mene sedi postarna gospodična, ki bere debelo knjigo in skrbno zapre vselej vrata, če jih kdo odpre. Reva se gotovo boji prehlada. Zunaj na hodniku pa s težavo kroti Birsa otroke svojih prijateljev, ki jih pelje na sprehod v Medno. Pokrajina okrog nas, ob solnčnem dnevu polna krasote, je lagam da se sodnijsko iztirja ta znesek I Mkrita Z meglami, razgleda ni nobenega, od njih. (Odobravanje.) I Okrog četrte ure izstopiva na postaji Žab- »Vozil bi vsak, pa denar služil, mi pa I !? plaviva ? čuvajem, sta- naj popravljamo ceste. Kaj pa tisti špediter s peskom, ki je tako zdelal cesto v gmajni, ne bo nič plačal?« po- izveduje mladi Herodež. »Od kdaj si pa ti gospodar, da nas boš učil?« ga vseka Smon ostro, rim znancem, ki tukaj opravlja tudi službo posta jenačelnika. S postaje zavijeva po oza- vojno. Namesto debelih starih volov :n krav se zahteva bolj mlada živina s soč« nim, mehkim m okusnim mesom. Ne gleda se toliko na debelost in mast, kolikor ži« vali v gobec, aH ima še mlečne zobe. Vzrok tega prevrata je pač okus konsumentov in tudi novi način sedanjega prehranjevanja. Poleg škrobnate hrane, sadja m zelenjave, hočejo ljudi tudi finega sočnega mesa. Naj bo kakorkoH, kmet mora s tem raču. nat! m zahtevam trga ugoditi. Pomniti je. da ima dobro blago vodno dobrega odje« malca. Pri krmljenju igra najvažnejšo vlogo, zlasti za govejo živino, lucerna. S pomoč« jo te krme živina izredno dobro uspeva, meso dobi lepo barvo, postane okusno in sočno. Šele na to »lede nadaljnja krmila, kakor pesa, krompir, razni žitni zdrobi m otrobi. Brezdvomno se dandanes pitanje izpla« ča. Važno je, da tudi živino, ki je za zakol namenjena, v mladosti dobro krmimo. S slabo odstavljeno mlado živino tudi poz« neje nimamo tistega uspeha pri pitanju ka« kor bi bik* želeti. Gotovo je pitanje svinj najprikladnejži način izrabe krmil v našem gospodarstvu. Zlasti krompir se da z dodatkom potreb« nih beljakovinskih snovi, kakor rifoje mo« ke, mesne moke, posnetega m!eka itd. na v Nemčiji ustvarja na ta način negibljivost in negotovost v trgovini kakor tudi v pro« dukciji in da se povzroča prav posebno vznemirjenje nemškega notranjega trga. Industrija pa opozarja tudi na neugoc*io situacijo, v katero spravlja vlada nemško industrijo ter trgovino napram inozem« stvu, od katerega ni pričakovati drugega kakor bojkot nemškega industrijskega bfa» ga. — Ze lansko leto je večina nemškega državnega gospodarskega sveta nastopila javno proti nameram vlade, posebno proti načrtom ministra Dietricha, ki so stremen za tem. da se Nemčija obda s carinskim zidom, kakor se je tudi res obdala. Zaradi teh ukrepov je kmetijstvo agrarnih držav sedaj žc tako močno prizadeto, da agnrr« ne države že mislijo na protiukrepe. A. J. Najfinejša eksotična olja ki se uporabljajo kot jedilna olja, so glavni sestavni del pravega terpentinovega mila ?um.e! ^čTnizb^o ZStfKSg £ £ S^t. Vnebovreta SdrSbL*™ * °bliki na Šmarni gori, na zahodu ga blagoslavlja Sveti Jošt, na jugu se prijazno ozirata na- Važno je tudi vprašanje, koliko se sme tega ali onega krmila dati posameznim ži« »Gospodar gor. gospodar doli Res pa I ForhS? na^nik^^^onk^^s.v? I J*1-^ To Mtančno dognati le te« je, da noče Jakun ne na tlako, češ, da | samevaj "».^^gS6™^^« I ^tl^J^^J^ k,*ko se na tlaki nič ne zasluži, ne odkupi se pa tudi ne. Red moramo napraviti!« se poskusi za pravico Tanač. saj ne da Jakun nikoli za nobenega pri njem. Vse povprek hiti s hruščem proti Jakunu in se zaletavajo hude besede ob rihtarja.. »Kaj njega nisi naznanil?