Naselje Bogojina in BogNoji asnske g elje K o obirlijce e Študentska planerska delavnica Razvoj Naselje Vučja Gomila podeželskih vasi v Prekmurju Naselje IvanciNaselje Zmajevac in v Baranji 2 Naselje Mostje Građevinski i arhitektonski fakultet Osijek Preddiplomski studij Arhitektura i urbanizam, 3. godina Rurizam 2020./2021. tema: Naselja Širine i Šumarina mentorica: doc. dr. sc. Jasenka Kranjčević konzultantica: izv. prof. dr. sc. Dina Stober studenti: Marijana Jurić.Nikša Pavlović.Blago Mikulić.Petra Uvodić.Iva ŽuŽul Naselje Karanac PREDGOVOR Pričujoča publikacija je plod večletnega dela študentov v okviru predmeta Ruralno Prema programu preddiplomskog sveučilišnog studija Arhitektura i urbanizam na planiranje na drugostopenjskem študiju Prostorskega načrtovanja Univerze v Lju- GRAFOS-u cilj predmeta Rurizam je upoznati studente s prostornim, funkcional- bljani, Fakultete za gradbeništvo in geodezijo, obogatenega s sodelovanjem na bi- nim i društvenim značajkama ruralnih naselja. Studenti se upoznaju s različitim lateralnem projektu s študenti Arhitekture in urbanizma na Fakulteti za gradbeništvo fizičkim uzorcima ruralnih naselja te uzrocima i posljedicama suvremenih prom- in arhitekturo v Osijeku. Pedagogi na obeh fakultetah smo se povezali in zasnovali jena na primjerima iz regionalnog obuhvata. Tijekom 15 predavanja studenti skupni metodološki pristop obravnave podeželskih naselij v Prekmurju (Slovenija) prolaze kroz sljedeći sadržaj: obrazloženje pojma ruralno planiranje u kontekstu in Baranji (Hrvaška). Študenti, pod vodstvom mentorjev iz obeh sodelujočih fakultet prostornog planiranja, vrednovanje kulturnog krajolika, otvoreni prostori i ruralna v projektu, so sistematično obdelali 9 naselij v Prekmurju v Sloveniji (Bogojina in naselja, funkcije u ruralnom prostoru, proces urbanizacije u ruralnim prostorima, Bogojinske gorice, Genterovci, Kobilje, Vučja Gomila, Tešanovci, Mostje, Filovci ruralni uzorci – naselje, selo, pustara, seosko gospodarstvo – primjeri iz regije, in Filovske gorice, Dobrovnik ter Ivanci) ter 15 naselij v Baranji na Hrvaškem sektorski interesi u ruralnom prostoru: poljoprivreda, šumarstvo, vodoprivreda, (Karanac, Zmajevac, Mirkovac, Antunovac, Brođanci, Kalinovac, Kolarec, Krndija, promet, turizam i dr., suvremeni trendovi u razvoju ruralnog prostora, socioe- Novi Jankovci, Novigrad Podravski, Širina in Šumarina, Virje, Kotlina ter Suza). konomske, prostorne, funkcionalne i vizualne promjene te suvremena seoska Čeprav se območji Prekmurja in Baranje razlikujeta glede svojih zgodovinskih in kuća. Ovaj sadržaj treba rezultirati ostvarivanjem sljedećih ishoda učenja: kulturoloških izhodišč, je zasnova in podoba naselij v mnogočem podobna. Geograf- -identificirati uzroke i posljedice u suvremenim promjenama ruralnog naselja, ske značilnosti ravnine in ponekod rahlega hribovitega zaledja, narekujejo vizualno in morfološko podobnost naselij: zasnovo ob prometnicah, orientacijo objektov proti -nabrojati i interpretirati vrijednosti ruralnog kulturnog krajolika, ulici, arhitekturno primerljive objekte (pritlični podolgovati objekti, podobni gradbeni -identificirati i opisati različite tipologije ruralnih naselja, materiali) in značaj ter zasnovo javnih površin. V obeh obravnavanih območjih je -objasniti načela organizacije ruralnog naselja. čutiti tudi čezmejne vplive sosednjih držav, predvsem Madžarske, kot tudi nekdanji Generaciji studenata akademske godine 2020./2021., ukupno 41 studenata, u vpliv Avstro-ogrske monarhije, ki je narekovala razvoj teh območij do konca 19. okviru seminarskog rada dano je na izbor 10 ruralnih naselja od čega 5 ruralnih stoletja. Gospodarska usmerjenost v kmetijstvo (poljedelstvo, redkeje živinorejo) ter naselja u Koprivničko križevačkoj županiji, 4 u Osječko-baranjskoj županiji i 1 dodatna dejavnost vinogradništva (v naseljih na stiku ravninskega ter rahlo hribovitenaselje u Vukovarsko-srijemskoj županiji. Zadatak je obuhvatio analizu pov- ga sveta) sta prevladujoči tako v Prekmurju kot v Baranji. V obeh območjih je izrazito ijesnih, demografskih i prostornih podataka, zatim analizu postojećih prostornih narodnostno mešanje prebivalcev vseh držav, ki so v preteklosti pripadale Avstro- planova, analizu namjene korištenja građevinskih i negrađevinskih površina, Ogrski monarhiji, kar se odraža tudi v pestrosti arhitekturnih elementov posameznih poljoprivredne namjene, analize poljoprivrednog krajolika te su studenti imali domačij in kmetijskih gospodarstev. Kljub mnogim podobnostim pa smo tekom zadatak izraditi sintezu rezultata u obliku SWOT analize. Na osnovu kritičkog analize opazili tudi razlike. V Prekmurju oz. Sloveniji ne poznamo zasnove naselja promišljanja, studenti predlažu koncepte prostornog razvoja ruralnih naselja. t.i. »pustare«, to so nekdanje gospodarsko-družbene skupnosti, načrtno zasnovane Studenti tijekom rada interpretiraju vrijednosti kulturnog krajolika, identificiraju i konec 19. stoletja, za potrebe učinkovite obdelave velikih kmetijskih površin. Večina opisuju tipologiju ruralnih naselja i načela organizacije ruralnih naselja te identi-tovrstnih naselij je danes, zaradi spremenjenih gospodarskih in tudi družbenih ficiraju uzroke i posljedice suvremenih promjena ruralnih naselja. razmer, propadla in so izpraznjena ter so velik izziv za pripravo in sprejem ukrepov za njihovo transformacijo in revitalizacijo. U akademskoj godini 2021./2022. predmet Rurizam je pohađalo 32 studenta te su kao zadatak dobili ista naselja, a novitet u zadatku su bili prijedlozi 4 razvojna Predvsem v prvem letu je bilo sodelovanje študentov okrnjeno zaradi tematska scenarija. Nakon kritičkog osvrta na promatrani prostor sela uz argu- epidemioloških razmer, v študijskem letu 2021/2022 pa smo uspeli izvesti mentaciju koje proizlaze iz analiza, studenti su odabrali jedan od 4 predložena 4-dnevno skupno delavnico v Osijeku, na kateri so sodelovali študenti obeh scenarija razvoja te su izradili koncept prostornog razvoja ruralnog naselja. fakultet. Sodelovanje študentov na podobnih vsebinah je velik doprinos h kako- vosti študijskega procesa, spoznavanju različnih pedagoških pristopov ter tudi U zadatku na predmetu Rurizam studenti sagledavaju cjelinu naselja i dodatno razvoju metod in orodij pedagoškega dela. Skupni metodološki pristop obravnave analiziraju demografske trendove i strukturu prostora oko naselja tražeći vrijed- naselij ponudi primerjavo med naselji ter poda odgovore na številna zastavljena nosti i u krajobraznim uzorcima te poljoprivrednim i šumskim oblicima. Izazov vprašanja. Hkrati so v gradivu dodane tudi razlage nekaterih strokovnih pojmov. zadatka studentima je u promišljanju senzibila ruralnog prostora kojega trebaju Gradivo je uporabno kot strokovno gradivo v pedagoškem procesu kot tudi za prepoznati kroz prostorne uzorke i prostorne odnose, ali i kroz dinamiku gospodr- potrebe strokovnega dela. skih aktivnosti i promjena u ruralnom prostoru. Mentorja Mentorice Mojca Foški, Gašper Mrak Dina Stober, Jasenka Kranjčević Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju in Baranji / UL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Ljubljana, Slovenija / SJJS Građevinski i arhitektonski fakultet Osijek / Osijek, Hrvatska 2 KAZALO PREDGOVOR 2 UVOD PREKMURJE (Slovenija) 4 UVOD BARANJA (Hrvaška) 157 ANALIZA ŠIRŠEGA OBMOČJA PREKMURJA (Slovenija) 5 ANALIZA ŠIRŠEGA OBMOČJA BARANJE (Hrvaška) 158 Topografska karta širšega območja obravnave 6 Odnos obravnavanega območja v širšem prostoru 159 Položaj obravnavanega območja v širšem prostoru 7 Topografska karta širšega območja obravnave 160 Prometna infrastruktura Prekmurja 8 Klimatska analiza 161 Prometna dostopnost Prekmurja 9 Demografska analiza 162 Delovna mobilnost v Prekmurju 10 Morfološka analiza naselij 163 Demografska analiza 11 Stanje in razvoj gospodarstva in turizma 164 Turizem v Prekmurju 13 Prikaz zavarovanih območij v Baranji 165 Gospodarstvo v Prekmurju 14 Analiza dostopnosti do večjih urbanih središč 166 Zavarovana območja 15 Vizualna analiza širšega prostora 167 Klimatske, geološke in hidrološke značilnosti območja 16 ANALIZE IN PREDLOGI UREDITVE NASELIJ V BARANJI (Hrvaška) 168 Analiza površja 17 Karanac 170 Analiza rabe tal, kakovosti kmet. zemljišč in pedologija 18 Zmajevac 183 Kulturno krajinski tipi 21 Mirkovac 196 Analiza parcelnih struktur 22 Antunovac 209 Pregled normativnih izhodišč za obravnavano območje 25 Antunovac 209 Zaznavna analiza območja 26 Brođanci 222 Morfološka analiza poselitve 27 Kalinovac 235 Karta ožjega območja obravnave 28 Kolarec 247 ANALIZE IN PREDLOGI UREDITVE NASELIJ V PREKMURJU (Slovenija) 29 Krndija 261 Bogojina in Bogojinske gorice 30 Novi Jankovci 276 Genterovci 46 Novigrad Podravski 288 Kobilje 59 Širine in Šumarina 302 Vučja Gomila 72 Virje 316 Tešanovci 86 Kotlina 328 Mostje 99 Suza 338 Filovci in Filovske gorice 112 Zmajevac 348 Dobrovnik 128 KOLOFON 358 Ivanci 144 Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju in Baranji / UL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Ljubljana, Slovenija / SJJS Građevinski i arhitektonski fakultet Osijek / Osijek, Hrvatska 3 UVOD PREKMURJE (Slovenija) V okviru predmeta Ruralno planiranje na drugostopenjskem študijskem programu Prostorsko načrtovanje v študijskem letu 2019/2020 smo si s študenti zastavili nalogo preučiti prostor Prekmurja (Slovenija) iz različnih zgodovinskih, demo- grafskih, naravno-geografskih in infrastrukturnih vidikov ...; ga analizirati ter nato podati nekaj ključnih izhodišč za prihodnji prostorski razvoj. Območje Prekmurja nam je ponudilo raznovrstne izzive pri obravnavi stanja podeželskih naselij. Predviden je bil tudi večdnevni ogled naselij in terensko delo ter strokovna predavanja lokalnih deležnikov. Ker se je to dogajalo v času 1. vala epidemije Covid-19, smo študijski proces - tako predavanja kot vaje -prenesli v ‘on-line’ izvedo. Epidemiološka situacija nam ni dovoljevala izvedbe terenskega ogleda in dela, kar je velik manko v zadnjem koraku zastavljene naloge – predlog razvoja naselij. Na tem mestu je bralce treba opozoriti, da se mogoče nekatere ugo- tovitve študentov ne skladajo z dejanskim stanjem v “naravi” oziroma naseljih, vendar pa predstavljajo eno od možnih vizij nadaljnjega prostorskega razvoja. Izziv študentom je bil tudi to, da so za vsako izmed izbranih naselij predlagali drugačen scenarij prihodnjega razvoja. V sklopu pedagoškega procesa želimo študentom približati tudi sodelovanje z javnostjo. S predstavitvijo lastnih ugotovitev in rezultatov lokalnemu prebivalstvu in drugim deležnikom, se študenti soočijo z vrednotenjem njihovega dela s strani deležnikov, omogočen je aktivni dialog, hkrati pa lažje razumejo posamezne segmente poteka dela v mozaiku prostorskega načrtovanja. Vse to s to gener- acijo študentov 2019/2020 ni bilo izvedeno. Cilji projektnega dela obeh generacij v okviru predmeta so bili kljub temu doseženi. Študenti so pridobili vedenje in ra- zumevanje obravnavanega prostora, njegov zgodovinski razvoj ter procese, ki v njem potekajo že več desetletij in na tej podlagi začrtali smer razvoja v prihodnje. Mentorja Mojca Foški, Gašper Mrak 4 Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju in Baranji / študenti Prostorskega načrtovanja, generacija 2019/2020 in generacija 2021/2022 / UL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo ANALIZA ŠIRŠEGA OBMOČJA PREKMURJA (Slovenija) V analizi širšega območja smo želeli študentom približati območje Prekumurja in ga podrobneje spoznati. V tem delu je bila naloga študentov, da z različnih vidikov in kazalnikov analizirajo obravnavani prostor in se tako podrobneje spoznajo s problematiko obravnavanega območja z vidika prostora, poselitve, demografije, geografije in zgodovine. Vsak študent si je izbral enega od kazalnikov in ga predstavil v obliki analitične karte in opisa. Sodelovali so študenti Prostorskega načrtovanja generacije 2019/2020: Nataša Balant, Klemen Cotič, Urša Drvarič, Nataša Gantar, Matic Godnič, Katja Kovačič, Tina Pavlin, Simona Rejc, Anita Svetina, Teja Škofic, Miha Vičar, Valentina Vrhovec, Venera Zubović; in študenti Gradbeništva MA, generacija 2019/2020: Petra Tihole, Tilen Erjavec in Jernej Prevolnik. Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / študenti Prostorskega načrtovanja, generacija 2019/2020 / UL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Ljubljana, Slovenija 5 Topografska karta širšega območja obravnave Topografska karta širšega območja Prekmurje, neodkrit dragulj severno - vzhodne Slovenije, leži na vzhodnem bregu reke Mure in je del največje kotline v centralni Evropi. Panonska kotlina se razteza čez Madžarsko, Hrvaško, Slovaško, Poljsko, Ukrajino, Romunijo, Srbijo, Slovenijo in Avstrijo. Študenti Fakultete za gradbeništvo in geodezijo, smer Prostorsko načrtovanje smo v sklopu predmeta Ruralno načrtovanje preučevali Prekmurje. Analize so bile zaradi epidemiološke situacije in zaprtja prostorov Fakultete za gradbeništvo in geodezijo, teoretične in opravljene v virtualnem okolju. Epidemija Covid-19 in vladni odlok o začasni prepovedi gibanja in zbiranja ljudi na javnih mestih, so nam onemogočili terensko delo, kar je velika hiba. Prostor je brez terenskega dela nemogoče celostno načrtovati. Kljub temu smo v Prekmurju analizirali devet območij: Mostje, Dobrovnik in Dobrovniške gorice, Filovci in Filovske gorice, Bogojina in Bogojinske gorice, Tešanovci, Ivanci, Genterovci, Kobilje in Vučja gomila. Območje smo preučili v širšem kontekstu povezovanja s sosednjimi regijami in v kontekstu čezmejnega sodelovanja, ter splošne umeščenosti v prostor glede Vurja Gomila na fizično in družbeno geografske značilnosti. V ožjem kontekstu smo vsako naselje obravnavali kot zaključeno celoto in načrtovali bodoč prostorski razvoj, Teranovci Kobilje glede na trenutno situacijo. ! Bogojina Strehovci Vsa obravnavana naselja imajo predvsem podobne probleme: odseljevanje Filovci Ivanci mladih, slabe prometne povezave, degradirana območja, bližina meje z Murska Sobota Legenda: ! Madžarsko, zaraščanje kmetijskih površin in opuščanje kmetijstva, kot panoge Dobrovnik in posledično ustvarjanje spalnih naselij, ki so zaposlitveno, socialno in ! Večja mesta oskrbno odvisna od bližnjih in oddaljenih regionalni središč. Obravnavana naselja Genterovci Nekatera naselja predstavljajo tudi dvojnost, ki se kaže tako v reliefnem tipu, Mostje kot v poselitvenih in družbenih značilnosti. Gre za naselja, ki so na ravnini v Avtocesta kontrastu z naselji, ki se nahajajo v vinorodnih goricah, ki so rahlo dvignjena nad uravnano dno Panonske kotline. Zaradi svojega vinogradniškega Hitra cesta potenciala so to zelo privlačna naselja za stalno poselitev, ki hkrati predstavlja Lendava največjo nevarnost, k spremembi krajinskega tipa. ! Glavna cesta Razvojne potenciale smo prepoznali v turistični ponudbi, prometni Regionalna cesta infrastrukturi, obnovi degradiranih območji, ohranjanju kmetijske pokrajine, ohranjanju tradicionalnih obrti, centralnih dejavnostih, socialnemu kapitalu in Vodotoki predvsem celostni ponudbi in načrtovanju. Jezero Ljutomer ! Študentom je aktiven pristop načrtovanja prostora predstavljal predvsem izziv. Ne samo zato, ker smo imeli priložnost izdelati publikacijo, temveč zato, ker Državna meja verjamemo, da je naše delo v prvi vrsti uporabno, naše ideje pa izvedljive z Nadmorska višina minimalnem vložku. Želimo si, da bi publikacija dosegla lokalno prebivalstvo in 1230 odločevalce, ter vzpodbudila interes za prostorske spremembe v njihovem lokalnem okolju. 0 0 3,75 7,5 15 km Ormož ! Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / študenti Prostorskega načrtovanja, generacija 2019/2020 / UL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Ljubljana, Slovenija Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / Prostorsko načrtovanje / Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Avtorica: Valentina Vrhovec Vir: GURS, 2020 67 Položaj obravnavanega območja v širšem prostoru Položaj obravnavanega območja v širšem prostoru Zalalövő Őriszentpéter Opis: Predmet obravnave Razvoja podeželskih osi so vasi Mostje, Dobrovnik in Dobrovniške gorice, Strehovci in Strehovške gorice, Filovci in Filovske gorice, Bogojina in Bogojinske gorice, Tešanovci, Ivanci, Genterovci, Kobilje ter Vučja gomila. Gre za manjša naselja, ki imajo od 200 do 900 prebivalcev. Naselja se nahajajo na severovzhodnem delu Slovenije in so od Murske A v s t r i j a M a d ž a r s k a Sobote v povprečju oddaljeni 20 kilometrov, od Maribora pa približno 70 kilometrov. V bližini sta madžarska in hrvaška meja, s katerimi imajo omenjena naselja dobro povezavo s cesto A5, ki poteka južno od obravnavanih naselji naprej proti Lendavi od tam pa proti vzhodu na Madžarsko in na jug proti D M r u a Hrvaški. Kar se tiče povezave z Avstrijo, je ta precej slabša, kar je posledica r uc L h ed e av večje oddaljenosti. n a bach Na obravnavanem območju je potrebno izpostaviti še dve pomembni reki in Gornja Radgona L sicer Drava in Mura, ki pritečeta iz Avstrije preko Slovenije naprej na Hrvaško. edava Murska Sobota Leda Raven opazovanja: v H a a Lenti / tá Širše območje obravnavanih naselij v Prekmurju. Le r n -p M a u d ta ra va k Vir podatkov: GURS 2020; SURS 2020; GEOFABRIK 2020 Lendava Metodološke opombe: Maribor Prikazani so prostorski podatki (ceste, meje, vodotoki, naselja, občine), ki Ljutomer prikazujejo položaj obravnavanih naselij v širšem območju. Mursko Središć Leendva / Ledava Obravnavano območje Ptuj Ormož D Kobilje rav Čakovec a Tešanovci Bogojina Legenda Filovci Prelog Strehovci Ivanci Dravinja Dobrovnik / Dobronak avrocesta Varaždin vecja mesta reke Genterovci / Göntérháza H r v a š k a Ludbreg drzavne meje Mostje / Hídvég Ivanec primarna cestna povezava Varaždinske Toplice Lepoglava območja večjih mest 0 4 8 16 km Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / študenti Prostorskega načrtovanja, generacija 2019/2020 / UL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Ljubljana, Slovenija Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / Prostorsko načrtovanje / Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Matic Godnič Vir: GURS, 2020 78 Gradec Prometna infrastruktura Prek- X murja Prometna infrastruktura Prekmurja Dunaj Opredelitev: Na karti je prikazana glavna prometna infrastruktura severovzhodne Slovenije in sosednjih držav (Hrvaška, Madžarska, Avstrija). Prikaz cestnega omrežja je razdeljen na avtoceste in na primarne cestne povezave. Preko Maribora poteka glavna avtocestna povezava A1, ki se nadaljuje proti severu do mejnega prehoda z Avstrijo. Proti jugu se odcepi avtocestna povezava A4, ki se nadaljuje proti Hrvaški, naprej proti vzhodu do Madžarske pa poteka avtocesta A5. Železniško omrežje na severovzhodu Slovenije se na več krakov razcepi na Pragerskem. Glavne železniške proge potekajo preko mejnega prehoda Zalaegerszeg Šentilj v Avstrijo, Hodoša na Madžarsko in Središča na Hrvaško. Na tem območju sta tudi dve regionalni progi (smer Gornja Radgona in Dravograd ter X preko Hrvaške tudi smer Lendava). Poleg cestnega in železniškega omrežja so na karti označene še glavna železniška postajališča ter letališče Edvarda Rusjana Maribor. Raven opazovanja: Karta prikazuje severovzhodno Slovenijo in dele sosednjih držav (Hrvaška, Madžarska, Avstrija). Vir podatkov: Geodetska uprava Republike Slovenije, 2020; OpenStreetMap, 2020. Gornja Radgona Metodološka opomba: X Murska Sobota X Prometne povezave so zaradi poenostavitve prikaza generalizirane. Lendava Maribor X X Ljutomer X J ^ Budimpešta Ptuj X Ormož X Slovenska Bistrica Legenda: J ^ letališče Varaždin X X železniška postajališča železnice Ljubljana avtocesta primarna cestna povezava državne meje večja naselja Zagreb 0 5 10 20 km Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / študenti Prostorskega načrtovanja, generacija 2019/2020 / UL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Ljubljana, Slovenija Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / Prostorsko načrtovanje / Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Avtorica: Nataša Balant Vir: GURS, 2020; OpenStreetMap, 2020 89 Prometna dostopnost Prekmurja Prometna dostopnost Prekmurja Opredelitev: Na desni karti je prikazana prometna dostopnost večjih občinskih središč v severovzhodni Sloveniji, na spodnji karti pa prometna dostopnost večjih središč v severovzhodni Sloveniji in sosednjih državah (Hrvaška, Madžarska, Avstrija). Izračunana prometna dostopnost je na obeh kartah prikazana v treh časovnih intervalih, in sicer za dostopnost v 5, 10 in 30 minutah iz posameznega izbranega središča. Na ožje obravnavanem območju smo v analizo vključili Maribor, Mursko Soboto, Ptuj, Lendavo in Ormož. Boljšo dostopnost je mogoče opaziti ob glavnih cestnih povezavah v naseljih ter ob avtocestah. Ob slednjih je predvsem močno poudarjen 30-minutni interval dostopnosti, ki na več mestih sega tudi preko državne meje. Slabšo prometno dostopnost iz večjih občinskih središč smo izračunali za severni del Goričkega ter del Slovenskih goric ob meji z Avstrijo. V analizi prometne dostopnosti širšega območja smo upoštevali Maribor in Mursko Soboto, Varaždin na Hrvaškem, Veliko Kanižo in Zalaegerszeg na Madžarskem ter Gradec v Avstriji. Ponovno je jasneje izražena dobra prometna dostopnost ob avtocestah, ki se na več mestih tudi prekriva. Razen ob avtocestah je 30-minutna dostopnost pogosto začrtana ob državnih mejah, kar kaže na slabšo regionalno povezanost proučevanega območja. Murska Sobota Raven opazovanja: Karti prikazujeta severovzhodno Slovenijo in dele sosednjih držav (Hrvaška, Madžarska, Avstrija). Vir podatkov: Geodetska uprava Republike Slovenije, 2020; OpenStreetMap, 2020. Metodološka opomba: Lendava Prometna dostopnost je bila izračunana za izbrana središča z modulom Drive- Time Areas (ESRI Online). Prikazana prometna dostopnost z osebnim Maribor avtomobilom je izračunana za prometne razmere ob 12.00 med delovnikom in ne upošteva trenutnih prometnih razmer. Prometne povezave so zaradi poenostavitve prikaza generalizirane. Gradec Legenda: Ptuj Ormož Prometna dostopnost od 0 do 5 minut od 5 do 10 minut Zalaegerszeg Murska Sobota od 10 do 30 minut avtocesta Maribor primarna cestna povezava Velika Kaniža državne meje Varaždin 0 10 20 40 km 0 5 10 20 km Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / študenti Prostorskega načrtovanja, generacija 2019/2020 / UL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Ljubljana, Slovenija Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / Prostorsko načrtovanje / Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Avtorica: Nataša Balant Vir: GURS, 2020; OpenStreetMap, 2020 9 10 Delovna mobilnost v Prekmurju Legenda: Delovna mobilnost v Prekmurju Povprečna letna DM v obdobju Opredelitev: 2015-2018 (DM ≥ 50) Karta prikazuje tokove delovne mobilnosti ožjega območja obravnave, ki vključuje sedemnajst prekmurskih občin. Intenziteta tokov je razdeljena na pet 50 - 100 razredov, na karti pa ponazarja število oseb, ki se dnevno vozijo na delo. Puščice ponazarjajo smer tokov delovne mobilnosti. Najintenzivnejši tokovi 101 - 200 znotraj proučevanega območja so usmerjeni predvsem v občine Murska Sobota, Ljutomer in Lendava, kamor se dnevno v povprečju vozi 15.400 201 - 400 delavcev, od tega 9.500 v Mursko Soboto, 3.100 v Ljutomer in 2.870 v Lendavo. Intenzivne tokove poleg omenjenih občin beležijo tudi Beltinci (1.100), Moravske Toplice (1.000) in Odranci (900). Poleg omenjenih občin 401 - 800 znotraj ožjega območja obravnave, z najintenzivnejšimi tokovi delovne mobilnost izstopata še Ljubljana, v katero se dnevno na delo odpravi 2.200 801 - 1211 oseb in Maribor, kamor na delo dnevno potuje 1.200 oseb. Najvišjo stopnjo delovne aktivnosti beležijo občine Zavrč (60,5 %), Trnovska vas (56,1 %) in Stopnja delovne aktivnosti (%) Videm (54,4 %). Najnižjo stopnjo ima občina Hodoš, v kateri je delež delovno aktivnih oseb v primerjavi z delovno spodobnimi, enak 32, 4 %. 32,4 Raven opazovanja: 32,4 - 45,0 Analiza delovne mobilnosti je bila izvedena za izbrane prekmurske občine (17). 45,0 - 48,9 Vir podatkov: PUCONCI ! Geodetska uprava Republike Slovenije, 2020 MORAVSKE TOPLICE Statistični urad Republike Slovenije, 2020 ! 48,9 - 52,7 KOBILJE ! Metodološka opomba: GORNJA RADGONA 52,7 - 60,5 ! Prikazane tokovi predstavljajo povprečne vrednosti izračunane na podlagi MURSKA SOBOTA vrednosti za obdobje 2015-2018. Tokovi delovne mobilnosti so zaradi boljše TIŠINA ! ! DOBROVNIK/DOBRONAK središče občine preglednosti izrisani le v primeru, ko je ta enaka ali večja od vrednosti 50. ! ! Stopnja delovne aktivnosti je odstotni delež delovno aktivnega prebivalstva v RADENCI ! delovno sposobnem prebivalstvu. Delovno sposobno prebivalstvo so vse osebe, stare 15 let in več. Delovno aktivno prebivalstvo so osebe, ki so v TURNIŠČE zadnjem tednu (od ponedeljka do nedelje) pred izvajanjem raziskovanja ! opravile kakršno koli delo za plačilo (denarno ali nedenarno), dobiček ali za BELTINCI družinsko blaginjo. Med delovno aktivno prebivalstvo sodijo tudi vse tiste ! zaposlene ali samozaposlene osebe, ki jih v zadnjem tednu pred izvajanjem raziskovanja ni bilo na delo. Kot delovno aktivne obravnavamo tudi zaposlene ODRANCI VERŽEJ ! osebe, ki so začasni ali trajni presežki, in sicer do prenehanja delovnega ! ČRENŠOVCI razmerja, osebe na porodniškem dopustu ter pomagajoče družinske člane ! VELIKA POLANA ! (SURS, 2020). KRIŽEVCI LENDAVA/LENDVA ! ! GORNJA RADGONA ! MARIBOR LJUTOMER RAZKRIŽJE ! ! ! PTUJ ORMOŽ ! ! LJUBLJANA ! ! 0 12,5 25 50 km ORMOŽ 0 2,5 5 10 km ! Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / študenti Prostorskega načrtovanja, generacija 2019/2020 / UL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Ljubljana, Slovenija Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / Prostorsko načrtovanje / Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Avtorica: Ženja Brezovar Vir: GURS, 2020; SURS, 2020 10 11 Demografska analiza Demografska analiza območja IZOBRAZBENA STRUKTURA Vučja Gomila Opredelitev: Tešanovci Raziskava demografske strukture je namenjena predstavitvi demografskih razmer na območju več izbranih naselij v Prekmurju. Demografska študija je pomemben element pri analiziranju prostora, v katerem izvajamo proces prostorskega načrtovanja. Območje demografske analize se razprostira v Strehovci Prekmurju ter zajema 10 naselij, ki po tipologiji naselij spadajo v vasi oz. manjša naselja. Glavna vsebina demografske študije obravnavanega območja je analiza števila prebivalcev. Tu je treba poudariti največje naselje na območju, Kobilje Bogojina ki je v tem primeru to naselje Dobrovnik z 958 prebivalci. Na drugem mestu mu sledi naselje Kobilje s 559 prebivalci, na tretjem mestu Bogojina ter naprej še Filovci. Filovci Naselje z najmanjšim številom prebivalcev so Genterovci s 177 ljudmi. Najnovejši podatki o številu prebivalcev so iz leta 2018, kjer največji delež Legenda: Ivanci predstavlja starostna skupina od 15 do 64 let. Razlika med številom moških in žensk ni velika, a vseeno na tem območju živi večje število žensk. V starostni skupini od 0 do 14 let je opazen trend zmanjševanja števila otrok, v primerjavi z Dobrovnik Genterovci letom 2008. Če gledamo demografijo na skupni enoti, je opazno počasno zmanjševanje Osnovnošolska ali manj (2019) števila prebivalcev. To lahko podkrepimo z dejstvom, da se mlado prebivalstvo zaradi premalo možnosti za delo preseljuje v večja mesta, kjer je na voljo več Srednješolska (2019) delovnih mest. Na splošno ima Slovenija kot ves zahodni svet težave s Višješolska, visokošolska (2019) staranjem prebivalstva, kar je opazno tudi na preučevanem območju naselij v Prekmurju, kjer se delež prebivalcev starih nad 65 let iz leta v leto povečuje. To naselja Mostje vodi v problematični proces zmanjševanja števila delovno sposobnih ljudi, le-to pa naprej v probleme povečevanja deleža izdatkov za pokojnine. V zadnjih območje naselij desetletjih se je življenjska doba za moške zvišala za 9,5 leta, za ženske pa 7,3 leta (SURS, 2019). Trend zmanjševanja števila mladih in povečevanje števila starejših ljudi lahko ŠTEVILO PREBIVALCEV pričakujemo tudi v naslednjih letih. Prav tako se bo število prebivalcev v obrobnih območjih še naprej zmanjševalo, povečalo pa se bo urbano prebivalstvo. Problem trenutne starostne strukture je še toliko večji na obmejnih območjih, kjer je zaradi »bega možganov« v upanju na boljše življenjske Tešanovci Vučja Gomila razmere prisotno odseljevanje v tujino. Kobilje Strehovci Legenda: Bogojina Filovci 500 Ivanci število prebivalcev (2008) število prebivalcev (2010) Dobrovnik število prebivalcev (2012) Genterovci število prebivalcev (2014) število prebivalcev (2016) število prebivalcev (2018) Mostje naselja 0 1,25 2,5 5 km območje naselij Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / študenti Prostorskega načrtovanja, generacija 2019/2020 / UL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Ljubljana, Slovenija Razvoj podeželskih vasi v zaledju Prekmurja / Prostorsko načrtovanje / Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Simona Rejc Vir: GURS, 2020, SURS, 2020 11 12 Demografska analiza območja DELOVNO AKTIVNO PREBIVALSTVO Opredelitev: V širšem pogledu obravnavanega območja se občine, pod katere spadajo Tešanovci Vučja Gomila naselja, uvrščajo med ruralne občine s padajočim številom prebivalcev. Te spadajo med najbolj skrb vzbujajoč tip območij, saj so redkeje poseljene, gostota pa se je zaradi postopnega zmanjševanja števila prebivalcev na račun negativnega naravnega prirastka in odseljevanja še zmanjšala. Delovno aktivnih prebivalcev najdemo največ v naselju Dobrovnik, s katerim se Strehovci povezuje tudi največje število skupnih prebivalcev. Najmanjše število aktivnega Kobilje prebivalstva je v Genterovcih, le 90. Pri izobrazbeni strukturi prebivalstva ima največji delež srednješolska izobrazba. Najmanjši delež predstavlja višješolska Bogojina in visokošolska izobrazba, ki je le-ta najvišja v Dobrovniku, najmanjša pa na Vučji Gomili. Visokošolska izobrazba med prebivalci se od leta 2013 naprej Filovci postopoma zvišuje, samo osnovnošolske pa je vsako leto manj. Zaradi obstoječih izobrazbenih značilnosti je z vidika razvoja slabše obetavna, saj Ivanci imajo šibkejšo gospodarsko strukturo, nižjo dodano vrednost in šibko naložbeno dinamiko. Prikazana izobrazbena dinamika je posledica slabših Legenda: možnosti dostopa do izobraževalnih programov in večjega števila starejšega Dobrovnik prebivalstva. Povprečna velikost gospodinjstev v vseh naseljih v letu 2018 je 2,5 člana, pri tem pa je vidno zmanjšanje povprečja velikosti v primerjavi z 410 Genterovci letom 2011, ko je le-ta znašala 2,6 člana. Staranje prebivalstva in nizka rodnost sta povzročila spremembe v sestavi gospodinjstev in družin. Danes so bolj Prebivalci 15+ let - SKUPAJ (2019) pogosta eno članska gospodinjstva, več ostarelih in izrazito prevladujoč delež Aktivni družin z enim ali dvema otrokoma. Na ruralnih območjih so bile včasih tipične večje družine s štirimi in večjim številom otrok, ki so predstavljali pomembno meja naselja delovno silo na kmetiji. Ruralna območja, ki so v največji meri žrtev trenda odseljevanja, imajo velik vpliv na gospodarstvo, saj se le-ta kaže v manjšem območje naselja Mostje zanimanju vlagateljev in posledično nižanju kapitala, kar s časom vodi v gospodarsko stagnacijo. Raven opazovanja: ŠTEVILO GOSPODINJSTEV Demografska analiza je bila izvedena na ravni izbranih naselij (10). Vir podatkov: Geodetska uprava Republike Slovenije 2020, Prebivalstvo po naseljih, Statistčni urad Republike Slovenije, 2020. Izobrazbena struktura po naseljih, Statistčni urad Republike Slovenije, 2020. Tešanovci Vučja Gomila Strehovci Število gospodinjstev po naseljih, Statistčni urad Republike Slovenije, 2020. Število aktivnih prebivalcev po naseljih, Statistčni urad Republike Slovenije, 2020. Kobilje Metodološka opomba: Predstavljeni podatki prikazujejo število prebivalcev, izobrazbeno strukturo, Bogojina število gospodinjstev in število aktivnih prebivalcev v obdobju med leti 2008 in 2018. Filovci Ivanci Legenda: Dobrovnik Genterovci 190 Gospodinjstva - SKUPAJ (2011) Gospodinjstva - SKUPAJ (2018) meja naselja Mostje območje naselja 0 1,25 2,5 5 km Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / študenti Prostorskega načrtovanja, generacija 2019/2020 / UL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Ljubljana, Slovenija Razvoj podeželskih vasi v zaledju Prekmurja / Prostorsko načrtovanje / Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Simona Rejc Vir: GURS, 2020; SURS, 2020. 12 13 Turizem v Prekmurju Stanje in razvoj turizma na območju Prekmurja Hodoš ! Opredelitev: ! A Kuzma ! V Prekmurju osrednjo vlogo predstavlja zdraviliški turizem, ki hkrati ponuja hotelirske in Šalovci ! poslovno-kongresne storitve. V Prekmurju glavno jedro zdraviliškega turizma predstavljajo Grad ! Gornji Petrovci Zdravilišče Moravske Toplice, Terme Radenci in Terme Lendava ter termalno kopališče Banovci. Rogašovci ! ! Hkrati sta zdraviliška centra Radenci in Moravske Toplice opremljena tudi z ustrezno infrastrukturo, ki omogoča izvajanje kongresnega turizma. Čedalje bolj se zdraviliški turizem ò ² ¸ AVSTRIJA prepleta s športnimi aktivnostmi, ki jih izvajajo lokalna društva v neposredni okolici. Med bolj ö pomembne spadajo kolesarstvo, pohodništvo in nordijska hoja. Prispevek k turizmu predstavlja tudi ogled gradov ter cerkva in kapel, ki se izvede kot samostojna aktivnost oziroma v sklopu športne aktivnosti. Pestro ponudbo predstavlja tudi podeželski turizem, ki ponuja ogled ruralne MADŽARSKA arhitekture, šeg in običajev. Sem spadajo predvsem brod in mlin na Muri v vasi Ižakovci ter lončarska vas v Filovcih. Prav tako podeželski turizem spodbuja okolju prijazno kmetovanje ter î razvoj različnih dopolnilnih turističnih dejavnosti na kmetijah. Med bolj prepoznavnimi dopolnilnimi dejavnostmi je izdelava domačega bučnega olja. Alternativne oblike turizma ! Cankova Puconci predstavlja prekmurska kulinarika in etnološke posebnosti. V sklopu kulinaričnega turizma Apače ! pomembno vlogo predstavlja vinogradništvo, ki ponuja obisk vinorodnih okolišev Goričkega in ! Moravske Toplice ! F ö Kobilje ! Lendavskih Goric. Z izletniškim turizmom je tudi povezan ogled različnih muzejev in galerij. ! Raven opazovanja: Gornja Radgona ! Murska Sobota î ! r Dobrovnik Analiza turizma se je izvedla na območju Prekmurja, ki zajema občino Murska Sobota z ö ! î okoliškimi občinami. ò ² ¸ ! ! ö Radenci ! ! G Tišina ò ! F Vir podatkov: ² ¸ ò ! Možnosti razvoja turizma v Pomurski regiji, 2020, URL: https:/ dk.um.si/Dokument.php?id=9096, ! r ! F Turnišče ò Geografsko raziskovanje turizma in rekreacije v Sloveniji, 2020, URL: http:/ geo.f .uni- ò ë ! Beltinci lj.si/sites/geo.f .uni-lj.si/files/Dokumenti/Publikacije/geograff_15.pdf, ë ! F goPrekmurje, 2020, URL: http:/ www.goprekmurje.si/slo/, Odranci izletko.si, 2020, URL: https:/ www.izletko.si/kam-na-izlet/pomurska/kolesarske-poti-po- ! Veržej ! Lendava ! A pomurju.html, Križevci ! izletko.si, 2020, URL: https:/ www.izletko.si/kam-na-izlet/pomurska/pot-tradicije.html, ! ! ! ! ! r visitpomurje.eu, 2020, URL: https:/ visitpomurje.eu/sl/kategorija-ponudnika/pohodnistvo/ ² ¸ Črenšovci Velika Polana sv. Jurij ob Ščavnici ò ² ¸ ! F Metodološka opomba: Razkrižje ! r Na karti so prikazane turistične dejavnosti, ki se izvajajo na območju Prekmurja. Prikazane so Ljutomer najbolj obiskane turistične točke. Na obiskanost posameznih turističnih točk vplivajo tudi naravne ! ! znamenitosti. Legenda: ö ! F Hoja ! G Kolo ² ¸ Muzeji ! A Razgledni stolp ë Ruralna arhitektura ! r Termalni turizem HRVAŠKA ö Kulinarika ò Gradovi î Cerkve in kapelice 0 10 20 km Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / študenti Prostorskega načrtovanja, generacija 2019/2020 / UL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Ljubljana, Slovenija Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / Prostorsko načrtovanje / Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Tilen Erjavec Vir: G G U U R RS S , , 2019; 2020 SURS, 2019 13 14 Število podjetij v posamezni občini Gospodarstvo v Prekmurju Stanje in razvoj gospodarstva na območju Prekmurja Hodoš 0-100 ! Opredelitev: Kuzma ! 101-250 Leta 2017 je bilo v Prekmurju 1872 gospodarskih družb, ki so zaposlovale 15.651 ljudi. To Šalovci ! 251-500 pomeni, da od skupnega števila gospodarskih družb v Pomurju velika podjetja predstavljajo 0,9 Grad ! Gornji Petrovci %, srednja podjetja 2,3 %, mala podjetja 5,1 % ter mikropodjetja 91,8 %. Osrednje gospodarske Rogašovci ! ! 501-1000 panoge v Pomurju predstavljajo kovinskopredelovalna industrija, elektroindustrija, gradbeništvo in gradbeni izdelki, tekstilna in usnjarska industrija, lesna industrija, kemija in farmacija, AVSTRIJA 1001-2000 proizvodnja izdelkov iz gume in plastičnih mas, prehrana in kmetijstvo, turizem in gostinstvo ter promet in logistika. Podjetja so največ prihodkov ustvarila s prodajo izdelkov na domačem trgu. Najvišje prihodke so dosegale predelovalne dejavnosti, med katerimi najbolj izstopata gradbeništvo in trgovina, ki sta ustvarila tudi največ dodane vrednosti. Podjetja, ki so najbolj izvozno naravnana, izhajajo iz kovinskopredelovalne industrije, elektroindustrije in iz tekstilne industrije. Tako v Pomurju najvišje prihodke dosegajo kovinskopredelovalna panoga (20,0 %), gradbeništvo in gradbeni izdelki (13,5 %), prehrana in kmetijstvo (11,2 %) ter podporne storitve Cankova ! W (6,9 %). V enakem vrstnem redu so to tudi največji zaposlovalci. ! Apače Puconci ! Raven opazovanja: ! Moravske Toplice Kobilje ! Analiza gospodarstva se je izvedla na območju Prekmurja, ki zajema občino Murska Sobota z b a ! okoliškimi občinami. ! Murska Sobota Gornja Radgona d Dobrovnik g Vir podatkov: ! d ! º ! ´ ! ! Pomurska gospodarska zbornica, 2020, URL: https:/ www.pgz.si Radenci ! MADŽARSKA Tišina ! º ! W £ ¤ Metodološka opomba: ! ´ ! Turnišče Na karti so prikazana podjetja po posameznih občinah ter gospodarske panoge, ki dosegajo najvišje prihodke od prodaje in so hkrati tudi največji zaposlovalci. Občine, ki so na karti ! Beltinci obarvane s temnejšo barvo, imajo večje število registriranih podjetij. Odranci ! Veržej ! Lendava d Križevci ! ! ! ! ! sv. Jurij ob Ščavnici ! º Črenšovci Velika Polana ! º ! W ! Ŕazkrižje Ljutomer ! ! ! º D C ! W Legenda: g Promet in logistika ! ´ Prehrana in kmetijstvo b a Izdelki iz gume in plastičnih mas D C Lesna industrija £ ¤ Tekstilna in usnjarska industrija ! W Gradbena industrija HRVAŠKA d Elektro industrija ! º Kovinska in strojna industrija 0 10 20 km Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / študenti Prostorskega načrtovanja, generacija 2019/2020 / UL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Ljubljana, Slovenija Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / Prostorsko načrtovanje / Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Tilen Erjavec Viirr:: G GUURR S,S , 2019; 2020 SURS, 2019 14 15 Zavarovana območja Zavarovana območja 1 Krajinski park Goričko A: Občina Moravske Toplica 2 Krajinski park Jeruzalemsko-Ormoške gorice B: Občina Kobilje Opredelitev: 3 Krajinski park Negova in Negovsko jezero Na karti so prikazani krajinski parki, območja Nature 2000, ekološko pomembna območja ter C: Občina Dobrovnik 4 Krajinski park Jareninski dol naravne vrednote v severovzhodni Sloveniji. Na širšem obravnavanem območju je 13 krajinskih D: Občina Lendava 5 Krajinksi park Kameneščak-Hrastovec parkov. To so zavarovana območja s poudarjenim kakovostnim in dolgotrajnim prepletom človeka z naravo, ki ima veliko ekološko, biotsko ali krajinsko vrednost. 