Kniiževnost. Historična slovnica slov. iezika. Spisal vseučil. prof. dr. K. štrekelj. Zgodovina jezika je eden glavnih delov kulturne zgodovine vsakega naroda. Tudi pri Slovencih se že davno čuti in se ie že večkrat poudarjala potreba historlčne slovnice. Imamo sicer nekoliko poizkusov in raziskav raztresenih po raznih knjigah, nimamo pa celotne slike zgodovine našega jezika. Ti razlogi so vodili Zgodovinsko društvo v Mariboru, ko se je odločilo posredovati, da izide historična slovnica slovenskega jezika. S tem večiim veseljem pa smo se odločili za izdajo, ker ]e historično slovnico spisal priznani strokovnjak, pok. graški vseučiliški profesor dr. K. Štrekelj. Na žalost sicer ta slovnica ni popolnoma dovršena, obsega pa vendar najvažnejša poglavja. Neizmerna škoda bi bila, ako bi delo ostalo v rokopisu. Znova bi bilo treba obilo truda, ki bi se laJiko uporabil za izboljšanje iu izpopolnjevanje dcla. Knjiga je seveda znanstvena, a je naše društvo ne more izdati kot svoje redne publikacije, ker presega njegov ožji delokrog in gmotna sredstva. Delo bo imelo pomen za ves naš narod in za vse, ki se zanimajo za slovenski jezik. Naše društvo je odvisno le od malega števila svojih članov in nikakor ne zmore samo tega novega bremena. Tudi Trstenjakovega sklada ne. sme rabiti v ta iiamen, ker je ustanovljen le za objavljanje arhivalnega grad.va in podporo mladih historikov. Da se torej omogoči izdajo historičnc slovnice, ie potreba j/.redne pomnči velikodušnih podpornikov in prijateljev. Obračamo se tedaj ua vsa naSa kulturna društva, vse naše denarne zavode, na vsakega našega rodoljuba, da nam pride s svojim prispevkom na pomoč. Veliki in majhni doneski bodo pomogli društvu, da bo izvršilo to svoio kulturno nalo»o in s tem povzdignilo in obogatilo našo znanost; saj nam za to jamči že pisateljevo ime. lstočasno pa že sedaj prosirno vse one, ki bi si želeli naročiti slovnico, da podpišejo pridejani naročilni list in ga pošljeio našemu društvu, da moremo določiti število izvodov, zakaj s papirjem treba štediti in tisk je neizmerno drag. Zaradi tega bi mogli tiskati le tol.ko izvodov, kolikor bo naročil. Dclo bo obsegalo 20 do 25 tiskanih pol. Cene še seveda, danes ne moremo točno določiti, kcr bo odvisna od podpor, števila naročnikov in izpreniemb pri cenah tiskarskega materiala. Gotovo pa ne bo presegala vsote 10 K. Prosimo torej še enkrat takojšnjega odziva pri podpornikih in naročnikih, da moremo z delotn takoj pričeti. Prilagamo tudi položnice, da nam morejo podporniki takoj nakazati svoje doneske. Ce bi slovnica vendar ne mogla iziti, bo društvo že vplačane zneske seveda vrnilo. V Ma ribor u, 1. maja 1918. Zgodovlnsko društvo v Marlboru. Martin Krpan z Vrha. Napisal F r a n L e v s t i k. Podobe narisal Henrik Smrekar. — Knj.žnica za otroke 1. Založila in izdala Nova Založba v Ljubljani. — Tiskala Katoliška tiskarna. Str. 33. Cena K 5. — O vsebini ni treba govoritl, ker je Levstikov Krpan znan _irom sveta: slover.ski junak, ki so se na Dunaju spomnili nanj takrat, ko so ga dobesedno krvavo potrebovali. Ko jim je dal vso svojo moč na razpolago, je dobil tudi svojo pravico: v vrečah je smel prenašati — soi! Dovolj skromen je bil, a še tedaj ie gospod minister vihal nos! livala Bogu — bilo je! Dandanes bi pokojni Lcvstik utesfnil napisati drtigačnega Krpanai  ne samo o vrečah monopolizirane soli, ampak tudi o sčli — znamenju modrosti — in pa morda celo  o kaki skledi leče! In o vsem, kar je z eno in dru go v zvezi! — Nove pa so Smrekarjeve ilustracije. Enega Krpana nam je že narisal Vavpotič (glel »Spomen — cvieče« Hrvatske Matice, poklonjeno Strosmayerju!) S tistim Krpanom javnost ni bila zadovoljna. S Smrekarjevim pa je tako, da so eni zanj, drugi pa ne. Odločujoča je tu mladina, ki ji je knjiga namenjena. Ta bi pa rada imela v risbah več naivnosti in več živlienja, ker