« ga nabo- de narejeno zavzeti Metelan. Gregur nekaj menca, nato pa se za- ve: »Kaj si ti rihtar ali sem jaz?« »Prav zdaj ne boš več.« »Veš, Gregur. strahova! nas pa ne boš!« Vse prevplje, da se Cuje na konec vasi, čokati Žebelj: »V žlahti sta si!« »Na kak način vendar?« se zavza- mejo vsi in vse omolkne. »Kaj boš gobec otresal...« se raz- ščetini rihtar. nekdaj mogočnega SmleSkega gradu. Nežna poezija se razliva po tem polju, ko spomla- di sakroži nad njim Skrjanec svojo prvo pes- mico mladoletno, mogočna je lepota njego- va, ko pšenica, kraljica naših njiv, zagori v samem zlatu svojega klasja na njem; Um konec avgusta se razveseli človekovo oko nad belo-rdečim cvetjem naie ljube ajde. In tudi danes, ob tem sicer tako pustem poznojeaenskem popoldneva naše polje ni brez svojega posebnega čara. Vsenaokrog ga je odela sočno zelena ozimina, ki s sladkim upanjem navdaja srce kmetu in mu napo- veduje, da bo drugo leto zopet žel ječmen in soržico in ri in pšenico. Nad nama kro- žijo kričave vrane, po strnišču se prepelju- jejo čete objestnih vrabcev, ki iščejo po ra- zorih zadnjega zrnja. Najina steza se združi s cesto, ki »odi it Kranja. Sva že v Žabnici in skoro tudi pred Cegnarjevim domom. Neznatna pritlična hi- ša je to, streha slamnata, okenca majhna. A prav •sled te neznatnosti in pohlevnosti napravi na človeka tako prijeten vtis, kakor pokladano jim krmo. Ni se treba bati, da gre krma v škodo, če so živali ješče. Obi« čajno izrabi 20 kg težak prašiček dnevno poleg običajne krme še 1 kg zdroba. 100 kg težak pa povprečno 3 m pol kg. Prvi se zredi dnevno za pol kg, drugi pa za 1 kg na živi teži. Majhen račun potem pokaže, da se pitanje svinj čim dalje traja, tem manj izplača. Primerjati je pri tem tržno ceno krmil m našega dela, na drugi strani pa ceno mesa. ko žival zakol jemo. Običajno računamo, da je pri svinjah dober nastavek mesa le tedaj, če se pokla« da poleg zelenjadi dnevno tudi dober če« trt kg prebavljivih beljakovinskih krmil, V I kg žita je 8 do 10 dkg prebavljivih beljakovin. To »e vzeti za podlago. Na splošno je vzeti pri mladih živa!ih v začet« ku več beljakovinske krme, pozneje pa ™{»nj. Ako dobe svinje dnevno 3 kg moč. nih krmil, potem jim ni potrebno posebej pokladati beljakovinskih krmil. Ker pa po« kladamo mladim živalim le do ! kg žita ms tem le 8 do 10 dkg beljakovin, je ne. »Lej takole sta si • žlahti,« mu po- men ca čez mizo Zebelj kazalec ob palec »A tako—o—o—« so se vsem vašča- nom nategnili obrazi »Ta je pa lepa!« »-Kaj pa je to tebi mar? Ti ne boš ni- koli plačeval mojih dolgov, da veš. Za Jakuna pa jaz plačam 500 dinarjev, da boste imeli gobce zamašene! se razjezi rihtar tn vrže pet stotakov v blagajno. »Gobce sem. gobce t je. Denar je pa denar« se košati Žebelj. Cim je denar r redu, pregledajo vsi po vrsti knjige, ker soseska ne voli pre- gledovalcev računov. Nato pa se raz- vije dolgo prevdarjanje, kaj bi kupili za soseski denar. »Dva t roka rja moramo kupiti« pred- laga Jerin. Sprejeto. »Miatifnica mora dobiti nove tečaje in par novih zob je treba v boben.« na- števa Spodnji Fojt Zadeva se poveri kovaču Sviglju. da pregleda stroj. Ce bo treba, se naj popravi. Hud boj se vname, ko zahteva kočar Jesih, da se naj kupi za soseski denar motor Gruntarji. ki imajo svoje motor- je. so zagnali hrup: »Fraplan rajši re- či! Motorja pa ne za soseski denar!