6 Krajinski park Drava Natura 2000 je evropsko omrežje ekološko pomembnih območij narave, ki so opredeljena na 7 Krajinski park Mariborsko jezero podlagi smernic Evropske skupnosti (Direktiva o pticah in Direktiva o habitatih). Natura 2000 je 8 Krajinski park Šturmovec 1 strokovni okvir varstva narave v Evropski uniji. Z uporabo omenjenih direktiv se uresničuje 9 Krajinski park Središče ob Dravi načelo trajnostnega razvoja in mednarodne konvencije s področja ohranjanja biotske 10 Krajinski park Rački ribniki-Požek raznovrstnosti. 11 Krajinski park Žabljek Kobi Ekološko pomembno območje je območje habitatnega tipa ali večje ekosistemske enote, ki l 12 Krajinski park Boč-Donačka gora jski p pomembno prispeva k ohranjanju biotske raznovrstnosti v Sloveniji. o 13 Krajinski park Štatenberg tok Naravne vrednote obsegajo vso naravno dediščino na območju Republike Slovenije. Naravna vrednota je poleg redkega, dragocenega ali znamenitega naravnega pojava tudi drug vredni A pojav, sestavina oziroma del žive ali nežive narave, naravno območje, ekosistem, krajina ali oblikovna narava. Največje sklenjeno zavarovano območje je Krajinski park Goričko, ki je bil ustanovljen leta 2003, B GORNJA RADGONA ! s površino 46.200 ha. V njem je 47 naravnih vrednot. Obenem je v celoti ekološko pomembno MURSKA SOBOTA ! območje, območje Nature 2000 za 11 vrst ptic, 18 živalskih vrst in 7 habitatnih tipov. C Ožje območje obravnave obsega manjša naselja v štirih občinah: Kobilje, Moravske Toplice, Šč Le Dobrovnik in Lendava. Prve tri so del Krajinskega parka Goričko (Občina Kobilje v celoti). Občina n a d v a n v Lendava obsega ekološko pomembno območje ter naravne vrednote, ki se nanašajo na i a ca PESNICA PRI MARIBORU poplavno območje reke Mure z raznolikimi vodnimi, obvodnimi in vlažnimi habitati ogroženih ! rastlinskih in živalskih vrst. 3 4 M Raven opazovanja: LENART V SLOV. GORICAH u ! ra D LENDAVA ! Širše območje Severovzhodne Slovenije in ožje območje obravnavanih občin v Pomurju. 7 MARIBOR ! Viri: RUŠE ! 5 Agencija Republike Slovenije za okolje in prostor, 2020; LJUTOMER ! Geodetska uprava Republike Slovenije, 2020. 6 2 Pe 10 snica PTUJ ! ORMOŽ ! D SLOVENSKA BISTRICA rav ! a 9 8 11 Legenda: Dravinja 13 ! večja naselja občine 12 večje reke Natura 2000 krajinski park naravne vrednote 0 5 10 20 km ekološko pomembna območja Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / študenti Prostorskega načrtovanja, generacija 2019/2020 / UL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Ljubljana, Slovenija Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / Prostorsko načrtovanje / Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Anita Svetina Vir: ARSO, 2020; GURS, 2020 15 16 Klimatske, geološke in hidrološke značilnosti območja Klimatske, geološke in hidrološke značilnosti Prekmurja Opredelitev: Na kartah so predstavljene izbrane fizičnogeografske značilnosti obravnavanega območja. Za pravilno interpretacijo stanj, ki se odvijajo v prostoru, je potrebna predhodna detajlna analiza naravnih dejavnikov, saj prav ti zaznamujejo posamezen prostor. Prekmurje je pretežno Gornja Radgona ravninska pokrajina. Geografsko je razdeljena na tri območja. Na severu leži hribovito območje Gornja Radgona ! Murska Sobota Goričkega, vzhodno od Mure se razprostira Ravensko, jugovzhodno od Murske Sobote pa ! Murska Sobota ! Dolinsko. Manjše gričevnato območje okrog Lendave je znano pod imenom Lendavske Gorice. V ! splošnem večina slovenskega ozemlja sodi v zmerno celinsko podnebje s hladnimi zimami in Lendava vročimi poletji. Povprečne temperature najhladnejšega meseca so med 0 in -3 °C, povprečne Lendava ! ! temperature najtoplejšega meseca pa so med 15 in 20 °C. Prekmurje zaradi svoje skrajne Maribor Maribor ! Ljutomer ! Ljutomer ! vzhodne lege uvrščamo v podtip zmerno celinsko podnebje vzhodne Slovenije ali drugače ! subpanonsko podnebje. Zanj je značilen subkontinentalni padavinski režim s povprečno letno količino padavin med 800 in 1000 mm. Povprečne aprilske temperature so višje od oktobrskih ali pa vsaj približno enake. Območje Prekmurja je tako kot preostali del Slovenije predstavljalo Ptuj Ormož Ptuj ! Ormož ! morsko dno, na katero so se čez čas odlagali različni sedimenti. Na obravnavanem območju Slovenska Bistrica ! ! Slovenska Bistrica ! prevladujejo različne kvartarne in pliocenske sedimentne kamnine. Gričevje Goričkega in ! Ljutomerskih Goric je zgrajeno iz peska, Radgonsko Kapelske Gorice ter Slovenske gorice iz laporja, v dnu dolin vodnih tokov ter ob vznožjih pobočij prevladujejo glineno meljnate usedline, ravnine ob Muri pa prekriva silikatni prod. Severovzhodni del Slovenije pripada spodnjemu Povprečna letna višina Povprečna letna temperatura porečju Mure. Več kot 10.000 km2 njenega zgornjega dela porečja je namreč v Avstriji. V korigiranih padavin 1971-200 (mm) zraka 1971-2000 (°C) Sloveniji obsega porečje Mure celotno območje Goričkega, vključno s porečji Male in Velike Krke. Krka se na stičišču meja Slovenije, Hrvaške in Madžarske izliva v Muro. Poleg tega obsega < 800 1200-1300 < 0 6-8 še Apaško, Prekmursko in Mursko polje ter del Slovenskih goric. Vode z Goričkega večinoma 900-1000 1300-1400 0-2 8-10 zbira Ledava s pritoki, ki se v Muro izliva skupaj s Krko, vode z Radgonsko-Kapelskih in Ljutomerskih Goric pa Ščavnica s pritoki, ki se izliva v Muro pri Gibini. Omenjena vodna tokova 1000-1100 1400-1500 2-4 10-12 sta, poleg Mure, glavni reki, katerih porečji obsegata okoli 1.100 km2. 1100-1200 1500-1600 4-6 12-14 Raven opazovanja: Širše območje obravnave - SV del Slovenije Vir podatkov: Popis flore na ekstenzivnih travnikih izbranega območja pri Kobilju. 2016. URL: http://pefprints.pef.uni-lj.si/3505/1/DIPLOMA_-_lainscek.pdf (Citirano 27.3.2020). Prekmurje. Obpanonske pokrajine. 2020. URL: http://miha-vaja.splet.arnes.si/prekmurje/ (Citirano 27.3.2020). Geološka karta Slovenije v merilu 1:1 000 000. 2020. Geološki zavod Slovenije. URL: http://miha-vaja.splet.arnes.si/prekmurje/ (Citirano 27.3.2020). Geoportal Agencije Republike Slovenije za okolje, 2020. URL: Gornja Radgona Gornja Radgona https://gis.arso.gov.si/geoportal/catalog/main/home.page (Citirano 27.3.2020). ! Murska Sobota ! Murska Sobota ! ! Led Metodološka opomba: ava Podatki pridobljeni s spletnega portala Agencije Republike Slovenije so uporabljeni v dveh Lendava Lendava ! ! prikazih. Prva karta prikazuje padavinske značilnosti podnebja na obravnavanjem območju. M Maribor Maribor Š u čav ra Izmerjena višina padavin je korigirana s hitrostjo vetra, saj je merjena višina padavin na nica ! Ljutomer ! ! ! določenih lokacijah podcenjena zaradi močnega vetra. Karta je izdelana z metodo optimalne Ljutomer prostorske interpolacije. V vsaki mrežni točki so izračunane vrednosti spremenljivke na podlagi vrednosti na okoliških merilnih postajah, nadmorske višine, geografske dolžine in širine mrežne točke. Za prostorsko interpolacijo so bili uporabljeni podatki slovenskih meteoroloških postaj in Ptuj Ormož Dr Ormož ! !a Legen da: ! ! v ! obmejnih postaj Italije, Avstrije in Hrvaške. Prostorska porazdelitev je bila zračunana v mreži točk Geološka zgradba Slovenska Bistrica a Im ena_v ec ja_m es ta Slovenska Bistrica VRE DNO ST < 800 900-1000 1000-1100 ! ! 1100-1200 1200-1300 z ločljivostjo 100 m x 100 m. Druga karta prikazuje temperaturne značilnosti na obravnavanem 1300-1400 1400-1500 1500-1600 VRE DNO ST < 800 900-1000 1000-1100 območju. Prostorska porazdelitev temperature zraka je narejena na osnovi meritev klimatoloških 1100-1200 Kopenjski sedimenti 1200-1300 1300-1400 1400-1500 1500-1600 meteoroloških postaj. Za računanje vrednosti temperature zraka z ločljivostjo 100 m x 100 m je Karbonatni sedimenti bila uporabljena metoda optimalne prostorske interpolacije, ki upošteva povezanost obravnavane spremenljivke z nadmorsko višino in preko izbrane okolice upošteva tudi vpliv mikrolokacije. Debelozrnati sedimenti Hidrografija Drobnozrnati klastični sedimenti Večji vodotoki Kopenjski in dežni Manjši vodotoki sedimenti Jezero 0 10 20 40 km Metamorfne kamnine Prodišča Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / študenti Prostorskega načrtovanja, generacija 2019/2020 / UL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Ljubljana, Slovenija Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / Prostorsko načrtovanje / Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Avtorica: Nataša Gantar Vir: GURS, 2020; ARSO, 2020 16 17 Analiza površja Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / študenti Prostorskega načrtovanja, generacija 2019/2020 / UL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Ljubljana, Slovenija Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / študenti Prostorskega načrtovanja / UL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo 17 18 Analiza rabe tal, kakovosti kmet. zemljišč in pedologija Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / študenti Prostorskega načrtovanja, generacija 2019/2020 / UL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Ljubljana, Slovenija 18 Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / študenti Prostorskega načrtovanja, generacija 2019/2020 / UL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Ljubljana, Slovenija 19 Pedološke značilnosti ! ! Murska sobota Opredelitev: Tla so enkraten naravni vir, ki je neposredno povezan s pridelavo hrane in splošnim blagostanjem, hkrati pa predstavljajo nenadomestljiv del naravnih ekosistemov. Zaradi številnih okoljskih, ekonomskih, socialnih in kulturnih funkcij (multifunkcionalnosti tal) so ključnega pomena za življenje v kopenskih ekosistemih. Posegi človeka v prostor so pogosto povezani z uničevanjem tal, ki je veliko hitrejše od procesa njihovega naravnega obnavljanja, zato tal ne Dobrovnik moremo obravnavati kot obnovljivi naravni vir. ! Nižine vzhodne Slovenije (Dravsko, Ptujsko polje, Prekmurje) obsegajo nanose nekarbonatnega proda, kjer prevladujejo distrična tla. Psevdogleji in gleji se prepletajo z distričnimi rjavimi tlemi na nekarbonatnih nanosih reke Mure. V južnem delu obravnavanega območja prevladujejo distrične obrečne in Beltinci distrične oglejne prsti. Obrečna prst je značilna za srednje in nižje dele ! vodotokov. V splošnem je zelo rodovitna, saj prevladujejo finejši delci in je globoko humozna. V spodnjem delu talnega profila lahko zasledimo tudi slabo izražene znake oglejevanja. Prevladuje travniška raba, a z urejenim varstvom pred poplavami so lahko to tudi dobra obdelovalna tla. Oglejna prst je zamočvirjena prst, nasičena z vodo in slabo zračna. Oglejna prst je slabo rodovitna, večinoma jo poraščajo močvirni jelševi gozdovi, trstičja ipd. Srednji del obravnavanega območja zavzemajo distrične rjave prsti. Razvijejo se na nekarbonatnih, silikatnih kamninah, za katere je značilna kisla reakcija. Večinoma so prerasle z gozdovi z večjim deležem iglavcev. Zaradi kislega okolja in hladnejše klime je pogost humus slabših lastnosti. Kmetijskih površin je razmeroma malo, razen na nekarbonatnih prodnatih nasutinah. Na distričnih rjavih prsteh dobro uspevajo le redke poljščine (krompir, rž), za druge kmetijske rastline pa je potrebno prst redno apniti. Zaradi daljše kmetijske rabe pa je prst Lendava že močno izgubila distričen značaj. Prevladujejo distrične rjave prsti na ! nekarbonatno peščeno prodnatih sedimentih, nekaj pa je tudi distrične rjave prsti na ilovicah in glinah. Te se nahajajo na skrajnem vzhodnem delu, ob meji z Madžarsko. Za severni del obravnavanega območja so značilni hipogleji in amfigleji. Za hipoglej je značilno prekomerno vlaženje, ki je posledica izključno visoke podzemne vode. Zato ga najdemo vedno v konkavnih reliefnih oblikah. Amfiglej Ljutomer je poleg šotnih tal najbolj močviren tip, za katerega je značilno oglejevanje ! zaradi talne in padavinske vode. Raven opazovanja: Širše območje obravnavanih krajev v Prekmurju. Vir podatkov: Legenda: Tla Slovenije: s pedološko karto v merilu 1:25000. 2015. MKGP. URL: http:/ soil.bf.uni-lj.si/projekti/pdf/atlas_final_2015_reduced.pdf (Citirano ! naselja 6.3.2020). Psevdoglej Metodološka opombe: Slovenija ima bogato zbirko pedoloških podatkov v merilu 1:25 000. Obrečna oglejena prst Najobsežnejša zbirka podatkov tal Slovenije je danes zbrana v okviru Talnega Informacijskega Sistema (TIS), ki ga vzdržuje Center za pedologijo in varstvo Obrečna distrična prst okolja (CPVO) na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. Digitalna pedološka karta merila 1:25 000 je bila generalizirana je bila iz osnovne pedološke karte v Hipoglej merilu 1: 250 000 (PK25). Z generalizacijo je bilo oblikovanih 63 pedokartografskih enot PK250. Pedološko rekartiranje in digitalizacijo je financiralo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Distrična rjava tla na prodnatih sedimentih Distrična rjava prst na ilovicah Amfiglej 0 2,25 4,5 9 km Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / študenti Prostorskega načrtovanja, generacija 2019/2020 / UL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Ljubljana, Slovenija Razvoj podeželskih vasi Prekmurju / Prostorsko načrtovanje / Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Teja Škofic Vir: MKGP, 2020 20 21 Kulturno krajinski tipi Analiza širšega obravnavanega območja - kulturno krajinski tipi Opredelitev: Karta prikazuje krajinske tipe, kakor so jih opredelili na Oddelku za krajinsko arhitekturo, Biotehniške fakultete, Univerze v Ljubljani. ! Kuzma Območje zajema krajine, ki so del subpanonske regije. Slednja zavzema severovzhodni in ! AVSTRIJA Hodoš vzhodni del Slovenije in je prepoznavna po podnebju, ki je vinogradniško, nizkem gričevju ter obsežnih ravnicah. Relief narekuje delitev na tri topološke enote: ravnino, obvodni poplavni svet ! Mačkovci ter gričevje. Rabo prostora opredeljuje relief in podnebje. Značilen je njivski svet in travniki na ravnicah, gozd na poplavnih območjih ter vinogradi na prisojnih pobočjih. Poselitev na ravnini je MADŽARSKA strnjena obcestna, na gričevju in slemenih pa razpršena ali v manjših zaselkih. Moravske Toplice Kobilje ! Prekmurje, ki je obravnavano območje, opredeljujejo povodje levih pritokov Mure, državni meji z ! ! ! ! Madžarsko in Avstrijo ter na jugu s popolavnim svetom reke Mure z logi mehkih listavcev. Merilo ! Selnica Gornja Radgona Murska Sobota za opredelitev predstavlja reka Mura, ki deluje kot mejni pas, zaradi česar obstajajo razlike v razvoju na obeh bregovih in se kažejo v obliki krajinske zgradbe prostora in stavbarstva. Gre za Dobrovnik obsežno ravnico, odpirajočo se proti JV in kot gričevje s kopastimi vrhovi ter dolgimi zaobljenimi, ! vzporedno potekajočimi hribi. Slemena so ločena z ozkimi dolinami, ki ponekod vsebujejo Hotiza ! meandrske potoke. K razpoznavnosti prispeva tudi raba tal, ki je v gričevju mozaična in ! Lenart ! Lendava ponekod izrazito vinogradniška. Na ravninskem delu poleg ravnega reliefa k razpoznavnosti Maribor ! prispeva tudi visoka podtalnica in z njo povezano močvirsko rastje. Ljutomer Vzhodno štajerske regije Slovenije zavzemajo zahodno območje subpanonske regije. Merila za opredelitev enote izhajajo iz reliefnih in podnebnih značilnosti, pri čemer je odločilno uspevanje vinske trte. Zaradi zgodovinske preteklosti prihaja do razlik v krajinski zgradbi in arhitekturnih Ormož ! vzorcih med Prekmurjem in Štajersko. Krajina je prepoznavna po svojih geomorfoloških oblikah ! ! terciarnega gričevja, ločenega z obsežno dravsko in mursko ravnino ter manjšimi dolinami Ptuj potokov, ki so razbrazdali gričevje. Slovenske gorice so poznane po dolgih hribih in slemenih ter Sl. Bistrica mozaično krajinsko zgradbo, medtem ko so Haloze bolj kopaste, z manj jasno smerjo in tudi ! manj intenzivno pozidavo. Dravsko polje se kaže v obsežni pozidavi in industriji, ravnina ob Muri pa kot kmetijska, ki ločuje njivske in travniške površine. Kozjansko označuje menjava gozdnih Sl. Konjice hribov in vmesnih gričevij. Rogaška Slatina HRVAŠKA Raven opazovanja: ! Širše območje severovzhodne Slovenije. ! Šmarje pri Jelšah 0 5 10 20 km Vir podatkov: Marušič, J., Ogrin, D., Jančič, M., 1988. Regionalna razdelitev krajinskih tipov v Sloveniji. Metodološke osnove. 3 Krajine subpanonske regije. Ljubljana, Ministrstvo za okolje in prostor RS, Urad RS za prostorsko planiranje, 22, 25, 43 str. Legenda Metodološka opomba: Prekmurje (2. nivo) Krajine subpanonske regije Na karti so z barvo in imeni označene enote tretjega hierarhičnega nivoja, ki upoštevajo merila Goričko (3. nivo) makroreliefa. Prav tako je na karti prikazan drugi nivo, ki upošteva podnebne razmere in geološke značilnosti. Lendavske gorice (3. nivo) Ravninsko območje Prekmurja (3. nivo) Območje obravnave Vzhodne Štajerske regije (2. nivo) Haloze - Kozjansko (3. nivo) Dravska ravnina z obrobji (3. nivo) Slovenske gorice (3. nivo) Ravnina ob Muri (3. nivo) Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / študenti Prostorskega načrtovanja, generacija 2019/2020 / UL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Ljubljana, Slovenija Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / Prostorsko načrtovanje / Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Jernej Prevolnik Vir: GURS, 2020 21 22 Analiza parcelnih struktur Analiza parcelne strukture Opredelitev: Vsa naselja na obravnavanem območju so nastala kot kmečka naselja z izrazito kmetijsko funkcijo. Zaradi lege na nižini so nastala v razpotegnjeni obcestni obliki, ki se je z leti zgoščevala in podaljševala. Najprej so se pozidale vrzeli ob cestah, nato pa v nekaterih naseljih tudi notranjost. V času od leta 1864 do leta 2020 je prišlo do številnega preurejanja zemljišč. Pod tem pojmom razumemo namensko spreminjanje zemljiških parcel po legi, obliki in velikosti ter s tem povezano spreminjanje lastninskih in drugih pravic na zemljiščih. Na začetku se je spreminjala predvsem namembnost tal. Najmanj sprememb je bilo na gričevnatih pobočjih, kjer je še danes velika površina gozdov, medtem ko so se ta v ravninskem svetu spremenila v kmetijska zemljišča, ki se danes kažejo v obliki dolgih njiv. Najbolj intenzivno obdobje v zgodovini urejanja kmetijskih zemljišč v Sloveniji predstavlja obdobje med letoma 1981 in 1990, ko je bilo uvedenih največ komasacij in spremljajočih agromelioracij, ki pa so bile pogosto preusmerjene v zelo ozko področje intenzivnega kmetijstva in so povzročile tudi degradacijo prostora. Nato je sledilo obdobje z omejenimi dejavnostmi na tem področju, v zadnjem desetletju pa je spet opazen napredek. Komasacije postajajo pomemben instrument urejanja kmetijskega prostora, skupaj s spremljevalnimi ukrepi, kot sta izgradnja mreže poljskih poti in izvajanje drugih agrarnih operacij ob upoštevanju smernic prostorskega razvoja. (Lisec in sod., 2013). V občini Murska Sobota v zadnjih letih ugotavljajo, da se povečuje število večjih kmetijskih gospodarstev, ki pa povzročajo okoljske in vidne spremembe v naseljih. Poseben problem v razvoju večjih kmetij so razdrobljena kmetijska zemljišča, ki so se delila med dediče, danes pa jih Vir: Franciscejski kataster za Prekmurje, 1811-1869 poskušajo ponovno združiti, kar povzroča spremembo v kulturni krajini. Zato občina v občinskem prostorskem načrtu navaja, da se za območja komasacij po potrebi izdela občinski podrobni prostorski načrt, kjer se mora v postopek priprave vključiti tudi naravovarstvena služba. Raven opazovanja: Območje obravnave obsega katastrske občine Vučja Gomila, Ivanci, Filovci, Bogojina, Tešanovci in Kobilje. Vir podatkov: Arhiv Republike Slovenije. SI AS 180 Franciscejski kataster za Prekmurje (1858–1860). GURS. 2020. Geodetska uprava Republike Slovenije. http:/ www.gu.gov.si/ (Pridobljeno 23. 3. 2020.) Odlok o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Murska Sobota. Uradni list RS št. 54/2016. Metodološka opomba: Zgornja slika prikazuje parcele iz Franciscejskega katastra. Kataster je bil izdelan za potrebe davčne odmere v merilu 1:2880. Za vsako katastrsko občino pa je bil na voljo grafični in spisovni del. Na spodnji sliki pa so prikazana območja, kjer je prišlo do večjih sprememb v parcelni strukturi. večje spremembe v parcelni strukturi Vir: Zemljiški kataster, 2020 0 1,25 2,5 km Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / študenti Prostorskega načrtovanja, generacija 2019/2020 / UL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Ljubljana, Slovenija Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / Prostorsko načrtovanje / Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Petra Tihole Vir: GURS, 2020; Franciscejski kataster za Prekmurje, 1811-1869 22 23 0 1,25 2,5 km Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / študenti Prostorskega načrtovanja, generacija 2019/2020 / UL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Ljubljana, Slovenija Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / Prostorsko načrtovanje / Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Petra Tihole Vir: GURS, 2020; Franciscejski kataster za Prekmurje, 1811-1869 23 24 Vir: Franciscejski kataster za Prekmurje, 1811-1869 Vir: Franciscejski kataster za Prekmurje, 1811-1869 Vir: Franciscejski kataster za Prekmurje, 1811-1869 Vir: Franciscejski kataster za Prekmurje, 1811-1869 Vir: Zemljiški kataster, 2020 M 1:7250 Vir: Zemljiški kataster, 2020 M 1:10000 Vir: Zemljiški kataster, 2020 M 1:7250 Vir: Zemljiški kataster, 2020 M 1:4000 Na zgornjih dveh kartah je prikazano območje v naselju Bogojina, Stara in nova karta prikazujeta naselje Filovci, ki ima še danes Karti prikazujeta območje v naselju Kobilje, kjer lahko vidimo, da Na podlagi primerjave grafičnih podatkov zemljiškega katastra v kjer se je v času od leta 1864 do 2020 spremenila namembnost Na karti je pri podobno parkcaz el ano nas no struk el t j ure F o kilov ot j ci, o k j i e ima el še danes o leta podobno 1864. Naselj e se je še danes ohranjena obcestna gradbena linija in značilna zadnjih dveh stoletjih ugotovimo, da se je veliko večjih parcel tal. Namesto gozda imamo sedaj veliko število njiv. Takšne par j c e relno s azvijaltrukturo o ob c kot esti ,jo je i nek m at el er o l e et hi a š 1864. N e pa s as o s elje s e ohre je r anil az e v vsijalo e do zaporednost gradnje: ob cesti so zgrajeni stanovanjski objekti, v razdelilo na manjše. Te so največkrat namenjene kmetijstvu, saj primere pa lahko zasledimo tudi v drugih obravnavanih ob ces danest.i , nek M at ed er nji e mi hi j š e e pa naj s bol o j s z e ohr nana ani Petle v kovse a do danes domačija, . kMi jed e tinjpiim č ien notranjosti parcele pa so locirani gospodarski objekti. Dvorišča je to najbolj pogosta gospodarska dejavnost v Prekmurju. katastrskih občinah. je prnaj im bol er j znana panonsk Pe ethikšov e, a kidom je ač bil i a ja, z grkiaj je tipi ena v č en obli pr ki im čr er k e panons "L". ke prehajajo v sadovnjake in naprej v kmetijske površine. Tako kot hiše, ki je bila zgrajena v obliki črke "L". pri Filovcih lahko tudi tu opazimo, da je prišlo do precejšnje parcelne razdrobljenosti, kar pomeni da je danes veliko več majhnih posestnih kosov. Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / študenti Prostorskega načrtovanja, generacija 2019/2020 / UL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Ljubljana, Slovenija Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / Prostorsko načrtovanje / Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Petra Tihole Vir: GURS, 2020; Franciscejski kataster za Prekmurje, 1811-1869 24 25 Pregled normativnih izhodišč za Pregled normativnih izhodišč obravnavano območje Polovico Evrope pokrivajo pretežno podeželska območja, na Občinski prostorski načrt V ostalih naseljih so omejena na posamične vaško-gasilske katerih živi približno 20% prebivalstva. Vendar pa večina domove, sakralne objekte in trgovine. Javne površine so v vseh podeželskih območji hkrati predstavlja tudi pokrajine z najbolj Obravnavano območje zajema občine Moravske Toplice, Kobilje, naseljih omejene na rekreacijske in športne površine. omejenimi možnostmi v EU, katerih BDP na prebivalca je znatno Dobrovnik in Lendava. Občini Kobilje in Lendava sta v fazi pod evropskih povprečjem. Na ravni Evropske Unije, Evropska priprave občinskega prostorskega načrta, tako da sta v Vsa nižinska naselja so omejena z najboljšimi kmetijskimi politika za razvoj podeželja strmi k spodbujanju konkurenčnosti nadaljevanju obravnavana OPN-ja občin Moravske Toplice zemljišči, kar onemogoča nadaljnjo širitev, zato se poselitev kmetijstva, zagotavljanju trajnostnega upravljanja naravnih virov in (sprejet 2017) in Dobrovnik (sprejet 2013). OPN občine Moravske prednostno usmerja v strnjena naselja in strnjene dele naselij, kjer delovanja glede na klimatske spremembe ter vzpostavljanju Toplice vsa naselja, razen samih Moravskih Toplic, opredeljuje kot so že zagotovljene površine za stanovanjsko gradnjo. Občina uravnoteženega teritorialnega razvoja ruralnega gospodarstva in podeželska naselja, pretežno namenjena površinam kmetij z Moravske Toplice v OPNju opredeljuje posebna območja za skupnosti. Podporo za doseganje ciljev EU politike ob državnem dopolnilnimi dejavnostmi in bivanju. Posamezni zaselki in počitniške hišice, vinske kleti ter zidanice, kjer ni možna gradnja financiranju nudi Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja posamezna stavbna zemljišča z domačijami in vinogradniškimi stanovanjskih objektov. Ob tem pa Občina Dobrovnik dopušča (EKSPR). objekti se v gričevnatem delu opredelijo kot območja razpršene tudi širitve vinogradniških naselij, ki se mestoma spreminjajo v poselitve. OPNja določata, da je potrebno v vseh naseljih ohranjat stanovanjska območja. S tem želijo izkoristi že zgrajeno V Sloveniji je skupaj z Evropsko komisijo nastal programski značilno morfologijo obcestnih naselji, kjer so stanovanjskih gospodarsko javno infrastrukturo in ohranjati vinogradniško dokument Program razvoja podeželja Republike Slovenije za objekti ob cesti in gospodarski objekti v notranjosti parcele. dejavnost in s tem povezane dopolnilne in turistične dejavnosti. obdobje 2014-2020 (PRP 2014-2020), ki je osnova za črpanje finančnih sredstev iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj Celotno območje občine je izrazito kmetijsko, v nižinskem delu Glede območji s posebnimi omejitvami je potrebno omeniti podeželja. PRP 2014–2020 se osredotoča na tri glavna področja, prevladuje poljedelstvo, v gričevnatem delu pa tudi vinogradništvo Krajinski park Goričko, ki se sega v tri izmed naših obravnavanih s katerimi bo Slovenija zagotavljala: in sadjarstvo. Število prebivalstva upada, indeks staranja se občin – Moravske Toplice, Dobrovnik in Kobilje. Goričko je povečuje, prisotno je pomanjkanje delovnih mest. OPN usmerja prepoznavno območje naravnih kvalitet. V njem se varuje naravne -izboljšanje biodiverzitete, stanje voda in tal, razvoj naselji na proste površine znotraj naselji in zagotovitev vrednote ter ohranja biotska raznovrstnost in krajinska pestrost ter -konkurenčnost kmetijskega sektorja in dodatne komunalne opreme. V večini naselji so širitve za omogočajo razvojne možnosti prebivalstva. Namen KP Goričko je -socialno vključenost ter lokalni razvoj podeželskih območij. stanovanjsko gra Aria dnj l N o iar n row k , m bol eti d js 1k1px e dejavnosti načrtovane le na tudi povezovanje gospodarskega in socialnega razvoja ter robovih kot zaokrožitev območja naselji. Nekaj izmed ciljev čezmejno sodelovanje. Območje KP Goričko je tudi pomembno S temi področji delovanja v največji meri odraža nacionalne Občine Moravske Toplice in Dobrovnik so: gospodarsko in turistično območje, v katerega se usmerja razvoj prednostne naloge, ki jih je Slovenija opredelila na podlagi analize vinogradništva in sadjarstva ter dopolnilne kmetijske dejavnosti, ki danosti in stanja kmetijstva, živilstva in gozdarstva, pa tudi - možnosti za širjenje večjih kmetij, kmetijske proizvodnje ali podpirajo razvoj kmečkega in počitniškega turizma. V Občini vpetosti teh gospodarskih panog v dogajanje na podeželju in Arial Narrow, 10px selitev kmetijskih objektov, kmetijske proizvodnje ali celih kmetij Dobrovnik so območja varstva narave na severnem delu celotnem prostoru. na nove površine, odmaknjene od stanovanjskih objektov vinorodna območja Strehovskih in Dobrovniških goric. Prav tako v -razviti gospodarske dejavnosti v večjih naseljih v občini, za katere krajinskem parku Goričko leži severni del občine Moravske Za obdobje 2014-2020 je Regionalna razvojna agencija Mura se zagotovi stavbna Toplice. izdala Regionalni razvojni program Pomurje, ki je temeljni zemljišča za obrtne, servisne, trgovske in druge dejavnosti programski dokument na regionalni ravni, s katerim se usklajujejo -ustvariti kvalitetne pogoje bivanja z zagotovitvijo dodatnih bivalnih Razvoj v krajini je na celotnem območju usmerjen predvsem v razvojni cilji v regiji. V pomurski regiji so zastavljene 4 razvojne površin in dodatnih rekreacijskih površin razvoj kmetijstva, turističnih in rekreacijskih območji. Na kmetijskih prioritete, ki vključujejo: -zagotoviti opremljenost vseh naselij z gospodarsko javno zemljiščih se tako spodbuja tudi intenzivna pridelava cvetja, vrtnin infrastrukturo, predvsem v gričevnatem delu občine in poljščin z možnostjo uporabe geotermalne vode. V vseh 1.Konkurenčno in zeleno gospodarstvo, - izkoristiti razvojne potenciale občine, med katerimi je prioritetna naseljih se omogoča in spodbuja razvoj turizma na deželi, ki bi 2.Znanje, tolerantnost in zdravje, geotermalna voda, ki se uporablja v turistične namene. Velik omogočila več delovnih mest in zmanjšanje dnevnih migracij v 3.Zeleno življenjsko okolje in učinkovita raba virov in potencial so tudi najboljša kmetijska zemljišča, kjer se omogoči večja urbana središča. 4.Trajnostni razvoj podeželja intenzivno pridelavo pod rastlinjaki z uporabo geotermalne vode za ogrevanje V okviru razvojne prioritete za trajnostni razvoj podeželja je cilj izboljšati kakovost življenja na podeželju skozi razvoj osnovne Naselja v občini so nižinska obcestna naselja in naselja v infrastrukture in spodbujanje podjetniških aktivnosti, socialne razpršeni poselitvi, glede na morfologijo imajo vsa še pretežno vključenosti ter razvojnih partnerstev na podeželju. kmečki značaj. Območja družbene infrastrukture so razvita v občinskem središču v Moravskih Toplicah in v večjih naseljih, kot so Bogojina in Fokovci (ki so tudi del naše obravnave). Naselje Dobrovnik predstavlja lokalno središče občine Dobrovnik in omogoča osnovno izobraževanje, vsakodnevno oskrbo in zdravstveno oskrbo. Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / študenti Prostorskega načrtovanja, generacija 2019/2020 / UL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Ljubljana, Slovenija Razvoj podeželskih vasi v zaledju Novega mesta / Prostorsko načrtovanje / Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Urša Drvarič 25 27 Zaznavna analiza območja Zaznavna analiza območja Opredelitev: Na karti smo prikazali ključne elemente razpoznavnosti in identifikacije podeželskega prekmurskega prostora. Glavni namen je prepoznavanje značilnosti prekmurske krajine, njene poselitve, strukture, reliefa in značilnosti bivanja prebivalcev. ! ! Na karti smo opredelili štiri pomembnejša območja, in sicer smo na karti prikazali območja strnjene poselitve, pri ! katerem je iz prikaza razvidno, da gre za tipične prekmurske obcestne vasi, skozi katere vodi glavna cesta. Opredelili smo območje kmetijskih površin, ki so za to območje zelo značilne ter gramoznice/jezera, ki jih je kar nekaj. Območje ! gozdov se nahaja na severnem delu našega območja, kjer ^ predstavlja tudi naravni rob v prostoru ter južno od avtoceste, kjer poteka gozdni pas skupaj z reko. Na ! ^ obravnavanem območju smo prikazali mrežo pomembnejših vozlišč ter najpomembnejših prometnih povezav, kot so avtocesta in regionalne ceste. Poleg prometne mreže, so na ! ! karti prikazani tudi pomembnejši vodotoki, kjer še posebej ! izstopa reka Mura. Na obravnavanem območju smo zaznali štiri dominante ! cerkev Gospodovega vnebohoda v Bogojini, ki se nahaja na hribu, kar ji daje večjo, dominantnejšo in mogočno vlogo, nato Pustolovski park Bukovniško jezero ter Otok ljubezni, ki predstavljata neko naravno značilnost in izletniško točko ter Ocean Orchids, ki predstavlja veliko turistično atrakcijo. ^ Avtocesto smo v prostoru zaznali kot grajeni rob, saj prekine ta naravni, ravninski svet. ! Raven opazovanja: Zaznavna analiza je izvedena na območju severovzhodne Slovenije, natančneje na območju Prekmurja. Viri podatkov: ! GURS, 2020 Legenda: OpenStreetMap, 2020 ! ^ dominante Metodološka opomba: Zaradi poenostavitve je prikaz generaliziran. ! vozlišča reka Mura gramoznice / jezera ^ ! reke kmetijske površine gozd naravni rob grajeni rob območja strnjene pozidave avtocesta regionalna cesta 0 1 2 4 km Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / študenti Prostorskega načrtovanja, generacija 2019/2020 / UL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Ljubljana, Slovenija Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / Prostorsko načrtovanje / Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Katja Kovačič Vir: GURS 2019 26 28 Vučja Gomila Morfološka analiza poselitve Morfološka analiza poselitve obravnavanega območja Opredelitev: Karta prikazuje morfološko analizo poselitve obravnavanega območja. V 10 prekmurskih naselij smo opredelili morfološke tipe, kjer smo upoštevali različne kriterije. Naselja se nahajajo na ravninskem in rahlo valovitem svetu. Na območju ni prisotno velikih naselji, prevladujejo mala naselja in razpršena poselitev. Pri analizi smo upoštevali naslednje kriterije: razporeditev objektov ob prometnicah (osnovnih in razvejanih), pravilna ali razpršena razporeditev objektov in ali se za objekti pravilno nadaljujejo obdelovalne površine. Na območju smo definirali 7 različnih Kobilje tipov: -Tip1 niz pravilnih enostranskih obcestnih objektov ob prometnici: objekti so pravilno razporejeni ob cesti, samo na eni strani. Za posameznimi stanovanjskimi / gospodarskimi kompleksi se v pravilnem redu nadaljujejo obdelovalne površine (pravokotno na prometnico). -Tip2 niz pravilnih dvostranskih obcestnih objektov ob prometnici: objekti so pravilno razporejeni Tešanovci Bogojina ob cesti, na obeh straneh. Za posameznimi stanovanjskimi / gospodarskimi kompleksi se v pravilnem redu nadaljujejo obdelovalne površine (pravokotno na prometnico). -Tip3 niz posameznih objektov ob razvejanih prometnicah: posamezni objekti razporejeni ob razvejani mreži prometnic, kjer njihova hierarhija ni izrazita. Za objekti se obdelovalne površine ne nadaljujejo po določenem redu, kot pri tipu1 in 2. -Tip4 niz posameznih objektov ob prometnici: posamezni objekti brez določenega reda Ivanci razporejeni ob neki prometnici. Obdelovalne površine se lahko nadaljujejo za stanovanjskimi / Filovci gospodarskimi kompleksi. Lahko se pojavlja hierarhija prometnic, kjer ena prometnica bolj izstopa od ostalih. Strehovci -Tip5 gručasto razporejeni objekti ob prometnici: objekti so strnjeno in gosto razporejeni ob prometnici. -Tip6 razpršena gradnja: objekti so nepravilno, razpršeno razporejeni ob prometnicah. Ponavadi se tak tip pojavlja na rahlo valovitem svetu. -Tip7večji objekti: gre za objekte, ki s svojo velikostjo izstopajo iz območja. Ponavadi Dobrovnik predstavljajo neke industrijske, centralne dejavnosti. Raven opazovanja: ožje območje Vir podatkov: GURS, 2020; Google Maps, 2020; Arhitekturne krajine in regije Slovenije, Arhitekturna identiteta, Legenda Fister Peter in sod.; Morfološki tip vaških naselij v Sloveniji, Drozg Vlado, 1992. Tipi poselitve Tip1 - niz pravilnih enostranskih obcestnih objektov ob prometnici Tip2 - niz pravilnih dvostranskih obcestnih Gorica objektov ob prometnici Gentrovci Predanovci Bukovnica Tip3 - niz posameznih objektov ob Moravske Toplice Kobilje Polana Martjanci Tešanovci MarkišavciNemčavci Bogojina razvejanih prometnicah Veščica Noršinci Lukačevci Černelavci Filovci Tip4 - niz posameznih objektov ob prometnici Murska Sobota Ivanci Strehovci Pušča Rakičan Dobrovnik / Dobronak Žitkovci / Zsitkóc Tip5 - gručasto razporejeni objekti ob prometnici Krog Renkovci Mostje Satahovci Kamovci / Kámaháza Lipovci Turnišče Tip6 - razpršena gradnja Genterovci / Göntérháza Bakovci Bratonci Nedelica Radmožanci / Radamos Mali Bakovci Beltinci Lipa Mostje / Hídvég Tip7 - večji objekti Gomilica Dokležovje Banuta / Bánuta Brezovica Bunčani Szabólakos Ižakovci Odranci ceste Trnje Dolga vas / Hosszúfalu Stara Nova vasVeržej Pozdenec Duge Njive Iljaševci Melinci Mala Polana ČrenšovciŽižki Banovci Velika Polana državna meja Lendava / Lendva Boreci Grlava Dolnje Krapje Gornja Bistrica Ložič Kapca Gaberje / Gyertyános Alsócsente 0 0,5 1 2 km Krištanci Srednja Bistrica kataster stavb Logarovci Mota Hotiza Čentiba / Csente Šalinci Cven Brezovec Kot / Kót Lukavci Babinci Dolnja Bistrica Trimlini / Hármasmalom Noršinci pri Ljutomeru Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / študenti Prostorskega načrtovanja, generacija 2019/2020 / UL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Ljubljana, Slovenija Razvoj podeželskih vasi v zaledju Prekmurja / Prostorsko načrtovanje / Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Tina Pavlin Vir: GURS, 2020; SURS, 2020 27 29 GRAD GORIČKO GORNJI PETROVCI ALOVCI Kerka Karta ožjega območja (Krka) Opredelitev: Karta prikazuje ožje območje Prekmurskih vasi, ki so vključene v PUCONCI našo obravnavo. Te so: Mostje, Dobrovnik, Strehovci, Filovci, Bogojina, Tešanovci, Ivanci, Genterovci, Kobilje in Vučja Gomila. MORAVSKE TOPLICE Mostje je naselje v občini Lendava. Kraj je opredeljen kot območje, kjer avtohtono živijo pripadniki madžarske narodne Karta ožjega območ sk ja obr upn avnaveosti ter Karta ožjega območja Karta ožjega območja kjer je poleg slovenščine uradni jezik tudi madžarščina. Dobrovnik Gorica " Opredelitev: Opredelitev: je naselje in sedež istoimenske ob Kartčain pri e k , az k uj i le e ožj ž e o i s bmo ev čje er Pre o kmzurah skih od vasino , ki od so vključene v Karta prikaz našo obravnavo. Te so: Mostje, Dobrovnik, Strehovci, Filovci, L uje ožje obmPre očje da Pr n e o kmvc ur iskih vasi, ki so vključene v Bukovnica " e našo obravnavo.da T va " e so: Mostje, Dobrovnik, Strehovci, Filovci, Lendave na ravnini ob BukovniškBem ogoji p na, ot Teš o anku ovci. , I N va as nci, e G lj en e j ter e z ovci, K l o ok bilj a e i ln n Vu o čja Gomila. Bogojina, Tešanovci, Ivanci, Genterovci, Kobilje in Vučja Gomila.Martjanci Moravske Toplice Kobilje " Polana Markišavci " " " " Tešanovci cesto povezano z Lendavo (13 km M ) ostj in M e je nas u elj rsk e v o o bči S ni o Le bo ndav tao ( . Kr 2 aj j 0 k e opr m ed ) elj. " en kot območje, Mostje je naselje v občini Lendava. Kraj je opredeljen koNe t obmč mo a č