trdi, da ji Levstikova beseda pove več, kar se humorja in živahnosti tiče, nego ji predočujejo Smrekarjeve risbc, ki so brezdvomno tehniško lepe in ie bilo treba umetniku zanje mnogo študij in resnega dela. — Besedilo je mestoma modernizirano. Moja sodba je, da bi se morali držati načela: ali vse delo propišemo na^današnji pravopis, ali pa vse pustimo tako, kakor je zapisal Levstik. Tako polovičarstvo pa moti mladi svet, ki pozna pravilnost našega jezika iz svojih šolskih knjig. Če bi pa bral Levstika v originaiu, bi vsaj vedel, kako je pisal ta naš lnojster jezika in sloga. E. Gangl. G. K. Chesterton: Cetrtek. Poslovenil Oton Župančič. — Izdala in založila »Omladina«. Tiskala »Učiteljska tiskarna«. — Str. 193. Cena: broširan izvod 3 K, kartoniran 3:50 K. — Burna povest sanj, dedektivski roman, kakor čujem pripovedovati, da jih kažejo tudi na belem platnu deželnega gledališča v Ljubljani kot najnovejše pridobitve kineraatografske umetnosti ter vrtoglave spretnosti in orjaške telesne sile glumačev. Razlika je ta, da tamkaj le odpirajo usta in mečejo z drznimi gestami okrog sebe — od senc tudi ničesar drugega ne moremo pričakovati! — v knjigi pa je toliko duhovitosti, toliko podžigajočih isker smelega duha, tohko čarovniških dejanj, domislekov in zapletkov, da ti mestoma zastaja sapa in da hitiš od strani do strani z rastočo radovednostjo, kam vendar drvi ta čudotvorna pošast duševne in telesne, do skrajnosti napete, a vedno iznova snujoče energije? Ta mogočna struja duha in iantazije, poživljaaa vseskoz z blestečo igro besed in s sijajnim slogom izražania in opisovanja vsega videnega in čutenega, ima svoj izvir in konec ot> sestri Gregoryjevi, deklici-zlatolaski, »kt je rezala špauski bezeg pred zajtrkom z vso nezavedno resnostjo mladega dekleta«... Ne trdim, da ]e osnova temu delu Goethejev princip večno-ženskega, a vendar je tudi s Cetrtkom dokazano, da so vzlic vse! mogočnosti in višini razmaha duševnih peruti naposled vendar približamo realnosti, odkoder nas ie dvignJo in odtrgalo hrepenenje po uresničenju tega, kar živi v zakonih duha, kipečega naprej in navzgor. Temveč je moja trditev, da je bila Cetrtkovemu pisateliu nujna potrebs«, naj se njegova fantazija razigra v najvišjih sferah duhovitosti in v najglobljih plasteh razniišljania, kakor ie, recimo, naš Mencinger dobil svojegi\ Abadona, da nam je odkril silo svojega duha. (Meq Cetrtkom in Abadonom ni seveda nobene drugc sličnosti: oba sta le sredstvo do smotra). Netnara je Zupančiča ravna ta idealna stran Chestertonovega dela napotiia do tega, da nam je preskrbel prevod z enakimi vrlinami, kakor smo jih vajeni. Končno bi se dalo trditi, da ie Cetrtek proslava reda in zakona, kar pa ni pri nas nič posebnega ali celo nenavadnega. Saj ni še tako zakrknjenega srca med nami, kamor bi ne žarele črke znanega dunajskega gesla: Justitia fundamentum regnorum!... E. Gangl. Vzori in boji. Po prijateljevih pismih priobčil Jože Debevec. — Knjižnica za mladino. — Nova Založba v Ljubljani. Katoliška tiskarna v Ljubljani. — Str. 415. — Cena: vezani kniigi v knjigarnah 11 K, broširani 8 K 80 vin. — Pisatelj Debevec posveča to svojo knjigo spominu dr. Fr. Lampeta, ustanovnika in prvega urednika »Uom in Sveta«, »brez čigar pobude in besede ne bl bila ta že davno pozabliena pisma nikdar zagle- " dala belega dne.