« Odklonjeno od večin* brez debate. Po napravi na človeka tako prijeten vtis, kakor LU_J "u ,u aK* oeijaicc { sploh vsaka kmetska stavba, ki je ohranila ??t'eb?0'. ..da i™ dodamo ie svoj Stari, nepokvarjeni značaj in ni pustila, I x,dkg o®'J»kovinskih krmil. - »--» • - 1 Najenostavneje je, če se držimo pri pi. Zato je to milo najbolj cenjeno pralno sredstvo. da bi ji kdo pokvaril njeno pošteno kmets- ko lice. V bili se pozdravimo z gospodarjem. To- ne ima danes polno gostov, kar golorok ho- di in teka med pivci in jim skuša ustrečt, kar najbolje more. Glej ga šmenta! Ko se razgledam po hiši, kaj opazim pri mali mi- zi ob okrogli peči! Dva znanca sta to, ki ju je tudi puščoba današnjega dneva pognala iz mesta. Pa prisedeva k njima In kdo sta ta možakarja? Prvi je profesor Jože, pro- Bim, ljubljanski profesor, ki marljivo pri- reja zgodovinske knjige za naše srednje šole, moj sošolec skoz vso gimnazijo, potem tega m'efca. kolikor ga morejo piti Pri mladih pujskih seveda dnevna količina po« raetega mleka ne sme presegati od 4 do 6 I*™- Pr' 3r74l!h, k« so nad 70 kg težke, zadostuje 2 do 3 I posnetega ml-fc, na dan. Matom P«wčem, ki ne moreio popiti na, vedene koln^ne nosneteg« mleka, naj se poklada se posebe, 10 do 20 odst. bilja« krroo (nhk> mok°. mesno moko in JTugo). Pr. K. datišem nremi«li>yanhi sklene soseska, lena najbolj naprednih, zavednih in prebu naj M denar naloži M enkrat v hranO- jcaifc. teajo «A ni draHcv. katera skrb«, tanj« svinj tehle predpisov: Prašiče do 50 kg žive teže je krmiti po!eg navadne krme še z 80 odst. žitnega zdroba in 20 od. stotkov beljakovinskih snovi. 2ivali do 90 kg žive teže je krmiti z 90 odst. žitne, ga zdroba in 10 odst. beljakovinskih sno. n. Se težje živali se krmijo s 95 odst. žit« nega zdroba in 5 odst. beljakovinske krme. Omeniti bi bilo proti koncu tudi važnost posnetega mleka v gospodarstvu, fn to ne samo pri reji, temveč tudi pri pitanju mla« dih živali, pa na i bodo to teleta, prašiči ali . perutnina. Mladim odstavljenim živalim bi moj tovariš profesor na gimnaziji v Kranju! I se pr*v M pTav moralo dajti toliko posne« Drogi je starina Janko, uradnik na Ijubljan- 1 tetfa m eka trt,itr,r aa **»"": ski univerzi. Jože nam zgovorno pripovedu- je o svojih sprehodih in izletih po domači in tnji zemlji. Lansko leto jo je bil mannil globoke • Nemčijo in vedel mnogo zanimi- vega povedati o tamkajšnjih krajih in Ijn- deh. Prijatelj Janko, sam rojen v Kranju, znan v naši novejši knjigi kot pisatelj in prirejevatelj ljudskih iger (»Testament«, po I. Krsniku), me vodi z zgovorno besedo na- zaj v tiste lepe čase, ko sva oba mlada m navdušeno, delovala pri čitalnici v Kranju in na skupnih sprehodih in sestankih pre- živela nekatero prijetno urico. Živahno nam teče vsem štirim govorica, pri tem pa uži- vamo Cegnarjeve slastne klobasiee, prilaga- mo nad vse okusni krnh iz zmesneza žita in prilivamo temnordeči dolenjski cviček, ki ga je prijatelj Cegnar pustil takega, kakor ga je ustvaril sam Bog. Sem nekak pozna- valec cvička in njegovega bratca: bizeljca. marsikam in grem pokušat a le redko se mi posreči dobiti enakega kakor je Ceg- narjev. In tako postaja v hiši živahno. Fantje pri sosednji mizi ubrano zapojo. Poslušam. No ve pesmi, nori nape vi. Stara pesem izgini? Vse mine. A tudi nova pesem ima lepot' svojo, mladi rod jo poje prav tako rad ir navdušen kakor smo včasih mi prepeva! svoje stare popevke. Ko semintja švigoen s pogledom na fantovsko mizo in jih po Mulam in opazujem, me prijetno iznenadi da M tako mirno in dostojno obnašajo. Ni čuti tn nikake kletvine. ne videti nikake sirovosti. To je posledica izobrazbe in na- predka. Vas Žabnica slovi daleč okoli kot Nemška industrija proteehV* proti' carmski ftnlftilri vlarfe Že iz časom«ja nam je znano, da si je nemška vlada usvojila tak program za. c »^oiegs kmetijstva s oomočjo visokih uvoznih d, im€m,liefno kj< tajski zid. Zarodi visokih uvoznih erin »»o rlotok mozemdcib kmeti i^Vh ordelkov • Nemci io t*Vo rekoč nemosoč in Vmetmfvo b« d«**<»»to dobre cene Km". 