vc je, i Bogojina " kjer avtohtono živijo pripadniki madžarske narodne skupnosti ter Kupšinci " Okoli 3 km severovzhodno od naselja je umetno (zadrževalno) kjer avtohtono živijo pripadniki madžarske narodne skupnosti ter Noršinci " Veščica " kjer je poleg slovenščine uradni jezik tudi madžarščina. Dobrovnik " kjer je poleg slovenščine uradni j je naselje in sedež istoimenske občine, ki leži severozahodno od Č ez er ik tnuel di av m c ad ižarščina. Dobrovnik Lukačevci " " Bukovniško jezero. Strehovci so naselje v občini Dobrovnik. Filovci je naselje in sedež istoimenske občine, ki leži sev M er ur oz sk ah a S odno obo od ta Filovci " Lendave na ravnini ob Bukovniškem potoku. Naselje je z lokalno Strehovci " Lendave na ravnini ob Bukovniškem potoku. Naselje je z lokalno Ivanci " " so gručasto naselje na Ravenskecm esto v ob poveza č noin z i Mo Lendav r o a ( vs 13 k k m) e i To n Mur pl sk i o c S e. oboto (20 km). Pušča cesto povezano z Lendavo (13 km) in Mursko Soboto (20 km). Dobrovnik / Dobronak " Rakičan " " Nahajajo se ob cesti Martjanci - D Ok B o oli uko br 3 k vni o m šk v s o j n ev eziek r er . ovz o. N ho Str as dn eh el o o ovci j s e d na B selj o nas og a j elj oj e um e v o i b n et či a l no (z ni D e adr obrž ž o i evalno) Okoli 3 km severovzhodno od naselja je umetno (zadrževalno) vnik. Filovci Bukovniško jGr ez a er d o i . šč Str e ehovci so naselje v občini Dobrovnik. Filovci Žitkovci / Zsitkóc " " na ravnini (Ravensko), na nadmosrs o gr kuči v ast ioši na nsielj 19 e na 5 m Raven iskn p em v red občin stav i Mora lvsja ke Toplice. so gručasto naselje na Ravensk Nahajajo se ob cesti Martjanci - Dobrovnik. Naselje Bogojina leži Kro em g v občini Moravske Toplice. Renkovci " " " Nahajajo se ob cesStiat M ah artj ov anccii - Dobrovnik. Naselje Bogojina leži na ravnini (Ravensko), na nadmorski višini 195 m in predstavlja " strnjeno pozidavo ob lokalni cesti v smeri proti Prosenjakovcem, ki na ravnini (Ravensko), na nadmorski višini 195 m in predstavlja Kamovci / Kámaháza " " strnjeno pozidavo ob lokalni cesti v smeri proti Prosenjakovcem, ki strnjeno pozidavo ob lokalni cesti v smeri proti Prosenjakovcem, ki Lipovci Gančani Turnišče " " se navezuje na regionalno cesto M se n or ave a z vs uje n k a re egiTo onalpl no ic c e - est D o Moraol vs ga ke T o v pli as ce - 5 Dolga vas 5 se navezuje na regionalno cesto Moravske Toplice - Dolga vas 5 Genterovci / Göntérháza " km JV od Moravskih Toplic. Na jugu jo omejuje potok Lipnica, na Bakovci Bratonci km JV od Moravskih Toplic. Na jugu jo omejuje potok Lipnica, na " " km JV od Moravskih Toplic. Na jugu jo omejuje potok Lipnica, na zahodu Bogojinski potok, na severu so v glavnem vinogradi, ki Mali Bakovci zahodu Bogojinski potok, na severu so v glavnem vinogradi, ki Nedelica Radmožanci / Radamos " " " zahodu Bogojinski potok, na seve pr reiu s dej o o v g v oz gl d. B av ogojinem nske g v oric ien tog ukaj rad prehaij, aj ki o v Goričko. preid Tešanovci ležijo na skrajnem severovzhodu Slovenije ozroma tam, RA ejo v DE goz NC d. B Iogojinske gorice tukaj prehajajo v Goričko. Beltinci Lipa Gomilica Mostje / Hídvég " " " Tešanovci ležijo na skrajnem severovzhodu Slovenije ozD r ok om l a e t žov am, je Banuta / Bánuta " " " preidejo v gozd. Bogojinske gorickje er t seuk ko aj nča pr Pr e ekmha urskjaj a rao vni v c G a in sor e i priččk ne o. jo prvi grički širnega kjer se kon Vu ča č Prja ek v m as urska ravnica in se pričnejo prvi grički širnega " in hribovitega Goričkega. Ležijo ob cesti Murska Sobota – Brezovica in hribovitega Goričkega. Ležijo ob cesti Murska Sobota – " Tešanovci ležijo na skrajnem sevDer obr ov ovni z k h . Ivod anci u S so nalo selv j en e v o i b j č e o ini M z or r a om vsk a e Topl tiam ce. G , Bunčani enterovci Dobrovnik. Ivanci so naselje v občini Moravske Toplice. Genterovci Szabólakos " Bučečovci Ižakovci Odranci " " " " kjer se konča Prekmurska ravnicja i e n n s aselje e v pr obči inične Lend jo ava pr . K v obilji gr e je ič nas kelji š e v ir ob ne čin ga i Kobilje, ki je naselje v občini LeSt nd ar av a a. N K ov obiljae v je as naselje v Ve občrž in ej i Kobilje, ki Trnje Duge Njive Dolga vas / Hosszúfalu " " " " " leži ob Kobiljanskem potoku na vzhodu Ravenskega. Vučja gomila leži ob Kobiljanskem potoku na vzhodu Ravenskega. Vučja gomila Šolsko Gatišče Pozdenec " " je naselje v občini Moravske Toplice. Iljaševci " in hribovitega Goričkega. Ležijo ob cesti Murska Sobota – je naselje v občini Moravske Toplice. Melinci Mala Polana " " " Banovci Legenda: ČrenšovciŽižki Dolgovaške Gorice / Hosszúfaluhegy " " " Le Ve gend li a: ka Polana " Dobrovnik. Ivanci so naselje v obRčavini e M n opaz or ovaa nj vs a: ke Toplice. Genterovci Raven opazovanja: Ožje območje Dolnje KrapKatVodjaester stavb Kataster stavb na telesa Lendava / Lendva " " " Vodna telesa Ožje območje " je naselje v občini Lendava. Kobilje je naselje v občini Kobilje, ki Boreci Grlava " Vodotoki " Gozd Gornja Bistrica Vodotoki Kapca Gaberje / Gyertyános " Krištanci Lo Gozd žič " " " " Vir podatkov: Wikipedia Vir podatkov: Wikipedia Ceste Ceste Dolnji Lakoš / Alsólakos Alsócsente " " " leži ob Kobiljanskem potoku na vzhodu Ravenskega. Vučja gomila Srednja Bistrica Čentiba / Csente" " " Logarovci Šalinci Mo Avtocestata Hotiza " Avtocesta " " CvenHitra cesta Brezovec Hitra cesta Kot / Kót Trimlini / Hármasmalom " " je naselje v občini Moravske Toplice. Lukavci " " " Babinci Lokalna cesta Dolnja Bistrica " " " Noršinci pri Ljutomeru Regional M Lokalna cesta Dolina pri Lendavi / Völgyifalu " " Grabe pri Ljutomeru na ce U Gajševci sta R Regionalna cesta " Polja A " Polja Državna meja 0 2,5 5 10 km Petišovci / Petesháza " Raven opazovanja: Radoslavci Državna meja 0 2,5 5 10 km Ožje območje Pince Branoslavci " Pristava " Ožje območje " Veščica " " " " " Ožje območje VRENyOVCI Pince-Marof / Pincemajor " Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / Prostorsko načrtovanje / Fakulteta z Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / študenti Prostorskega načrtovanja, generacija 2019/2020 / UL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Ljubljana, Slovenija Ra a gr zv adboj enpod ištv eožel in skih v geod as eziji v o /Pr A ek vtomr: urMjiu / ha Pr Vi os č t ar orsko načrtovanj L e /J Vi U Fa r T ku : G O ltU ME et Ra Sz, R a gr 202 ad 0 b ; Seniš UR tSv,o in 20 geod 20 ezijo / Avtor: Miha Vičar Vir: GURS, 2020; SURS, 2020 30 28 30 SL Vir podatkov: Wikipedia OVENSKEGO LENDAVA RICE Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / Prostorsko načrtovanje / Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Avtor: Miha Vičar Vir: GURS, 2020; SURS, 2020 030 ANALIZE IN PREDLOGI UREDITVE NASELIJ V PREKMURJU (Slovenija) Študenti so v drugem koraku obravanvali posamezna izbrana naselja v Prekmurju. Vsako naselje so podrobneje analizirali in predstavili različne statistične kazalnike. S pomočjo SWOT analize so predstavili izhodišča zasnove razvoja posameznega naselja in predlagali ustrezno prilagoditev obstoječe namenske rabe prostora skladno s cilji koncepta. Sodelovali so študenti Prostorskega načrtovanja generacije 2019/2020: Katja Kovačič in Matic Godnič (Bogojina in Bogojinske gorice), Nataša Balant in Ženja Brezovar (Genterovci/ Göntérháza), Nataša Gantar in Simona Rejc (Kobilje), Tina Pavlin in Teja Škofic (Tešanovci), Anita Svetina in Venera Zubović (Mostje), Klemen Cotič in Miha Vičar (Filovci in Filovske Gorice), Urša Drvarič in Valentina Vrhovec (Dobrovnik in Dobrovniške gorice); študenti Gradbeništva MA, generacija 2019/2020: Petra Tihole, Tilen Erjavec in Jernej Prevolnik (Vučja Gomila); in študentki generacije 2021/2022: Meta Cerkovnik in Maruša Škerl (Ivanci). Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / študenti Prostorskega načrtovanja, generacija 2019/2020 / UL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Ljubljana, Slovenija 29 Bogojina in Bogojinske gorice Naselje Bogojina in Bogojinske gorice Katja Kovačič, Matic Godnič Opis naselja Bogojina Bogojina (madžarsko Bagonya, nekoč Zalabagonya) je večje naselje in Franciscejski kataster je vrsta davčnega popisa, ki se je v letih 1818-1828 krajevna skupnost v Občini Moravske Toplice, v Prekmurju. uveljavila v habsburških dednih deželah, po reformah cesarja Franca I. Je naslednik Jožefinskega katastra. Napisan je v nemščini. Kataster vsebuje Naselje Bogojina leži na ravnini (Ravensko), na nadmorski višini 195 m in spisovni in mapni del. Katastrske mape so barvne, večinoma risane v merilu predstavlja strnjeno pozidavo ob lokalni cesti v smeri proti Prosenjakovcem in, 1:2880, osnovna mera pa je katastrska občina. ki se navezuje na regionalno cesto Moravske Toplice - Dolga vas 5 km JV od Moravskih Toplic. Bogojina leži med naselji Tešanovci, Ivanci in Filovci. Na jugu Mape so barvne, in izkazujejo različne značilnosti terena: Njive: Rumeno-rjava jo omejuje potok Lipnica, na zahodu Bogojinski potok, na severu so v glavnem barva. Vrtovi: Zelena barva. Objekti: Rdeči (zidani), rumeni (leseni), temno rdeči vinogradi, ki preidejo v gozd. Bogojinske gorice tukaj prehajajo v Goričko. Tukaj (javne stavbe). Gozd: Temno siva barva. Voda: Izrisana v odtenkih modre. je 246 m visok hrib Vršič s kapelo sv. Urbana (okoli 1826), Trnavski breg in Ceste: Rdeče (kamnite), rjave (poljske poti). Parcelne številke so črne ali rdeče, druge. Ob regionalni cesti stojijo kulturna dvorana, pošta, krajevni urad, glede na tip zemljišča. W označuje pašnik (weide). trgovina in gostilna, večina preostalega naselja pa se razteza proti severu, kjer je drugo vaško središče. Z okoli 680 prebivalci je drugo največje naselje v občini Moravske Toplice. Zaradi ravninske lege in plodne prsti, se v okolici raztezajo njive in travniki, precej pa je razvito tudi sadjarstvo in vinogradništvo. Okoliški gozd sestavljajo bukve, hrasti in akacija, v njem je precej gob in jagodičevja ter divjad. Prebivalci se poleg kmetijstva ukvarjajo tudi s turizmom in obrtjo. Najpomembnejši objekt v naselju je župnijska cerkev Gospodovega vnebohoda. Poleg te pa še Dom gasilcev iz leta 1974 in Zadružni dom iz leta 1959, v katerem se odvijajo različne prireditve in imajo prostor različne vaške organizacije. Tukaj sta še knjižnica in vrtec iz leta 1950. Prvo šolsko poslopje so zgradili 1827. leta, v šolskem letu 1950/51 pa so odprli nižjo gimnazijo. Leta 1958 je bila ustanovljena osemletka, ki se je leta 1961 preselila v novo poslopje in se poimenovala po Ivanu Cankarju. V osnovno šolo je vsako leto vpisanih približno 200 učencev, ki prihajajo iz naslednjih vasi in zaselkov: Bogojina, Bukovnica, Filovci, Tešanovci, Moravske Toplice, Ivanci, Mlajtinci, Lukačevci. OŠ Bogojina obiskujejo tudi otroci iz Strehovcev. V neposredni bližini šole se nahaja tudi vrtec Bogojina, ki je ena od enot vrtca Moravske Toplice. V enoti delujeta 2 oddelka. Igrišče ob vrtcu je dobro opremljeno, a nekoliko majhno, zato pa je v neposredni bližini veliko šolsko igrišče, ki omogoča številne športne aktivnosti. Lega vrtca omogoča spoznavanje narave v vsej njeni raznolikosti, saj že po nekaj minutah hoje prideš do prelepih gozdov, vinskih nasadov in še česa. Vrtec ima 8 zaposlenih oseb. V naselju se nahaja tudi prostovoljno gasilsko društvo Bogojina, ki je leta 2019 praznovalo 90 let. Poleg PGD Bogojina je kulturna dvorana, kjer se redno odvijajo igrane igre. Naselje Bogojina ima tudi svoj nogometni klub Bogojina, ki je del športnega društva Bogojina. Klub je leta 2018 igral v 3. slovenski nogometni ligi. Naselje leži v neposredni bližini avtocestnega priključka (5 min) na Pomursko avtocesto. Le-ta omogoča dobro povezavo z Mursko Soboto, ki v Prekmurju predstavlja glavno središče. Le-ta je od Bogojine oddaljena cca 12 km (po AC 14 km), kar je približno 15min vožnje. Za nujnejše opravke pa se prebivalci lahko odpravijo v Moravske Toplice, ki oa so od naselja oddaljene 5 km (6 min vožnje). Lega našega naselje je z vidika povezovanja in dostopnosti, precej ugodna. Pomanjkljivost je, da so prebivalci v večji meri vezani na lasten prevoz, saj so avtobusne povezave redke in drage. Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / študenti Prostorskega načrtovanja, generacija 2019/2020 / UL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Ljubljana, Slovenija Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / Prostorsko načrtovanje / Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Katja Kovačič, Matic Godnič Vir: MK, Wikipedia 31 34 Demografija V naselju je bilo leta 2019 skupno 546 prebivalcev, od tega 270 žensk in 276 moških. Povprečna starost v letu 2019 je bila 44,1 leta; pri moških je povprečna Število prebivalcev med letoma 2011 in 2019 v naselju starost znašala 42,5 let, pri ženskah pa 45,8 let, kar pomeni, da je žensko Bogojina prebivalstvo starejše. Največji delež prebivalstva je v starostni skupini med 15 in 64 let, kar znaša 62,6 %. V starostni skupini od 0 do 14 let živi v naselju 15,9 600 % prebivalstva in v starostni skupini nad 65 let 21,4 % prebivalstva. V primerjavi z Moravskimi Toplicami, ima Bogojina 230 prebivalcev manj. Povprečna starost je enaka, se pa v Moravskih toplicah nahaja slabih 4% več 500 prebivalcev v starostni skupini od 15 do 64 let in 2% manj v starostni skupini od 0 do 14 let. ev 400 alc Indeks staranja za leto 2019 znaša 134,5, kar pomeni da se prebivalstvo stara. Večji indeks je pri ženskah (kot smo ugotovili že pri starostni strukturi rebiv 300 prebivalstva). Indeks staranja je v primerjavi z Moravskimi Toplicami manjši, saj p le-ta za Moravske Toplice znaša 155,0. 200 Število prebivalcev se je od leta 2011 do leta 2019 povečala za 9 prebivalcev, v število splošnem pa naselje ohranja približno enako število prebivalcev v zadnjih letih. Največji vpad prebivalstva je mogoče zaznati v letih 2013, 2014 in 2015, ko je 100 bilo le 519, 520 in 527 prebivalcev. 0 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 Skupaj 537 536 519 520 527 540 537 555 546 Moški 257 257 248 253 259 270 271 278 276 Indeks staranja Ženske 280 279 271 267 268 270 266 277 270 180,0 160,0 140,0 120,0 100,0 80,0 60,0 40,0 20,0 Prebivalstvo po starostnih skupinah 0,0 80,0 Moški Ženske 70,0 Povprečna starost (leta) 60,0 46,0 50,0 45,0 40,0 44,0 30,0 43,0 20,0 42,0 10,0 41,0 0,0 40,0 0-14 let 15-64 let 65 let ali več Moški Ženske Povprečna starost (leta) Moški Ženske Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / študenti Prostorskega načrtovanja, generacija 2019/2020 / UL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Ljubljana, Slovenija Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / Prostorsko načrtovanje / Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Katja Kovačič, Matic Godnič Vir: SURS, 2020 32 35 ¹ Komunikacije v naselju Bogojina Na karti je prikazana prometna infrastruktura naselja Bogojina. Skozi naselje poteka regionalna cesta, ki je tudi glavna cesta skozi naselje. Iz nje se odcepi lokalna cesta, ki povezuje Bogojinske Gorice z naseljem Bogojina. Ob obeh prometnicah se nahajajo 3 avtobusna postajališča - eno je locirano pred Osnovno šolo, ostali dve pa ob regionalni cesti in predstavljata postajo na povezavi med Mursko Soboto in Lendavo. V naselju lahko zasledimo tudi 3 večja parkirišča. Na karti so prikazane tudi glavna križišča ter poljske ceste, ki jih je na tem območju kar nekaj. Vučja Gomila Bukovnica Naselje Bogojina je skoraj v celoti locirano ob cesti (lokalni ali regionalni). Iz tega lahko razberemo, da gre za obcestno vas. # # Naselje Bogojina je od Murske Sobote oddaljeno 12 km (15 min), od Moravskih Toplic 5 km (6 min) ter od Lendave 20 km (22 min). Glavne povezave iz naselja Bogojina pa vodijo v sosednja naselja in sicer Tešanovci, Vučja Gomila, Bukovnica, Filovci in Ivanci. Moravske Toplice z okolico imajo okrog 200 km označenih kolesarskih poti, kar predstavlja krasne priložnosti za družinske izlete v naravo. V omenjeno omrežje kolesarskih poti spada tudi naselje Bogojina, ki se glede na različne stopnje zahtevnosti, navezuje na sosednje kraje. Skozi naselje Bogojina se lahko po označenih poteh peljemo na kar šestih trasah: 1. Moravske Toplice – Tešanovci – Bogojina – Ivanci – Mlajtinci – Moravske Toplice (12 km) 2. Moravske Toplice – Tešanovci – Bogojina – Ivanci – Mlajtinci – Noršinci – P ( Martjanci – Moravske Toplice (17 km) 3. Moravske Toplice – Mlajtinci – Ivanci – Bogojina – Filovci – Strehovci – Dobrovnik – Bukovniško jezero – Bukovnica – Bogojina – Tešanovci – B Moravske Toplice (29 km) 4. Moravske Toplice – Tešanovci – Vučja Gomila – Selo – Prosenjakovci – Pordašinci – Motvarjevci – Bukovnica – Bogojina – Tešanovci – Moravske Toplice (35 km) 5. Moravske Toplice – Martjanci – Sebeborci – Ivanovci – Kančevci – Ratkovci (P – Lončarovci – Ivanjševci – Berkovci – Prosenjakovci – Motvarjevci – # Tešano Bukovnica – Bogojina – Tešanovci – Moravske Toplice (41 km) vci 6. Moravske Toplice – Zgornji Moravci – Prosenjakovci – Magyarszombatfa (H) – Gödörháza (H) – Velemér (H) – Szentgyörgyvölgy (H) – Nemesnép (H) – Kobilje – Motvarjevci – Bukovnica – Bogojina – Tešanovci – Moravske Toplice (52 km) Legenda: Za vse ljubitelje kolesarstva sta v letu organizirana 2 kolesarska maratona. B avtobusna postajališča P parkirišča (P Bukovnica B ! ( križišča B Kobilje ! ! Tešanovci kolesarske poti ! Bogojina ! poljske poti ! . # lokalne ceste ! # Filovci ! Strehovci # regionalne ceste Filo ! vci Ivanci ! vodotoki Dobrovnik / Dobronak ! območje naselja Bogojina Žitkovci / Zsitkóc ! kataster stavb Madžarska Renkovci ! plastnice Gančani Kamovci / Kámaháza ! ! Lipovci Turnišče 0 100 200 400 m ! ! # Genterovci / Göntérháza ! Ivanci Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / študenti Prostorskega načrtovanja, generacija 2019/2020 / UL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Ljubljana, Slovenija Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / Prostorsko načrtovanje / Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Katja Kovačič, Matic Godnič Vir: GURS, 2020 3336 Tip 1 Slemenska slika v naselju Bogojina Karta prikazuje usmerjenost objektov v naselju Bogojina. Slemenska struktura pri stanovanjskih objektih je precej podobna. V večini primerov so stanovanjske Tip 1 stavbe pravokotne na cesto. Vseno pa se najde nekaj izjem, kjer je sleme vzporedno s cesto. Največja razlika se pojavlja pri širini slemen. Širina slemena se giblje od 8 pa tudi do 14 metrov. Nekaj je tudi primerov, kjer so stanovanjse hiše oziroma vikendi po širini manjši od osmih metrov, tako da smo le te izpustili iz prikaza. V Tip 1 primeru gospodarskih in kmetijskih objektov pa najdemo tudi širine do 20 Tip 1 Tip 1 metrov.Pojavlja se tudi precejšna razlika pri širini obkjektov. Pojavlja se tudi precej raznolika gradnja, tako, da ne moramo govoriti o nekem specifičnem slemenskem vzorcu. Spodaj sta prikazana tudi dva prevladujoča tipa kmečkega doma. Gre za stegnjen in vogalni tip kmečkega doma. Tip 2 Tip 1 Tip 1 Tip 1 - STEGNJEN TIP Tip 2 - VOGALNI TIP Stan. stavba Stan. stavba Hlev Hlev Pokrito Tip 1 Tip 1 Legenda: Bogojina slemenska struktura ceste kataster stavb 0 0,75 1,5 km 0 37,5 75 150 m Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / študenti Prostorskega načrtovanja, generacija 2019/2020 / UL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Ljubljana, Slovenija Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / Prostorsko načrtovanje / Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Katja Kovačič, Matic Godnič Vir: GURS, 2020 34 37 0 37,5 75 150 m Slemenska slika v naselju Bogojinske gorice Legenda: slemenska struktura Karta prikazuje usmerjenost objektov v naselju Bogojinske gorice. Kot lahko vidimo, gre za precej bolj gričevnat svet kot v primeru naselja Bogojina. plastnice Slemenska struktura pri stanovanjskih objektih je zelo raznolika. Na karti lahko opazimo objekte, ki so obrnjeni v vse smeri. ceste Pojavlja se tudi precejšna razlika pri širini obkjektov. V večini primerov gre za kataster stavb stanovanjske objekte, ki so široki od 8 do 10 metrov. Nekaj je tudi primerov, kjer so stanovanjse hiše oziroma vikendi po širini manjši od osmih metrov, tako da smo le te izpustili iz prikaza. Pojavlja se tudi precej razpršena in raznolika gradnja, kar je še bolj opazno kot v naselju Bogojina, tako, da ne moramo govoriti o nekem slemenskem vzorcu. Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / študenti Prostorskega načrtovanja, generacija 2019/2020 / UL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Ljubljana, Slovenija Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / Prostorsko načrtovanje / Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Katja Kovačič, Matic Godnič Vir: GURS, 2020 35 38 K ¹ (  Namembnost objektov v naselju Bogojina (  (  Na karti je prikaz namembnosti objektov v naselju Bogojina. Razvidna je ( B pestrost objektov, ki pa se razlikuje med naseljem in goricami. Namembnost ( P objektov se razlikuje predvsem ali ta leži na reliefno zahtevnejšem terenu, ki je K primeren za drugačno rabo, ali pa le ta leži na ravninskem delu naselja. Naš K prikaz prikazuje del naselja, ki se nahaja na ravninskem delu. Največ težav smo imeli s prepoznavanjem gospodarskih poslopij, saj je težko razvidno ali gre za kmetijsko dejavnost ali pa se tam nahajajo drvarnice, lope, garaže in drugi podobni spremljevalni objekti. V samem naselju, ki je ravninsko, smo zaznali večje število kmetij. Zaradi slabega pogleda na street view-ju, s ( V katerim smo si pomagali, in slabo razvidnega DOF-a, smo težko naredili mejo med parcelami in objekti, ter kmetijskim območjem. Tako smo prikazali le večje ( Š K in aktivne kmetije. K K K K K K Objekti z javno funkcijo, ki se nahajajo v naselju so osnovna šola (OŠ K K Bogojina), vrtec, pokopališče, Cerkev Gospodovega vnebohoda Bogojina (ki je, kot zanimivost, Plečnikova cerkev in je ena izmed zanimivejših arhitekturnih K stvaritev 20. stoletja in najznamenitejše svetišče Pomurja), Župnija Bogojina in K njeni pripadajoči objekti, pošta, gasilski dom (PGD Bogojina), Kulturni dom Bogojina in Športno društvo Bogojina. Vse te funkcije se nahajajo v naselju - v neposredni bližini se nahajajo OŠ, vrtec, pokopališče in cerkev, na začetku ( B naselja pa so pošta, gasilski dom, kulturni dom in športno društvo. V K neposredni bližini športnega društva je tudi odprto otroško igrišče. V naselju se nahaja kar nekaj obrtnikov - dva večja bara v središču vasi, dva K K frizerska salona. V Bogojini se nahaja tudi Izletniški kmečki turizem in kar nekaj K apartmajev za najem. K K K V neposredni bližini pošte se nahaja tudi edina kmetijska zadruga v naselju. K Zanimivo je, da naselje nima nobene živilske trgovine. Najdemo lahko samo K prodajalno s prodajo cvetja, trgovino na drobno, zasebno žganjarno itd. K Storitvenih dejavnosti je v naselju precej malo, zato se prebivalci za pomembnejše stvari odpravijo v bližje večje naselje Moravske Toplice. K K K K K K K K Legenda: ( B (Z K kmet. zadruga območje kmetije K (Z K ( G gasilski dom javne funkcije ( T (D K kulturni dom nestanovanjski objekti K ( ( GDK K (P Š športni objekt obrt ( Š šola ( stanovanjski objekti V vrtec zidanica K ( T trgovina vodotoki (P Š ( P pokopališče (  plastnice cerkev K ( B ZKP bar K K območje naselja Bogojina kmetija 0 62,5 125 250 m Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / študenti Prostorskega načrtovanja, generacija 2019/2020 / UL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Ljubljana, Slovenija Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / Prostorsko načrtovanje / Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Katja Kovačič, Matic Godnič Vir: GURS, 2020 36 39 Legenda: Namembnost objektov v Bogojinskih goricah ( ¹ Z K kmet. zadruga območje kmetije ( G gasilski dom javne funkcije Na karti je prikaz namembnosti objektov v Bogojinskih goricah. Razvidna je pestrost objektov, ki pa se razlikuje med naseljem in goricami. Namembnost (D K kulturni dom nestanovanjski objekti objektov se razlikuje predvsem ali ta leži na reliefno zahtevnejšem terenu, ki je (P Š športni objekt obrt primeren za drugačno rabo, ali pa le ta leži na ravninskem delu naselja. Naš ( Š šola stanovanjski objekti prikaz prikazuje del naselja, ki se nahaja na goricah. ( V vrtec zidanica Na goricah se prepletajo stanovanjski objekti in zidanice, tako da tukaj nismo ( T trgovina vodotoki imeli večjih težav, saj smo prepoznali tip zgradbe, značilen za zidanice (to so manjši in ožji objekti). Navadno so locirani na slemenih, nad vinogradi. ( P plastnice pokopališče Vinograde se zaradi svoje edinstvene oblike in zasaditve da lažje prepoznati. ( ZKP  cerkev Objektov z javno funkcijo v Bogojinskih goricah ni – le te so koncentrirane v ( območje naselja Bogojina B bar ravninskem delu naselja, kjer živi večina prebivalstva in kjer je dostopnost lažja K kmetija in boljša. Na goricah smo zaznali le dva obrtnika in sicer prodajo rož ter Turistično kmetijo Puhan. 0 50 100 200 m Ceste v goricah so po oceni videnega kar dobro urejene – večina jih je asfaltiranih nekaj pa je tudi dovoznih poti. ( T K (  (  (  ( B K K K ( V KK K K K K K K K Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / študenti Prostorskega načrtovanja, generacija 2019/2020 / UL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Ljubljana, Slovenija Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / Prostorsko načrtovanje / Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Katja Kovačič, Matic Godnič Vir: GURS, 2020 3740 Dejanska raba kmetijskih zemljišč Karta prikazuje dejansko rabo kmetijskih zemljišč v naselju Bogojina in v Bogojinskih goricah. Na karti smo prikazali njivske površine, trajne nasade, sadovnjake, travniške površine, površine v zaraščanju, gozd, pozidane površine in vodne površine. Iz karte je lepo razvidna razlika med Bogojino in Bogojinskimi goricami. V Bogojini prevladijejo njivske površine, ker gre za bol raven svet. Bolj ko se bližamo Bogojinskim goricam več sadovnjakov, travniških površin in površin v zaraščanju. Sadovnjaki so prisotni predvesm v bližini stanovanjskih in kmetijskih objektov. Na severu obravnavanega območja lahko opazimo tudi gozdne površine. Iz dejanske rabe kmetijskih zemljišč, je lepo razvidna tudi razlika v pozidanih površinah. Pozidane površine v Bogojini so bolj strnjene in potekajo ob cesti. V Bogojinskih goricah pa prevladuje razpršena gradnja. Na karti je prikazan tudi graf iz katerega so razvidne površine posamezne dejanske rabe na obravnavanem območju. Vse površine na grafu se nanašajo na celotno naselje Bogojina in Bogojinske gorice in so izražene v kvadratnih metrih. Na obravnavanem območju je največ njivskih površin, potem sledijo gozd, pozidane in travniške površine, površine v zaraščanju in sadovnjaki. Najmanj pa je trajnih nasadov in vodnih površin. Vodnih površin je v dejanski rabi evidentiranih le 2914 kvadratnih metrov. 0 75 150 300 m Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / študenti Prostorskega načrtovanja, generacija 2019/2020 / UL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Ljubljana, Slovenija Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / Prostorsko načrtovanje / Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Katja Kovačič, Matic Godnič Vir: GURS, 2020; MKGP, 2020 38 41 Analiza kmetijskega prostora Karta prikazuje analizo kmetijskega prostora v naselju Bogojina in v Bogojinskih goricah. S to analizo smo želeli prikazati orientacijo njiv, mejice, melioracijske kanale, območje gozda in območje vrtov in sadovnjakov. Poleg tega so na karrti prikazani še vodotoki, ceste in kataster stavb. S karte je takoj razvidna lepša urejenost njiv v Bojojini kot v Bogojinskih goricah. Glavni razlog je predvsem naklon terena. Teren v Bogojini je raven, in omogoča lepe ravne linije in usklajeno usmerjenost njiv. V Bogojinskih goricah je teren gričevnat, zato njive in vinogradi niso tako usklajeni. Na območju smo prikazali tudi mejice, ki jih je največ ob vodotokih. Glavne značilnosti mejic so, da služijo kot zatočišča, preletni koridorji in prehranjevalni habitat za številne živeče živalske vrste, zato je potrebno mejice na kmetijskih območjih ohranjati. Na obravnavanem območju smo zaznali tudi veliko vrtov in sadovnjakov. Največ jih je v Bogojini, med območji njiv in stanovanjiskimi stavbami. Na nekaterih delih so vrtovi skoncentrirani ob cesti in imajo na ta način tudi varovalno in protihrupno funkcijo. Gozda na obravnavanem območju ni veliko, gre predvsem za gozdove, ki imajo podobno funkcijo kot mejice. Več gozda je na severu območja, vendar je na karti prikazan le gozdni rob. Širše območje Legenda: Bukovnica orientacija njiv Moravske Toplice mejice Tešanovci vodotoki Bogojina melioracijski kanal območje vrtov in sadovnjakov gozd Filovci Strehovci Ivanci kataster stavb 0 125 250 500 m ceste 0 1,25 2,5 km Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / študenti Prostorskega načrtovanja, generacija 2019/2020 / UL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Ljubljana, Slovenija Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / Prostorsko načrtovanje / Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Katja Kovačič, Matic Godnič Vir: GURS, 2020; MKGP, 2020 39 42 Legenda: Vizualna analiza naselja Bogojina ¹ ! ( dominanta Na karti smo prikazali ključne elemente razpoznavnosti in identifikacije vaškega ! ( manjši elementi prekmurskega prostora. Glavni namen je prepoznavanje značilnosti # prekmurske krajine, njene poselitve, strukture, reliefa in značilnosti bivanja moteči elementi prebivalcev. panoramski pogledi Na karti smo opredelili štiri pomembnejša območja, in sicer smo kot center gozdni rob mesta opredelili dve območji - eno območje zajema področje šole, vrtca in oblikovan vaški rob cerkve, saj smatramo, da je tam koncentracija prebivalstva večja in predstavlja neko socialno povezovanje v prostoru. Kot drugo lokacijo pa smo prepoznali cesta območje gasilskega doma, kulturnega doma, pošte in kmetijske zadruge, saj # smatramo, da je tudi tukaj koncentracija ljudi večja, saj gre za storitvene glavni vhod in izhod iz naselja dejavnosti, ki jih ljudje obiskujejo dnevno. E E E E pogled na grajeno strukturo Kot pomembnejša območja smo opredelili tud pokopališče, saj predstavlja nek skupen, odprt prostor, ki v naselju nosi velik pomen. Prepoznali smo tudi á á á zeleni predah v grajeni strukturi kvalitetne odprte prostore, in sicer smo opredelili območje športnega društva, ki center naselja ponuja odprte površine za rekreacijo in šport. Kvaliteten odprt prostor pa predstavlja tudi potok Bogojina in sprehajalna pot ob njem, ki se začne s območja tipične tradicionalne arhitekure Spominskim parkom Bogojina. Sprehajalna pot ob potoku predstavlja " " " " kvalitetni odprti prostor kakovostno preživljanje prostega časa in oddih v naravi. Kot zadnje območje pa " " " " smo opredelili še območja tipične tradicionalne arhitekture, ki pa smo jo pokopališče prepoznali v Bogojinskih goricah, in sicer zidanice. á gozd á Dominante v prostoru so točke, ki v prostoru izstopajo (pomensko ali višinsko) á kataster stavb in se navadno po njih orientiramo v prostoru. V našem naselju smo zaznali dve á ! ( á á á á á á dominanti - cerkev, ki se nahaja na hribu, kar ji daje še večjo, dominantnejšo in vodotoki mogočno vlogo. Druga dominanta v naselju pa je gasilski doma, ki ima okoli plastnice sebe koncentrirane naslednje dejavnosti: kulturni dom in pošta, ki so za naselje ! ( izjemnega pomena. Kapelice in znamenja smo opredelili kot manjše elemente 0 130 260 520 m v prostoru, po katerih se lahko orientiramo. Moteč element v prostoru " " " predstavljajo objekti, ki se s svojo barvo ne zlijejo z okolico. # # " " " " " " Gozdni rob se nahaja na severnem oziroma severovzhodnem delu Bogojine, kjer gorice prehajajo v gozdne površine. Okoli naselja zaznamo kar nekaj " " " prehajanj iz narave v grajeno strukturo. To smo zaznali kot grajen vaški rob. " " " # Prikazali smo tudi zeleni predah v omenjeni grajeni strukturi, ki smo ga " " " interpretirali kot območje med cerkvijo in pokopališčem ter prehodom med " " " # naseljem in goricami. Kot zadnje pa smo opredelili še smer našega pogleda na " " " # grajeno strukturo, ki ga zaznamo, ko se peljemo skozi naselje. " " " " " " Gorice ležijo na višji nadmorski višini, zato se nam nad naseljem odpira kar E " " " E nekaj lepih panoramskih pogledov in razgledov. EEE E E E E ! ( E E E E ! ( E E E E " " " " " " " " " " " " " " " " " " " " " " " " " " " " " " " " # " " " " " " " " Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / študenti Prostorskega načrtovanja, generacija 2019/2020 / UL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Ljubljana, Slovenija Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / Prostorsko načrtovanje / Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Katja Kovačič, Matic Godnič Vir: GURS, 2020 4043 Namenska raba prostora, nepozidana stavbna zemljišča Na karti je prikazana namenska raba prostora v naselju Bogojina in Bogojinske gorice. Poleg tega so prikazana tudi nezazidana stavbna zemljišča. Kar se tiče namenske rabe lahko vidimo,da prevladujejo stanovanjska območja, ki predstavljajo kar 62,5 odstotka celotne namenske rabe na obravnavanem območju. Potem sledijo posebna območja, območja centralnih dejavnosti, zelene površine in razpršena poselitev. Razpršena poselitev je prisotna predvsem v Bogojinskih goricah, kjer prevladujejo posamezne zidanice in vikendi. V spodnji tabeli so prikazane podrobne površine in deleži posamezne namenske rabe prostora. Na karti so z rdečo prikazana še nezazidana stavbna zemljišča v obeh omenjenih naseljih. Nezazidana stavbna zemljišča se nahajajo predvsem na obrobju naselja. Večina nezazidanih stavbnih se nahaja na stanovanjskih območjih. Skupna površina nezazidanih stavbnih zemljišč znaša 153.348 kvadratnih metrov. Površina [%] 21% ¹ Stanovanjska območja Legenda: Centralne dejavnosti 7% Razpršena poselitev nepozidana stavbna zemljišča Zelene površine Namenska raba 2% Posebna območja površine posamične poselitve 63% 7% posebna območja območja centralnih dejavnosti območja energetske infrastrukture območja gozdnih zemljišč območja kmetijskih zemljišč Namenska raba Površina [m2] Površina [%] območja okoljske infrastrukture Stanovanjska območja 220595,6 62,5 območja prometnih površin Centralne dejavnosti 25990,8 7,4 območja stanovanj Razpršena poselitev 8121,5 2,3 območja komunikacijske infrastrukture Zelene površine 23146,1 6,6 površinske vode Posebna območja 73326,0 20,8 območja zelenih površin Območja energetske infrastrukture 41,5 0,0 kataster stavb Območja okoljske infrastrukture 1650,7 0,5 vodotoki Območja komunikacijske infrastrukture 121,6 0,0 plastnice Skupna površina pozidanih zemljišč 352993,8 100,0 0 115 230 460 m Nepozidana stavbna zemljišča 153348,0 43,4 Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / študenti Prostorskega načrtovanja, generacija 2019/2020 / UL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Ljubljana, Slovenija Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / Prostorsko načrtovanje / Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Katja Kovačič, Matic Godnič Vir: GURS, 2020, MOP 2020 4144 SWOT analiza naselja Bogojina Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / študenti Prostorskega načrtovanja, generacija 2019/2020 / UL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Ljubljana, Slovenija Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / Prostorsko načrtovanje / Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Katja Kovačič, Matic Godnič 42 45 Koncept širitve naselja Bogojina Idejna ureditev naselja je razdeljena na naselje Bogojina in na Bogojinske gorice. V naselju Bogojina sva vrisala širitev soseske oziroma stanovanjske gradnje. To območje je v OPN-ju že predvideno za širitev soseske. S tem bi se ohranili robovi naselja, saj bi se nova poselitev usmerjala v zgoščevanje notranjosti - to pomeni, da bi se ohranila kmetijska zemljišča na obrobju naselja. Sem bi umestila predvsem enodružinske hiše, vrstne, atrijske hiše ali dvojčke. Poleg stanovanjske gradnje bi umestila tudi živilsko trgovino, ki bi bila, s širitvijo naselja, nujna. Skozi naselje sva zasnovala dodatno cesto/ulico, ki se iz glavne ceste priključi skozi nepozidano stavbno zemljišče in se na koncu prav tako priključi na obstoječo cesto. V naselje ne bi umeščali večstanovanjskih zgradb, saj se ne sklada s tipom naselja in njegove pozidave. Z širitvijo naselja bi priložnost dobile predvsem mlade družine. Z zadrževanjem mladih družin bi zagotovili normalen obstoj naselja tudi v prihodnje, saj bi bilo odseljevanja manj. Zaradi povečanega števila prebivalcev na tem območju, bi bilo potrebno načrtovati tudi dodatne javne površine. Širitev naselja ne bo vplivala na primarno dejavnost - kmetijstvo, v katero se bodo še vedno usmerjali. V Bogojinskih goricah sva načrtovala turistično območje. Na vinorodnem območju bi izpeljala vinsko pot in ob njo umestila zidanice. S tem bi se ohranila tipična arhitekturna gradnja. Zidanice bi bile namenjene turistom, kot počitniški objekti. S tem bi spodbudili domačine k lokalni obrti, saj bi bili ponudniki prav oni. Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / študenti Prostorskega načrtovanja, generacija 2019/2020 / UL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Ljubljana, Slovenija Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / Prostorsko načrtovanje / Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Katja Kovačič, Matic Godnič 43 46 Prikaz pozidave nepozidanih stavbnih zemljišč Karta prikazuje pozidavo nepozidanih stavbnih zemljišč na območju naselja Bogojina in Bogojinskih goric. Podlaga za opredelitev pozidave nezazidanih stavbnih zemljišč je namenska raba prostora in v naprej določena nezazidana stavbna zemljišča. Največ primerov nezazidanih stavbnih zemljišč se nahaja na območju stanovanj. Nekaj nezazidanih stavbnih zemljišč je še na posebnih območjih, na območjih centralnih dejavnosti ter na površinah posamične poselitve. Na območju Bogojine in Bogojinskih goric smo dodali 102 stavbnih parcel, ki so bila pred tem nezazidana. Ena stavbna parcela se nahaja na površinah posamične poselitve, 3 parcele se nahajajo na posebnih območjih, 4 parcele se nahajajo na območju centralnih dejavnosti, vse ostale pa na območju stanovanj. Na ta način smo dodali 95 stanovanjskih objektov, kar pomeni, da se število prebivalcev v naselju poveča za 380. Pri izračunu smo upoštevali, da v vsaki stanovanjski hiši prebivajo približno 4 osebe. Bolj natančen prikaz in izračun površin je prikazan v spodnji tabeli. ¹ Legenda: novi objekti centralne dejavnosti območja stanovanj posebna območja površine posamične poselitve Namenska raba površine posamične poselitve posebna območja območja centralnih dejavnosti območja energetske infrastrukture območja gozdnih zemljišč območja kmetijskih zemljišč območja okoljske infrastrukture Novi objekti glede na namensko rabo Št. Objektov Posebna območja 2 območja prometnih površin Območja stanovanj 95 območja stanovanj Površine posamične poselitve 1 območja komunikacijske infrastrukture Območje centralnih dejavnosti 4 površinske vode Površina na novo zazidanih zemljišč (po namenski rabi) Površina [m^2] območja zelenih površin Posebna območja 61928 vodotoki Območja stanovanj 104772 plastnice Površine posamične poselitve 479 kataster stavb Območja centralnih dejavnosti 6729 0 125 250 500 m Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / študenti Prostorskega načrtovanja, generacija 2019/2020 / UL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Ljubljana, Slovenija Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / Prostorsko načrtovanje / Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Katja Kovačič, Matic Godnič Vir: GURS, 2020 44 47 Namenska raba prostora s prikazom širitve Površina novih zemljišč (po namenski rabi) Površina [m2] območij glede na scenarij in idejo, prikaz UON Posebna območja (površine za turizem) 1186,32 Scenarij in ideja razširitve nasleja Bogojina in pripadajočih Bogojinskih goric je Območja stanovanj 54673,4 povečati območja stanovanj, kjer bi se lahko širila soseska ter preurediti del B-6 Območja prometnih površin 5292,99 Bogojinskih goric v turistični del. B-1 in B-2: Območji se nahajata v osrčju naselja. To območje je tudi v OPN-ju predpisano za širitev soseske, poleg tega pa se nahaja znotraj UON. Na tem delu bi umestili enodružinske hiše, vrstne hiše ali dvojčke. Večstanovanjskih B-4 objektov ne bi bilo, saj glede na tip naselja ne ustrezajo v to območje. Z širitvijo soseske bi v to območje umestili tudi živilsko trgovino. B-5 B-3: Skozi novo sosesko sva zasnovala cesto, ki bo prebivalcem omogočala dostop do hiš in stanovanj. Cesti se iz glavne ceste priključita skozi območje nepozadinaih stavbnih zemljišč in se na koncu priključita na obstoječo prometnico. B-4: Izrisani poligon predstavlja celotno območje, ki bi bilo namenjeno turizmu. Znotraj tega bi izgradili 5 objektov - zidanice, ki so tipična arhitekturna gradnja in bi služile prenočiščem. Znotraj območja se nahajata še: B-5: Na območju turizma je nekaj že obstoječih zidanic, ki bi jih vključili v naš projekt in s tem zmanjšali gradnjo in posege v prostor. B-6: Skozi območje bi potekala vinska pot, ki bi bila del zelenega sistema, in sicer peš poti oziroma pot, ki je namenjena pešcem in kolesarjem. B-9 B-7: Skozi celotno naselje bi oblikovala zeleni sistem poti, ki bi bila namenjena B-1 pešcem in kolesarjem. Pot bi povezovala nižinsko naselje in za ljubitelje B-3 izzivov, tudi Bogojinske gorice. ¹ B-2 B-8: Ob novonastali soseki bi oblikovala dva parka, kamor bi umestili tudi B-8 otroški igrišči, klopice in drugo infrastrukturo, namenjeno kvalitetnemu preživljanju prostega časa. Legenda: zasnova centarlnih dejavnosti B-9: Na začetek soseske bi obvezno umestila živilsko trgovina, saj bi se število zasnova zelenih površin prebivalcev povečalo. zasnovano turistično območje zasnova turistične gradnje UON Bogojina in Bogojinske gorice je razdeljen na več delov, kar je posledica B-7 obstoječa območja precej razpršene gradnje. Meja ureditvenega območja naselja Bogojina in Bogojinske gorice več ali manj poteka po namenski rabi prostora in po grajenih zasnova stanovanjskih območij linijskih elementih, kot je cesta. V primerih, kjer to ni bilo mogoče, meja UON zasnova prometnic poteha po zemljiškem katastru. V osrednjem delu Bogojine meja UON povsod UON ne poteka po namenski rabi, ampak tako, da že določa koncept razvoja Namenska raba naselja. Iz podrobnega prostorsko izvedbenega akta je razvidno, da se bo na površine posamične poselitve tem delu gradila nova soseska. Ker je potrebno ohranjati že določene robove posebna območja poselitve in ker se nove poselitve večinoma usmerja v zgoščevanje notranjosti, območja centralnih dejavnosti je to območje primerno za širjenje naselja. območja gozdnih zemljišč Meja UON je tudi na zahodni strani naselja določena tako, da se tam predvideva manjša širitev naselja, ki bi potekala ob cesti. Na ta način se ne bi območja kmetijskih zemljišč spreminjala tipologija poselitve v naselju Bogojina. Tudi v tem primeru meja območja prometnih površin UON poteka po ZKP. območja stanovanj Na območju Bogojinskih goric, je gradnja zelo razpršena, zato je UON težje površinske vode določiti. Na tem območju, je tudi krajinski park Goričko, zato meja UON na nekaterih delih predstavlja tudi mejo krajinskega parka. Meja UON na območju območja zelenih površin Bogojinskih goric je zasnovana na način, da ne dopusti večjih posegov in širitve vodotoki naselja. Še vedno pa je na nekaterih delih, predvsem ob cestah, prostor, ki plastnice omogoča širitev naselja. S tem ureditvenim območjem Bogojinskih goric bi kataster stavb precej omejili razpršeno gradnjo. ZKP 0 115 230 460 m Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / študenti Prostorskega načrtovanja, generacija 2019/2020 / UL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Ljubljana, Slovenija Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / Prostorsko načrtovanje / Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Katja Kovačič, Matic Godnič Vir: GURS, MOP 2020 4548 Genterovci Naselje Genterovci/Göntérháza Nataša Balant, Ženja Brezovar Opis naselja Genterovci Bödeháza Genterovci (madžarsko Göntérháza) so naselje v Občini Lendava. Ležijo ob Zalaszombatfa glavni cestni povezavi med Lendavo in Dobrovnikom. Nahajajo se na območju Žitkovci / Zsitkóc Dolinskega, ob državni meji z Madžarsko. Gre za ravninski svet, ki je del Pomurske ravnine. Južno in severno od naselja potekata dva prekopa, Gáborjánháza Bukovniški in Jošovski prekop, ki se izlivata v Kobiljski potok. Znotraj naselja se nahajata tudi dve vodni telesi. Večje vodno telo se nahaja na jugu naselja in je del gozdnatega ter močvirnatega Črnega loga, ki je umeščen med naravne H Madžarska a vrednote in ekološko pomembna območja. Kamovci / Kámaháza tár-pat atak Naselje ima značilnosti obcestne vasi. Stanovanjski objekti so nanizani na obeh a # k straneh ceste, proti kateri so obrnjeni s krajšo stranico hiše, sledijo jim bele-p gospodarski objekti. Manjši del naselja se nahaja ob križišču glavnih prometnih Genterovci / Göntérháza Ke povezav, kjer najdemo tudi nekaj javnih objektov kot so šola, vrtec, cerkev itd. Večji del bivalnega naselja se nahaja severneje, ob nekoliko bolj razvejani cestni mreži. Radmožanci / Radamos Naselje je opredeljeno kot območje madžarske narodne skupnosti, zato je L poleg slovenščine uradni jezik tudi madžarščina. V Genterovcih se nahaja edav Dvojezična osnovna šola Genterovci – Göntérházi. Poleg šole se v isti stavbi a Mostje / Hídvég nahaja še vrtec Lendava Lendvai Ovoda, DE Genterovci. V severnem delu naselju se nahaja kulturni dom, kjer imajo sedež Kulturno društvo Hetés, Banuta / Bánuta Krajevsna skupnosti Genterovci in Prostovoljno gasilsko društvo Genterovci. V biljski potok Genterovcih se nahajata dva sakralna objekta, cerkev Marije Snežne in leseni Ko zvonik (Harangláb), ter nekaj verskih obeležij in spominskih plošč. Z varstvenim R Bukovska Gramoznica adm režimom kulturne dediščine sta zavarovana dva objekta, domačija na ožan severovzhodni strani vasi iz prve polovice 20. stoletja, in prej omenjeni leseni sk Č i rn po vaški zvonik iz druge polovice 19. stoletja. V Genterovcih je tudi nekaj starejših i t p o 0 0,5 1 o 2 km k t vodnjakov, ki so značilni za širše območje. Ob glavnem krožišču stojita še ok Popovnjek zapuščena secesijska vila in objekt starega parnega mlina. Dolga vas / Hosszúfalu Umestitev Genterovcev v širši prostor Severni del naselja Genterovci Zemljiško katastrski prikaz naselja Prikaz zemljiškega katastra za območje Genterovcev leta 1864 Današnji zemljiško katastrski prikaz za območje Genterovcev Na spodnjih kartah sta prikazana aktualni zemljiško katastrski prikaz in prikaz katastra iz leta 1864. Genterovci so imeli že leta 1864 zasnovo, ki je je ohranila vse do danes. Predvsem cestno omrežje se do danes praktično ni spremenilo, bistveno pa se je povečalo število objektov. Popolnoma se je ohranila tudi Ha usmerjenost parcel, ki so v naselju predstavljale nadaljevanje stanovanjskih tár-p objektov v krajino, zato se tudi njihova usmerjenost prilagaja le tem. Edina at očitna sprememba v parcelaciji je nastala zaradi dedovanja. Zaradi delitev na ak vse manjše dele, so danes za to območje značilne ozke in dolge parcele. Kljub delitvi, je mogoče z ortofoto posnetkov prepoznati, da se te parcele obdelujejo kot večji skupni deli, ki so bolj podobni parcelni strukturi iz leta 1864. Na starejšem katastru je mogoče prepoznati dva večja enovita območja in sicer severovzhodno od naselja ob meji z Madžarsko in na jugu na območju Černega loga. Pogled na severni del Genterovcev Potok Bukovnica 0 100 200 400 m Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / študenti Prostorskega načrtovanja, generacija 2019/2020 / UL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Ljubljana, Slovenija Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / Prostorsko načrtovanje / Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Nataša Balant, Ženja Brezovar Vir: GURS, 2020; ARSO, 2020; MK, 2020; Mapire, 2020. 47 50 Demografija V naselju Genterovci je leta 2019 živelo 178 prebivalcev, 83 moških in 95 žensk. Tortni grafikon prikazuje starostno strukturo prebivalstva. Največ oseb pripada starostni skupini 15-64 let, ki predstavljajo 64 % celotne populacije. Sledijo osebe, stare 65 let ali več (29,2 %) in osebe, stare 0-14 let (6,7 %). Povprečna starost prebivalcev je 51,2 leti. Indeks staranja znaša 433,3, kar je močno nad slovenskim povprečjem (131,7). Za naselje Genterovci je značilen stalen upad števila prebivalcev. Leta 2011 je v naselju živelo 205 prebivalcev, leta 2014 je vrednost padla na 191 prebivalcev, v leta 2018 pa je v naselju bivalo 177 prebivalcev. Število prebivalcev se je leta 2019 povečalo za ena. Natančneje gibanje prebivalstva med leti 2011 in 2019 prikazuje spodnji grafikon. Med prebivalci Genterovcev prevladuje srednješolska izobrazba. Oseb, ki so zaključile srednjo šolo je 77 (46 %). Le osnovno šolo je opravilo 61 (37 %) oseb, medtem ko je visokošolsko izobraževanje zaključilo 28 oseb (17 %). Delovno aktivnih je 90 oseb, neaktivnih pa 76. V naselju je 82 gospodinjstev. Prevladujejo gospodinjstva z manjšim številom članov. Med njimi je največ gospodinjstev, v katerih bivata po dve osebi (28 gospodinjstev) ali ena oseba (26 gospodinjstev). Tričlanskih gospodinjstev je 19. Devet gospodinjstev šteje skupaj štiri člane ali več. Povprečna velikost gospodinjstva v Genterovcih je 2,2 člana. Med letoma 2011 in 2019 je razmerje med delovno aktivnim in neaktivnim prebivalstvom ostalo bolj ali manj nespremenjeno. Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / študenti Prostorskega načrtovanja, generacija 2019/2020 / UL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Ljubljana, Slovenija Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / Prostorsko načrtovanje / Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Nataša Balant, Ženja Brezovar Vir: SURS, 2020 48 51 Prometna infrastruktura naselja Genterovci Genterovci so razdeljeni v dva dela. Večji del naselja ja za kakih 400 m oddaljen od glavne cestne povezave. V tem delu so stavbe razporejene ob razvejani cestni mreži, ki se v krajino nadaljujejo preko poljskih cest. Južni del naselja se nahaja ob križišču glavne prometne povezave med Lendavo in Mursko Soboto ter drugo glavno cesto v naselju. Ob glavni prometni povezavi se na robu naselja nadaljuje tudi pot za kolesarje in pešce, ki je ločena od vozišča. V Genterovcih se nahaja le eno večje javno parkirišče in sicer poleg osnovne šole. Na križišču glavne prometne povezave in druge glavne ceste se nahaja tudi avtobusna postaja s povezavami do Lendave in Murske sobote. Poleg osnovne šole se nahaja še avtobusno postajališče za šolske avtobuse. Genterovci so od Lendave oddaljeni 8 km, za vožnjo z avtomobilom potrebujemo 9 minut. Od Murske Sobote je naselje oddaljeno 23 km oziroma Kamovci 20 minut vožnje z osebnim vozilom. (Murska Sobota) Legenda: stavbe Bödeháza Po Zalaszombatfa t glavna prometna ok Žitkovci / Zsitkóc Bu povezava kovnic lokalne ceste a Ha Gáborjánháza P Rédics Radmožanci tár-p poljske ceste atak Madžarska Kamovci / Kámaháza atak B ostale ceste križišča bele-p Genterovci / Göntérháza Ke B avtobusna postaja P javno parkirišče Radmožanci / Radamos vodotok Ledava vodno telo Mostje / Hídvég R državna meja a Banuta / Bánuta dmožans biljski potok k Mostje i p 0 0,5 1 2 km o Ko t 0 50 100 200 m o (Lendava) Bukovska Gramoznica k Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / študenti Prostorskega načrtovanja, generacija 2019/2020 / UL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Ljubljana, Slovenija Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / Prostorsko načrtovanje / Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Nataša Balant, Ženja Brezovar Vir: GURS, 2020 49 52 Legenda: Slemenska slika in topologija slemenska struktura Slemenska slika: Slemenska struktura objektov v naselju je precej raznolika. Slemena tip kmečkega doma stanovanjskih objektov v večini primerov potekajo vzporedno s cesto, medtem T2 ko je za nestanovanjske objekte značilna pravokotna smer slemen glede na T1 vogalni dom T2 cesto. V južnem delu naselja pri nestanovanjskih objektih prevladuje usmerjenost slemen v smeri SV-JZ, pri stanovanjskih pa smer SZ-JV. Večina T2 stegnjen dom stanovanjskih objektov v severnem delu naselja ima usmerjenost slemen v smeri Z-V ali S-J, nestanovanjski pa SV-JZ ali Z-V. Raznolika je tudi velikost T1 stavbe T1 slemen objektov. Pojavljajo se različne dolžine, med 4 in 20 metri. V povprečju so slemena dolga šest metrov. zemljiški kataster T2 T2 Tipologija kmečkega doma in hiše: Tipologija kmečkega doma je na karti prikazana s črkovnima oznakama. Pojavljajo se predvsem geometrično pravilni domovi. Na karti sta prikazani T1 T1 zgolj prevladujoči kategoriji, in sicer vogalni dom oz. dom na ključ in stegnjen T1 T2 dom. Shematski prikaz prevladujočih tipov kmečkega doma prikazuje skica 1. T1 Za vogalni dom je značilno, da ste kmečka hiša in gospodarsko poslopje pod T1 T1 eno streho, poslopje pa je postavljeno na vogal. Kadar so vsi objekti združeni v eni vrsti govorimo o stegnjenem domu. Kmečki hiši so tako priključena tudi ostala poslopja. Vsi objekti so pod eno streho ter s čelno smerjo usmerjeni proti T1 cesti. Vhodi vogalnih in stegnjenih domov so v večini primerov v notranjem T1 delu dvorišč, obrnjeni stran od ceste. Za novejše objekte je značilen vhod s ceste. Poleg omenjenih prevladujočih tipov kmečkega doma, se na območju T2 naselja pojavljata še dva tipa, tristranski in vzporedni dom, prav tako T2 geometrično pravilnih oblik. T2 Večina kmečkih hiš je ohranila panonski ali vzhodno slovenski slog, za T1 katerega je značilna ozka in nizka gradnja. Medtem ko sta včasih prevladovali ilovica in slama, je danes najpogostejši gradbeni material opeka. skica 1: Shematski prikaz prevladujočih tipov kmečkega doma T1 - vogalni dom T2 - stegnjen dom 1 stan. stavb. 1 stan. stavb. T1 2 nestan. stavb. 3 nestan. stavb. T2 T2 T2 T2 T2 T1 T1 0 50 100 200 m Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / študenti Prostorskega načrtovanja, generacija 2019/2020 / UL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Ljubljana, Slovenija Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / Prostorsko načrtovanje / Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Nataša Balant, Ženja Brezovar Vir: GURS, 2020 50 53 Namembnost objektov Karta prikazuje namembnost objektov v naselju Genterovci. Prevladujejo stanovanjski (151) in nestanovanjski (87) objekti. V skupino slednjih se uvrščajo različna gospodarska poslopja, drvarnice, garaže itd. Vlogo javne funkcije ima manjše število objektov (7), ki so locirani v osrednjem delu naselja. Osnova šola (Dvojezična osnovna šola Genterovci) se nahaja v južnem delu Genterovcev. Poleg šole je športno igrišče. V sklopu osnove šole deluje tudi vrtec (Enota DE Genterovci, enota vrtca Lendava). Prav tako se v tem delu naselja, ob glavni prometnici, nahajata cerkev (Kapela Marije Snežne) in pokopališče. Poleg omenjenih, ima javno funkcijo tudi objekt v središču severnega dela naselja, v katerem imajo sedež kulturni in gasilski dom ter krajevna skupnost Genterovci. Po podatkih Geodetske uprave RS se na območju naselja nahaja dvajset objektov, katerih uporaba je definirana kot »Kmetijski prostor«. Ocenjujemo, da se v naselju nahaja enajst kmetij. K K K (D K ( G K K K K K K K Legenda: stanovanjska ( V nestanovanjska ( Š K ( javna funkcija P Š (  cerkev K ( P (  ( G gasilski dom (D K kulturni dom ( P pokopališče ( V vrtec ( Š šola (P Š športni objekt K kmetije 0 50 100 200 m zemljiški kataster Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / študenti Prostorskega načrtovanja, generacija 2019/2020 / UL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Ljubljana, Slovenija Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / Prostorsko načrtovanje / Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Nataša Balant, Ženja Brezovar Vir: GURS, 2020 51 54 Dejanska raba kmetijskih zemljišč Med kategorijami dejanska raba kmetijskih zemljišč na območju naselja Genterovci prevladujejo njivske površine. Te pokrivajo slabe tri četrtine naselja (74 %) in so najpogostejše v osrednjem delu naselja, torej v okolici strnjene poselitve in vzdolž glavnih prometnic. Na drugem mestu po deležu površin dejanske rabe je gozd z 9 % površin. Večina gozdnih površin je locirana na jugu naselja v dveh večjih skupinah. Te so del večjega gozdnatega območja Černi log, ki se nadaljuje proti jugu. Sledijo površine v zaraščanju, ki jih je 6 %. Mednje smo uvrstili kmetijska zemljišča v zaraščanju, neobdelana kmetijska zemljišča, plantaže gozdnega drevja ter drevesa in grmičevje. Večina površin v zaraščanju se nahaja na severu naselja v bližini državne meje z Madžarsko. Na območju naselja Genterovci je 5 % travniških površin, prav toliko je tudi pozidanih površin. Manj kot 1 % površin je sadovnjakov. Nahajajo se na robu poselitve v severnem delu vasi. Manj kot 1 % je tudi vodnih površin. Na območju naselja sta dva prekopa in dve manjši vodni telesi. Trajnih nasadov v Genterovcih ni, se pa nahajajo v sosednjih naseljih. V drugih pogledih se dejanska raba kmetijskih zemljišč v Genterovcih bistveno ne razlikuje od širšega območja. Na kartografskem prikazu je dejanska raba kmetijskih zemljišč poudarjena za območje naselja Genterovci. V legendi grafikona je poleg kategorije kmetijskih zemljišč zapisana še površina zemljišč v naselju in sicer v kvadratnih metrih. Dejanska raba v naselju Genterovci Legenda: njivske porvšine sadovnjaki travniške površine površine v zaraščanju gozd vodne površine pozidano Dejanska raba kmetijskih zemljišč stavbe 2.452.904,788 Njivske porvšine 289.645,388 Gozd meja naselja Genterovci 188.451,829 Površine v zaraščanju 184.175,299 Pozidano 159.969,301 Travniške površine državna meja 24.188,889 Sadovnjak 8.401,262 Vodne površine 0 200 400 800 m Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / študenti Prostorskega načrtovanja, generacija 2019/2020 / UL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Ljubljana, Slovenija Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / Prostorsko načrtovanje / Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Nataša Balant, Ženja Brezovar Vir: GURS, 2020; MKGP, 2020 52 55 Analiza kmetijskega prostora Na karti so prikazani glavni elementi kmetijskega prostora na območju Genterovcev. Orientacija njiv se prilagaja cestnemu omrežju in poselitvi. Ob glavni cestni povezavi med Lendavo in Mursko soboto so njive orientirane pravokotno na njen potek, prav tako ob prometnici, ki vodi do Rédicsa. Spremembo v orientaciji njiv je mogoče zaznati severozahodno od naselja, kjer je usmerjenost njiv prilagojena tamkajšnji poselitvi in poteka v smeri severozahod - jugovzhod. Enako smer imajo tudi njive na jugozahodu naselja poleg gozdnatega območja. Večja območja zaraščanja je mogoče prepoznati tudi ob meji z Madžarsko, kjer se gozdni rob pomika na opuščene kmetijske površine. Za širše območje so značilne ozke in dolge parcele, kljub temu je mogoče iz ortofoto posnetkov območja razbrati, da se nekatere kmetijske površine obdelujejo v večjih skupkih. V teh primerih, kmetijska zemljišča, tudi nimajo več značilne ozke in dolge oblike, pač pa postaja razmerje med stranicami vse bolj enako. Na širšem območju naselja je kar nekaj mejic, ki razmejujejo posamezne skupine kmetijskih površin. Do danes so se večinoma ohranile ob vodotokih oziroma ob vodnih kanalih in ob poljskih poteh. Več je tudi melioracijskih kanalov. Bukovniški potok, ki poteka južno od naselja je prav tako kanaliziran. Kmetijski prostor je od naselja večinoma ločen z ožjim pasom vrtov oziroma sadovnjakov. Glede na klasifikacijo rabe kmetijskih zemljišč je največ sadovnjakov ohranjenih na severozahodu naselja. Tudi v ostalih delih naselja je vseeno mogoče opaziti posamezna sadna drevesa in manjše vrtičke. Legenda: Bödeháza Zalaszombatfa Žitkovci / Zsitkóc orientacija njiv atak Potok mejice H Bu a Gáborjánháza tá bele-p k r-p ov a Ke n ta ic gozd k a H Madžarska a območja vrtov in Kamovci / Kámaháza tár-p sadovnjakov atak atak melioracijski kanal bele-p Genterovci / Göntérháza Ke vodotok vodno telo Radmožanci / Radamos stavbe Ledav biljski potok a ceste Mostje / Hídvég Ko Led R državna meja a a Banuta / Bánuta v d a možans biljski potok ki p 0 0,5 1 2 km o Ko t 0 50 100 200 m o Bukovska Gramoznica k Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / študenti Prostorskega načrtovanja, generacija 2019/2020 / UL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Ljubljana, Slovenija Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / Prostorsko načrtovanje / Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Nataša Balant, Ženja Brezovar Vir: GURS, 2020; MKGP, 2020 53 56 Legenda: Vizualna analiza center naselja Na karti so označeni trije vstopi oz. izstopi iz naselja. Vsi se navezujejo na glavni prometnici, ki v večji meri potekata čez južni del naselja. Naravni, gozdni tipična tradicionalna arhitektura rob, del večjega Črnega loga, poteka po južnem in jugozahodnem delu naselja. Izrazito oblikovan vaški rob je značilen predvsem za severni del naselja. V kvaliteten odprt prostor osrednjem delu naselja ta sovpada s pogledom na grajeno strukturo. Večje območje z ohranjeno tradicionalno krajino je na severnem delu Genterovcev. ohranjanje tradicionalne krajine Zeleni predah v grajeni strukturi, ki preprečuje nadaljnje širjenje naselja, bi bilo potrebno ohraniti v južnem delu naselja. gozdni rob Center je v osrednjem severnem delu naselja in vključuje več različnih območij. oblikovan vaški rob V tem delu naselja se med drugim nahaja tudi večji kvalitetni odprti prostor, na katerem stoji leseni zvonik. Prostor je namenjen večnamenski uporabi, na njem se odvijajo številni javni dogodki in prireditve. Ob glavni prometnici v centru á á á á zeleni predah v grajeni strukturi naselja se nahaja večfunkcijska zgradba, v kateri imajo sedež kulturni in ! gasilski dom ter krajevna skupnost Genterovci. Za center Genterovcev je prostorska dominanta značilna tipična tradicionalna arhitektura, ki se v zgoščeni obliki pojavljajo tudi ! na skrajnem južnem in severozahodnem delu naselja. Zanjo so značilni tipični pomembnejši element D ! ! kmečki domovi in hiše. V večini primerov gre za vogalni dom oz. dom na ključ D in stegnjen dom s panonskim ali vzhodno slovenskim slogom, za katerega je panoramski pogled D značilna ozka in nizka gradnja. ! D E E E pogled na grajeno strukturo V Genterovcih smo prepoznali tri prostorske dominante, in sicer kapelo (Kapela Marije Snežne) v središču južnega dela naselja, leseni zvonik (Haranglábse), ki * vstop in izstop iz vasi ima središčno lego v severnem delu Genterovcev, ter spomenik (spomenik žrtvam prve svetovne vojne), prav tako v severnem delu naselja. V naselju se E E E E D moteč element nahaja več pomembnejših elementov. Gre predvsem za manjša sakralne EE objekte in obeležja ob cestah ali drugih javnih površinah. Pogosto se nahajajo E glavna cesta ob vhodih v naselje. Izbrani panoramski pogledi iz in v naselje so možni iz E glavnih prometnic. Ti vključujejo tako poglede na grajeno strukturo oz. vaški E potok rob, kot tudi na obdelovalne površine v naselju. V prostoru smo zaznali tudi E nekaj motečih elementov – objekti potrebni prenove oz. objekti, katerih E arhitektura ni usklajena z obstoječo arhitekturo naselja. stavbe EEE Bödeháza E Zalaszombatfa E E E Žitkovci / Zsitkóc * ! Ha Gáborjánháza tár-pa * E E E EE E E E E E E tak Madžarska D Kamovci / Kámaháza atak D ! Genterovci / Göntérháza Kebele-p ! Radmožanci / Radamos * Ledava Mostje / Hídvég Ra Banuta / Bánuta dmožanski Kobiljski potok p á á á á á á á á á á á á á 0 0,5 1 2 km ot 0 75 150 300 m Bukovska Gramoznica ok Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / študenti Prostorskega načrtovanja, generacija 2019/2020 / UL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Ljubljana, Slovenija Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / Prostorsko načrtovanje / Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Nataša Balant, Ženja Brezovar Vir: GURS, 2020 54 57 Namenska raba prostora in nepozidana stavbna zemljišča Na karti sta prikazani generalizirana namenska raba prostora in nepozidana stavbna zemljišča glede na obstoječo ureditev. Naselje Genterovci so del občine Lendava, ki še nima veljavnega Občinskega prostorskega načrta. Za namen prikaza rabe prostora v Genterovcih smo zato prilagodili generalizirano namensko rabo prostora, tako da je skladna z oznakami v Občinskih K1 PC prostorskih načrtih. Generalizirana namenska raba prostora je na območju stavbnih zemljišč PC večinoma skladna s trenutno poselitvijo in ne obsegajo dodatnih območij na robovih ali izven naselja. Vseeno je nekaj nepozidanih stavbnih zemljišč, ki so na karti označena z rdečo šrafuro. Določili smo jih tako, da nismo posegali na funkcionalna zemljišča obstoječih stavb ter omejili minimalno velikost nepozidanega stavbnega zemljišča na 1000 m2. Glede na vsa stavbna SS zemljišča je nepozidanih 16 % vseh stavbnih zemljišč oziroma 25.623 m2. Površine in deleži vseh stavbnih zemljišč so po kategorijah prikazani na grafikonu in v preglednici. Skupno je vseh stavbnih zemljišč v naselju SS Genterovci 162.052 m2. Med kategorijami stavbnih zemljišč prevladujejo PC stanovanjske površine, ki jih je 87 %. V naselju so štiri manjša območja centralnih dejavnosti in pokopališče. Med stavbnimi zemljišči je tudi 5 % površin SS razpršene poselitve. Naselje v celoti obdajajo kmetijska zemljišča, ki so večinoma najboljša CU kmetijska zemljišča. Na robu poselitve sta le dva manjša območja z drugimi K1 PC kmetijskih zemljišč. Znotraj upravnih maje naselja se nahajajo tudi površine SS cest, vodne površine ter območja gozdnih zemljišč. K1 K1 Legenda: Površina stavbnih zemljišč glede na izrabo K1 nepozidana stavbna Stanovanjske površine VC zemljišča K2 stanovanjske površine SS Nepozidana stavbna zemljišča PC osrednja območja centralnih CU Osrednja območja centralnih dejavnosti dejavnosti SS CU A ZK pokopališča Pokopališča PC SS PC PC PC A Površine razpršene poselitve K2 PC površine cest CU SS SS ZKCU A površine razpršene poselitve K1 K1 K1 najboljša kmetijska zemljišča VC SS SS K2 druga kmetijska zemljišča Vrsta zemljišča Površina (m2) Delež (%) K1 Stanovanjske površine 140389 87 PC G območja gozdnih zemljišč Osrednja območja centralnih dejavnosti 12015 7 Pokopališča 2256 1 V celinske vode PC PC Površine razpršene poselitve 7392 5 Skupaj stavbna zemljišča 162052 100 K1 zemljiški kataster G PC VC Nepozidana stavbna zemljišča 25623 16 K1 0 50 100 200 m PC PC Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / študenti Prostorskega načrtovanja, generacija 2019/2020 / UL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Ljubljana, Slovenija Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / Prostorsko načrtovanje / Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Nataša Balant, Ženja Brezovar Vir: GURS, 2020; MOP, 2020 55 58 Usmeritve za urejanje naselja SWOT analiza Prednosti: Ena izmed glavnih prednosti, ki jo zaznavamo je povezanost med ljudmi. Naselje ima aktivno lokalno skupnost. V prostorih kulturnega doma se odvijajo številni kulturni in drugi družabni dogodki (glasbene prireditve, predstave, etnološke zbirke, fotografske razstave itd.). Aktivna sta tudi Prostovoljno gasilsko društvo in Kulturno društvo Hetes. V severnem delu naselja, ob lesenem zvoniku je kvaliteten odprt prostor, kjer se prav tako odvijajo različne prireditve, npr. Vaški dnevni v Genterovcih. V naselju sta v večji meri ohranjena značilna stavbna tipologija in tipični kmetijski prostor. Na podobo naselja vplivajo številni sakralni objekti in obeležja. Ob glavni prometni povezavi (Lendava-Dobrovnik) poteka peš in kolesarska pot. Kot prednost naselja obravnavamo tudi naravne danosti. Južni del naselja je del Črnega loga, ki je zavarovan z različnimi režimi (spada med ekološko pomembna območja, naravno vrednoto, območje Natura 2000). Ocenjujemo, da ima območje dobro dostopnost. Nahaja se v bližini avtoceste in pomembnega funkcijskega središča (Lendava). Priložnosti: Veliko priložnost predstavljajo CLLD (Community Led Local Development) projekti, s katerimi bi lahko prenovili vas. Velik poudarek želimo nameniti ohranjanju tradicije in običajev ter spodbujanju medgeneracijskega sodelovanja. Povezovanje ljudi bo temeljilo na organizaciji kulturnih in drugih družabnih dogodkov. Za ta namen bi preuredili odprt prostor v severnem delu naselje, ob lesenem zvoniku, kjer se številni dogodki že odvijajo. Čez naselje bi potekala turistična in kolesarska krožna pot, ki bi se navezala na že obstoječo peš in kolesarsko pot ob glavni prometnici. Pot bi bila opremljena z informativnimi točkami in tablami, ki bi obiskovalcem predstavile razvoj naselja skozi čas. Slabosti: V naselju se nahajajo propadajoči objekti (zaščitena kmetija v severnem delu naselja, secesijska vila in nekdanja trgovina ob glavnem križišču v južnem delu naselja). Številni objekti so vizualno in topološko neustrezni. Kot slabost med drugim zaznavamo tudi drobno kmetijsko parcelacijo. Pojavlja se zaraščanje kmetijskih površin, kot posledica opuščanja kmetijske dejavnosti. Za Genterovce je značilen trend staranja populacije, ob sočasnem upadanju števila prebivalcev. Pomanjkljivost naselja je odsotnost centralnih dejavnost, z izjemo osnovne šole in vrtca. V južnem delu naselja se, na območju, ki velja za ekološko pomembno območje, nahaja odlagališče divjih odpadkov. Pri načrtovanju razvoja naselja bi kot pomanjkljivost izpostavili odsotnost občinskega prostorskega načrta občine Lendava. Nevarnosti: Scenarij in prikaz razvoja naselja Genterovci - Izboljšanje samooskrbe lokalnega in okoliškega prebivalstva ob ohranjanju tradicije Propadanje stavbnega fonda se lahko nadaljuje tudi v prihodnje. Prav tako in spodbujanju kulturnega razvoja lahko pride do nadaljnjega opuščanja kmetijske dejavnosti ter s tem zaraščanja Scenarij temelji na obnovi nekaterih objektov znotraj naselja, organizaciji družabnih in kulturnih dogodkov, ureditvi in izgradnji prometne kmetijskih površin. Nadaljujejo se lahko tudi negativni demografski trendi infrastrukture, spodbujanju in povezovanju lokalnih ponudnikov prehrane ter povezovanju naselja v celoti z okoliškimi (tudi čezmejnimi) vasmi. (depopulacija in staranje prebivalstva). Ob neustreznem načrtovanju razvoja Obnovilo se bo objekte, ki so zaščiteni s statusom kulturne dediščine. Prav tako se bo obnovilo kmečke domove z značilno tipologijo tj. vogalni naselja, lahko pride do razprševanja poselitve in širitve le-te na rob naselja. dom oz. dom na ključ in stegnjen dom. Skozi naselje bo potekala zgodovinska pot, opremljena z informativnimi točkami in tablami, ki bodo predstavljale razvoj naselja skozi čas. V severnem delu naselja, ob lesenim zvoniku, se bo uredil večnamenski prostor, namenjen različnim kulturnim in drugim družabnim dogodkom. Poleg omenjenega prostora se bodo dogodki odvijali tudi v kulturnem domu ter, za ta namen urejenem, »marketu« v južnem delu Genterovcev. Prostori v marketu so v preteklosti že bili namenjeni številnim dogodkom, na primer kuharskim delavnicam in razstavam starih kmetijskih orodij. V prihodnje bodo omenjeni prostori namenjeni tudi lokalni tržnici. Ureditev krožne poti čez naselje in njena navezava na obstoječo kolesarsko bo predstavljala pomembno rekreacijsko površino tako za lokalne prebivalce, kot tudi druge obiskovalce. Širitvi naselja so namenjena prazna zemljišča znotraj naselja. V prihodnje, se v naselju ohranja sklenjena pozidava, skladno z obstoječo tipologijo in zasnovo naselja. Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / študenti Prostorskega načrtovanja, generacija 2019/2020 / UL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Ljubljana, Slovenija Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / Prostorsko načrtovanje / Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Nataša Balant, Ženja Brezovar 56 59 Prikaz pozidave nepozidanih stavbnih zemljišč Prikaz pozidave nepozidanih stavbnih zemljišč je temeljil na predhodni analizi nepozidanih stavbnih zemljišč. Te smo izdelali na podlagi prilagojene generalizirane namenske rabe ob sledenju zemljiškega katastra. Pri izrisu nepozidanih stavbnih zemljišč smo pazili, da ne posegajo na območja vrtov, sadovnjakov, dovozov itd. že pozidanih stavbnih zemljišč ter obsegajo vsaj 1000 m2 veliko območje. S prikazom pozidave nepozidanih stavbnih zemljišč smo na območju naselja zarisali 26 novih parcel in 23 objektov. Parcele namenjene stanovanjskim stavbam smo določili z velikostjo cca. 1000 m2, objekte pa velikosti 100 m2. Vsem novim parcelam smo želeli omogočiti tudi dostop do ceste, zato smo tri od 26 parcel namenili dostopanju do objektov, ki so del večjih območjih nepozidanih stavbnih zemljišč. Objekte smo v prostoru razvrščali glede na obstoječo stavbno strukturo. Tipičnemu morfološkemu vzorcu smo sledili predvsem v neposredni bližini obstoječih prometnic. Tam smo objekte orientirali tako, da so bili s krajšo stranico obrnjeni porti cesti. Večina novih objektov se nahaja na stanovanjskih območjih, štirje pa se nahajajo na površinah razpršene poselitve. Če bi vse nepozidana stavbna zemljišča pozidali glede na prikaz, bi naselje pridobilo od 46 do 92 prebivalcev, če upoštevamo od 2 do 4 prebivalce na novozgrajen objekt. Takšen porast bi pomembno vplival na naselje, saj trenutno šteje le 178 prebivalcev (SURS, 2019). S prikazom pozidave smo želeli analizirati kaj bi pomenila pozidava glede na obstoječe prostorske načrte. Izpostavili bi predvsem pozidavo na površinah razpršene poselitve, ki ni v skladu s trenutnimi splošnimi smernicami razvoja poselitve, zato bi bil takšen razvoj naselja neustrezen. Tudi na območju Legenda: stanovanjskih površin, nova namenska raba posega na območja najboljših kmetijskih površin. Glede na prikaz je le manjši delež novonastalih parcel odraz novi objekti zapolnjevanje praznih parcel znotraj obstoječe poselitve. nove parcele stanovanjske površine osrednja območja centralnih dejavnosti pokopališča površine cest površine razpršene poselitve najboljša kmetijska zemljišča druga kmetijska zemljišča območja gozdnih zemljišč celinske vode Število novih Število novih Namenska raba zemljiški kataster parcel objektov stavbe Stanovanjske površine 21 19 Površine razpršene poselitve 5 4 0 50 100 200 m Skupaj 26 23 Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / študenti Prostorskega načrtovanja, generacija 2019/2020 / UL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Ljubljana, Slovenija Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / Prostorsko načrtovanje / Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Nataša Balant, Ženja Brezovar Vir: GURS, 2020; MOP, 2020 57 60 Predlog ureditve naselja Pri oblikovanju predloga ureditve naselja Genterovci smo pri širitvi poselitve stremeli k zapolnjevanju praznih površin znotraj naselja in k preoblikovanju nekaterih obstoječih pozidanih površin (območje ob glavnem križišču v južnem delu naselja – SS1). Predlagamo 8 enot urejanja prostora, ki so namenjena stanovanjskim SS8 površinam. Dve območji (SS1 in SS3) zajemata približno 7000 m2, zato za ti dve enoti predvidevamo sedem novih parcel s stanovanjskimi objekti. Na preostalih enotah namenjenih stanovanjskim površinam je predvidena ureditev ene oziroma dveh parcel. V premeru takšne pozidave stanovanjskih površin, bi naselje pridobilo 22 novih stanovanjskih objektov. Ob upoštevanju da v enem stanovanju bivata dve osebi, se bo število prebivalcev povečalo za 44, oziroma za 88, v primeru da v enem stanovanju živijo štiri osebe. Takšna ureditev SS6 naselja predvideva bistveno bolj strnjene površine od trenutnega načrta, a hkrati omogoča podobno povečanje števila prebivalcev. Poleg stanovanjskih površin smo v naselju predvideli še ureditev območja osrednjih centralnih dejavnosti v južnem delu naselja. Na tem območju bi preuredili nekdanji market in njegovo okolico, ki bi v prihodnje služila kot prostor ZP10 za občasno lokalno tržnico in prirejanje različnih družabnih dogodkov. SS7 SS5 V severnem delu naselja smo predlagali ureditev površin v okolici lesenega zvonika v parkovno območje, prav tako z namenom oblikovati skupen večnamenski prostor namenjen druženju in drugih skupnim aktivnostim. Legenda: Glede na aktualno namensko rabo smo predlagali tudi povrnitev nekaterih stanovanjskih površin in površin razpršene poselitve nazaj v najboljša kmetijska enote urejanja prostora zemljišča. Takšnih enot urejanja prostora je pet, vsa še nepozidana. Pri oblikovanju predloga ureditve naselja smo želeli ohraniti čim več kmetijskih površin, saj se Genterovci nahajajo na strateško izjemno pomembnih območij UON za kmetijstvo in pridelavo hrane (MOP, 2020). SS4 stanovanjske površine Skladno s predlaganimi smernicami smo oblikovali ureditveno območje naselij (v legendi UON). Zaradi razpršene poselitve v zahodnem delu naselje, smo osrednja območja centralnih znotraj naselja oblikovali dve ureditveni območji. Ti vključujeta obstoječa dejavnosti pozidana zemljišča, nepozidana zemljišča, namenjena gradnji objektov ter območja vrtov in sadovnjakov. pokopališča K112 K114 Potok Bu površine cest kov K113 nica površine razpršene poselitve CU9 SS3 K115 SS1 najboljša kmetijska zemljišča SS2 druga kmetijska zemljišča K111 območja gozdnih zemljišč celinske vode Enota urejanja prostora Število objektov Površina (m2) stavbe Stanovanjske površine (SS) 8 23574 Osrednja območja centralnih zemljiški kataster dejavnosti (CU) 1 1051 Park (ZP) 1 2540 0 50 100 200 m Najboljša kmetijska zemljišča (K1) 5 11912 Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / študenti Prostorskega načrtovanja, generacija 2019/2020 / UL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Ljubljana, Slovenija Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / Prostorsko načrtovanje / Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Nataša Balant, Ženja Brezovar Vir: GURS, 2020; MOP, 2020 58 61 Kobilje Naselje Kobilje Nataša Gantar, Simona Rejc Opis naselja Kobilje Naselje Kobilje leži na skrajnem severovzhodu Slovenije, tik ob slovensko – madžarski meji. Omenjeni državi na Kobilju povezuje tudi mejni prehod Kobilje – Nemesnép. Istoimensko občino sestavlja zgolj eno naselje, ki se razteza na površini 19,7 km² in ima 570 prebivalcev. Nadmorska višina znaša 185,7 m. Kobilje oziroma Kobiljanski potok je v starih dokumentih prvič omenjen leta 1208 kot Kobula, v nadaljevanju pa še kot Kebela (1236), Kebelie (1329) in Kebele (1338). Vas se je razvila ob cerkvi Svetega Martina na vzpetini, približno kilometer stran od sedanje župnijske cerkve. Prebivalci hrib še danes imenujejo Szen(t) Marton - Sveti Martin, medtem ko je središče fare zdaj ob potoku Kobilje. V času turških upadov so bile naselbine ob Kobiljanskem potoku povsem uničene. Zato vizitacijski zapisniki zagrebške škofije, kamor je ta del Prekmurja spadal do leta 1777, Kobilja v drugi polovici 17. stoletja in v začetku 18. stoletja sploh ne omenjajo. Leta 1683 je bila vas še nenaseljena. V letu 1747 je knez ukazal postopno naseljevanje vendar s posebnimi pogoji naselitve. Po imenih sodeč so prišli v Kobilje večinoma Slovenci, v glavnem iz bogojinske župnije. Zaradi tega je bilo Kobilje po novi naselitvi dodeljeno Bogojini in je vse do leta 1839 ostalo tako. V prihajajočih letih je bila vas priključena pretežno madžarski župniji Dobrovnik. Novi naseljenci so si v Kobilju postavili lesene hiše in si zgradili leseno kapelo z zvonikom, ki jo je leta 1814 zamenjala zidana cerkvica in leta 1925 sedanja cerkev. Število družin v vasi se je povečevalo, kar je povzročilo krčenje gozdov in širjenje njivskih površin. Leta 1848 je bilo z državnim zakonom določeno, da se kmetom odvzame obdelovalno zemljo, kar je sprožilo velika odseljevanja in iskanje zaposlitve v tujini. V 19. stoletju se močno razširi lončarska obrt in tedaj je v naselju delovalo deset lončarskih peči. Žgane lonce so vozili na sejme in jih ponujali v zameno za pšenico, rž ali koruzo. Zadnja lončarska peč je ugasnila leta 1960. Zaradi velike izsekavanja gozda se v naslednjih letih uveljavi tesarstvo. Danes je Kobilje idilična podoba tihe, spokojne vasi, v kateri se dediščina preteklosti zliva s sodobnim, urbanim okoljem v harmonično celoto. Prevladujoča gospodarska panoga je kmetijstvo, poleg tega pa se znotraj naselja razvija tudi Obrtno industrijska cona. V Občini Kobilje je registriranih 12 samostojnih podjetnikov, 4 družb z omejeno odgovornostjo in 5 večjih kmetij. V zadnjih letih se močno razvila tudi turistična ponudba. Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / študenti Prostorskega načrtovanja, generacija 2019/2020 / UL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Ljubljana, Slovenija Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / Prostorsko načrtovanje / Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Avtorici: Nataša Gantar, Simona Rejc Vir: MK, 2020; Občina Kobilje, 2020; Wikipedia, 2020 60 63 Demografska analiza naselja Kobilje ŠTEVILO PREBIVALCEV Delovno aktivno prebivalstvo 600 Opredelitev: Demografska analiza naselja Kobilje temelji na grafični predstavitvi števila 500 prebivalcev, števila aktivnih prebivalcev, izobrazbene strukture in število gospodinjstev. Podatki med letoma 2008 in 2018 o skupnem številu 400 prebivalcev, kažejo na postopno manjšanje prebivalcev v naselju. Lahko bi opredelili kot zmerno odseljevanje v druga slovenska naselja ali pa 300 odseljevanje v gospodarsko razvitejše države. V tem primeru je potrebno vsekakor omeniti možno odseljevanje na Madžarsko, saj Kobilje leži tik ob meji. Skozi obravnavano obdobje je opazen trend povečevanja števila starostne 200 skupine nad 65 leti, po številčnosti pa prevladuje moška populacija. Zmanjšuje se populacija do 14 let, saj na tem območju prevladuje nižja rodnost kot v 100 primerjavi z drugimi predeli države. Manjšanje števila prebivalstva lahko v prihodnjem daljšem časovnem obdobju pripomore k problemu pojavljanja 0 območij z odmiranjem prebivalstva in k propadanju kulturne pokrajine. Delovno aktivni Prebivalci 15+ let (2019) Skupno št. prebivalcev Povezava med trendi v številu prebivalstva in številu gospodinjstev je viden, saj je prav tako v slednjem opazno manjšanja števila gospodinjstev. Demografsko privlačna so večja urbana središča, ki ponujajo več možnosti zaposlitve in IZOBRAZBENA STRUKTURA uspeha. Kobilje v delitvi demografskih-naselbinskih tipih spada med ruralna območja, s padajočim številom prebivalstva. Podatki izobrazbene strukture prikazujejo, da imajo največji delež prebivalstva srednješolsko izobrazbo, v obdobju od 2013 naprej, se število osnovnošolske izobrazbe zmanjšuje. To je ± pozitiven podatek, saj s tega vidimo, da se izobrazba ljudi z leti povečuje, to pa ima lahko dolgoletne posledice, saj izobrazba ponuja pozitivne zunanje učinke za posameznika in družbo kot celoto. Bolj izobražena delovna sila proizvaja Legenda: večji domači proizvod, omogoča večjo prilagodljivost novih tehnološkim spremembam. Večja zaposlenost ljudi pomeni manjše stroške za razne oblike socialne pomoči. Staranje prebivalstva in zmanjševanje delovnega aktivnega 310 prebivalstva je potrebno zaustaviti s uspešnimi strategijami regionalnega razvoja. Posledica negativnih demografskih trendov je lahko tudi posledica slabe dostopnosti, saj je naselje Kobilje oddaljena več kot 40 min od število prebivalcev (2008) avtocestnih priključkov. število prebivalcev (2010) Raven opazovanja: Demografska analiza je bila izvedena na ravni naselja Kobilje. število prebivalcev(2012) Vir podatkov: število prebivalcev(2014) Prebivalstvo po naseljih, Statistični urad Republike Slovenije, 2020. število prebivalcev(2016) Izobrazbena struktura po naseljih, Statistični urad Republike Slovenije, 2020. Število gospodinjstev po naseljih, Statistični urad Republike Slovenije, 2020. število prebivalcev (2018) Število aktivnih prebivalcev po naseljih, Statistični urad Republike Slovenije, 2020. kataster stavb Geodetska uprava Republike Slovenije 2020, Metodološka opomba: ± Predstavljeni podatki prikazujejo število prebivalcev, število gospodinjstev in Število gospodinjstev število aktivnih prebivalcev v obdobju med leti 2008 in 2018. Izobrazbena struktura prikazuje podatke z leta 2019. 300 Legenda: 250 231 213 200 Število gospodinjstev 2011 150 Osnovnošolska ali manj (2019) število gospodinjstev 2018 Srednješolska (2019) 100 Povprečna velikost Višješolska, visokošolska (2019) 50 gospodinjstva kataster stavb 0 2,6 0 1,25 2,5 5 km -50 Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / študenti Prostorskega načrtovanja, generacija 2019/2020 / UL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Ljubljana, Slovenija Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / Prostorsko načrtovanje / Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Avtorici: Nataša Gantar, Simona Rejc Vir: GURS, 2020; SURS, 2020. 61 64 Komunikacije Kobilje Motvarjevci Opredelitev: Prometna analiza preučevanega naselja v Prekmurju, temelji na prikazu širše prometne strukture, ki tu prevladuje. Namen predstavitve komunikacij, je v prikazu trenutnega stanja prometnih razmer in s tem prikaz potencialnih nevarnosti in priložnosti za razvoj. Če preučevani prostor pogledamo v širšem kontekstu je na splošno Prekmurje znano kot bolj odmaknjeno območje in se po svojih značilnostih precej razlikuje od ostale Slovenije. Na podobo Prekmurja je pomembno vplival dejavnik prometne infrastrukture, saj je le-ta zaradi odmaknjene lege precej slabše razvita in vzdrževana kot drugje po državi. Poselitvena struktura naselje Kobilje uvršča v tipične panonske obcestne vasi, kjer gradnja poteka v vrsti ob glavni cesti. Običajno v zadnji vrsti za hišami prevladujejo travniki in kmetijska zemljišča. Poljske ceste se nahajajo B na zunanjem predelu naselja, ki vodijo do samotnih zaselkov ali pa do bližnjega polja. V naselju Kobilje s 559 prebivalci sta dve glavni cesti, ki potekata skozi naselje na obeh bregovih Kobiljskega potoka. Ta potok lahko prečkamo na severnem Bukovnica delu in na južnem delu naselja. Glavna križišča označenih pomembnejših cest, se nahajajo na spodnjem delu naselja, ki bi ga lahko opredelili kot center, saj so prav tam zgoščene tudi vse glavne storitvene dejavnosti (pošta, cerkev, gostilna, občinska stavba, šola, vrtec. ). Glede na prikazano prometno strukturo ima le-ta potencial za ureditev krožne poti skozi naselje. Kobilje leži na ravninskem delu vodotoka Kobiljski potok, zato v cestni promet niso vključeni večji nakloni, prav tako pa niso vzpostavljeni zapletenejši ovinki. Cesta se začne viti šele na bolj južnem delu območja, kjer poteka glavna prometnica proti Dobrovniku. Cesta na severozahodnem delu vodi v bližnji naselji Motvarjevce in Bokovnico. Po cesti na vzhodni strani lahko pridemo v sosednjo državo Madžarsko, v naselje Nemesnep. Proti Dobrovniku, ki leži južneje od Kobilj, se lahko odpravimo po večih poteh. Glavna prometnica skozi Kobilje P spada v tip regionalne ceste, tretjega ranga. Cesta, ki pelje proti Dobrovniku na jugu in na Madžarsko na severu pa spada v tip regionalne ceste drugega ranga in je le-ta pomembnejša od ceste, ki vodi skozi Kobilje. Po podatkih, ki jih vodi podjetje Dars, se na po karti prikazanih glavnih cestah na uro pelje med 30 – 70 avtomobilov. Pomembnejše avtobusne postaje nimajo, imajo pa dve postajališči na severnem delu in v centru. Avtobus, ki vozi proti Dobrovniku se v Kobiljah B vstavi petkrat na dan, prvi že v zgodnjih jutranjih urah, zadnji pa ob peti uri popoldan, čas vožnje pa traja 8 minut. Za parkirišča nimajo posebej urejene večje prazne prostore, zato je parkiranje P možno le ob nekaterih storitvenih dejavnosti (npr. pred gostilno pošto), pred pokopališčem, šolo, ali pa pri športnem parku Kobilje. Raven opazovanja: Nemesnep Demografska analiza je bila izvedena na ravni naselja Kobilje. (Madžarska) Vir podatkov: Legenda: P Geodetska uprava Republike Slovenije 2020, križišča P Metodološka opomba: Predstavljeni podatki prikazujejo prometno strukturo, pomembnejša križišča, B avtobusna postaja parkirišča in avtobusne postaje v naselju in v okolici. parkirišče P poljska cesta glavna cesta Dobrovnik plastnice Dobrovnik kataster stavb 0 0,125 0,25 0,5 km Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / študenti Prostorskega načrtovanja, generacija 2019/2020 / UL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Ljubljana, Slovenija Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / Prostorsko načrtovanje / Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Avtorici: Nataša Gantar, Simona Rejc Vir: GURS, 2020 62 65 i Slemenska slika Opredelitev: Na karti je prikazana slemenska slika naselja Kobilje. Gre za značilno obcestno vas, pri kateri je osrednji vezni dejavnik in prostor cesta, ob kateri so nanizani kmečki domovi. Pripadajoča kmetijska zemljišča se nahajajo za hišami. Tak tip vasi je značilen za ravnine, predvsem za Obpanonske pokrajine, kamor uvrščamo tudi naše obravnavano območje. Znotraj naselja se nahajajo tako stanovanjske kot tudi gospodarske stavbe. Ko govorimo o gospodarskih stavbah imamo v mislih predvsem kmetijske objekte in garaže, ki imajo značilno orientacijo in obliko. V naselju so bili prepoznani trije različni tipi tradicionalnega kmečkega doma. Najpogosteje se pojavljata vzporedni in stegnjen dom, ponekod pa zasledimo tudi značilne vogalne domove. Na karti so na območju vaškega jedra prikazani omenjeni tipi kmečkega doma. Stanovanjske stavbe imajo širino slemena od 8 do 10 metrov, gospodarske stavbe pa od 12 do 20 metrov. T3 Raven opazovanja: Širše in ožje območje obravnavanega naselja Kobilje. T2 Vir podatkov: GURS. Spletni portal E-prostor. Kataster stavb. 2020. URL: https://egp.gu.gov.si/egp/ (Citirano 2.4.2020). TIP KMEČKEGA DOMA 0 50 100 m STAN. ST. T3 T1 T3 STAN. ST. T3 T1 HLEV T1 T1 T2 T2 T2 HLEV HLEV STAN. ST. T3 T1 - Vzporedni dom T2 - Stegnjen dom T3 - Vogalni dom T2 T2 T1 T1 T1 T1 T2 T2 T3 T1 T1 T2 T3 Legenda T3 slemenska struktura i 0 250 500 m ceste Kobiljanski potok Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / študenti Prostorskega načrtovanja, generacija 2019/2020 / UL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Ljubljana, Slovenija Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / Prostorsko načrtovanje / Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Avtorici: Nataša Gantar, Simona Rejc Vir: GURS, 2020. 63 66 Namembnost objektov Opredelitev: Karta prikazuje namembnost objektov v naselju Kobilje. Vidna je struktura prevladovanja stanovanjskih objektov, javne funkcije in obrti se nahajajo v centru vasi. Trgovine tu ni, sta pa dve gostilni, frizerski salon, šola, vrtec, K cerkev, občinska stavba, športni park in pokopališče. K K K Raven opazovanja: K K Analiza namembnosti objektov je bila izvedena na ravni naselja Kobilje. K K K K K K K Vir podatkov: Geodetska uprava Republike Slovenije 2020, K K Register nepremičnin, 2020. (  ( B K Metodološka opomba: K K ( B Predstavljeni podatki prikazujejo namembnost objektov, ki se nahajajo v K naselju Kobilje. K K K ( G 0 0,075 0,15 0,3 km K K ( V ( Š ± K K K K K K K K K Legenda: K (  K kmetije ( B ( B K JAVNE FUNKCIJE K NESTANOVANJSKA ( G K OBRT K STANOVANJSKA K K ( B bar ( V (  cerkev K K K ( Š ( G gasilski dom ( Š P K K ( P pokopališče ( V vrtec ( Š šola (P Š športni objekt plastnice ceste Kobiljanski potok ( P Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / študenti Prostorskega načrtovanja, generacija 2019/2020 / UL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Ljubljana, Slovenija Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / Prostorsko načrtovanje / Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Avtorici: Nataša Gantar, Simona Rejc Vir: GURS, 2020; REN, 2020. 64 67 Ožje območje Dejanska raba zemljišč Opredelitev: Eden ključnih pokazateljev dinamičnih procesov v prostoru je definitivno sprememba rabe tal. Na podlagi te, je mogoče spremljati okoljske obremenitve in posledice. Na obravnavanem območju je bilo identificiranih 8 kategorij dejanske rabe tal. Na ravni celotnega naselja kategorija gozd pokriva največji delež površja 52,1%. Druga najbolj zastopana kategorija so njivske površine, ki pokrivajo 36,5%. Travniške površine pokrivajo slabih 3,6%, sledijo jim pozidana in sorodna zemljišča z 2,5%, drevesa in grmičevje z 2,2%, trajni nasadi z 1,9% ter neobdelana kmetijska zemljišča z 1,0%. Kategorija, ki je na obravnavanem območju zastopana z najmanjšim deležem je voda, ki predstavlja le 0,2%. Vrednosti so bile preračunane glede na mejo obravnavanega območja. Ker se obravnavano območje nahaja v vzhodnem delu Slovenije, ki je znana po intenzivni kmetijski proizvodnji, nas delež njivskih površin nikakor ne preseneti. Raven opazovanja: Širše in ožje območje obravnavanega naselja Kobilje. Vir podatkov: Evidenca dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč. Šifrant atributa RABA_ID. 2020. MKGP. URL: https://rkg.gov.si/vstop/ (Citirano 2.4.2020). Grafični podatki RABA za celo Slovenijo. 2020. URL: https://rkg.gov.si/vstop/ (Citirano 2.4.2020). Legenda Metodološka opomba: njiva Evidenca dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč vsebuje podatke o dejanski rabi kmetijskih in gozdnih zemljišč na območju Republike Slovenije. Podatki v evidenci dejanske rabe se zajemajo iz letalskih ortofoto posnetkov , ki so hkrati podlaga za vpis GERK-ov. trajni nasadi travnik drevesa in grmičevje neobdelano kmetijsko zemljišče gozd pozidano in sorodno zemljišče voda kataster stavb Širše območje 0 200 400 m 0 1.000 2.000 m Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / študenti Prostorskega načrtovanja, generacija 2019/2020 / UL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Ljubljana, Slovenija Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / Prostorsko načrtovanje / Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Avtorci: Nataša Gantar, Simona Rejc Vir: GURS, 2020; MKGP, 2020 65 68 Analiza kmetijskega prostora Opredelitev: Analiza kmetijskega prostora temelji na prikazu usmeritve njiv, melioracijskih jarkov, gozda, mejic in območij vrtov/sadovnjakov, ki se nahajajo ob hišah. Največji delež njiv je usmerjenih v smeri SV-JZ, kot so postavljene tudi hiše v vasi. Le redke so obrnjene v nasprotni smeri. Prevladujejo ozke in dolge njivske površine. Gozda na večjem delu preučevanega območja okrog Kobilj ni, le manjše zaplate lahko najdemo na severni in južni strani območja. Če lokacijo gozdnih površin povežemo z reliefom lahko opazimo, da na ravninskem delu prevladujejo kmetijska zemljišča, na bolj razgibanem delu pa so prisotna gozda zemljišča. Ker razgiban relief ni primeren za večje njive, se tu zaradi tega razrašča gozd. Glavni vodotok je Kobiljanski potok, ki v celoti deli naselje Kobilje na dva dela. Ob potoku je moč zaznati večje število mejic in visokega rastja, le-tega pa opazimo tudi ob nekaterih melioracijskih jarkih. Območje vrtov in sadovnjakov prevladujejo v neposredni bližini stanovanjskih in gospodarskih objektih, na zadnji strani. Na južni strani območja, tik ob gozdu je bilo moč opaziti nekatera kmetijska območja v zaraščanju. Raven opazovanja: Analiza kmetijskega prostora je bila izvedena na ravni naselja Kobilje v merilu 1.8000. Vir podatkov: Geodetska uprava Republike Slovenije 2020, Metodološka opomba: Predstavljeni podatki prikazujejo analizo kmetijskega prostora v okolici naselja Kobilje. ± Legenda: mejice njive Kobilje melioracijski jarki vodotoki območje vrtov in sadovnjakov gozd kataster stavb 0 0,75 1,5 3 km ceste Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / študenti Prostorskega načrtovanja, generacija 2019/2020 / UL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Ljubljana, Slovenija Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / Prostorsko načrtovanje / Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Avtorici: Nataša Gantar, Simona Rejc Vir: GURS, 2020 66 69 Ožje območje Vizualna analiza Opredelitev: Û Na karti so prikazani osnovni elementi vizualne analize, ki so bili prepoznani v naselju Kobilje. Kot glavni prostorski dominanti sta bili prepoznani cerkev svetega Martina in Kobiljanski potok, ki je hkrati tudi naravni rob in posebnost, saj poteka preko celotnega naselja in deli naselje na levi in desni breg. Omenjeni dominanti sta hkrati tudi dominanti v naselju. Poleg cerkve in potoka, so bili prepoznani še ostali pomembni elementi, ki vplivajo na oblikovanje kvalitetnih mikro ambientov. Ti so kapelica, gasilski dom in gostišče. Kot vizualno izstopajoče in oblikovno neustrezne objekte sem uvrstila vse stanovanjske in gospodarske objekte, ki zaradi svoje barve ali oblike, kvarijo značilno panonsko podobo vasi. Znotraj naselja se pojavlja izredno veliko kvalitetnega odprtega prostora, ki je na eni strani zamejen z gozdnim robom, na drugi strani pa z umetno oblikovanim vaškim robom. Trški prostor oziroma center naselja je bil prepoznan na križišču dveh glavnih cest, ki potekata čez naselje. Vstop v vas je označen na jugovzhodu naselja, kjer se odpira tudi pogled na grajeno strukturo. # Cesta poteka preko celega naselja in zapusti vas na severozahodu, kjer se odpre tudi prelep panoramski pogled na obdelane njivske in pašne površine. # Raven opazovanja: Ožje območje obravnavanega naselja Kobilje. Vir podatkov: GURS. Spletni portal E-prostor. 2020. URL: https://egp.gu.gov.si/egp/ (Citirano 9.4.2020). # Legenda # ! ! kapelica in ostali pomembnejši elementi A križanje cest in poti ! . Širše območje ! . # prostorska dominanta in dominanta v naselju A ! # # vizualno in oblikovno neustrezni objekti # Û # vstop in izstop iz vasi # gozdni rob ! . oblikovani vaški rob EE panoramski pogled E Û ! E E E pogled na grajeno strukturo E kvalitetni odprti prostori E trški prostor (center naselja) kataster stavb 0 500 1.000 m 0 200 400 m Kobiljanski potok Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / študenti Prostorskega načrtovanja, generacija 2019/2020 / UL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Ljubljana, Slovenija Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / Prostorsko načrtovanje / Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Avtorci: Nataša Gantar, Simona Rejc Vir: GURS, 2020 67 70 Namenska raba prostora in nepozidana stavbna zemljišča Opredelitev: Karta prikazuje vrste območij podrobnejše namenske rabe prostora na obravnavanem naselju Kobilje. Hitro opazno je prevladovanje kmetijskih zemljišč, ki se razprostirajo na zadnji strani naselja. Gre za kvalitetna kmetijska zemljišča na ravninskem delu, najboljšega in drugega ranga kvalitete. Gozdna zemljišča prevladujejo na severnem in južnem delu območja, na bolj razgibanem terenu. Kot gozdna zemljišča se obravnavajo območja, porasla z gozdnim drevjem, zemljišča namenjena gojenju in ekonomskemu izkoriščanju gozdov ter zemljišča v zaraščanju, ki so v skladu z Zakonom o gozdovih določena kot gozd. Manjši del območja prekrivajo tudi zelene površine (11%), ki so namenjena preživljanju prostega časa, predvsem rekreaciji in športu na prostem ter izboljšavi kakovosti bivanja. Tu gre predvsem za površine za vrtičkarstvo, ki so namenjene prostočasni kmetijski dejavnosti ter urejene zelene površine, ki površina % predstavljajo zeleni pas z zaščitno oz. drugo funkcijo (pokopališče). Območja stanovanjska območja 333051 83 prometne infrastrukture se pokrivajo z lokacijami glavnih cest, ki vodijo v druga zelene površine 42505 11 naselja, ter ostale prometne površine ki so namenjene objektom transportne razpršena poselitev 27784 7 infrastrukture ter objektom in napravam za odvijanje prometa. Stavbna zemljišča največji del prekrivajo stanovanjska območja, ki so namenjena skupaj stavbna zemljišča 403340 100 bivanju in dejavnostim kmetovanju in ostalim dopolnilnim dejavnostim. Prav nepozidana stavbna zemljišča 81742 20 tako v to skupino spadajo počitniške hiše, ki pa jih v naselju Kobilj ni bilo moč zaznati. Razpršena poselitev predstavlja skupno 7% celotne površine stavbnih zemljišč, 20% pa nepozidana stavbna zemljišča, kjer so le-ta večja od 1000 m2. Naselje Kobilje leži na območju s številnimi prostorskimi omejitvami. Celotno območje naselja se uvršča v Naturo 2000 (območje Gorička, kjer sta prisotni direktiva o pticah – PSA in direktiva o habitatih – SAC), v zavarovana območja (Krajinski park Goričko) ter v ekološko pomembna območja. Kljub omenjenim omejitvam se znotraj naselja lahko gradijo objekti, vendar z ustreznimi dovoljenji in pod določenimi pogoji. Skrajni jug naselja na določenih delih sodi v gozdni rezervat, vendar to ne vpliva na oblikovanje ureditvenega območja naselja. V samem naselju pa se poleg omenjenih prostorskih omejitev, nahaja tudi kar nekaj območji, kjer je predpisano varstvo kulturne dediščine. Na podlagi omenjenih kriterijev, upoštevanja stavbnih zemljišč in nepozidanih stavbnih zemljišč, se je v nadaljevanju izdelalo ureditveno območje naselja, kot je prikazano na karti. Pri izdelavi ureditvenega območja je bilo v ospredju, čim bolje izkoristiti nepozidana stavbna zemljišča znotraj naselja in zgoščevanje le tega. Prav zaradi tega se samo ureditveno območje v večji meri sklada z trenutno poselitvijo oziroma na določenih predelih poseže nekoliko v sama kmetijska zemljišča. Tam kjer je prisotno poseganje v kmetijska zemljišča, se ± že sedaj opazijo posegi v ta prostor oziroma so objekti tu, že dokončno zgrajeni. Na skrajnem jugovzhodu se nahaja manjši zaselek, ki sodi pod obravnavano naselje in bi ga bilo smiselno povezati z obstoječim naseljem. Legenda: Prav zaradi tega je v tem primeru ureditveno območje naselja predvideno po južni strani Kobiljanskega potoka, saj se na tem območju najmanj posega v nepozidana stavbna zemljišča kvalitetna kmetijska zemljišča. Če povzamemo, je torej sama širitev naselja proti severu in jugu nesmiselna, saj se s tem poseganje v kvalitetna kmetijska ceste zemljišča. Prioriteta je torej zgoščevanje naselja in uporaba že pripravljenih gozdna zemljišča nepozidanih stavbnih zemljišč. kmetijska zemljišča Raven opazovanja: Namenska raba protosta in nepozidana stavbna zemljišča so prikazana na razpršena gradnja ravni naselja Kobilje v merilu 1.8000. stanovanjska območja Vir podatkov: vode Geodetska uprava Republike Slovenije 2020, zelene površine Prostorski informacijski sistem, občinski prostorski akti 2020 kataster stavb Metodološka opomba: Predstavljeni podatki prikazujejo namensko rabo prostora in nepozidana zemljiški kataster Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / študenti Prostorskega načrtovanja, generacija 2019/2020 / UL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Ljubljana, Slovenija Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / Prostorsko načrtovanje / Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Avtorici: Nataša Gantar, Simona Rejc Vir: GURS, 2020; PIS 2020. 68 71 SWOT analiza in scenarij razvoja naselja PREDNOSTI o Ugodna geografska lega (v evropskem – širšem merilu), o Ugoden ravninski teren (kmetijstvo in poselitev), o Ugodna klima (zmerno celinsko podnebje vzhodne Slovenije), o Ohranjenost narave (krajinski park Goriško, Natura 2000), o Velik delež kakovostnih kmetijskih površin, o Raznolike možnosti za turizem (pohodništvo, kolesarjenje, vodni športi, lov, kulinarični…), o Bogata tradicionalna kulinarika in domača obrt (lončarstvo), o Bližina madžarske meje (meddržavno sodelovanje, turizem, ..), o Dobra prometna dostopnost (bližina AC). SLABOSTI o Odmaknjenost od večjih mest (npr. Murske Sobote, Lendave) , o Odmaknjena lega (v državnem – ožjem merilu), o Pomanjkanje centralnih dejavnosti (npr. živilska trgovina, tehnična trgovina,…), o Slaba dostopnost z javnim prometom (redke avtobusne linije), o Slaba prepoznavnost turistične ponudbe in kraja, o Slabo razvite skupnostne oblike storitev (npr. medgeneracijski center), o Starejša gradnja hiš (slaba energetska učinkovitost), o Slaba povezanost različnih vrst prometa (multimodalnost), o V večini odvisnost od osebnega prometa (enostranska dostopnost), o Pomanjkanje ustreznih ukrepov zemljiške politike (velika razdrobljenost parcel), o Slabo urejena prometna infrastruktura (odsotnost kolesarskih poti, pločnikov in javne razsvetljave). PRILOŽNOSTI o Povečati prepoznavnost vasi (večja promocija), o Oblikovanje aktivnega (kolesarjenje, pohodništvo, ostale športne aktivnosti) in kulinaričnega turizma - za vse vrste turistov (individualiste, družine, pare, …), o Povezovanje turizma s kmetijstvom (ponudba domačih izdelkov, promoviranje domačega, …), o Obnova propadajočih tradicionalnih hiš in s tem ohranitev kulturne dediščine, o Preprečevanje odseljevanja mladih (oblikovanje novih delovnih mest, omogočiti dodaten vir zaslužka, …), o Spodbujanje nadaljnje kmetijske obdelave z namenom ohranjanja kulturne pokrajine in zagotavljanja samooskrbe, o Organizacija enodnevnih izletov. NEVARNOSTI o Staranje prebivalstva (slabše izobraženih), o Manjšanje števila otrok in mlajših, o Odseljevanje v tujino ali v večja mesta (Beg možganov), o Opuščanje kmetijske dejavnosti in propadanje kmetij (izguba identitete in zmanjševanje krajinske privlačnosti in pestrosti), o Nekonkurenčnost turizma (kot posledica slabe prepoznavnosti), Opredelitev: o Praznjenje naselja, Na karti je prikazan scenarij ureditve naselja Kobilje, kjer se osredotočamo predvsem za vzpostavitev daljinskih krožnih kolesarskih poti, s postojankami znotraj naselja. o Krčenje storitev v naselju (npr. zaprtje bara, pošte, …), na nadaljnji razvoj dveh glavnih dejavnosti. Gre za nadaljnji razvoj kmetijstva, ki je v Vzporedno z omenjenimi procesi, bi potekalo aktivno oglaševanje kraja in tamkajšnje o Vnos tujih arhitekturnih tipov, vzorcev in izguba identiteta zaradi globalizacije (neustrezne izbranem naselju že sedaj izredno močna dejavnost ter za pospešeno spodbujanje in ponudbe. Ker naselje Kobilje leži v neposredni bližini madžarske meje, to predstavlja oblike in barve objektov), vlaganje v dejavnost turizma, ki pa na tem območju še ni dosegel svojega vrhunca, Ker eno od velikih prednosti, saj se s tem trg potrošnje močno poveča, zato je izredno o Združitev občine z drugimi, večjimi (ukinitev trenutne). ima vsaka od omenjenih dejavnosti določene lastnosti, je zelo pomembna pravilna pomembno, da se madžarskim turistom posveti enako pozornost kot domačim. prostorska razporeditev le teh. Omenjeni dejavnosti, se med seboj pomembno povezujeta in dopolnjujeta, kar pomeni, da bi s tem lahko ustvarili nova delovna mesta, Raven opazovanja: zmanjšali brezposelnost v naselju, zmanjševali odseljevanje mladih in povečali Širše in ožje območje obravnavanega naselja Kobilje. zanimivost kraja ter pestrost turistične ponudbe. Ker naselje trenutno ni turistično razvito, bi bilo najprej potrebno seznaniti prebivalce in bodoče ponudnike s prednostmi, ki jih prinaša turizem. Sledila bi faza prestrukturiranja določenih delavnosti, delo na področju vizualnega izgleda naselja in izgradnja manjkajoče potrebne infrastrukture. Zaradi izredno lepe narave in prijetne razgibanosti terena, je okolica naselja primerna Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / študenti Prostorskega načrtovanja, generacija 2019/2020 / UL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Ljubljana, Slovenija Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / Prostorsko načrtovanje / Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Avtorici: Nataša Gantar, Simona Rejc Vir: GURS, 2020; MKGP, 2020 69 72 Prikaz pozidave nepozidanih stavbnih zemljišč Opredelitev: Na karti je prikazan prikaz pozidave nepozidanih stavbnih zemljišč znotraj naselja. Namen je bil prikazati, kako bi izgledalo obstoječe naselje, če bi se pozidal vsak del trenutno še nepozidanih zemljišč. Glede na velikost parcele je bila določena tudi vrsta objektov, ki bi bila zgrajena na tej parceli. Objekte sem delila na štiri glavne vrste: stanovanjska hiša, kmetije, zidanice in družbeni objekt. Kmetijam sem dodala še pomožni objekt, namenjen npr. shranjevanju kmetijske mehanizacije. Največje število potencialnih novih objektov so stanovanjske hiše, sledijo jim kmetije. Če bi predvidevali, da v vsaki stanovanjski hiši stanujejo štirje družinski člani, bi se naselje povečalo za 172 prebivalcev. Če temu številu dodamo še družinske člane na kmetijah in vsaki dodamo 5 družinskih članov, je skupno število novih prebivalcev 217. Naselje Kobilje ima trenutno približno 600 prebivalcev. Pozidava trenutno še nepozidanih stavbnih zemljišč bi pomenilo povečanje naselja za 36%. vrsta objekta število objektov novi prebivalci družbeni objekt 3 stanovanjska hiša 43 172 kmetija 9 45 zidanica 5 Raven opazovanja: Prikaz pozidave nepozidanih stavbnih zemljišč je bil izveden na ravni naselja Kobilje v merilu 1.6000. Vir podatkov: Geodetska uprava Republike Slovenije 2020, Prostorski informacijski sistem, občinski prostorski akti 2020 Metodološka opomba: Predstavljeni podatki prikazujejo pozidavo nepozidanih stavbnih zemljišč v naselju Kobilje. ±Legenda: nove parcele in objekti ceste gozdna zemljišča kmetijska zemljišča razpršena gradnja stanovanjska območja vode zelene površine zemljiški kataster kataster stavb Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / študenti Prostorskega načrtovanja, generacija 2019/2020 / UL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Ljubljana, Slovenija Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / Prostorsko načrtovanje / Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Avtorici: Nataša Gantar, Simona Rejc Vir: GURS, 2020; PIS 2020. 70 73 Predlog ureditve naselja Kobilje z upoštevanje UON Opredelitev: P-4 Karta prikazuje predlog ureditve v naselju Kobilje. Prihodnji razvoj naselja Kobilje je usmerjen v dve glavni dejavnosti, ki se med seboj pomembno povezujeta in dopolnjujeta. Prva dejavnost je kmetijstvo, ki je že dandanes ena od pomembnih gospodarskih dejavnosti v naselju. Trenutno je v uporabi 492 ha kmetijskih zemljišč, kar pa ni najvišja možna površina, ki jo na tem območju lahko dosežemo. V mislih imamo predvsem širjenje kmetijskih površin na območja zaraščanja in območja, kjer je kmetijska dejavnost trenutno opuščena. Lociranje kmetijskih površin, bi bilo v prihodnje usmerjeno proti severu, jugu ter zahodu. S spodbujanjem podjetništva v kmetijstvu in z večjimi naložbami v samo dejavnost, je mogoče ponuditi nova delovna mesta in posledično zmanjšati stopnjo brezposelnosti in odseljevanje mladih. V ta namen so na severu in zahodu naselja locirane večje kmetije, ki so na karti označene z oznako P-5. Gre bodisi za prenovljene, ! . nadgrajene ali na novo nastale večje kmetije, ki imajo dobro povezavo z živilsko predelovalno industrijo. Poleg tega je za te kmetije izrednega pomena tudi izvoz izdelkov, bodisi na bližnjo P-5 Madžarsko v obliki organiziranih tržnic, ali v okoliške kraje kot dostava na dom in preko prodaje P-3 na tržnicah. Na vzhodni strani naselja, kjer imamo že prisotno aktivno obdelovane kmetijske površine, bi te prestrukturirali in sicer iz intenzivnega poljedelstva v ekološko naravnane trajne nasade. To je prikazano tudi na karti in sicer pod oznako P-1. Glavni razlog za lociranje trajnih nasadov na to območje, je seveda druga pomembna dejavnost, ki pa na tem območju trenutno še ni dobro uveljavljena. To je turizem. Ker intenzivno kmetijstvo in turizem težko lociramo na istem območju, je prav zaradi tega širjenje kmetijskih površin usmerjeno na eno stran, razvoj turizma pa na drugo, v našem primeru na vzhod. Na karti so turistični objekti predstavljeni z Legenda oznako P-2. Da bi omilili neposreden stik s intenzivnimi kmetijskimi površinami, je ustvarjen pas trajnih ekoloških nasadov, ki poskrbi za prijeten izgled pokrajine in nemoteno delovanje obeh Kmetijska zemljišča dejavnosti. V navezavi s turizmom je predvidena izgradnja krožnih kolesarskih poti, ki so na karti označene z oznako P-4. Te bi potekale tako preko polji, kot tudi po gozdu in ob cestah. S tem je Zelene površine zagotovljena dovolj veliko pestrost, ki pritegne različne vrste turistov (avanturisti, družine, pari, …). Z namenom lažjega prehajanja preko Kobiljanskega potoka, je na območju turistične ponudbe predvidena gradnja novega povezovalnega mostu. Na glavnih kolesarskih križiščih je Gozd predvidena postavitev manjših počivališč, ki so označeni z oznako P-3. Zaradi neposredne bližine naselja, se turisti lahko okrepčajo v samem naselju, bodi si v gostiščih ali pri kmetijah, ki Stanovanjska območja ponujajo lokalno pridelano hrano. Na ta način lahko oblikujemo učinkovito medsebojno povezovanje turizma in kmetijstva, od katerega imajo korist tako pridelovalci (kmetje), kot tudi Trajni nasadi ostali (turisti, domačini, …). Raven opazovanja: Večje kmetije Ožje območje obravnavanega naselja Kobilje. Območja turizma P-1 Vir podatkov: GURS. Spletni portal E-prostor. 2020. URL: https://egp.gu.gov.si/egp/ (Citirano 7.5.2020). Kolesarske poti Prostorski informacijski sistem, občinski prostorski akti. 2020. URL: https://www.iobcina.si/ (Citirano 7.5.2020). ! . Počivališča UON Ceste Kobiljanski potok P-2 ! . Kataster stavb Zemljiški kataster 0 200 400 m Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / študenti Prostorskega načrtovanja, generacija 2019/2020 / UL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Ljubljana, Slovenija Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / Prostorsko načrtovanje / Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Avtorici: Nataša Gantar, Simona Rejc Vir: GURS, 2020; iOBČINA, 2020 71 74 Vučja Gomila Naselje Vučja Gomila Petra Tihole, Tilen Erjavec, Jernej Prevolnik 2 Opis naselja Vučja Gomila Vučja Gomila je razloženo naselje, ki je sestavljeno iz številnih gručastih zaselkov, in je z razliko od okoliških naselij locirano na precej razgibanem terenu. Hiše in gospodarski objekti, ki se nahajajo ob cesti predstavljajo strnjeno gradnjo, medtem ko je drugod mogoče opaziti bolj razpršeno pozidavo. Skozi naselje poteka glavna prometnica, ki naselje povezuje s Tešanovci in Fokovci, ob njej pa se nahajata tudi dve avtobusni postajališči. V središču naselja in hkrati na najvišje ležečem delu je locirana cerkev, od koder je čudovit razgled na okoliške vinograde in polja. Naselje je nastalo po zadnjem turškem vpadu, ko so se ljudje iz treh vasi, ki so bili naveličani stalnega ropanja in požiganja uprli turškim vojščakom. Domačini so pograbili vsa orodja s katerimi so se lahko borili in tako dokončno premagali turke, ki so jih po zmagi zakopali v skupinske domove – gomile. Ker je bila vas skoraj v celoti požgana so si zgradili nova bivališča, vasi pa so dali ime po grobovih turških pobitih bojevnikih, za katere so dejali, da so krvoločni in napadalni kot volkovi. Sprva je bilo naselju ime Volčja Gomila, potem pa se je zaradi spreminjanja jezika po drugi svetovni vojni preimenovalo v Vučjo Gomilo. Danes ima naselje po podatkih Statističnega urada RS iz leta 2019 267 prebivalcev, in zaradi majhnosti ponuja zelo malo storitvenih dejavnosti. Najbolj gosta poselitev je v osrednjem delu, kjer je kvaliteten odprt prostor z vrtovi, njivami, travniki in pašniki, v samem zaledju pa prevladujejo gozdne površine, ki predstavljajo največji delež površin, saj gre za gričevnato območje, ki je težje dostopno in ga je posledično tudi zahtevnejše obdelovati. Skozi gozd potekajo različne kolesarske in pešpoti za raziskovanje Prekmurja in aktivno preživljaje prostega časa v naravi. Najbolj pomembna gospodarska dejavnost v naselju je kmetijstvo, zato je temu primerno tudi veliko število nestanovanjskih objektov, kot so hlevi in druge stavbe za shranjevanje pridelkov. Stanovanjski in gospodarski objekti tvorijo tipične kmečke domove kot so stegnjen kmečki dom in kmečki dom na vogel. V bližini stanovanjskih hiš so locirana območja vrtov in sadovnjakov, na katerih si prebivalci sami pridelujejo zdravo in kakovostno hrano, njive pa so zaradi razgibanega terena razporejene po celotnem območju. Gornji Petrovci Pečarovci Vučja Gomila ! Moravske Toplice Murska Sobota Dobrovnik Radenci Beltinci Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / študenti Prostorskega načrtovanja, generacija 2019/2020 / UL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Ljubljana, Slovenija Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / Prostorsko načrtovanje / Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Petra Tihole Vir: GURS, 2020 73 76 Analiza parcelne strukture v naselju Vučja Gomila Zgornja slika prikazuje parcelno strukturo iz Franciscejskega katastra, ki velja za prvi natančni zemljevid obravnavanega območja. Na njem so prikazane meje katastrske občine Vučja Gomila ter stavbne in zemljiške parcele. Katastrska mapa je barvna, pri čemer roza barva pomeni zidano hišo, rumena leseno, stavbne parcele so označene s črnimi, zemljiške parcele pa z rdečimi številkami. Njive so označene s rjavo barvo, gozdovi s sivo, ter travniki s svetlo in vrtovi s temno zeleno barvo. Ker je mapa takrat služila predvsem kot davčni dokument skoraj ne upošteva konfiguracije terena in ima vrisane samo osnovne topografske značilnosti, kot so reke, potoki, poti, ceste, gospodarska in stanovanjska poslopja ter cerkve in pokopališča. Danes nam Franciscejski kataster služi kot pomoč pri ugotavljanju sprememb, ki so nastale glede na takratno stanje v prostoru. Za raziskave ga uporabljajo arhitekti, urbanisti, geografi, prostorski načrtovalci in še mnogi drugi. Na osnovi teh arhivskih gradiv lahko analiziramo parcelno strukturo, rabo zemljišča ter posestveno strukturo. Če primerjamo stanje v času nastanka Franciscejskega katastra z današnjim stanjem ugotovimo, da se meja katastrske občine Vučja Gomila ni spremenila. Podobno velja tudi za velikost parcel, saj ta še vedno narašča z oddaljenostjo od naselja, čeprav to ni več tako zelo opazno, kot na karti franciscejskega katastra. Opazimo tudi, da so njivske in travnate zemljiške parcele locirane v bližini naselja, najbolj oddaljene pa so gozdne parcele. Na podlagi tega lahko sklepamo, da je katastrska občina sočasno tudi vaški teritorij. V sredini katastrske občine se nahajajo stanovanjske in druge gospodarske stavbe, okrog hiš pa so vrtovi in sadovnjaki, na katerih se dogajajo aktivnosti na dnevni ravni. Potem pa imamo okoli travniške in njivske površine, na katerih se izvajajo kmetijske dejavnosti. K vaškemu teritoriju se priključujejo še nekatere druge travnate površine (pašniki) in gozdovi. Na spodnji sliki so z modro barvo označena območja, kjer je prišlo do večjih sprememb v parcelni strukturi. V večini primerov gre za travnate in gozdne površine, ki so bile včasih po vsej verjetnosti v skupni lasti več lastnikov oziroma vasi. Ljudje so uporabljali skupne pašnike in gozdove, dobiček pa so si razdelili. S časom so se te parcele razdelile na manjše in dobile svoje lastnike. Iz primerjave lahko opazimo, da ima naselje še vedno podobno obliko, ohranile so se tudi glavne ceste, cerkve in pa pokopališče. večje spremembe v parcelni strukturi 0 0,75 1,5 km Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / študenti Prostorskega načrtovanja, generacija 2019/2020 / UL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Ljubljana, Slovenija Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / Prostorsko načrtovanje / Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Petra Tihole Vir: GURS, 2020; Franciscejski kataster za Prekmurje, 1811-1869 74 77 Demografski podatki naselja Vučja Gomila Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije, je v letu 2019 v naselju Vučja Gomila Demografska struktura prebivalstva po velikih prebivalo 267 prebivalcev. Podatki kažejo, da je bilo v naselju od tega 128 moških in 139 žensk. Število prebivalcev med leti 2009 in 2019 v naselju Vučja Gomila Naselje se razprostira na površini 10 km2 pri čemer je gostota naseljenosti 26,8 prebivalcev na starostnih skupinah km2. Povprečna starost prebivalca v naselju znaša 45,5 let, pri čemer večinski delež (65,9%) Leto 0-14 let 15-64 let 65 in več let SKUPAJ 295 predstavljajo prebivalci, ki so stari med 15 in 64 let. Delež prebivalcev mlajših od 15 let je 10,5% 2009 37 199 51 287 , delež prebivalcev nad 65 let pa znaša 23,6%. Povprečna starost moških v naselju znaša 44,2 290 leti, povprečna starost žensk pa 46,7 let. Na podlagi statističnih podatkov, je Vučja Gomila po 2010 35 196 52 283 285 številu prebivalcev eno izmed manjših obravnanih naselij. Največ prebivalcev je v naselju 2011 36 203 50 289 Bogojina (546), najmanj pa v Ivanovcih (142). 