« — Danes, ko imamo ta pisma dijaka Ivana njegovemu prijatelju in njegovemu očetu v knjigi zbrana pred seboj, smo hvaležni pobudi ,n besedi pokojnega Lampeta, tega plemenitega človeka in vzornega duhoviuka, ker je dal Debevcu iniciativo, da je v pismih očrtal življcnje slovenskega študenta — učiteljevega sinu — tja od prvih početkov ljudskošolskega učenja (pod učiteljem Matejem Močnikom) in tja do koraka v veliki svet: na dunajsko vseučilišče. Knj'gi daje pečat pismo očetove življenjske in stanovske iiiozofije: Profesor! — Knj.go bodo prav umevali dijaki tako-le od 4. sretlnješolskega razreda naprei, a s tem ne tnaram reči, da bi je mlajši svei ne smel jemati v roke. Brez skrbi in bržkonc tudi s stalnim pridom! Kpjigo nosi duh vernosti, pobožnosti, a brez mrzke usiljivosti in tendencioznega moralizovanja, kar je Debevčevih pisem prva vrlina. Uruga je preprostost izražanja, ki je početkoma sicer kaljena, a ki skoro stopi na iivirno pot ter ostane naivno-resnična do zrelega skiepa. Tretja je odkritosrčnost in resnicoljubnost, ki prevevata vsako izpoved pisočih oseb ter te oscbe in kiijigo samo napravljata posebno simpatične. Cetrta je ona sladka, kakor iz mladegii cvctnega popja poganjajoča poezija, ki se prepleta skozi vse zgode in nezgode, sanje, nadeje, provare in uspehe nemirnega študentovanja in ki diha v knjigi s toliko živahnostjo in prikupnost]o, da jo uživaš s pravo naslado. Tako sem po svt»jem okusu in dojinu analiziral dobrine Debevčevc knj.ge in prihajam do zaključka, da bi ne mogla biti taka, ako bi slonela na pnsiljenosti in izumetničenju. Name je napravila najugodnejši vtisk, nje vsebino sem srkal vase kakor zdravilo večinoma v nočeh brez spanja, ki so toliko hujše, ako tiivale na človeka ležke in moreče misli. »Vzori in boji« pa so mi odpirali poglede v davno dobo na- zaj, budili spomine na dogodke in osebe, ki Sc današnji dan tako živo in ljubo žive v duši in ostanejo bistveni in sestavni del mojega notranjega življenja vse do konca dni! In tako se je zgodilo skoro redoma, ko sem odložil knjigo, da se je življenje pletlo v sanjah naprej: potihnili so boji, a vzori so oživeli! Kakor žive vekomaj in so toliko lepši, čimbolj se moramo boriti zanje! E. Oan.l. Časopis za sloveiiski iezik. književ* nost in zgodovino. 1. im 2. snapič I. deitnilka. Urejajo: prof. A. Kaispret, dr. Fr. Kiidrič, viseučiil. pnol. dr. R. Nachtigall. L(jubljana- Gradec-Dunaj 1918. Izdau'a_o prijatelji sdovernske znainosti. Na isnjia Ig. pl. Kiain:miayr & Fed. Bainiberg v Ljub_jaini. VseMna: NachtiigaU Rajko, vseuč. prof. dr.: Važmiast latiinske-ga dela brižimskega kodeksa «i njegiOfvih pripiskiav za vprašanje o postanku in domovinii slcvve-iskih odlainkav. Kidrič Fr., dr.: Priispevkii in opiGiirnbe k zgiodoviinii refonmaoiije na S_r>veir_skam. 1. Ivain Nuguad v prognanstvu. Haaint,n_awn Ljiidmil, prof. dr. StarosJioiveinska diružba i>n mieni stanavi. Kos Milkio. dr.: O narneravani ustanaviit\.i školije v Gor- n<]am gradu leta 1237. Kaspriet Anitotn, prof.: Pnispevek k radovniku Fnanoeta Prešerna. Izjava uredinišitva. »Popotnik«, pedago&ki in z_i«_ns_ve.n liist prinaša v sfcupnii 5. in 6. štev., letnik XXXVIII. to-le zanimSivio vsebino: Pavel Flerč: O bodoči vzgooa- (Dalje in konec). J. Baiukart: Nefcaij o zKodovi/nskem Douku. Ladisilav Bcnbenin: Kakio se ije god-So slov__išč_r_i pred 70 letii ? Drago Hud.: ŠoJstvo v Srbiidi. (Kcnec.) Iz šoiiskega dela: Ainaliza šc-skili spisovnic. (Komec.) — IWateimatično zemiljepisje. (Daije.) Sloivstvo: Ocene. — Kjnjiževne novos... — Častnvni vpoRilad. Razgled: KtuMuna. — ŠoJstvo. -(190.) Tomono (192.) Mtadinski Hst »Zvonček« prinašai v 5. letošnijii šiteviiilki nastopno lepo ta z-ain-imivo vsebinp. 1. E. GangJ: Kruh. Pe&etm. 2. .lanko Lebaii- Vadini! — ^vojeniu me.enii. — Stoža -ob Soči. Pesimi. 3. Cvetiir.&mirski: Cmili. Pavest. 4. Vinko Klanšek: Svatba v dob^avi. Pebtm. _. I"r. Kv.'^: Moja pesam. 6. Buči, diorje Adiiiflansko! Podoiba. 7. Fr. Rojec: Spoštuj starost! Mladinska eraod&jiainka. 8. Josiip Van..l_t: Kekec na budi po|i. Pilaninska pripovedka s podiobo. 9. Tiurn na Artu pri' Krš.kem. Podioba. 10. Milka P.: Mainik. Opis. 11. vimko Klamšelk: Mlak. Pesem. 12. Anton Leban: Pannladainski ihi poletni n_.-*veli rrtladimi. 13. Fran 2i?uir: Večer. Pesem. 14. Fr. Palnak: SHke iz živailsitva s pod^-bo. 15. PoiUi. in zabava. lf>. Kotiček gospoda Dotropoiljsllcaga.