'Mjtvu bo taka zaSčit, h^n.itnn res kort. -hla. a sam« trenutno k«iti to bo rv>0n«To ^ezde v birln«trii? *e!o visoko in bo otvo. -m« orogrumu K«T SO zelo discintintrani. »o hoteli BredV,?5ti vladi te nroteste t«Vo da bi nje ne TvefVf* Pn ?n»l'eVre!C?ii r»» !p **de« va nrisla na d«n ie ^^ fe žila vladi svoje mnenje in poudarila, da so Sadni ogled v Naklem pri Kranju Podružnica Sadjarskega in vrtnarskega družtva v Naklem pri Kranju je priredila v nedeljo 9. L m. sadni ogled v novi šoli v Naklem. V sadnem okolišu Naklo je bila letošnja sadna letina dokaj dobra, za- to se je udeležilo ogleda znatno število kmečkih sadjarjev iz vseh pristojnih vasi. Tudi sadjarska podružnica v Podbrezju je razstavila precejšnje število sadnih vzor- cev. Priprave za ogled 30 bile dokaj ob- širne in temeljite, zato je ogled v celot- nem obsegu dosegel svoj poučni namen. Pri aranžiran ju in pomološkem določeva- nju sort so sodelovali kmetijski referent g. Sustič, strokovni pomočnik g. Zdolšek ter g. Omerza iz Kranj*. Ogled je otvoril • primernim nagovorom g. Sustič že v soboto ob 4. popoldne. V nedeljo, ob času največjega obiska razstave popoldne, je predaval o sadjarstvu g. Zdolšek, nato je vzpodbujal šolski upravitelj g. Jerše zbra- ne sadjarje k umnemu sadjarstvu in pod- piranju podružnice pri njenem težkem de- la za napredek te panoge. Pri aranžiranju obširnega sadnega ogleda so z veseljem in z vnetostjo sodelovale učiteljice Franja Gromova, Ivanka Jernejčeva, a tudi so- proga g. šolskega upravitelja kakor tudi načelnik podružnice g. Križnat in tajnik g. Jerše. Sadni ogled v Naklem je imel pred- vsem poučen namen. Razstavljeno sadje je bila razdeljeno na 3 ločene oddelke, in sicer v sadne sorte, ki spadajo v novodo- Iočenl sadni izbor za kranjski okraj, po- tem sadne sorte, katere sicer niso spre- jete v novi sadni izbor, vendar jih kaše še nadalje gojiti povsod tam. kjer zanes- ljivo dobro uspevajo in dokler obstoja do- tično drevje, % v tretjem oddelku so bile razstavljene vje tiste sorte, katere danes nikakor ne ustrezajo ne domači rabi in lokalnemu trgu, še manj pa širši kupčiji. V tej skupini so bile zastopane vse malo- vredne sorte, a tudi take, ki ne spadajo zaradi podnebnih in talnih ozirov v ta oko- liš in jih je vse skupaj treba čim prej od- straniti iz kmečkih sadovnjakov s siste- matičnim precepljanjem. Kmečki sadjarji so imeli najlepšo priliko, spoznavati sadne sorte vobče. predvsem pa razločevati do- bre kupčijske sorte od malovrednih sort. Važno je bilo zlasti spoznavanje sort no- vega izbora, ki je za bodočnost sadjarstva velikega pomena. Opazilo se je, da kmečki razstavljalci vendar niso vsi zapopadli pomena sadne- ga ogleda ter gospodarske važnosti in te- žav dela podružnice, Ker bi sicer najbrž ne zahtevali, da jim revna podružnica, ki vendar zastopa njihove koristi, po ogledu vrne jabolka, ki so jih prinesli na ogled. Le dolgemu razlaganju in prigovarjanju predavateljev se je zahvaliti, da so kmetje pustili razstavljeno sadje podružnici za kritje stroškov in nabavo sredstev za za- tiranje krvave uši. ki je v tem okolišu silno razširjena. Vendar je treba priznati, da Je uspel sadni ogled v Naklem, prvi- krat v tej občini, v splošno zadovoljstvo. Pristopajte k Vodnikovi družbi