2012 34 198 47 279 280 275 Vrednost indeksa staranja za omenjeno naselje znaša 225,0. To pomeni, da v naselju trenutno 2013 31 188 51 270 živi dvakrat več prebivalcev starejših od 65 let napram tistim prebivalcem, ki so mlajši od 15 let. 2014 30 183 52 265 270 Vrednost je višja od povprečne vrednosti, ki velja za celotno občino Moravske Toplice in znaša 2015 30 184 54 268 169,7. Glede na druga obravnavana naselja ima višji indeks samo naselje Genterovci z 265 2016 30 182 55 267 vrednostjo 433,3. Čeprav ima naselje Vučja Gomila visok indeks staranja, pa glede na 260 povprečno starost prebivalstva med obravnavanimi naselji, spada med naselja z nižjo povprečno 2017 28 184 57 269 starostjo. 2018 28 184 57 269 255 2019 28 176 63 267 250 Leta 2018 je bilo v naselju 98 gospodinjstev, pri čemer je bila povprečna velikost gospodinjstva 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2,7 prebivalca. V naselju je gospodinjstev z enim članom 26, z dvema članoma 23, s tremi člani 24, s štirimi člani 11 ter 14 s petimi člani ali več. Za predstavljeno naselje je indeks feminitete 108,6. To pomeni, da v naselju trenutno živi več žensk kakor moških ter tako razmerje med moškimi in ženskami znaša 1:1,086. V primerjavi z ostalimi obravnavanimi naselji se glede na vrednost indeksa uvršča med naselja z višjimi vrednostmi. Število oseb glede na spol v naselju Vučja Gomila Število članov na gospodinjstvo v % Med leti 2009 in 2019 se je populacija v naselju zmanjšala za 20 prebivalcev. Graf prikazuje 0-14 let 15-64 let 65 in več let Leto spreminjanja števila prebivalcev za časovno obdobje med leti 2009 in 2019. Na grafu se opazi Moški Ženske Moški Ženske Moški Ženske trend upadanja prebivalstva. Najbolj izrazito upadanje je bilo med leti 2009 in 2013, ko se je 2009 19 18 102 97 17 34 število prebivalcev zmanjšalo za 17. Morebitne vzroke za to bi lahko pripisali umrljivosti in 14,29% morebitni odselitvi mlajše populacije iz naselja (gospodarska kriza). 2010 17 18 104 92 16 36 2011 17 19 104 99 16 34 26,53% 1 član/gospod. 2012 16 18 102 96 14 33 11,22% 2 član/gospod. 2013 15 16 95 93 15 36 3 član/gospod. 2014 15 15 93 90 18 34 4 član/gospod. 2015 15 15 92 92 20 34 24,49% 5+ član/gospod. 2016 17 13 93 89 20 35 23,47% 2017 15 13 93 91 21 36 2018 13 15 93 91 23 34 2019 11 17 90 86 27 36 Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / študenti Prostorskega načrtovanja, generacija 2019/2020 / UL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Ljubljana, Slovenija Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / Prostorsko načrtovanje / Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Jernej Prevolnik, Tilen Erjavec Vir: SURS, 2020 75 78 Prometna infrastruktura naselja Vučja Gomila Legenda: glavna cesta Na karti je prikazana prometna infrastruktura naselja Vučja Gomila. Naselje je od Moravskih Toplic oddaljeno cca. 6 km, od Murske Sobote pa cca. 14 km. Skozi naselje poteka glavna druge ceste Fokovci prometnica, ob kateri se nahajata dve avtobusni postaji, ki naselje povezujeta s Tešanovci in Fokovci. Poleg javnega potniškega prometa je organiziran tudi prevoz šolarjev do osnovne in poljske ceste srednje šole. B avtobusna postaja Ob tej glavni cesti pa je lociranih še približno 40 vzdolžnih parkirišč, od tega 2 parkirišča za invalide. Parkirišča, ki služijo obisku cerkve in pokopališča na srečo niso pogosto uporabljena, saj so zelo nevarna in niso opremljena z hodniki za pešce. Tudi drugje v naselju ne najdemo križišča pločnikov ali kolesarskih stez. stavbe Zaradi razpršene poselitve pa se tu nahajajo še številne druge ceste, ki vodijo do manjših skupin enodružinskih hiš. Te ceste spadajo med javne poti, so slabše vzdrževane, njihov karakteristični plastnice profil pa je zelo ozek. P parkirišče V naselju je prevladujoča gospodarska dejavnost kmetijstvo, zato je na tem območju tudi veliko število poljskih cest. Te so makadamske, na njih pa je malo prometa. Ker so te ceste načeloma lepo urejene, se uporabljajo tudi kot pohodniške in kolesarske poti, in so zelo priljubljene za aktivno preživljanje prostega časa v naravi. Kolesarske poti so speljane tako, da si je v miru mogoče ogledati prekmurske znamenitosti, ob poteh pa se nahajajo kmečki turizmi in številne kulturne znamenitosti. V splošnem je naselje slabo povezano z večjimi mesti, kar vpliva tudi na razvitost celotnega območja. Posledično je v tem delu tudi večja brezposelnost, poleg tega pa imajo prebivalci nižje plače kot drugi državljani Slovenije. Takšna naselja se že leta spopadajo tudi s trendom odseljevanja, kar povzroča praznjenje vasi. Slaba prometna povezanost torej vpliva na dostopnost do službe, povzroča nižjo izobrazbo ter slabši življenjski slog. B P Bukovnica Vučja Gomila Moravske Toplice Kobilje Martjanci ! Tešanovci Nemčavci Bogojina Noršinci B Lukačevci Filovci Ivanci Strehovci Rakičan Dobrovnik / Dobronak Žitkovci / Zsitkóc Renkovci Kamovci / Kámaháza Lipovci Turnišče Genterovci / Göntérháza Bratonci Radmožanci / Radamos Nedelica Mostje / Hídvég Beltinci Lipa Gomilica Dokležovje Brezovica Banuta / Bánuta Tešanovci 0 250 500 m Ižakovci Odranci Trnje Duge Njive Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / študenti Prostorskega načrtovanja, generacija 2019/2020 / UL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Ljubljana, Slovenija Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / Prostorsko načrtovanje / Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Petra Tihole Vir: GURS, 2020 76 79 Slemenska slika naselja Vučja Gomila A B Karta prikazuje slemensko sliko naselja Vučja Gomila. Naselje ni tipično obcestno, temveč predstavlja razloženo naselje. Razloženo naselje je podeželsko naselje, v katerem so kmečki domovi razporejeni razmaknjeno. Naselje je razpotegnjeno in mu je težko določiti središče. Običajno taka naselja nastajajo na razgibanem površju. Osrednjo gospodarsko dejavnost v naselju predstavlja kmetijstvo. Zaradi tega je na karti večji delež širših stavb, ki predstavljajo kmetijske objekte. T3 Naselje Vučja Gomila sestavljajo domačije, ki so locirane ob vznožju gričev, kot tudi na samih T1 ! ! gričih. Za naselje je značilen kmečki značaj. Na obliko kmečkih domov in naselja je poleg T1 topografije terena vplivala tudi zemljiška delitev in morfološka izoblikovanost terena. ! Stanovanjski in gospodarski objekti tvorijo tipične kmečke domove značilne za to področje. T1 T1 Predvsem prevladujeta stegnjen kmečki dom in kmečki dom na vogel. Občasno se pojavi tudi ! ! T1 kmečki dom na ključ. V vaškem jedru so kmečki domovi postavljeni v gručo. Objekti so v večini ! primerov postavljeni pravokotno na cesto, ki poteka skozi vas. Tlorisi so vzdolžno zasnovani, pri čemer je velikostno razmerje od 1:1 do 1:3. Stavbe so pritlične in imajo simetrično dvokapnico. T3 ! T1: KMEČKI DOM NA VOGEL T2: STEGNJEN KMEČKI DOM T3: KMEČKI DOM NA KLJUČ # STAN. ST. # STAN. ST. POKRITO STAN. ST. # POKRITO HLEV HLEV POKRITO HLEV Legenda: ! Tip kmečkega doma Slemenska struktura Ceste C D Plastnice Stavbe T1 ! T1 ± A ! T1 T2 ! ! T1 ! T3 ! B T1 T1 ! T3 T1 ! ! ! T2 ! T1 T1 ! ! C T3 ! T1 ! D 0 50 100 m Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / študenti Prostorskega načrtovanja, generacija 2019/2020 / UL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Ljubljana, Slovenija Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / Prostorsko načrtovanje / Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Tilen Erjavec Vir: GURS, 2020 77 80 K Namembnost objektov v naselju Vučja Gomila A B K Na karti je prikazana namembnost posameznih objektov v naselju Vučja Gomila. Podatki so pridobljeni iz registra evidentiranih nepremičnin in so razdeljeni v štiri katergorije: ( T nestanovanjska, stanovanjska, obrt, javna funkcija. Kot je razvidno iz karte, v naselju prevladujejo nestanovanjski objekti, kamor štejemo hleve, garaže, stavbe za shranjevanje K pridelka ter ostale gospodarske objekte. Večina teh objektov je starejših, nekaj pa je takih, ki so slabo vzdrževani in propadajo. Glede na namembnost v naselju prevladujejo kmetijski objekti. K ( P K K (  Na podlagi analize je mogoče opaziti, da je Vučja gomila starejše razloženo naselje s 65. K K K kmetijami, kjer še vedno prevladuje kmetijska dejavnost. Zaradi razloženosti naselja, je težko K določiti središče. Znotraj Vučje Gomile se nahajajo objekti javne funkcije kamor sodijo gasilski dom, cerkev, pokopališče ter kulturni dom. Z obrtno dejavnostjo se ukvarjajo le trije posamezniki. Dva s trgovsko dejavnostjo, eden pa s frizerstvom. Ker v naselju ni šole in vrtca, morajo otroci K obiskovati le-te v sosednjih naseljih. K Večina stanovanjskih objektov je strarejših, ponekod pa je mogoče zaslediti tudi obnovljene (D K K objekte, ki so namenjeni stalni naselitvi, določeni pa imajo funkcijo vikenda. K K K K K Legenda: K K K namembnost K ( G K ( T K ( G Gasilski dom Nestanovanjska K K (D K Stanovanjska K Kulturni dom Obrt K ( T Trgovina Javna funkcija (  Cerkev K ( P Pokopališče C D K K Kmetija K Kmetija_obseg Ceste Plastnice K A K ± K K K K K K K B D K K K K C K 0 0,25 0,5 1 km 0 100 200 m Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / študenti Prostorskega načrtovanja, generacija 2019/2020 / UL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Ljubljana, Slovenija Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / Prostorsko načrtovanje / Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Jernej Prevolnik Vir: GURS, 2020; REN, 2020 78 81 Dejanska raba kmetijskih zemljišč v naselju Vučja Gomila Dejanska raba zemljišč je določena s fizičnimi elementi zemeljskega površja, ki so posledica naravnih dejavnikov in človeške dejavnosti. S podatki, ki so prikazani na karti si pomagamo predvsem pri identifikaciji sprememb v postopku vzdrževanja dejanske rabe ter pri kontroli ukrepov kmetijske politike. Evidence dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč najdemo v registru kmetijskih gospodarstev. RKG je zbirka podatkov o kmetijskih gospodarstvih v Sloveniji, vpis v register pa omogoča vodenje podatkov o kmetijskih gospodarstvih in uveljavljanje raznih pravic, kot so ukrepi kmetijske politike. Vpis in prijavljanje sprememb podatkov v RKG izvajajo upravne enote. Ob vpisu pa kmetijsko gospodarstvo pridobi identifikacijsko številko KMG-MID. Kmetijska zemljišča se v Register Kmetijskih gospodarstev vpisujejo kot GERK-i. To so strnjene površne kmetijskega zemljišča enega kmetijskega gospodarstva z enako vrsto rabe tal. Vrisani so na digitalne letalske posnetke (DOF), njihovo veljavnost pa preverjajo tudi za to namenjeni organi. Na karti je prikazanih 8 kategorij pokrivnosti tal. Med njimi največji delež površja v naselju Vučja Gomila predstavlja gozd, ki znaša 41%. Kljub razgibanem reliefu je v naselju tudi velik delež njivskih površin (34%), poleg tega pa je še 11% travniških površin in približno 8% sadovnjakov. Navedene vrednosti so bile preračunane glede na celotno naselje Vučja Gomila, iz njih pa lahko sklepamo, da v naselju prevladuje kmetijska gospodarska panoga. Velik delež pa predstavljajo tudi površine v zaraščanju. To pomeni, da so se na 7,6% površin naselja prenehale kmetijske obdelave, zemljišča pa so bila prepuščena naravnemu razvoju, ki ga imenujemo sukcesija. Zato bi bilo na obravnavanem območju potrebno izvesti analizo vzrokov opuščanja in zaraščanja kmetijskih zemljišč ter na podlagi dobljenih rezultatov določiti ukrepe za preprečevanje ali odpravljanje zaraščanja tal, v primeru, če so tla primerna za kmetijsko obdelavo. 0,02 % Vodne površine 0,9 % Trajni nasadi 2,75 % Sadovnjak 3,52 % Pozidano 7,6 % Površine v zaraščanju 10,83 % Travniške površine 34,31 % Njivske površine 40,07 % Gozd 0 250 500 m 0 0,75 1,5 km Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / študenti Prostorskega načrtovanja, generacija 2019/2020 / UL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Ljubljana, Slovenija Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / Prostorsko načrtovanje / Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Petra Tihole Vir: GURS, 2020 79 82 Analiza kmetijskega prostora v naselju Vučja Gomila Legenda: Na karti je prikazana analiza kmetijskega prostora v naselju Vučja Gomila. Največji delež površin vodotoki predstavlja gozd, saj gre za gričevnato območje, ki je težje dostopno in ga je posledično tudi zahtevnejše obdelovati. Kljub velikem deležu pa zaradi majhnih gozdnih posestvi gozdarstvo na obravnavanem območju ni panoga, ki bi prinašala zaslužek. Gozd ima tu predvsem ekološko in kataster stavb socialno funkcijo. Ima veliko vlogo pri blaženju posledic podnebnih sprememb, hkrati pa prebivalcem predstavlja okolje za rekreacijo. Skozi gozd potekajo različne kolesarske in peš poti mejice za raziskovanje Prekmurja in aktivno preživljanje prostega časa v naravi. Podobno vlogo imajo tudi mejice, ki jih prepoznamo kot podolgovate pasove vegetacije ob njivah in potokih. Te poleti gozd kmetu predstavljajo senčni hlad med delom, živalim pa nudijo pribežališče tekom celega leta. Zaradi bogate biotske raznovrstnosti in številnih pozitivnih učinkov na kmetovanje je zelo orientacija njiv pomembno, da jih prepoznamo kot izjemno pomemben prostor in jih ohranjamo. ceste Na karti so prikazana tudi območja vrtov in sadovnjakov, ki se največkrat nahajajo v bližini stanovanjskih hiš. Prebivalci torej skrbijo za samooskrbo in trajnostno pridelavo hrane, ki je zaradi nestabilnih globalnih razmer v svetu vse bolj pomembna. Tako pridelana hrana je seveda obmocje vrtov in sadov. tudi veliko bolj zdrava in kakovostna. Najbolj pomembna gospodarska panoga v naselju pa je kmetijstvo. Razvijala se je zaradi naravnih dejavnikov kot so relief in pa ugodne klimatske razmere. Ohranila pa se je predvsem zaradi tega ker v naselju ni bilo industrije ali drugih storitvenih dejavnosti, poleg tega pa je bil kraj oddaljen od večjih središč. Zaradi razgibanega terena so njive razpršene po celotnem območju, orientirane pa so predvsem pravokotno na cesto. Največ njiv je v bližini stanovanjskih hiš ter ob glavni prometnici, ki vodi skozi naselje. Zaradi neugodnega reliefa so njive manjše, če jih primerjamo s sosednjimi naselji, na njih pa prevladujejo žitarice kot so pšenica in koruza. Večina pridelkov, ki jih pridelajo na njivi in na vrtu ostane v domači porabi. Skozi naselje teče tudi nekaj vodotokov. Na zahodnem delu je to Šukičev potok, na vzhodu pa kot majhen vodotok izvira Bogojinski potok, ki sprva teče proti jugovzhodu, nato pa na severozahodnem delu Bogojine vstopi v prekmursko ravnino in teče med polji vse do izliva v Lipnico. Vučja Gomila Bukovica Moravske Tešanovci Toplice Bogojina 0 250 500 m Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / študenti Prostorskega načrtovanja, generacija 2019/2020 / UL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Ljubljana, Slovenija Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / Prostorsko načrtovanje / Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Petra Tihole Vir: GURS, 2020 80 83 Vizualna analiza naselja Vučja Gomila Vučja Gomila je razloženo naselje, ki je sestavljeno iz večih gručastih zaselkov. Hiše in gospodarski objekti, ki se nahajajo ob cesti predstavljajo strnjeno gradnjo, drugod pa je mogoče opaziti razpršeno pozidavo. Starejši gručasti del naselja se je razvil na vzpetini ob robu kulturne krajine, torej na stiku kmetijskih obdelovalnih površin. Pri starejšem delu je opazna gostejša * pozidava. Mlajši del naselja je nastal na stiku komunikacij z obcestno pozidavo, ki je nepravilne in raztegnjene oblike. Za podeželski prostor širšega območja Vučje Gomile so značilne vedute zaselkov in posameznih objektov. Pomembni točki v naselju predstavljata cerkev s pokopališčem in križišče v območju gasilskega E# doma. Slednji predstavlja center naselja. Osrednja dominanta je cerkev, ki leži na višje E EE izpostavljenem delu naselja. Zaradi dvignjene lege ima široko vidno vplivno območje. Glavna smer proti naselju je iz Tešanovcev po regionalni cesti Tešanovci-Selo. á á á V zaledju naselja prevladujejo predvsem gozdne površine, v ospredju pa kvaliteten odprt prostor, á ki v naravi predstavlja travnike, njive in pašnike in hkrati definirajo robove naselja. Urejenih javnih E E á zelenih površin je zaradi podeželskega značaja naselja bolj malo. Obstoječe poljske poti ne služijo samo dostopu do kmetijskih zemljišč, temveč predstavljajo tudi sprehajalne in kolesarske poti. Zaradi svoje primarne naloge le-te niso opremljene s počivališči, označevalnimi tablami ter smerokazi. # Legenda: E E E Ò Panoramski pogled Naravni rob E # Manjši elementi E EE * Vstop in izstop iz vasi E E # Prostorska dominanta á á á á á Ohranjanje zelenega predaha v grajeni strukturi á á á á E E Pogled na grajeno strukturo á Ceste E E E E á E E E Gozd * E Tipična tradicionalna arhitektura Kvaliteten odprt prostor EE E E Kmetijska zemljišča - rob naselja Center naselja Plastnice 0 150 300 m Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / študenti Prostorskega načrtovanja, generacija 2019/2020 / UL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Ljubljana, Slovenija Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / Prostorsko načrtovanje / Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Tilen Erjavec Vir: GURS, 2020 81 84 Namenska raba prostora in nepozidana stavbna zemljišča v naselju Vučja Gomila Legenda: Območja kmetijskih zemljišč Na karti je prikazana namenska raba prostora za naselje Vučja Gomila. Namenska raba prostora Območja voda predstavlja območje zemeljskega površja, ki je s prostorskimi akti opredeljeno glede na svojo Območja zelenih površin načrtovano funkcionalno razsežnost ali socialno-ekonomski namen. Površine razpršene poselitve Z rumeno barvo so na karti označene povšine stanovanjskih območij, z zeleno zelene površine Območja centralnih dejavnosti namenjene športu in rekreaciji, z rdečkasto centralne dejavnosti kamor uvrščamo gasilski dom in Območja stanovanj cerkev, z oranžno pa razpršena poselitev. S svetlo zeleno barvo so na karti prikazana območja Nepozidana stavbna zemljišča kmetijskih zemljišč, z modro pa območja voda, kamor štejemo potok. Ker je Vučja Gomila razloženo naselje je mogoče opaziti kar nekaj površin razpršene poselitve, hkrati pa je znotraj Objekti naselja več kot tretina območja, ki predstavljajo nepozidana stavbna zemljišča. V spodnji preglednici in tortnem grafikonu, so za lažjo predstavo prikazane vrednosti in deleži zgoraj omenjenih površin. Območja stanovanj 379221 81% Območja centralnih dejavnosti 1511 0% Površine razpršene poselitve 80326 17% Območja zelenih površin 9909 2% Skupaj stavbna zemljišča 470967 100% Nepozidana stavbna zemljišča 180655 38% 0 250 500 m Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / študenti Prostorskega načrtovanja, generacija 2019/2020 / UL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Ljubljana, Slovenija Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / Prostorsko načrtovanje / Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Tilen Erjavec, Jernej Prevolnik, Petra Tihole Vir: GURS, 2020 82 85 Usmeritve za urejanje naselja Vučja Gomila SWOT analiza Scenarij ureditve naselja Pri načrtovanju naselja Vučja Gomila smo si pomagali s SWOT analizo, ki se deli na notranje Naselje Vučja Gomila leži na čudoviti razgledni točki, ki je lahko dobro izhodišče za in zunanje dejavnike. Med notranje dejavnike uvrščamo prednosti in slabosti na katere lahko uresničevanje in usmerjanje razvoja kraja. Vzporedno z kmetijstvom, ki danes predstavlja vplivamo, med tem ko na zunanje dejavnike (priložnosti in nevarnosti) ne moremo vplivati, in glavno gospodarsko dejavnost bi se počasi lahko začel razvijati tudi sonaraven (trajnosten) jih lahko samo izkoriščamo ali pa se jim izogibamo. turizem, ki bi zagotovil nova delovna mesta ter poskrbel za visoko stopnjo ohranjanja narave. Z izkoriščanjem povpraševanja po zdravi, domači prehrani slovenskega porekla ter hkrati Prednosti: možnosti visoke samooskrbe bi se kmetije počasi lahko spremenile v ekološke. Te so danes zaradi osveščenosti o sonaravnem načinu življenja vse bolj priljubljene, saj to ni več zgolj Naselje Vučja Gomila je locirano na mirni in razgibani lokaciji, ki ponuja kvalitetno bivanje, samo oblika kmetovanja, ampak filozofija oziroma način življenja in mišljenja. Ekološko hkrati pa se lahko z avtom hitro pripelješ v večja mesta, kot so Moravske Toplice ali pa kmetovanje se osredotoča na delo skupaj z naravo, zato kmetje ne uporabljajo umetnih gnojil Murska Sobota. V naselju deluje Prostovoljno gasilsko društvo Vučja Gomila, ki ima že 90 in kemično – sintetičnih škropiv, prepovedano pa je tudi krmiljenje živinoreje s kostno in letno tradicijo, in poleg varnosti vaščanov skrbi tudi za druženje v njihovih prostorih in krvno moko ter uporaba hormonov. Poudarek je na dobrem počutju živali, zato se te prosto organizira številna tekmovanja. Veliko prednost predstavljajo tudi naravne danosti naselja, ki gibljejo na pašnikih in imajo dovolj prostora v hlevu. Ker takšna kmetija močno prispeva k omogočajo možnost aktivnega preživljanja v naravi. Skozi naselje tako že potekajo nekatere kakovosti okolja se lahko sočasno razvije tudi turizem. rekreacijske in peš poti z namenom raziskovanja Prekmurja. Ekološke turistične kmetije bi svojo ponudbo lahko povečale s prenočitvami in drugimi Priložnosti: aktivnostmi, ki se dogajajo v naravnih okoljih. Ker je uspešnost takšnega turizma odvisna tudi od vizualnega izgleda naselja, bi prebivalci bolj skrbeli za okolico in tako preprečili Veliko priložnost predstavljajo ekološke kmetije, kjer bi izkoristili povpraševanje po zdravi, zaraščanje površin, ki danes v naselju predstavlja velik problem, hkrati pa bi skrbeli za domači prehrani slovenskega porekla in hkratni možnosti visoke samooskrbe. S tem bi ohranjanje gozdov. Poleg tega pa bi se še dodatno uredile pohodniške in kolesarske poti, ki ohranili in povečali obstoječe kmetije ter preprečili odseljevanje mladih. Kmetije bi se lahko bi se speljane skozi naselje, pri tem pa bi se lahko izkoristile možnosti sočasne namembnosti nato preusmerile tudi v turistične, kar bi prineslo nova delovna mesta in visoko stopnjo rekreacijskih površin s kmetijskimi in gozdnimi zemljišči. Ob teh rekreacijskih poteh bi se ohranjanja narave. Dvig kakovosti lokalnega prebivalstva bi povečali tudi z novimi uredila tudi počivališča, ki so prikazana na skici. Ta bi bila opremljena z mizami in klopmi ter kolesarskimi potmi ter ureditvijo vaškega jedra v okolici Gasilskega doma. informativnimi tablami, na katerih bi bili prikazani zemljevidi, zgodovina naselja in turistične točke. Slabosti: Za prihodnji razvoj naselja smo rezervirali tudi območja, na katerih bi si svojo hišo lahko Kot slabost smo v naselju zaznali predvsem pomankanje skupnih prostorov za druženje zgradile mlade družine. Te površine se nahajajo v središču naselja, in imajo možnost prebivalcev in pa igrišč za otroke. Poleg tega bi obnove potrebovalo tudi nogometno igrišče, komunalnih priključkov na javno komunalno infrastrukturo, zaradi odmaknjenosti od velikih ki se nahaja na robu naselja. Eno izmed največjih težav pa nam predstavlja staranje mest pa zagotavljajo mirno družinsko življenje. Novo zgrajene enodružinske hiše morajo biti populacije in zaraščanje kmetijskih površin. Ker je naselje locirano na razgibanem terenu so oblikovno in arhitekturno v skladu z obstoječimi, saj želimo, da naselje obdrži svojo identiteto. njive manjše in posledično prinašajo manj zaslužka. Zato mladi danes odhajajo na delo v Pri tem se ohranja značilne obrise naselja ter spoštuje značilnosti prostora in varuje večja mesta, kar pa je razlog za veliko število dnevnih migracij. Negativno pa to vpliva tudi na dominantne poglede. Za hišo pa mora biti dovolj prostora za vrt, saj ima samooskrba s hrano zaraščanje kmetijskih površin, ki je že danes zaskrbljujoče. v današnjem času vse večji pomen. Nevarnosti: K dvigu kvalitete življenja in povezovanju lokalne skupnosti pa bi pripomogle na novo urejene površine v okolici gasilskega doma. V vaškem jedru bi se torej zgradila nova otroška igrala Odseljevanje mladih s kmetij se lahko nadaljuje. S tem se bi se še bolj zmanjšalo število ter manjše igrišče za košarko ter prostor za piknik. S tem bi spodbudili druženje med zaposlenih v kmetijstvu, in prihajalo bi še do večjega zaraščanja kmetijskih površin. vaščani, ki bi svoj prosti čas aktivno preživljali na svežem zraku. Posledično pa bi se zmanjšalo tudi število prebivalcev, v naselju pa bi ostali samo starejši. Lahko pa bi se zgodil tudi drugačen scenarij. Če bi neustrezno načrtovali razvoj Vučje Gomile bi lahko prišlo do pritiska urbanega prebivalstva na podeželje. S tem bi se izgubili orisi in identiteta naselja. Nepremišljena pozidava pa bi lahko negativno vplivala tudi na promet in hrup. Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / študenti Prostorskega načrtovanja, generacija 2019/2020 / UL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Ljubljana, Slovenija Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / Prostorsko načrtovanje / Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Petra Tihole 83 86 Prikaz pozidave nepozidanih stavbnih zemljišč v naselju Legenda: Vučja Gomila Novi objekti Parcele na območju stanovanj Na karti je prikazana namenska raba prostora za naselje Vučja Gomila. Namenska raba prostora Parcele na območju razpršene gradnje predstavlja območje zemeljskega površja, ki je s prostorskimi akti opredeljeno glede na svojo Območja kmetijskih zemljišč načrtovano funkcionalno razsežnost ali socialno-ekonomski namen. Območja voda Območja zelenih površin Z rumeno barvo so na karti označene površine stanovanjskih območij, z zeleno zelene površine Površine razpršene poselitve namenjene športu in rekreaciji, z rdečkasto centralne dejavnosti kamor uvrščamo gasilski dom in Območja centralnih dejavnosti cerkev, z oranžno pa razpršena poselitev. Ker je Vučja Gomila razloženo naselje je mogoče Območja stanovanj opaziti mnogo površin razpršene poselitve, hkrati pa je znotraj naselja več kot tretina območja, ki predstavljajo nepozidana stavbna zemljišča. Objekti Na karti so z rdečo barvo prikazane parcele, kjer se lahko izvede gradnja objektov. Slednji se delijo na novograjene stanovanjske objekte in novograjene kmetije. Stanovanjski objekti s tlorisno površino 100 m2 so postavljeni na parcele z velikostjo približno 1000 m2. Za stanovanjsko gradnjo je namenjenih dvaindevetdeset parcel na katerih je predvidena gradnja dvaindevetdesetih objektov. Na vsak objekt smo predvideli eno gospodinjstvo s tremi člani. Populacija v naselju bi se tako poveča za dvestošestinsedemdeset ljudi. Preostale parcele so namenjene novim kmetijam. Sestavljene so iz stanovanjski, gospodarski in pomožnih objektov, ki ležijo na parcelah velikosti 3000 m2. Površine stanovanjskih objektov imajo naslednje izmere: stanovanjski objekti 100 m2, gospodarski objekti 500 m2 ter pomožni objekti 200 m2. Novim kmetijam je namenjenih devetnajst parcel na katerih je predvidena gradnja sedeminpetdesetih objektov. Na vsako kmetijo smo predvideli eno gospodinjstvo s štirimi člani. Populacija v naselju se tako poveča za šestinsedemdeset ljudi. V naselju Vučja Gomila, bi se tako skupaj na stoenajstih parcelah zgradilo stodevetinštirideset objektov. V novozgrajenih stanovanjskih objektih bi posledično prebivalo tristodvainpetdeset prebivalcev. Št. parcel Št. objektov Št. prebivalcev Stanovanjski objekti 92 92 276 Kmetije 19 57 76 Skupaj 111 149 352 0 250 500 m Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / študenti Prostorskega načrtovanja, generacija 2019/2020 / UL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Ljubljana, Slovenija Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / Prostorsko načrtovanje / Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Tilen Erjavec, Jernej Prevolnik Vir: GURS, 2020; REN, 2020 84 87 Predlog ureditve naselja Vučja Gomila Legenda: Območja gozdnih zemljišč Karta prikazuje namensko rabo prostora v naselju Vučja Gomila. Namenska raba prostora Območja kmetijskih zemljišč predstavlja območje zemeljskega površja, ki je s prostorskimi akti opredeljeno glede na svojo Območja voda načrtovano funkcionalno razsežnost ali socialno-ekonomski namen. Območja zelenih površin Povšine stanovanjskih območij so na karti označene z rumeno barvo, z zeleno zelene površine Površine razpršene poselitve namenjene športu in rekreaciji, z rdečkasto centralne dejavnosti kamor uvrščamo gasilski dom in Območja centralnih dejavnosti cerkev, z oranžno pa razpršena poselitev. Vučja Gomila predstavlja razloženo naselje, kjer je Območja stanovanj mogoče opaziti mnogo površin razpršene poselitve, hkrati pa je znotraj naselja veliko Širjenje zelenih površin nepozidanih stavbnih površin. Širjenje stavbnih površin Sprememba namembnosti Na karti je prikazana namenska raba prostora s prikazom širitve območij glede na scenarij in UON idejo razvoja naselja. Glede na idejo ureditve naselja smo za zelene površine, ki so namenjene Objekti površinam za oddih, rekreacijo, šport in širitev pokopališča, predvideli 3 površine v skupni izmeri 17290 m2. Območje z oznako VG 1 je namenjena širjenju pokopališča, VG 2 je namenjeno oddihu, rekreaciji in športu, VG 3 pa predstavlja urejeno večnamensko odprto površino. Za namen stanovanjske gradnje in opravljanja kmetijske dejavnosti pa smo predvideli 13 površin v skupni izmeri 56480 m2. Za širjenje območja se tako nameni 16 površin v skupni izmeri 73770 m2. Z rdečo oznako so označene površine, ki se jim spremeni namenska raba prostora. Trenutna območja stanovanj se spremenijo v območja kmetijskih zemljišč. S tem ukrepom bi preprečili VG 9 širitev pozidave na označena območja ter tako ohranili značilen izgled naselja. VG 3 VG 10 Karta prikazuje tudi razvoj poselitve, ki se praviloma načrtuje znotraj ureditvenih območij naselij. VG 6 VG 8 VG 7 VG 11 VG 12 Pri oblikovanju meril za določitev meje UON smo izhajali iz predpostavk, da: v UON spadajo stavbna zemljišča, v UON spadajo tudi zemljišča, ki tvorijo zeleni sistem naselja, saj se številne funkcije poselitve izvajajo oziroma realizirajo na odprtih površinah poselitvenih območij, zato so te pomembne nosilke funkcij poselitve, v UON se upošteva večnamenskost kmetijskih in VG 2 gozdnih zemljišč, pri čemer se primarna raba podredi zagotavljanju bivalnih kakovosti, v UON spadajo območja kmetijskih in gozdnih zemljišč zaradi svoje lege, funkcije ter s tem povezane VG 1 VG 13 celovitosti in prepoznavnosti podobe naselja oziroma rabe ter tudi zaradi asociacijskih ali drugih vrednosti. VG 5 V procesu določanja meja ureditvenega območja naselja smo si pomagali z naslednjimi merili: - meje prostorskih pravnih režimov (Natura 2000), - naravne meje (relief, vegetacija), VG 4 - ustvarjene meje (linijski grajeni elementi – ceste), - urbanistična merila (tip poselitve, urbanistične značilnosti in podoba naselja), - meje stavbnih zemljišč. VG 2 Št. parcel Skupna površina VG 1 VG 3 Širjenje zelenih površin 3 17290 Širjenje stavbnih površin 13 56480 Skupaj 16 73770 0 250 500 m Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / študenti Prostorskega načrtovanja, generacija 2019/2020 / UL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Ljubljana, Slovenija Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / Prostorsko načrtovanje / Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Tilen Erjavec, Jernej Prevolnik Vir: GURS, 2020; REN, 2020 85 88 Tešanovci Tešanovci Tina Pavlin, Teja Škofic Opis naselja Tešanovci Tešanovci (nekoč prekmursko Tišanovci) so naselje v občini Moravske Toplice. Gorica Pisni viri, ki so na voljo, dokazujejo, da je bilo naselje z imenom ' Tysinolch'' prvič omenjena leta 1340, ' Tysanch'' leta 1360 in ' Tyssanoch'' leta 1366. Skoraj enako ime današnjemu nazivu Tešanoc, pa je bilo v rabi že leta 1431. Od leta 1888-1918, je imelo naselje madžarsko ime Mezövar. Po I . svetovni vojni pa se je dokončno potrdilo ime vasi Tešanovci. Tešanovci ležijo na skrajnem severovzhodu Slovenije. Ležijo tam kjer se konča Prekmurska ravnica in se pričnejo prvi grički hribovitega Goričkega. Ležijo ob cesti Murska Sobota – Dobrovnik, na stičišču nižinskega predela Radenskega in Dolinskega. Hiše so razporejene ob Moravske Toplice cesti v dveh kilometrih. Za hišami se razprostirajo velike in majhne obdelovalne površine. Veliko Martjanci hiš oz. večina hiš je enonadstropnih le malo je dvonadstropnih. Markišavci Tešanovci Tešanovčani se ukvarjajo predvsem z živinorejo, mesno industrijo, mlečno industrijo, poljedelstvom, vinogradništvom in v zadnjih časih tudi s turizmom. V Tešanovcih sta dva večja Nemčavci kmeta. Oba se ukvarjata s poljedelstvom in živinorejo, kakor tudi ostali manjši kmetje. V vaškem Bogojina gasilskem domu deluje trgovina, društvo upokojencev in kulturno turistično društvo. V naselju imajo tudi rimskokatoliško kapelico iz leta 1887 grajeno v gotskem slogu. Poleg še stoji Noršinci evangeličanski zvonik, katerega so zgradili tešanovski evangeličani leta 1868. Nekoč je v naselju bila tudi podružniška šola, vendar je zaradi premalo otrok bila zaprta, zato danes otroci hodijo v Lukačevci Osnovno šolo Bogojina. Vas je bila v pisnih virih omenjena leta 1340. Vas je najprej stala na prvih vzpetinah Goričkega. V Filovci Murska Sobota 16. stoletju je bila vas požgana od Turkov. Ker so ti turški vdori trajali celo stoletje, so se vaščani zadrževali na današnji lokaciji vasi. Nato so si vaščani naredili stalna bivališča in tu tudi ostali. V Ivanci vasi je bila tudi ena izmed najstarejših mlekarn v Pomurju. Mlekarna je začela obratovati leta 1828. V vasi pa se nahaja tudi spominski park Josipa Benka, ki so ga uredili leta 2006. Josip Benko Rakičan slovenski podjetnik in politik. Rodil se je 3. julija 1889 v Tešanovcih, usmrčen pa je bil 15. junija 1945. Med obema vojnama je bil Benko vodilni prekmurski industrialec. Bil je lastnik ene izmed najbolj modernih tovarn mesnih izdelkov v Kraljevini Jugoslaviji, današnje Pomurke. Izdelke je izvažal na Češkoslovaško, Veliko Britanijo, Nemčijo in v Avstrijo. Njegova tovarna je spodbudila razvoj živinoreje v Pomurju. Leta 1927 je bil izvoljen za župana Murske Sobote. Po drugi svetovni vojni je bil obsojen zaradi sodelovanja z okupatorjem in usmrčen. Danes so v naselju znani turistični apartmaji in vile – Panonska vas. Ta je sestavljena iz desetih, po prekmurskem izročilu zasnovanih hiš, kritih s trstiko, grajenih iz opeke, ter ometi iz gline. Avstrija Madžarska Franciscejski kataster Gornja Radgona Murska Sobota Lendava Maribor Ljutomer Ptuj Ormož Slovenska Bistrica Hrvaška Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / študenti Prostorskega načrtovanja, generacija 2019/2020 / UL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Ljubljana, Slovenija Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / Prostorsko načrtovanje / Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Tina Pavlin Vir: GURS, 2020; SURS, 2020 87 90 Demorafska analiza naselja Demografska analiza naselja Demografska analiza območja je namenjena predstavitvi demografskih razmer na območju izbranega naselja. Glavna vsebina demografske študije je analiza števila prebivalcev. Naselje Tešanovci se uvršča med naselja s Pri izobrazbeni strukturi ima največji delež srednješolska izobrazba. Število prebivalcev z osnovnošolsko izobrazbo ali manj padajočim številom prebivalstva. Območje je redkeje poseljeno, gostota pa se je zaradi postopnega zmanjševanja pada, število prebivalcev z višješolsko izobrazbo pa se je povečalo. Število prebivalcev z osnovnošolsko izobrazbo ostaja števila prebivalcev na račun negativnega naravnega prirastka in odseljevanja še zmanjševala. približno enako v zadnjih osmih letih. Z vidika razvoja je izobrazba slabše obetana zaradi šibkejše gospodarske strukture, slabših možnosti dostopa do izobraževalnih programov in večjega števila starejšega prebivalstva. Po zadnjih podatkih za leto 2020 je v naselju Tešanovci skupaj 340 prebivalcev, od tega 161 moških in 197 žensk. Največ prebivalcev je starih od 15 – 64 let. Gostota naseljenosti je leta 2020 znašala 103,4. Leta 2008 je bilo vseh Prebivalstvo, staro 15 in več po izobrazbi od leta prebivalcev 411, kar je za 71 prebivalcev več kot leta 2020. V starostni skupini od 0-14 je opazen trend 2011 do 2019 zmanjševanja števila otrok v primerjavi z letom 2008. To kaže na počasno padanje števila prebivalcev v naselju. 180 Razlogi za to so odseljevanje mladega prebivalstva v večja mesta, kjer imajo večje možnosti za delo. Delež 160 prebivalcev nad 65 let ostaja približno enako oz. se je v zadnjem letu malenkost povišalo. V Tešanovcih lahko v 140 prihodnjih letih pričakujemo nadaljnji trend zmanjševanja števila mladih in povečevanja števila starejših ljudi. 120 100 ivalcev 80 rev 60 Število prebivalstev po letih od 2008 do 2020 Prebivalstvo po starostnih skupinah od leta 2008 Št. p 40 20 450 do 2020 0 400 300 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 350 250 osnovnošolska ali manj srednješolska višješolska, visokošolska 300 200 250 ivalcev ivalcev 150 reb reb 200 100 Št. p Št. p 150 50 100 0 50 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 0 0-14 let 15-64 let nad 65 let Povprečna velikost gospodinjstev v naselju v letu 2018 je 2,7 člana in znaša enako kot leta 2011. V naselju je bilo leta 2018 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 zabeleženo 129 gospodinjstev skupaj. Najbolj pogosta so eno in dvo in tro članska gospodinjstva. Zaznati je manjšanje števila veččlanskih gospodinjstev, na kar vpliva staranje prebivalstva in nizka rodnost. V preteklosti so bile na ruralnih območjih tipične večje družine, za pomoč pri delu na kmetiji. Delovno aktivnih prebivalcev v Tešanovcih nad 15 let je po zadnjih podatkih 164. Vseh prebivalcev nad 15 let pa je 305. Viden je trend padanja števila prebivalcev nad 15 let, pri čemer pa se število delovno aktivnih prebivalcev povečuje. Gospodinjstva po številu članov za leto 2011, 2015 in 2018 40 35 Prebivalstvo nad 15 let po statusu aktivnosti od 30 2011 do 2019 stev 25 njdi 20 400 15 350 10 Št. gospo 300 5 ivalcev 250 0 reb 200 1 član 2 člana 3 člani 4 članov 5 članov 150 Št. p 2011 2015 2018 100 50 0 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 prebivalci 15 + skupaj aktivni Vir podatkov: Prebivalstvo po naseljih, SURS, 2020. Izobrazbena struktura po naseljih, SURS, 2020. Število aktivnih prebivalcev po naseljih, SURS, 2020. Število gospodinjstev po naseljih, SURS, 2020. Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / študenti Prostorskega načrtovanja, generacija 2019/2020 / UL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Ljubljana, Slovenija Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / Prostorsko načrtovanje / Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Teja Škofic Vir: GURS, 2020 88 91 # # Prometna infrastruktura v naselju Tešanovci Vučja Gomila (S Skozi naselje Tešanovci poteka glavna cesta, ki povezuje na zahodu naselje Moravske Toplice, na vzhodu naselje Bogojina proti severu naselje Vučja Gomila in na jug proti naselju Mlajtinci. V naselju smo opredelili tri pomembnejša križišča. Ob sami glavni cesti imamo več odcepov; nekaj je drugih poti, večji delež pa predstavljajo poljske poti. Ob glavni cesti se pojavljajo tudi štiri avtobusna postajališča. Naselje Tešanovci je približno 9 km oddaljeno od Murske Soboto. To predstavlja dobrih 10 min vožnje z avtomobilom. Do tja se lahko odpravimo po glavni cesti ki se nadaljuje proti jugu na začetku naselja. # Moravske Toplice B B B B # Bogojina !Gorica Bukovnica ! ! Mlajtinci # Martjanci Moravske Toplice ! Markišav ! Polana ci Tešanovci Legenda ! ! ! Nemčavci # Bogojina ! ! glavne ceste Veščica Noršinci ! ! Lukačevci ! Černelavci ! Murska Sobota Filovci Strehovci poljske poti ! ! ! Ivanci ! Pušča Dobrovnik / Dobronak druge ceste ! Rakičan ! ! B avtobusna postaja ! Krog Renkovci ! ! križišča ! ! Lipovci Turnišče ! ! kataster stavb Bakovci Bratonci ! ! Nedelica Mali Bakovci reke ! ! 0 75 150 300 m Beltinci Lipa Gomilica stoječe vode ! ! ! Dokležovje 0 1 2 ! 4 km Brezovica ! Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / študenti Prostorskega načrtovanja, generacija 2019/2020 / UL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Ljubljana, Slovenija Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / Prostorsko načrtovanje / Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Tina Pavlin Vir: GURS, 2020; SURS, 2020. 89 92 T1 T2 Slemenska slika A T2 T1 T1 T1 Karta prikazuje slemensko sliko naselja Tešanovci. To je manjše naselje, ki je strukturirano ob glavni prometnici. V naselju se nahajajo predvsem stanovanjski objekti in nekaj gospodarskih, predvsem kmetijskih objektov. Objekti so dolgi in orientirani pravokotno na smer ceste. Stavbe so povečini široke od 10 do 14 metrov. T1 T1 T1 Shema kmečkega tipa doma T2 T1 Vzdolžno s cesto T1 Vzdolžno na cesto T2 T1 T2 T2 T2 T2 0 50 100 200 m B T2 T2 T1 T2 T1 T1 T2 T2 T2 T1 Legenda T1 T1 T2 slemenska struktura A B ceste T2 kataster stavb T1 0 50 100 200 m Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / študenti Prostorskega načrtovanja, generacija 2019/2020 / UL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Ljubljana, Slovenija Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / Prostorsko načrtovanje / Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Teja Škofic Vir: GURS, 2020 90 93 Namembnost objektov v naselju Tešanovci (S Na karti je prikazana namembnost posameznih objektov v naselju Tešanovci. Podatke o stanovanji in nestanovanjski rabi smo pridobili iz registra evidentiranja nepremičnin. Kot je razvidno iz karte največji delež predstavljajo stanovanjski in nestanovanjski objekti. Slednji predstavljajo gospodarske objekte, v večini večje kmetije in garaže. Nekatere od kmetij se ukvarjajo tudi s pridelavo in prodajo domačih izdelkov. Stanovanjske stavbe so izrazito postavljene ob glavni cesto, za njimi so gospodarski kompleksi, ki se nadaljujejo na kmetijska zemljišča. Postavljeni so pravokotno oziroma vzporedno na cesto. Že iz samih tlorisov se vidi, da so objekti podolgovati. Javne funkcije v naselju predstavljajo trgovina, v središču naselja se nahaja gasilski dom in kapela. Severno od naselja pa se nahaja tudi pokopališče. ( P K K Ena on namembnost objektov pa je tudi kategorija turizem. V naselju se nahaja nova manjša soseska turističnih objektov – apartmajev in vil, ki se imenuje Panonska vas. Objekti so K K (  mešanica tradicionalne panonske arhitekture in sodobne gradnje. ( T ( G K K K K K K K K K K K K K K K K K Legenda stanovanjska nestanovanjska javne funkcije !Gorica Bukovnica turizem ! ! Martjanci Moravske Toplice ( G gasilskidom ! Markišav ! Polana ci Tešanovci ! ! ! Nemčavci Bogojina ( T trgovina ! ! Veščica Noršinci ! ( ! Lukačevci P pokopališče ! Černelavci ! Murska Sobota Filovci Strehovci ! ! ! Ivanci (  kapela ! Pušča Dobrovnik / Dobronak ! Rakičan ! K kmetije ! ! PV Panonska vas Krog Renkovci ! ! območje kmetije ! ! Lipovci Turnišče ! ! cesta Bakovci Bratonci ! ! Nedelica Mali Bakovci reke ! ! 0 75 150 300 m Beltinci Lipa Gomilica stoječe vode ! ! ! Dokležovje 0 1 2 ! 4 km Brezovica ! Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / študenti Prostorskega načrtovanja, generacija 2019/2020 / UL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Ljubljana, Slovenija Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / Prostorsko načrtovanje / Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Tina Pavlin Vir: GURS, 2020; 91 94 Dejanska raba zemljišč V naselju Tešanovci prevladujejo njivske površine, kar je pričakovano, saj naselje leži v območju, kjer prevladujejo izjemno pomembna kmetijska zemljišča. Te zasedajo 85 % preučevanega območja. Njivskim površinam sledijo travniške, ki zasedajo 6 % površine. Nahajajo se predvsem v bližini naselja in pozidanega območja. Ob kmetijah se nahajajo tudi sadovnjaki, ki pa zavzemajo le 2 % površine območja. Gozda je izredno malo, imamo pa 6 % površin, ki so v zaraščanju. Zaradi kakovostnih zemljišč so naselje Tešanovci so usmerjeni predvsem v poljedelstvo. Dejanska raba naselja Tešanovci Legenda: reke njivske površine trajni nasadi sadovnjak travniške površine površine v zaraščanju gozd pozidano Moravske Toplice Tešanovci vodne površine 0 100 200 400 m kataster stavb Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / študenti Prostorskega načrtovanja, generacija 2019/2020 / UL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Ljubljana, Slovenija Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju/ Prostorsko načrtovanje / Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Teja Škofic Vir: GURS, 2020 92 95 Analiza kmetijskega prostora Tešanovci so kmetijsko obcestno naselje. Okoli celotnega naselja se nahajajo njive, ki se kot podaljšek hiš nadaljujejo pravokotno na glavno cesto, ki vodi skozi naselje. Na celotnem območju se nahajajo melioracijski jarki. V bližini samega naselja se za kmetijami nahajajo vrtovi in sadovnjaki. Legenda orientacija njiv mejice območje vrtov in sad. gozd melioracijski jarki Moravske vodotoki Toplice Tešanovci ceste kataster stavb 0 125 250 500 m Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / študenti Prostorskega načrtovanja, generacija 2019/2020 / UL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Ljubljana, Slovenija Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / Prostorsko načrtovanje / Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Teja Škofic Vir: GURS, 2020 93 96 l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l Vizualna analiza l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l ( l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l S l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l Na karti so prikazani ključni elementi razpoznavnosti in identifikacije vaškega prostora. l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l Dominanta predstavlja točko, ki izstopa v samem območju, to v našem primeru predstavlja l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l kapela. Sama dominanta leži v centru naselja, ki se nahaja poleg gasilnega doma. V naselju smo l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l označili tudi moteče elemente. Ti predstavljajo objekte, ki s svojo barvo izstopajo v panonski l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l pokrajini. l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l Na karti smo označili tudi območje gozda ki se nahaja severovzhodno od naselja. Samo naselje l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l pa obkroža velik delež kvalitetnega odprtega prostora. l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l Označeni so pogledi na grajeno strukturo, ki so vidni iz prometnic, ki vodijo v naselje. Z l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l oblikovanim vaškim robom pa smo želeli prikazati ločenost med urbanim in naravnim/kmetijskim l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l delom. l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l Ko zapustimo naselje po glavnih prometnicah se nam prikaže lep panoramski pogled na ravno l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l panonsko idilo. l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l E E E E E E E E E E E l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l E E l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l E E l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l E l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l E E l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l E l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l E l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l E l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l E E ll ll ll ll ll ll l l l l l l l l l l l l l l l l l l l ll ll ll ll ll ll ll ll ll ll ll ll ll ll ll ll ll ll ll ll ll ll ll ll ll ll ll ll ll E E ll ll ll ll ll ll l l l l l l l l l l l l l l l l l l l ll ll ll ll ll ll ll ll ll ll ll ll ll ll ll ll ll ll ll ll ll ll ll ll ll ll ll ll ll E E E ll ll ll ll ll ll l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l E E k j E ll ll ll ll ll ll l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l E E ll ll ll ll ll ll l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l ll ll ll ll ll ll l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l E l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l E E E E E l E E E l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l E l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l E l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l k j l ll ll ll ll ll ll ll ll ll E l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l E l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l !Gorica l l l l l Leg lend la l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l Bukovnica l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l dominanta ! ! l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l Martjanci Moravske Toplice k j moteč element l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l ! Markišav ! Polana ci Tešanovci ! ! l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l križišča ! Nemčavci Bogojina ! l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l ! vstop in izstop iz naselja Veščica Noršinci l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l ! ! Lukačevci ! Černelavci l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l panoramski pogeld ! Murska Sobota Filovci Strehovci l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l ! ! ! Ivanci oblikovan vaški rob ! Pušča Dobrovnik / Dobronak l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l ! Rakičan ! l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l ! EllE pogled na grajeno strukturo l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l kvaliteten odprt prostor !l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l Krog Renkovci l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l gozd ! ! l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l center naselja ! ! Lipovci Turnišče l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l ! ! l l l l l l cel ste l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l Bakovci Bratonci l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l reke ! ! Nedelica Mali Bakovci l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l ! stoječe vode ! l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l Beltinci Lipa 0 50 100 200 m Gomilica l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l kataster stavb ! ! ! Dokležovje 0 1 2 ! 4 km l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l Brezovica l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l ! l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / študenti Prostorskega načrtovanja, generacija 2019/2020 / UL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Ljubljana, Slovenija Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / Prostorsko načrtovanje / Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Tina Pavlin Vir: GURS, 2020; 94 97 Namenska raba prostora, nepozidana stavbna zamljišča (S Pri določanje meje ureditvenega območja naselja je potrebno upoštevati več kriterijev. Naselje ne spada v območje Nature 2000, zavarovano območje ali varstveno območje, tako da s tega vidika nimamo omejitev. V naselju se nahajajo trije objekti, ki spadajo v varstvo kulturne dediščine. To sta dve domačiji in kapela. Z južne in vzhodne strani naselje omejuje potok, ki spada v naravno mejo. Grajenih elementov, ki bi gradili meje ne opazimo. Naselje je z vseh smeri omejeno s kmetijskimi zemljišči, ki spadajo v najboljša kmetijska zemljišča v Sloveniji. V našem primeru to predstavlja največjo omejitev pri določanju meje UON. Pri širjenju naselja bi bilo potrebno najprej zapolniti nepozidana stavbna zemljišča, ki so že znotraj naselja. Nadaljnje širjenje pa bi potekalo v skladu s značilno podobo naselja – enakomerno vzdolž ceste v smeri severozahoda. 1997 4539 1634 12000 1966 1172 1470 18043 1243 1957 2415 4292 1992 1791 3747 Stanovanjska območja 164665 46,3% 1709 1199 1340 Nepozidana stavbna zemljišča 89725 25,2% 2797 Centralne dejavnosti 50405 14,2% 17137 Turistične dejavnosti 34116 9,6% 5285 Zelene površine 16461 4,6% Območja okoljske infrastrukture 361 0,1% Skupna površina 321617 100% Legenda !Gorica Bukovnica stanovanjske površine ! ! Martjanci Moravske Toplice centralne dejavnosti ! Markišav ! Polana ci Tešanovci ! ! ! Nemčavci Bogojina površine za turizem ! ! Veščica Noršinci ! območja okoljske infrastrukture ! Lukačevci ! Černelavci ! Murska Sobota Filovci Strehovci kmetijska zemljišča ! ! ! Ivanci ! Pušča Dobrovnik / Dobronak zelene površine ! Rakičan ! ! gozd ! Krog Renkovci površinske vode ! ! ! površina cest ! Lipovci Turnišče ! ! nepozidane povrsine Bakovci Bratonci ! ! Nedelica Mali Bakovci kataster stavb ! ! Beltinci Lipa Gomilica zemljiški kataster parcel 0 75 150 300 m ! ! ! Dokležovje 0 1 2 ! 4 km Brezovica ! Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / študenti Prostorskega načrtovanja, generacija 2019/2020 / UL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Ljubljana, Slovenija Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / Prostorsko načrtovanje / Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Tina Pavlin Vir: GURS, 2020; 95 98 Scenarij razvoja naselja Tešanovci so majhno naselje v SV Sloveniji v bližini meje z Madžarsko. Ležijo v ravninskem delu, kjer prevladuje kmetijstvo s kakovostnimi zemljišči. Hiše v naselju so razporejene ob glavni prometnici, za njimi pa so obdelovalne površine. Naselje leži v bližini Moravskih toplic, blizu avtoceste, skozi njega pa že poteka 5 tematskih kolesarskih poti. Največji prednosti naselja vidimo v razvoju kmetijstva in turizma ter v povezavi med njima. - Ureditev središča naselja in vaške tržnice: prostor okoli gasilskega doma bi lahko opredelili kot skupen vaški prostor, saj se tu odvijajo različne prireditve. To bi preuredili v središče naselja s parkom, igrali, kavarno. Na tem mestu bi uvedli vaško tržnico, kjer bi kmetje prodajali svoje domače izdelke. Kmetje bi svoje izdelke pridružili blagovni znamki Diši po Prekmurju. S tem bi spodbudili lokalni razvoj kmetijstva. V gasilskem domu bi organizirali več prireditev, da bi se vaška skupnost še bolj povezala. - Razvoj turizma: turizem bi povezali z ekološkim kmetijstvom v povezavi z vinskim turizmom. To bi pripomoglo k lokalnemu razvoju kmetijstva. V naselju se že nahaja turistična točka Oaza zdravja in turistično letovišče Panonska vas. Na tem mestu je ključna promocija in navezava že obstoječega turizma na lokalne kmetijske proizvode. Z razvojem turizma bi se povečalo število delovnih mest v naselju. - Kolesarske poti in tematske pešpoti: skozi naselje že vodi 5 krožnih kolesarskih poti, ki potekajo po Prekmurju. Te bi navezali na širše območje – Madžarsko in s tem krepili čezmejno povezovanje. SWOT analiza PREDNOSTI SLABOSTI  odprtost prostora  pomanjkanje delovnih mest  bližina Madžarske  odsotnost šole, vrtca  bližina Murske sobote  pomanjkanje storitev (trgovine,  bližina AC frizerji,...)  kakovostna zemljišča  neusklajenost zunanjega stavbnega  bližina termalnih zdravilišč fonda  kulturne prireditve v vaško-gasilskem  majhno število avtobusnih linij, drag domu avtobusni prevoz (2,3 € do MS)  tradicionalne vsakoletne prireditve  ni zunanjega skupnega vaškega (Prešernov pohod) prostora  turistična točka Oaza zdravja  zastarela kmetijska tehnologija  krožne kolesarske poti skozi naselje  podcenjeni lokalni produkti na širšem  tematske poti (Pot vinotočev in območju (podrejenost trgovskim Panonska pot) centrom) Legenda PRILOŽNOSTI NEVARNOSTI širitev stanovanjskih območij  razvoj turizma (kulturno, kulinarično,  opuščanje kmetijskih dejavnosti ekološko kmetijstvo, vinski turizem) →  odseljevanje mladih → izobražen in delovna mesta kvaliteten kader tržnica  povezovanje turizma s širšim območjem  staranje prebivalstva  krepitev čezmejnega povezovanja  nepovezan razvoj turizma z ostalimi centralne dejavnosti  razvoj lokalnih trgovin z domačimi naselji v regiji izdelki, mestna tržnica →  počasno in neustrezno prilagajanje urejene zelene površine1 SAMOOSKRBA kmetijstva podnebnim spremembam  priključitev blagovni znamki Diši po (tehnologija - namakalni sistemi) območje kolesarske poti Prekmurju (povezovanje kmetijstva in  naraščanje brezposelnosti turizma)  povezava obstoječih kolesarskih poti na kataster stavb širše območje (Madžarska)  središče naselja → ureditev prostora za ceste gasilskim domom  pridobivanje obnovljivih virov energije (sončne celice) 0 100 200 400 m  spodbujanje mladih v kmetijsko Moravske Toplice dejavnost (subvencije mladim kmetom, Tešanovci izobraževanje na področju kmetijstva)  ohranjanje kulturne identitete s prireditvami v vaško-gasilskem domu Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / študenti Prostorskega načrtovanja, generacija 2019/2020 / UL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Ljubljana, Slovenija Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju/ Prostorsko načrtovanje / Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Teja Škofic Vir: GURS, 2020 96 99 Prikaz pozidave nepozidanih stavbnih zemljišč (S S simulacijo smo prikazali širitev naselja. Naselje se je povečalo za 71 novih parcel, ter za 103 objektov. Risali smo nove stanovanjske, gospodarske objekte in garaže. Znotraj samega naselja ni večjih sprememb, medtem ko se število novih parcel ter objektov poveča na Z strani. Prikazali smo širitev novih stanovanjskih stavb, ter širitev turističnih objektov na območju Panonske vasi. Z novimi stanovanjskimi objekti bi se povečalo tudi število prebivalcev, za približno 200 prebivalcev. obstoječi objekti 375 novi objekti 103 nove parcele 71 površina novih parcel (m2) 95445 število novih prebivalcev (približno) 200 Legenda nove parcele !Gorica novi objekti Bukovnica ! ! zemljiški kataster parcel Martjanci Moravske Toplice ! Markišav ! Polana ci Tešanovci kataster stavb ! ! ! Nemčavci Bogojina ! ! Veščica Noršinci stanovanjske površine ! ! Lukačevci ! Černelavci ! Murska Sobota Filovci Strehovci centralne dejavnosti ! ! ! Ivanci ! Pušča Dobrovnik / Dobronak površine za turizem ! Rakičan ! ! območja okoljske infrastrukture ! Krog Renkovci kmetijska zemljišča ! ! ! zelene površine ! Lipovci Turnišče ! ! gozd Bakovci Bratonci ! ! Nedelica Mali Bakovci ! površinske vode ! 0 75 150 300 m Beltinci Lipa Gomilica ! ! ! Dokležovje površina cest 0 1 2 ! 4 km Brezovica ! Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / študenti Prostorskega načrtovanja, generacija 2019/2020 / UL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Ljubljana, Slovenija Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / Prostorsko načrtovanje / Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Tina Pavlin Vir: GURS, 2020; 97 100 Predlog ureditve naselja z UON Tešanovci so majhno naselje v SV Sloveniji v bližini meje z Madžarsko. Ležijo v ravninskem delu, kjer prevladuje kmetijstvo s kakovostnimi zemljišči. Hiše v naselju so razporejene ob glavni prometnici, za njimi pa so obdelovalne površine. Največji prednosti naselja vidimo v razvoju kmetijstva in turizma ter v povezavi med njima. Na karti so predstavljena 4 ureditvena območja naselja. Ureditveno območje 1 (UR1) predstavlja ureditev osrednjega območja centralnih dejavnosti (CU). Prostor okoli gasilskega doma bi preuredili v središče naselja z vaško tržnico, kjer bi kmetje prodajali svoje domače izdelke. UR4 S tem bi spodbudili lokalni razvoj kmetijstva. V okolici bi uredili tudi zelene površine z igrali (ZD). Celotno ureditveno območje 1 zavzema 4100 m2. ZS Ureditveno območje 2 (UR2) zavzema prostor na JZ naselja, kjer se že nahajajo površine namenjene za turizem – turistično letovišče Panonska vas. UR1 Letovišče bi razširili in ga povezali z ekološkim kmetijstvom. To bi pripomoglo k lokalnem razvoju kmetijstva, povečalo bi se število delovnih mest v naselju. Na ZD tem mestu je ključna promocija in navezava turizma na lokalne kmetijske proizvode. Površina ureditvenega območja 2 zavzema 19700 m2. CU Ureditveno območje 3 (UR3) predstavlja širitev območij enodružinskih stanovanjskih hiš (SSe). Prednost širjenja stanovanjskih površin dajemo znotraj naselja, zaradi ohranjanja kakovostnih kmetijskih zemljišč. Širjenje navzven naselja bi potekalo na SZ naselja ob severni strani ceste do melioracijskega UR3 jarka ter na zahodu naselja, kjer je primerna parcelacija. Za nove stanovanjske površine bi namenili 4900 m2. SSe Ureditveno območje 4 (UR4) predstavlja ureditev kolesarske poti skozi vas. S tem bi zagotovili boljšo varnost v prometu. Za skupno širjenje naselja smo namenili 28700 m2. Meja ureditvenega območja naselja Tešanovci je določena po meji med naseljem in sadovnjaki ter po poljskih poteh. Meja predstavlja rob naselja, do kamor je predvideno urejanje ali širitev naselja. UR2 ABT Legenda UON tržnica CU - osrednja območja centralnih dejavnosti ZD - druge zelene urejene površine Abt - razpršene površine za turizem SSe- enodružinske stanovanjske površine kataster stavb 0 125 250 500 m zemljiški kataster Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / študenti Prostorskega načrtovanja, generacija 2019/2020 / UL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Ljubljana, Slovenija Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju/ Prostorsko načrtovanje / Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Teja Škofic Vir: GURS, 2020 98 101 Mostje Naselje Mostje Anita Svetina, Venera Zubović Opis naselja Mostje Prikaz 1 Prikaz 2 Naselje Mostje oziroma Hidveg (po madžarsko) se nahaja v občini Lendava. Poleg slovenščine je uradni jezik tudi madžarščina. Naselje lahko delimo na dva dela, na Staro Mostje in Kolonijo Mostje. Prvo je omenjeno že v Francistejskem katastru iz leta 1864 in predstavlja starejši del naselja. Kolonija Mostje se je oblikovala z kolonizacijo (politični razlogi) po prvi svetovni vojni. Na to območje so se priselili begunci iz Goriške, Istre in nekaterih prekmurskih prenaseljenih krajev. Prvi so sem prišli leta 1925. Ta del naselja ima zato značilno obcestno strukturo. Prometnica predstavlja glavno os ob kateri so nanizani objekti. Pripadajoče kmetijsko zemljišče je locirano za hišami v obliki dolgih in ozkih parcel. Celotno naselje se nahaja med Bukovniškem, Kobiljskim in Jošavskim potokom/prekopom. Za območje je značilna kmetijska pridelava, saj večino prostora predstavljajo njive oziroma obdelovalne površine. Na desni strani je prikazan izsek območja naselja iz Francistejskega katastra (prikaz 1) ter barvni ortofoto (Prikaz 2). Staro Mostje je obstajalo že v tistem času, kot lahko izberemo iz prvega prikaza. Tudi takrat je bilo to območje kmetijsko, saj so večinski del predstavljale obdelovalne površine. Parcelacija je bila v vzhodnem delu naselja značilna vzdolžna. Danes iz prikaza 2 lahko razberemo razporeditev parcel njivskih površin in travikov. Parcelacija na vzhodnem delu naselja je ostala enaka. Na prikazu 2 je prikazana fotografija dela naselja Staro Mostje. Kmečki domovi so locirani ob cesti, značilna tipa sta stegneni in vogalni kmečki dom. Prikaz 3 Dobrovnik / Dobronak ! Žitkovci / Zsitkóc ! Kamovci / Kámaháza ! Genterovci / Göntérháza ! Radmožanci / Radamos ! Nedelica ! Mostje / Hídvég ! Banuta / Bánuta ! Brezovica ! Szabólakos ! Duge Njive Dolga vas / Hosszúfalu ! ! Pozdenec ! ! ! Velika PolanaMala Polana Dolgovaške Gorice / Hosszúfaluhegy ! ! Lendava / Lendva ! Prikaz 1: Francistejski kataster iz leta 1864 za območje naselja Mostje ! Kapca Gaberje / Gyertyános Prikaz 2: Barvni ortofoto območja ! ! Ložič Čentiba / CsenteAlsócsente ! ! ! Prikaz 3: Fotografija Starega Mostja ! Hotiza Dolnji Lakoš / Alsólakos Prikaz 4: Državna topografska karta obravnavanega območja ! Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / študenti Prostorskega načrtovanja, generacija 2019/2020 / UL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Ljubljana, Slovenija Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / Prostorsko načrtovanje / Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Anita Svetina Vir: GURS, 2020; Francistejski katastr, 1864 100 103 Demografska analiza naselja Mostje Kamovci Genterovci Radmožanci Mostje Mostje Naravno gibanje prebivalstva Gostota poselitve prebivalstva Opredelitev: Splošni podatki pod 20 Banuta Naselje oz. panonska vas Mostje se nahaja znotraj občine Lendava. Mesto Dolga število prebivalcev 321 Lendava predstavlja upravno in oskrbno središče občine, zaradi česar je 21 - 60 vas Dolgovaške 5 Gorice število moških 148 umrli posledično tudi gostota poselitve na tem območju največja. Pri demografski Lendava analizi so navedeni tudi splošni demografski podatki, tako ima Mostje 321 61 - 90 Kapca Lendavske število žensk 173 rojeni prebivalcev na površini 3,9 km2. Iz prikaza naravnega gibanja prebivalstva je Gorice 91 - 130 Dolnji 2 Hotiza Gaberje površina naselja 3.9 km2 razviden negativen naravni prirast, kot posledica večjega števila umrlih za Lakoš Čentiba Gornji Dolina naravni prirast razliko od števila rojenih prebivalcev. Prikazana je tudi starostna struktura 131 - 250 Brezovec - del Kot Lakoš Trimlini pri Lendavi gostota poselitve 81.3 prebivalcev iz katere je razvidna struktura izrazito zrele družbe v kateri je delež 251- 519 Pince Status aktivnosti prebivalstva (nad 15 let) -3 mladega prebivalstva zelo majhen, medtem ko je največ prebivalcev starejših Petišovci aktivni 147 od 50 let, kar vodi v smeri depopulacijskih procesov. Pri analizi selitvenega Občina Lendava gibanja prebivalstva je izražen selitveni prirast, kar vpliva na šibko demografsko Benica neaktivni 134 0 2 4 8 km rast znotraj naselja Mostje. V naselju je največ gospodinjstev z dvemi člani, medtem ko je najmanj gospodinjstev z več kot 4 člani znotraj gospodinjstva. Pince-Marof Analiza izobrazbene sturukture prebivalstva kaže na to da največ prebivalcev ima srednjošolsko izobrazbo in osnovnošolsko izobrazbo ali manj, medtem ko višjo izobrazbo ima precej majhno število ljudi, kar je predvsem posledica Starostna struktura prebivalstva starosne strukture in načina življena prebivalcev ter dejavnosti znotraj tipične panonske vasi Mostje. ženske moški skupaj od 0 - 14 let Raven opazovanja: od 15 do 64 let Območje naselja Mostje v občini Lendava. 17.3% 68,9% 6.8% 62.5% 12.5% nad 65 let 57.2% 25% 24% 24.9% Metodološka pojasnila: indeks staranja (Ž) 146.7 indeks staranja (M) 360 indeks staranja (vsi) 200 Demografska analiza je izdelana s pomočjo demografskih podatkov iz letih indeks feminitete 116.9 2018 in 2019, prevzetih z spletnih straneh Statističnega urada Republike povprečna starost (Ž) 46.2 povprečna starost (M) 49.9 povprečna starost (vsi) 47.9 Slovenije. Analize so izdelane s pomočjo programske opreme Arcmap 10.7.1., Microsoft Of ice Excela in AutoCada 2018. Selitveno gibanje prebivalstva Gospodinjstva po številu članov Izobrazbena struktura prebivalstva (nad 15 let) 6Ivanci 6Fil 6ovci Strehovci 6DobrovnikŽitkovci 5 5 47 105105 Renkovci 6 40 osnovnošolska ali manj Gančani 6 6 Kamovci 6 6Turnišče 6 6Genterovci 1 član srednješolska 31 Nedelica priseljeni Radmožanci (H) 18 18 2 člana višešolska/visokošolska Beltinci Lipa Gomil 6 6 6 6 6 ica Mostje 19 odseljeni 3 člana Brezovica 661 Banuta Szabólakos Odranci 6 29 6 Trnje Šolsko Dolga vas 6 4 člani 6 selitveni prirast Gatišče 13 Melinci D 66 uge 6 Mala Polana 3 5 + članov Črenšovci 6 6 6 Dolgovaške Gorice 13 Njive Gornja 6 6 6 Velika Polana 6 Žižki Kapca 6Lendava Bistrica Ložič Lendavske Gorice Sred 6 Čentiba Hotiza 6 6 6 nja 6 6 6 Gaberje 6 6 6 Alsócsente Dolina pri Dolnji Bistrica 6Dolnja 6 Brezovec 6 Lakoš 6Trimlini Bistrica Kot / Kót 6Lendavi Pristava 6Petišovci Pince število gospodinjstev 140 Šafarsko Pin 6 6Veščica6 6 6 6 (HR) 6 ce-Marof Razkrižje Gibina povprečna velikost gospodinjstva 2.3 člana Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / študenti Prostorskega načrtovanja, generacija 2019/2020 / UL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Ljubljana, Slovenija Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / Prostorsko načrtovanje / Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Venera Zubović Vir: GURS, SURS, 2020. 101 104 ââ ââ ââ â ââ â ââ â â ââ â ââ â â ââ â â â ââ â â â ââ â â â â ââ â â â â ââ â â â â â ââ â â â ââ â â â â ââ â â â ââ â â â Genterovci â â ââ â â â ââ â Prikaz prometne infrastrukture v Mostjah â â ââ ââ â â â â â ââ â â â â â â ââ â â â â â â â ââ â â Opredelitev: â â ââ â â â â ââ â â â â â â â â â â â â â â â â â â â â â â â â â â â â â â â ââ â â â â Zemljevid prikazuje infrastrukturno povezanost vasi Mostje z zalednim â â â ââ ââ â â â prostorom. Tako glavna cesta povezuje območje starega dela vasi, ki je bolj â â â ââ â â â â â gručaste strukture z novim delom vasi, ki âpredstavlja tipično obcestno vas. â ââ â â â â ââ â â Glavna cesta v smeri jugovzhoda nadaljuje proti Dolgi vasi in Lendavi, v smeri â â â â â â juga proti vasi Banuta in v smeri severoz â ahoda proti vasi Ganterovci. Druge â â â â â â â â ceste povezujejo ostala stanovanjska območja in glavno cesto ter poljske â â â â â â â ceste. Iz zemljevida je razvidno dokaj veliko število poljskih cest, ki še bolj â â â â â â â â â â â ponazarjajo izgled tipične panonske pokrajine z izdolženimi kmetijskimi â â â â â â â â ââ zemljišči, ki se raztezajo v obliki pasovih za stanovanjskimi površinami. Severni â â â â â â â â â â ââ â â â â del vasi je z sosednjo vasjo Ganterovci povezan tudi z kolesarsko stezo. Na â â â â â ââ â â â ! ½ â â â â območju vasi se nahajajo tudi 3 avtobusne postaje, prav tako se znotraj â â â â â ââ â â â â â â â â ââ â območja vasi nahaja tudi športno vzletišče za majhna letala. â â â â â â â â â â â â ââ â â ââ â â â â â â â ââ â â â â â ââ â ââ â â ââ â â â â â â â â â â â â ââ Mostje â â â â â â Raven opazovanja: â â â â â â â â â â â ââ â â â â â â â â â â â â â â â ââ â â â â â Območje naselja Mostje v občini Lendava. â â â â â ââ â â â â â â â â â â â â â â â â ââ â â â â â â â â â â â ââ â â â â â â â â â â â â â â ââ â â â â â â â â â Metodološka pojasnila: â â â ââ â â â ââ â â â â ââ â â â â ââ â â â â â ââ â â â Kot podlaga je prevzet sloj podatkov katastra stavb ter sloj državne meje z â â â â â ââ â â â ââ â â â â â â ââ GURS-ove spletne strani Eprostor. Z pomočjo ortofotojev, Google zemljevida in â â â â â â â ââ â â â â â ââ â â â Geopedije so prikazani elementi na zemljevidu ročno vrisani na zemljevid. â â â ââ â â â â â â â ââ â â â â ââ â â â â â â â â â â â ââ â â ââ â â â â â â â â â ââ â â â â â ââ â â â â â â ââ â â ââ â ( â â â â â â â ââ â â â â â â â â â â ââ â â â â â â â â ! ½ ââ â â â â â ââ ââ â ââ â Ivanci Filovci â â 6 â 6 ââ â â Dobrovnik â 6 â â Strehovci ââ â â â 6 â ââ â Žitkovci ââ â â â ââ â â Renkovci 6 â ââ â â ââ â Gančani 6 ââ â â Kamovci â â ââ â â â Turnišče â 6 ââ 6 Banuta â â â â â Genterovci â â 6 6 â â Staro Mostje â â â â â â 6 â â Nedelica â â Radmožanci â ââ (H) â â Beltinci Lipa Gomil 6 6 â ica 1 â â â Mostje â â â 6 â â 6 6 â Brezovica 66 â â â â â â Banuta Szabólakos p â â â â Odranci 6 â â â â Trnje Šolsko Dolga vas 6 â â â â â 6 â â â Gatišče â 6 6 Mala Polana 6 â â â â â â Melinci D 6 uge 6 Črenšovci 6 Dolgovaške Gorice â â â â â 6 Njive 6 â 6 Velika Polana 6 â â â â â Gornja 6 â â Lendava â â â Žižki â Kapca 6 â â Bistrica Ložič 6 â Čentiba â â â Lendavske Gorice Sred 6 Hotiza 6 6 â â â nja 6 Gaberje 6 6 â 6 â 6 Alsócsente Dolina pri â 6 Dolnji â 6 Bistrica Dolnja 6 Brezovec 6 Lakoš 6 Lendavi Trimlini â 6Bistrica Kot / Kót 6 â Petišovci Pince ( Pristava 6 Šafarsko Pin 6 ! ½ 6Veščica6 6 6 6 (HR) 6 ce-Marof Razkrižje Gibina glavne ceste kolesarska steza p športno vzletišče Dolga vas/Lendava druge ceste ( križišče kataster stavb 0 0.15 0.3 0.6 km â â â â poljske ceste državna meja ! ½ avtobusna postaja Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / študenti Prostorskega načrtovanja, generacija 2019/2020 / UL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Ljubljana, Slovenija Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / Prostorsko načrtovanje / Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Venera Zubović Vir: GURS, Geopedia, Google zemljevid, 2020. 102 105 A B Slemenski prikaz objektov v naselju Mostje Slemenski prikaz objektov v naselju Mostje je prikazan na treh prikazih. Naselje lahko razdelimo na dva dela; na značilno obcestno strukturo ter gručasto obcestno naselje. Objekti so T2 večinoma orientirani prečno na ulico. Tipi kmečkih domov so prikazani na prvem prikazu (prikaz A) v starem delu naselja Mostje. Prevladuje stegnjeni dom, za katerega je značilo, da so vsi objekti združeni v eni vrsti. Vse je pod eno streho in usmerjeno k cesti s čelno stranjo. Pogost je tudi vogalni dom, pri čemer je kmečka hiša in gospodarsko poslopje prav tako pod eno streho, vendar postavljeno na vogal. T2 T2 T2 T1 T1 T2 T3 T1 T2 T1 T1 T1 T1 T2 T3 Stegnjeni dom Vogalni dom Tristrani dom T2 Legenda: T2 slemenska struktura ceste T1 kataster stavb T2 0 25 50 100 m ¸ ¸ C C B A ¸ 0 180 360 720 m ¸ Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / študenti Prostorskega načrtovanja, generacija 2019/2020 / UL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Ljubljana, Slovenija Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / Prostorsko načrtovanje / Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Avtor: Anita Svetina Vir: GURS, 2019; SURS, 2019 103 106 Prikaz namembnosti objektov v Mostjah ¯ K K Opredelitev: K K K Zemljevid prikazuje namembnost objektov v vasi Mostje. Razvidna je tipična topološka oblika panonske ozke obcestne vasi v kateri so stanovanjski objekti K K umeščeni ob glavni prometnici, ki pelje skozi naselje. Za stanovanjskimi objekti so zgrajeni ostali nestanovanjski objekti, večinoma gospodarski objekti in hlevi K namenjeni kmetovanju. Tako je zasnovan večinoma geometrično pravilen K K stegnjen dom, v katerem so vsi objekti združeni v eni vrsti, pod eno streho in K K usmerjeni k cesti s čelno stranjo. V vasi se nahaja tudi ena trgovina, obrt, K K pokopališče, zvonik, gostilna in Nogometni klub Mostje. K K K K K K K K K K K Raven opazovanja: K K ( G K K Območje naselja Mostje v občini Lendava. + K K K K Mostje K K Metodološka pojasnila: K K Staro Mostje Kot podlaga je prevzet sloj podatkov katastra stavb ter sloj GJI (ceste) z K GURS-ove spletne strani Eprostor. Z pomočjo ortofotojev, Google zemljevida in Geopedije so prikazani elementi na zemljevidu ročno vrisani na zemljevid. K K K K Legenda: K stanovanjska funkcija K K nestanovanjsa funkcija K K 6Ivanci 6Fil 6ovci K javna funkcija Strehovci 6Dobrovnik K Žitkovci K K obrt Renkovci 6 Gančani 6 6 Kamovci 6 6Turnišče 6 K 6Genterovci K kmetija Nedelica K Radmožanci (H) Beltinci Lipa Gomil 6 6 6 6 6 ica Mostje ( T trgovina K K Brezovica 661 Banuta Szabólakos K Odranci 6 6 Trnje Šolsko Dolga vas 6 ( G 6 gostilna Gatišče K Melinci D 66 uge 6 Mala Polana Črenšovci 6 6 6 Dolgovaške Gorice Njive K ( P pokopališče Gornja 6 6 6 Velika Polana 6 Žižki Kapca 6Lendava Bistrica Ložič Lendavske Gorice ( T Sred 6 Čentiba Hotiza 6 6 6 nja 6 6 6 Gaberje 6 6 + zvonik 6 Alsócsente Dolina pri Dolnji Bistrica 6 K Dolnja 6 Brezovec 6 Lakoš 6Trimlini Bistrica Kot / Kót 6Lendavi glavne ceste K Pristava 6Petišovci Pince Šafarsko K Pin 6 6 K Veščica 6 6 6 6 (HR) 6 ce-Marof K Razkrižje Gibina K K 0 0.075 0.15 0.3 km ( P Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / študenti Prostorskega načrtovanja, generacija 2019/2020 / UL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Ljubljana, Slovenija Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / Prostorsko načrtovanje / Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Venera Zubović Vir: GURS, Geopedia, Google zemljevid, 2020. 104 107 Prikaz dejanske rabe kmetijskih zemljišč Na karti je prikazana dejanska raba zemljišč na območju naselja Mostje. Razporejena je na naslednjih šest kategorij: pozidano in sorodno območje, voda, gozd, travnik, sadovnjak ali vinograd ter njiva. Prikazani so tudi objekti. Prevladuje rjavi odtenek barve kar predstavlja njivske površine. Te predstavljajo tri četrtine vse površine, kar kaže spodnji grafikon. Na drugem mestu so travniki ter na tretjem pozidana in sorodna zemljišča. Ohranjen je gozdni sestoj na vzhodnem delu območja. Druge gozdne površine se nahajajo na južnem delu izven samega območja naselja. Sadovnjakov in vinogradov je malo, ti so večinoma locirani za objekti kot njihovo pripadajoče zemljišče. Travnate površine so ob kanalih oziroma večjih vodotokih ter predstavljajo predah med njivskimi površinami. Med pozidana in sorodna zemljišča spada tudi steza športnega letališča ter nogometno igrišče. Legenda: pozidano in sorodno zemljišče voda gozd travnik Površina dejanske rabe (m2) v naselju Mostje sadovnjak, vinograd njiva objekti cesta državna meja naselje Mostje Legenda je enaka kot na prikazu 0 125 250 500 m ¸ Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / študenti Prostorskega načrtovanja, generacija 2019/2020 / UL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Ljubljana, Slovenija Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / Prostorsko načrtovanje / Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Avtor: Anita Svetina Vir: GURS, 2019; MKGP, 2019 105 108 Analiza kmetijskega prostora ¯ Opredelitev: Jo Pri analizi kmetijskega prostora je glavna pozornost bila usmerjena na šavski pr orijentacijo njiv, rasporeditev drevesnih mejic, navzočnost vodotokov, večjih ekop vodnih telesih in melioracijskih kanalov, območjih vrtov in sadov ter gozdov. Pri prikazu orijentacije njiv je razvidno da se večina rasprostira v smeri severovzhod-jugozahod, predvsem pa na območju za stanovanjskimi površinami v Mostah. Oblika njiv oz. ožje njive podolgovate oblike, ki se razprostirajo za stanovanjskimi površinami, so značilne za panonski tip pokrajine. Drevesne mejice se razprostirajo uglavnem ob vodotokih in melioracijskih kanalih, predvsem zato ker ščitijo prst od vetrne in vodne erozije. Območja ki so namenjena vrtovom in sadovnjakom se razprostirajo vzdolž območja stanovanjskih površin. Na južnem delu obravnavanega območja pod naseljem Banuta najdemo tudi površine katere porašča poplavni gozd Črni log. Območja poplavnih gozdov oz. logov napajajo številni vodni viri, razvejani v gosto omrežje odvodnih in dovodnih kanalov in jarkov, ki predvsem služijo za namakanje ali izsuševanje njiv. Raven opazovanja: Območje naselja Mostje v občini Lendava. Mostje Metodološka pojasnila: Kot podlaga za prikaz izdelane analize so vzeti podatki z GURS-ove spletne strani Eprostor. Z pomočjo ortofotojev, Google zemljevida in Geopedije so prikazani elementi na zemljevidu ročno vrisani na zemljevid. Bukovn Staro Mostje iški pre 6Ivanci 6Fil 6ovci kop Strehovci 6DobrovnikŽitkovci Renkovci 6 Gančani 6 6 Kamovci 6 6Turnišče 6 6Genterovci Nedelica Radmožanci (H) Beltinci Lipa Gomil 6 6 6 6 6 ica Mostje Brezovica 661 Banuta Szabólakos Odranci 6 6 Trnje Šolsko Dolga vas 6 Banuta 6 Gatišče Melinci D 66 uge 6 Mala Polana Črenšovci 6 6 6 Dolgovaške Gorice Njive Gornja 6 6 6 Velika Polana 6 Žižki Kapca 6Lendava Bistrica Ložič Lendavske Gorice Sred 6 Čentiba Hotiza 6 6 6 nja 6 6 6 Gaberje 6 6 6 Alsócsente Dolina pri Dolnji Bistrica 6Dolnja 6 Brezovec 6 Lakoš 6Trimlini Bistrica Kot / Kót 6Lendavi Pristava 6Petišovci Pince Šafarsko Pin 6 6Veščica6 6 6 6 (HR) 6 ce-Marof Legenda: Razkrižje Gibina mejice vodotoki poljske ceste melioracijski kanali kataster stavb 0 150 300 600 m orientacija njiv območje vrtov in sadov stoječa vodna telesa državna meja poplavni gozd ceste Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / študenti Prostorskega načrtovanja, generacija 2019/2020 / UL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Ljubljana, Slovenija Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / Prostorsko načrtovanje / Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Venera Zubović Vir: GURS, Geopedia, Google zemljevid, 2020. 106 109 Vizualna analiza ¸ Na karti je prikazana vizualna analiza naselja Mostje. Kot naravni rob je označen gozdni rob na južnem delu ter globji melioracijski jarek na vzhodnem delu naselja. Celotno naselje lahko delimo na dva dela; Kolonijo Mostje s pravilno obcestno sturktuo ter stari del vas Mostje. Kvaliteten odprti prostor predstavljajo nogometno igrišče, gozdni sestoj ter manjše športno letališče. Celotno naselje nima razpoznavnega vaškega jedra, zato je kot center označena večja gostilna ob glavni prometnici, ki predstavlja zbirališče ljudi iz vasi. Večjo prostorsko dominanto predstavlja zvonik v starem delu. Druga manjša dominanta predstavlja pokopališče. Glavni vhod v naselje je označen na glavni cesti na južnem delu, saj se le ta priključuje na avtocesto. Označen je tudi izhod iz naselja, katera cesta je glavna os do sosednjih vasi. Legenda vaški rob * vhod v naselje naravni rob prostorske dominanta križišča cesta stari del naselja (Mostje) kvaliteten pogled državna meja melioracijski kanali gozd organizirana poselitev ob prometnici (Kolonija Mostje) center naselja kvalitetni odprti prostor objekti 0 100 200 400 m Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / študenti Prostorskega načrtovanja, generacija 2019/2020 / UL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Ljubljana, Slovenija Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / Prostorsko načrtovanje / Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Avtor: Anita Svetina Vir: GURS, 2019; SURS, 2019 107 110 ¯ Analiza namenske rabe prostora Opredelitev: Zemljevid prikazuje namensko rabo prostora za območje znotraj naselja Mostje. Iz izdelane analize je razvidno da največ površin na proučevanemu območju sodi v kmetijske površine. Prav tako, je razvidna struktura parcelacije z ožjimi parcelami poldolgovate oblike, značilnimi za panonske obcestne vasi. Znotraj območja naselja manjši delež površin sodi v gozdna zemljišča. Iz prikazanega grafikona in preglednice je razvidno da prevladujejo predvsem stanovanjska območja v skupnem deležu stavbnih zemljišč, kar je tudi pričakovano. Prav tako, obravnavano naselje nima veliko težav z širitvijo razpršene poselitvije, glede na to da v skupnem deležu stavbnih zemljišč dosegajo samo 2%. Najmanjši delež površin zavzemajo površine namenjene centralnim dejavnostim, celo manj kot 1%. Zelene površine na obravnavanem območju obsegajo območje pokopališča ter območje namenjeno športu in rekreaciji, v tem primeru nogometnega igrišča NK Mostje, kar v celokupnem deležu stavbnih zemljišč znaša 6%. Posebno kategorijo tvorijo nepozidana stavbna zemljišča, katera smo ročno določili za potrebe izdelave analize. V Funkcija Površina v m2 Delež nepozidana stavbna zemljišča sodijo površine večje od 500 m2, na katerih je Stanovanjska območja 198008.2 92% možna gradnja objektov, tako omenjene površine zavzemajo 12%, v Mostje Centralne dejavnosti 710.7 0% celokupnem deležu stavbnih zemljišč. Nepozidana stavbna zemljišča predstavljajo glavni potencial za širitev naselja, vendar ta delež površin ni Razpršena poselitev 4172.5 2% precej velik, predvsem zato ker se nekatera nepozidana stavbna zemljišča Zelene površine 13607.1 6% nahajajo za že zgrajenimi stanovanjskimi objekti. Večje sklenjeno območje Skupaj stavbna zemljišča 216498.5 100% nepozidanih stavbnih zemljišč se nahaja na območju zelenih površin oz. na Nepozidana stavbna območju nogometnega igrišča, na kateremu je možna gradnja nekaterih zemljišča 30609.8 12% objektov v okvirju razvoja športnega centra NK Mostje. Pri izdelavi analize smo Stavbe izven območij opazili da se tudi zunaj območja stavbnih zemljišč nahajajo nekateri predvsem stavbnih zemljišč 1915.9 1% gospodarski objekti, kateri so zgrajeni na kmetijskih zemljiščih, kar je v primeru funkcije dopolnilnih kmetijskih objektov pri obstoječih kmetijah dovoljeno. Raven opazovanja: Območje naselja Mostje v občini Lendava. Metodološka pojasnila: Kot podlaga za prikaz izdelane analize so vzeti podatki generalizirane namenske rabe z PIS-ove spletne strani ter podatki z GURS-ove spletne strani Eprostor. S pomočjo ortofotojev, Google zemljevida in Geopedije so prikazani elementi ročno vrisani na zemljevid. Staro Mostje 6Ivanci 6Fil 6ovci Strehovci 6DobrovnikŽitkovci Renkovci 6 Gančani 6 6 Kamovci 6 6Turnišče 6 6Genterovci Nedelica Radmožanci (H) Beltinci Lipa Gomil 6 6 6 6 6 ica Mostje Brezovica 661 Banuta kmetijska zemljišča Szabólakos Odranci 6 6 Trnje Šolsko Dolga vas 6 6Gatišče Mala Polana 6 vodne površine 6 Melinci D 6 uge 6 Črenšovci 6 6 Dolgovaške Gorice Njive Gornja 6 6 6 Velika Polana 6Lendava zelene površine Žižki Kapca 6 Bistrica Ložič Lendavske Gorice Sred 6 Čentiba Hotiza 6 6 6 stanovanjske površine stavbe izven stavbnih zemljišč nja 6 6 6 Gaberje 6 6 6 Alsócsente Bistrica Dolnja 6 Brezovec 6 Dolnji Lakoš 6 Dolina pri Lendavi Trimlini razpršena poselitev kataster stavb 6Bistrica Kot / Kót 6 Pristava 6Petišovci Pince Šafarsko Pin 6 nepozidana stavbna zemljišča zemljiški kataster 6Veščica6 6 6 6 ce-Marof (HR) 0 75 150 300 m 6 Razkrižje Gibina gozdna zemljišča meja naselja Mostje Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / študenti Prostorskega načrtovanja, generacija 2019/2020 / UL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Ljubljana, Slovenija Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / Prostorsko načrtovanje / Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Venera Zubović Vir: GURS, MOP, Geopedia, Google zemljevid, 2020. 108 111 Ideja ureditve naselja Mostje Izdelana SWOT analiza naselja Mostje Prednosti Slabosti Za izhodišče izdelave ideje ureditve naselja je bila narejena SWOT analiza  Značilna poselitev ob prometnici - ni veliko razpršene gradnje (tipična  Pomanjkanje urejenih kolesarskih poti prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti naselja Mostje. Le-ta je prikazana v panonska vas)  Neobnovljeni stari tipični kmečki domovi (kulturna dediščina) desni tabeli. Kot glavne prednosti bi izpostavili značilno obcestno strukturo  Velik delež zelenih površin  Brez vaškega jedra poselitve, velik delež zelenih površin in s tem povezana kakovostna kmetijska  zemljišča ter dobra prometna dostopnost območja. Glavne slabosti so Vzletišče Mostje Lendava – tudi potencial  Divje odlagališče na vzhodnem delu naselja pomanjkanje vaškega jedra oziroma centra vasi, neobnovljeni kmečki domovi  Ohranjen gozdni sestoj  Pomanjkanje delovnih mest ter staranje prebivalstva. Kot glavno priložnost bi izpostavili obstoječe manjše  Prometna dostopnost (bližina avtoceste, občinskega središča (Lendava),  Staranje prebivalstva športno letališče na vzhodnem delu naselja ob glavnem vhodu v naselje. Poleg regionalnega središča Murska Sobota, Madžarske, 3 avtobusne postaje,  Naravno gibanje prebivalstva - več umrlih kot rojenih prebivalcev tega vidiva potencial v kmečkem turizmu ter ekološkem kmetovanju. Med kolesarska steza proti vasi Ganterovci)  Majhne (ozke) zemljiške parcele (nefunkcionalnost obdelovanja - kmetovanja) večjimi nevarnosti bi izpostavili razpršeno poselitev, opuščanje kmetijske  Kakovostna območja za kmetijstvo in pridelavo hrane  Poplavna območja (oglejena prst) ob Jošavskem in Kobilijskem prekopu pridelave, odseljevanje, intenzivno kmetijsko pridelavo ter posledične negativne  Prisotnost osnovnih dejavnosti - trgovina, obrt, gostilna  procesi odnašanja prsti (vodna, vetrna erozija) - potreba po sajenju več drevesnih mejic vplive na okolje.  Številni odvodni/dovodni kanali za namakanje Ideja razvoja naselja Mostje se opira na dve tematiki. Kot glavno priložnost sva  Dobra povezanost kmetijskih zemljišč s poljskimi potmi izpostavili obstoječe športno letališče na vzhodni strani naselja. To območje je  v sedanjem stanju sestavljeno iz nogometnega igrišča ter pristajalne steze za Selitveni prirast - več priseljenih kot odseljenih prebivalcev manjša športna letala (prikaz B). Razvoj naselja Mostje vidiva v razvoju Priložnosti Nevarnosti opisanega prostora. Ta naj zaživi z umestitvijo večjega piknik prostora,  Kmečki turizem - stare ohranjene kmetije, orodja, postopki obdelovanja,  Razpršena poselitev (odmik od prometnice) otroškega igrišča ter odbojkarskega igrišča. Tako bi ustvarili center vasi, kjer bi obnova starih kmetij (kulturna dediščina) -> kot dodatni zaslužek na kmetji  Umeščanje netipične arhitekture -> razvrednostenje krajine se domačini in prebivalci okoliških naselij družili. Poleg hale za športna letala  Razvoj športnega letališča - popularizacija (npr.igradnja hale, odprtje  Promocijski jambo plakati ob glavni cesti -> razvrednotenje krajine se razvije ponudba hrane in pijače v obliki manjše gostilne ali bara (prikaz A). bara/gostilne)  Razpadanje tradicionalnih kmečkih domov, neustrezna prenova Kot drugi sklop razvoja sva se osredotočili na razvoj ekološkega kmetovanja in  Bližina Madžarske - povezovanje z vaškimi skupnostmi Madžarske  Suše, poplave ohranitvi obcestne poselitve. Razvoj vidiva v kmetijski pridelavi, ki bo kar (Madžarska manjšina)  Opuščanje kmetijske dejavnosti najmanj vplivala na kakovost okolja ter izdelkov.Zdravi kmetijski pridelki bi  Lokalna tržnica s kmetijskimi pridelki  Odseljevanje mladih dosegali večjo vrednost ter bili bolj konkurenčni na trgu. Sedanjo parcelno  Lastna znamka lokalnih izdelkov in njihova promocija stukturo naj se ohrani, saj omogoča gojenje različnih sort zelenjave in sadja ter  Zaraščanje  zavira intenzivno kmetovanje na velikih površinah. Kmečki turizem pa naj bo vir Razvoj/širitev območij za šport - NK Mostje  Praznjenje naselja (staranje prebivalstva, ni delovnih mest) dodatnega in ne glavnega zaslužka kmetovalcev. Značilne stare kmečke  Izgradnja kolesarske steze - možnost povezovanja z ostalimi vasmi v  Opuščanje kmetijstva domove naj se ustrezno obnovi ter tako ohrani kulturno dediščino prostora. Prekmurju  Intenzivna kmetijska pridelava -> negativni vpili na okolje A B A A: Prikaz ideje razvoja območja B: Obstoječe stanje na razvojnem območju Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / študenti Prostorskega načrtovanja, generacija 2019/2020 / UL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Ljubljana, Slovenija Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju/ Prostorsko načrtovanje / Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Anita Svetina 109 112 ¯ Prikaz pozidave nepozidanih stavbnih zemljišč Legenda: Opredelitev: Zemljevid prikazuje kako bi izgledalo obravnavano naselje Mostje v primeru da stanovanjske površine se pozidajo vsa nepozidana stavbna zemljišča. Za izdelavo tega prikaza je bilo potrebno zamisliti potrebne velikosti parcel kot tipologijo in velikosti objektov. razpršena poselitev Zaradi same oblike naselja oz. tipične panonske obcestne vasi ter tipologije nepozidane parcele objektov, smo poskušali čimbolj realno prikazati in umestiti nove objekte na nepozidanih stavbnih zemljiščih. Glede na to da se večina nepozidanih novi objekti stavbnih zemljišč nahaja za že pozidanimi stavbni zemljišči, stanovanjskega in gospodarskega namena, je večina novo umeščenih objektov nestanovanjska gozdna zemljišča oz. namenjena kmetijstvu. Prav tako, glede na obliko in velikost parcel lahko sklepamo da je večina omenjenih parcel nepozidanih stavbnih zemljišč, v kmetijska zemljišča posesti lastnikov že pozidanih zemljišči, zaradi česar bo pozidava z novimi stanovanjskimi objekti bila nerealna, predvsem zato ker do parcel ni dostopne vodne površine ceste. Prav tako, takšen način pozidave spreminja značilen izgled in strukturo obcestne panonske vasi, kar je popolnoma neprimerno. Na območju naselja zelene površine najdemo tudi 13 parcel, ki so popolnoma primerne za pozidavo z novimi stanovanjski objekti, vendar je širitev naselja predvsem odvisna od lastništva stavbe izven stavbnih zemljišč teh parcel, kakovosti življenja znotraj naselja ter interesa ljudi. Mostje kataster stavb Raven opazovanja: Območje naselja Mostje v občini Lendava. zemljiški kataster Metodološka pojasnila: meja naselja Mostje Kot podlaga za prikaz izdelane analize so vzeti podatki generalizirane namenske rabe z PIS-ove spletne strani ter podatki z GURS-ove spletne strani Eprostor. S pomočjo ortofotojev, Google zemljevida in Geopedije so prikazani elementi ročno vrisani na zemljevid. 6Ivanci 6Fil 6ovci Strehovci 6DobrovnikŽitkovci Renkovci 6 Gančani 6 6 Kamovci Turnišče 6 Genterovci Staro Mostje 6 6 6 Nedelica Radmožanci (H) Beltinci Lipa Gomil 6 6 6 6 6 ica Mostje Brezovica 661 Banuta Szabólakos Odranci 6 6 Trnje Šolsko Dolga vas 6 6 Gatišče Melinci D 66 uge 6 Mala Polana Črenšovci 6 6 6 Dolgovaške Gorice Njive Gornja 6 6 6 Velika Polana 6 Žižki Kapca 6Lendava Bistrica Ložič Lendavske Gorice Sred 6 Čentiba Hotiza 6 6 6 nja 6 6 6 Gaberje 6 6 6 Alsócsente Dolina pri Dolnji Bistrica 6Dolnja 6 Brezovec 6 Lakoš 6Trimlini Bistrica Kot / Kót 6Lendavi Pristava 6Petišovci Pince Šafarsko Pin 6 6Veščica6 6 6 6 (HR) 6 ce-Marof Razkrižje Gibina nove parcele 45 novi objekti 46 0 75 150 300 m število novih prebivalcev 40 Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / študenti Prostorskega načrtovanja, generacija 2019/2020 / UL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Ljubljana, Slovenija Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / Prostorsko načrtovanje / Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Venera Zubović Vir: GURS, MOP, Geopedia, Google zemljevid, 2020. 11 1103 ¸ Predlog ureditve naselja Mostje Karta prikazuje predlog ureditve naselja Mostje skupaj z ureditvenim območjem CD2 naselja (UON). Naselje je majhno zato v prostor nisva umeščali dejavnosti oziroma objektov kot je kmetijska zadruga ali tržnica, saj so te dejavnosti zagotovljene v bližnjih središčih. Glavni predlog je razširitev in vzpostavitev ZS1 športno-rekreacijskea območja (oznaka UO) na obstoječem prostoru na južnem delu naselja. To območje je trenutno opredeljeno kot kmetijsko CD1 BC zemljišče, zato je potrebna sprememba namembnosti. Celotno območje zavzema 216 944 m2. Od tega je območje letališča (ZS1) veliko 124 741 m2. Predlagava spremembo namembnosti v območje drugih centralnih delavnosti za objekt gostinske ponudbe ter piknik prostora ter otroškega igrišča (označeno z označbo (CD). Območje CD1 je veliko 3 867 m2 ter območje CD2 4 896 m2. To območje predstavlja novo jedro oziroma center naselja. Drugo območje predstavlja letalski hanger, kjer predlagava spremembo namembnosti v območje športnega centra (označeno z BC). Za umestitev oziroma ureditev drugih športnih površin, kot je odbojkarsko igrišče na mivki je prav tako potrebno spremeniti namembnost iz kmetijskega zemljišča v območj e za oddih rekracijo in šport (oznaka ZS2). To območje sva locirali ob ZS2 obstoječem nogometnem igrišču ter je veliko 24 290 m2. Meja ureditvenega območja naselja sledi namenski rabi prostora ter parcelaciji. Mostje Vključena so tudi pripadajoča zemljišča objektov kot so sadovnjaki ter vrtovi. 0 50 100 200 m Samo območje je sestavljeno iz treh delov; ureditveno območje Staro Mostje ter ureditveno območje naselja Kolonija Mostje ter manjše, ki obsega ločen objekt izven strnjene naselitve. Širitve stanovanjskih površin nisva predlagali, UON saj je za trenutno demografsko sliko Mostja dovolj praznih stavbnih zemljišč znotraj naselja. športni center BC območje drugih centralnih dejavnosti Ureditveno območje (UO) Površina (v m2) ožje območje športnega letališča Ožje območje letališča 29 827 Širše območje letališča (ZS1) 124 741 območje za oddih šport in rekreacijo Športni center 1 509 Druge centralne dejavnosti 8 763 CD1 3 867 CD20 4 896 Območje za šport in rekreacijo 24 290 Staro Mostje (ZS2) cesta UON UO nepozidana stavbna zemljišča ureditveno območje stanovanjske površine kataster stavb meja naselja moste stavbe izven stavbnih zemljišč razpršena poselitev zemljiški kataster 0 100 200 400 m kmetijske površine zelene površine Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / študenti Prostorskega načrtovanja, generacija 2019/2020 / UL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Ljubljana, Slovenija Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / Prostorsko načrtovanje / Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Anita Svetina Vir: GURS, MOP, Geopedia, Google zemljevid, 2020. 111 114 Filovci in Filovske gorice Naselje Filovci in Filovske Gorice Klemen Cotič, Miha Vičar Opis naselja, lokacija, prikaz Fraciscejskega Prikaz Franciscejskega katastra katastra Filovci so gručasto naselje na Ravenskem v Občini Moravske Toplice. Nahajajo se ob cesti Martjanci - Dobrovnik. Poleg obdelane meliorirane ravnine spadata k vaškemu zemljišču v severnem delu nad glavno cesto še vinogradniška slemenska zaselka »Tranvski breg«, »Filovski Breg« in »Gaj« z zidanicami in počitniškimi vikendi. V bližini naselja na ledini »Male Čistine«, je bilo odkrito arheološko najdišče, datirano v čas mlajše kamene in bakrene dobe. Sami Filovci se prvič omenjajo leta 1322 z imenom Fyloch, leta 1355 pa kot Philauch. Nekoč je bilo to značilno lončarsko naselje, po prvi svetovni vojni je bilo v Filovcih še 60 lončarjev, v zadnjih letih pa so prebivalci skoraj povsem opustili tradicionalno obrt. Filovski lončarji so znani predsvem po izdelavi črne keramike. Danes je v naselju muzej na prostem, kjer je poleg kulturnih spomenikov, panonskih cimprač, tudi lončarska delavnica. Iz prikaza Fraciscejskega katastra iz leta ( 1858- 1860 ), je razvidno, da je poselitev skoncentrirana ob cesti, kar je glavna značilnost obcestnih vasi. Iz poljske ureditve je razvidno, da sta v tistih časih prevladovala trije tipi in sicer delci, sklenjene proge, ter grude, ki so značilna za gručasta naselja. Za delce je značilno, da so se začele pojavljati v Fevdalni dobi, za njih je značilna ozka pravokotna oblika, kar je posledica obdelovanja v tistih časih, ter mehanizacije ( ozki plugi ). Sklenjene proge, pa so dolga pravokotna polja, značilna predvsem za bolj premožne kmete. To pomeni, da je so tedaj na območju Filovcev in Filovskih goric živeli različni sloji kmetov. Podatki in prikaz so za tist čas zelo dobri, kajti podatki zemljiškega katastra so bila osnova za obralčunavanje tlake oziroma davka. Lokacija Prikaz iz Franciscejskega katastra Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / študenti Prostorskega načrtovanja, generacija 2019/2020 / UL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Ljubljana, Slovenija Razvoj podeželskih vasi v zaledju Prekmurja / Prostorsko načrtovanje / Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Avtorja: Miha Vičar in Klemen Cotič Vir: Arhiv Republike Slovenije 2020 11 11 36 Demografski podatki za naselje Filovcev Prebivalstvo v naselju Filovci, od leta 2011 pa do danes počasi Indeks staranja- Filovci Prebivalstvo- Filovci narašča s 478 v letu 2011, na 504 v letošnjem letu. Glede na spol, pa v naselju živi več žensk in sicer 260, ter 244 moških. Prebivalstvo Leto 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 Leto 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 v naselju, se je od leta 2011 pa do leta 2020 postaralo za 1,3 leta in Spol - SKUPAJ 155,6 187,5 193,3 204,5 204,3 170,2 166,1 178 155,1 153,5 Spol - SKUPAJ 478 469 464 468 465 482 490 492 508 504 znaša 45,1 let. Povprečna starost prebivalcev Slovenije je sredi leta 2018 znašala 43,3 leta. Kar pomeni, da Filovci sodijo v "starejša" Indeks staranja- Filovci Prebivalstvo-Filovci naselja v Sloveniji, glede na povprečje. Sicer je pa znano, da so 250 520 nastarejše regije v Sloveniji: obalno-kraška, goriška in pomurska statistična regija (več kot 44,5 let). Toda v Filovcih index staranja 510 upada iz 155,6 na153,5, kar pomeni da bi se staranje prebivalstva 200 500 začelo ustavljati, to pa pomeni boljšo demografsko sliko v 490 prihodnosti. 150 480 100 470 460 50 450 0 440 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2011 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 Spol - SKUPAJ Spol - SKUPAJ Povprečna starost- Filovci Povprečna starost glede na spol- Filovci Leto 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 Leto 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 Spol - SKUPAJ 43,8 44,5 44,4 45,3 45,6 44,7 44,7 45,7 44,9 45,1 Moški 234 228 222 229 225 235 233 239 250 244 Ženske 244 241 242 239 240 247 257 253 258 260 Povprečna startost-Filovci Prebivalstvo glede na spol 46 270 260 45,5 250 45 240 44,5 230 220 44 210 43,5 200 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 Spol - SKUPAJ Moški Ženske Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / študenti Prostorskega načrtovanja, generacija 2019/2020 / UL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Ljubljana, Slovenija Razvoj podeželskih vasi v zaledju Prekmurja / Prostorsko načrtovanje / Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Avtorja: Miha Vičar in Klemen Cotič Vir: SURS, 2020 11 11 47 Komunikacije Filovci in Filovske Gorice Mimo naselja Filovci poteka občinska lokalna cesta iz smeri jugovzhoda (Strehovci) proti severozahodu (Bogojina). Na občinsko cesto se skozi naselje priključujejo krajše javne poti. Večino teh predstavljajo lokalne asfaltirane ceste, ki omogočajo dostop do hiš in centra vasi. Nekatere pa se navezujejo naprej na gozdne (sever) ali poljske poti (večinoma jugovzhod in jugozahod). V naselju sta dve avtobusni postajališči, ki sta locirani ob glavni občinski cesti. Omogočata dostop do javnega potniškega prometa in prevozu šolarjev v šolo in nazaj. V središču vasi se nahaja tudi eno samo manjše javno parkirišče, ki je tudi označeno. Naselje Filovci je od Moravskih Toplic, kot občinskega središča, oddaljeno 7 km, od Murske Sobote, kot upravnega središča pa dobrih #Bogojina 15 km. Čas vožnje do Moravskih Toplic je dobrih 7 min in do Murske Sobote pa 16 minut z avtomobilom. Najbližji dostop do avtoceste A5 je preko uvoza ali izvoza Gančani, ki je od središča naselja oddaljen dobrih 6 kilometrov. Zaključimo lahko, da so Filovci s pripadajočimi Filovskimi Goricami zelo dobro dostopni tako z avtomobili, kot tudi s kolesi oziroma peš. B B ± # P Strehovci Legenda: P Parkirišče B Avtobusno postajališče Križišče Glavna cesta Poljska pot Kataster stavb 0 125 250 500 m Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / študenti Prostorskega načrtovanja, generacija 2019/2020 / UL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Ljubljana, Slovenija Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / Prostorsko načrtovanje / Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Klemen Cotič in Miha Vičar Vir: GURS, 2020 11 11 58 Slemenska slika Na karti je prikazana usmerjenost objektov v naselju Filovci. Večina objektov je locirana ob glavnih prometnicah, ki potekajo skozi naselje. Slemeska struktura, ter usmerjenost je med posameznimi objekti zelo spremenljiva, vendar pa jih je večina obrnjena pravokotno na prometnico. T2 T2 Pri širini objektov, prav tako prihaja do različnih dimenzij, najbolj pogoste dimenzije v naselju Filovci pa so 8 m, 10 m ali 12 m. Večje širine ne nastopajo tako pogosto, razen pri večjih kmetijskih poslopjih, tam lahko T1 T1 T3 širina slemena preseže 20 m. Sicer pa v naselju prevladuje raznolika gradnja, brez pravil in brez prevladojočega tipa objektov. T1 T3 T1 T1 T1 T1 T3 T1 T2 T1 T1 T1 T1 STANOVANJ. ST. STANOVANJ. ST. T1 T1 T1 T1 T1 POKRITO T1 T1 T1 T1 T1 POKRITO T1 T3 T3 T3 T1 HLEV T3 T1 HLEV T1 T1 T3 T3 T1 T3 STANOVANJ. ST. T1 T1 T1 T1 T2 T2 T3 Legenda: T1 T3 slemenska struktura Ceste T1 T1 T3 0 25 50 100 m Plastnice Razv 119 Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / študenti Prostorskega načrtovanja, generacija 2019/2020 / UL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Ljubljana, Slovenija oj podeželski vasi v Prekmurju / Prostorsko načrtovanje / Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Avtorja: Miha Vičar in Klemen Cotič Vir: GURS, 2020 116 Slemenska slika ( Filovske gorice ) Na karti je prikazana usmerjenost objektov v Filovskih goricah. Večina objektov je locirana ob glavnih prometnicah, ki potekajo skozi naselje. Slemeska struktura, ter usmerjenost je med posameznimi objekti zelo spremenljiva, vendar pa jih je večina obrnjena pravokotno na prometnico. Na obomočju Filovskih goric, je moč zaznati več različnih tipologij kmečkega doma. Ob glavni cesti, ki poteka skozi gorice, prevadujejo predvsem geometrično pravilne oblike doma in sicer stegnjen, ter vzporedni dom. Zaznati je možno tudi manjše število vogalnih domov oziroma domov na ključ, ki pa so značilni za panonsko področje. Na območju razpršene gradnje se v večini pojavljajo novozgrajeni objekti s pripadajočimi vinogradniškimi zemljišči, starejše objekte na območju razpršene gradnje, pa bi lahko uvrstili med gručaste domove. Pri širini objektov, so najbolj pogoste dimenzije v Filovskih goricah 8 m, ter manjše število objektov s širino 10 m ali12 m. Večje širine praktično ne nastopajo, Sicer pa v goricah prevladuje raznolika gradnja, objekti, ki so locirani ob glavni cesti se po večini ujemajo s pravili za določevanje tipov kmečkih domov, medtem ko so objekti na območju razpršene gradnje postavljeni povsem brez pravil. Legenda: slemenska struktura Ceste 0 25 50 100 m Plastnice Razv Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / študenti Prostorskega načrtovanja, generacija 2019/2020 / UL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Ljubljana, Slovenija oj podeželskih vasi v Prekmurju / Prostorsko načrtovanje / Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Avtorja: Miha Vičar in Klemen Cotič Vir: GURS, 2020 120 117 K Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / študenti Prostorskega načrtovanja, generacija 2019/2020 / UL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Ljubljana, Slovenija 118 K Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / študenti Prostorskega načrtovanja, generacija 2019/2020 / UL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Ljubljana, Slovenija 119 K Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / študenti Prostorskega načrtovanja, generacija 2019/2020 / UL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Ljubljana, Slovenija 120 Dejanska raba zemljišč Na karti lahko vidimo prikaz dejanske rabe zemljišč v okolici Filovcev. Prevladujejo njivske površine, h katerim smo z enako barvo prišteli še površine s trajnicami in rastlinjake. Ta kategorija pokriva dobro polovico območja. Sledijo gozdne površine, ki se razprostirajo na dobri četrtini območja. Na tretjem mestu so trajni travniki v svetlo zeleni barvi, ki zasedajo približno petino območja. K njim smo prišteli tudi travniške in ostale sadovnjake. Posebej v svoji kategoriji so intenzivni sadovnjaki in vinogradi, kateri so večinoma prisotni v Filovskih Goricah in pokrivajo okoli desetine površin. Nazadnje pa so tu še kmetijske površine v zaraščanju, ki obsegajo približno 5 % skupne površine. Površina[m²] Njivske površine Trajni nasadi Sadovnjak Travniške površine Površine v zaraščanju Gozd Pozidano zemljišče Voda Legenda: Plastnice Raba Površina[m²] Površina[Ha] Njivske površine Njivske površine 5963873,6 596,4 Trajni nasadi Trajni nasadi 486890,9 48,7 Sadovnjak Sadovnjak 417142,8 41,7 Travniške površine Travniške površine 900339,3 90,3 Površine v zaraščanju Površine v zaraščanju 426153,7 42,6 Gozd Gozd 3141603 314,1 Pozidano Pozidano zemljišče 752947,9 75,3 Vodne površine Voda 2314,6 0,2 Kataster stavb 0 125 250 500 m Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / študenti Prostorskega načrtovanja, generacija 2019/2020 / UL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Ljubljana, Slovenija Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / Prostorsko načrtovanje / Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Avtorja: Miha Vičar in Klemen Cotič Vir: MKGP 2020 121 124 Analiza kmetijskega prostora v Filovcih in ± Filovskih Goricah Na karti lahko vidimo z rjavo barvo prikazane orientacije njivskih površin. Na območju prevladujeta dve vrsti orientacije in sicer sever- jug in vzhod-zahod. Kmetijskih površin z ostalimi smermi orientacij je razmeroma malo. Območje je dodobra prepredeno z melioracijskimi kanali, ki so vir vode za namakanje njivskih površin. Napajajo se iz več manjših vodotokov, ki tečejo iz hribovitejšega in gozdnatega dela na severu proti jugu. Ob vodotokih na vzhodu in zahodu potekajo z drevesi zaraščene mejice. Gozdne površine obsegajo predvsem severni hriboviti del Filovskih Goric. Vrtički in sadovnjaki, pa se pojavljajo večinoma na robovih naselja, ponekod pa tudi med stanovanjskimi objekti, večinoma v središču naselja. Iz karte oziroma na podlagi orientacije in gostote črt, ki prikazujejo orientacijo njiv, lahko razberemo tudi naslednje ugotovitve o velikosti parcel in tipu polske razdelitve. Na vzhodnem delu Filovskih Goric, je lepo vidna povezanost njiv oziroma vinogradov z objekti. V ravninskem delu, pa se kaže razdelitev parcel na delce. Legenda: Ceste Mejice Orientacija njiv Vodotoki Melioracijski kanali Kataster stavb Plastnice Območje vrtov in sadovnjakov Gozd 0 125 250 500 m Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / študenti Prostorskega načrtovanja, generacija 2019/2020 / UL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Ljubljana, Slovenija Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / Prostorsko načrtovanje / Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Klemen Cotič in Miha Vičar Vir: GURS, 2020 122 125 Vizualna analiza Na karti je prikazana vizualna analiza naselja Filovci, ki temelji na pregledu ortofoto posnetka. Vas in pripadajoče Gorice deli glavna cesta, ki povezuje naše naselje s sosednjimi. Najkvalitetnejši panoramski pogled je iz severega dela oziroma iz pobočja, na katerem ležijo Filovske Gorice. Naselje ima zelo očitno izoblikovan vaški rob, saj iz grajenega dela naselja, preko sadovnjakov in manjših vrtov prehaja teren v njivske površine oziroma kvaliteten odprti prostor. Zaradi tega, je iz katerekoli točke v tem prostoru lepo viden pogled na grajeno strukturo naselja. Naselje ima dobro komunikacijsko strukturo. Lahko bi rekli, da je zaradi cest izoblikovan center naselja, čeprav v naselju samem ne najdemo tradicionalnega vaškega jedra. Na nekaterih delih naselja lahko najdemo objekte s tipično vaško arhitekturo. V naselju imamo tudi več dominant: * športna igrišča ŠRC Filovci, Kapelo Marije Pomočnice in kapelico ter ^ posebno vrsto prenočišča Glamping "Na Brejgi"; kakor tudi nekaj ! motečih elementov, najbolj moteč element je osamljen objekt na območju polj. Označili smo tudi pomembnejše elemente, ki dvigujejo kvaliteto obravnavanega prostora in to so Zavod Lončarska Vas Filovci ter gasilski dom s centrom kulturnih dejavnosti oziroma vaškim domom. ^ Legenda: # * Glavni izhod in vhod iz naselja ^ * ! * # ! # Moteči elementi ! Panoramski pogled Plastnice # Potok Filovci Potok ! Pomembnejši elementi ^ Dominanta ^ Pogled na grajeno strukturo Oblikovani vaški rob Druge ceste Glavna cesta Gozni rob Tipična tradicionalna arhitektura Center naselja ³ Kvalitetni odprti prostori Kataster stavb 0 125 250 500 m Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / študenti Prostorskega načrtovanja, generacija 2019/2020 / UL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Ljubljana, Slovenija Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / Prostorsko načrtovanje / Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Avtorja: Miha Vičar in Klemen Cotič Vir: GURS, 2020 123 126 zemljišča Prikaz deleža površin Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / študenti Prostorskega načrtovanja, generacija 2019/2020 / UL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Ljubljana, Slovenija PIS, 2020 124 SWOT analiza Filovci in Filovske Gorice Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / študenti Prostorskega načrtovanja, generacija 2019/2020 / UL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Ljubljana, Slovenija Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / Prostorsko načrtovanje / Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Klemen Cotič in Miha Vičar 125 128 Prikaz pozidave nepozidanih stavbnih ± zemljišč v FIlovcih in Filovskih Goricah Na karti lahko vidimo namensko rabo tal za območje Filovcev in Filovskih Goric. Z rumeno barvo so na karti označena vsa območja, ki so namenjena stanovanjski gradnji. Pred samim umeščanjem novih parcel in stavb, smo območje pregledali in poiskali vsa najprimernejša in prosta zemljišča, ki so namenjena za stanovanjsko gradnjo. Upoštevali smo pravilo, da morajo zemljišča imeti najmanj 1000 kvadratnih metrov površine. Vsa primerna zemljišča smo nato razdelili na približno enake dele, na vsak del pa dorisali površine stavb. Vsi vrisani objekti so stanovanjski objekti, namenjeni stalnemu bivanju oseb. Po simulaciji imamo v Filovcih in Filovskih Goricah 128 novih enostanovanjskih hiš oziroma objektov (131 parcel, od tega so 3 namenjene nestanovanjki gradnji). Trenutno število prebivalcev na našem območju (po podatkih SURSa) znaša 508 oseb. Za izračun števila novih prebivalcev smo vzeli za osnovo 4 člansko družino. Število novih parcel (stanovanjski objekt) 128 Število oseb v stanovanju 4 Sedanje število prebivalcev 508 Novi prebivalci (128 x 4) 512 Novi prebivalci (SKUPAJ) 1020 Legenda: Kataster stavb Nova zemljišča Novi objekti Površine razpršene poselitve Športni centri Območje centralnih dejavnosti Območje energetske infrastrukture Gozd Najboljša kmetijska zemljišča Prometna infrastruktura Površine podeželjskega naselja 0 125 250 500 m Zelene površine Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / študenti Prostorskega načrtovanja, generacija 2019/2020 / UL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Ljubljana, Slovenija Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / Prostorsko načrtovanje / Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Klemen Cotič in Miha Vičar Vir: PIS, 2020 126 129 Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / študenti Prostorskega načrtovanja, generacija 2019/2020 / UL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Ljubljana, Slovenija 127 Dobrovnik Naselje Dobrovnik Urša Drvarič, Valentina Vrhovec Opis naselja Dobrovnik (madžarsko Dobronak) je naselje in sedež istoimenske občine, ki leži severozahodno od Lendave na ravnini ob Bukovniškem potoku. Sama občina je bila ustanovljena leta 1998 in ob naselju Dobrovnik, vključuje še Strehovce in Žitkovce. Naselje je z lokalno cesto povezano z Lendavo (13 km) in Mursko Soboto (20 km). V rimski državi je po tem območju vodila pomembna cesta, ki je povezovala Poetovio (Ptuj) s Savarijo (Szombathely). Pisni viri omenjajo naselje Dobrovnik prvič leta 1270. Omenja se po imeni Dobronok, Dobronukter ali Dobronak. Kulturno-zgodovinska znamenitost kraja je cerkev sv. Jakoba, ki se prvič omenja leta 1334, cerkev pa je današnjo podobo dobila sredi 18. stoletja. Gre za eno izmed dvojezičnih občin, a v večini je madžarsko prebivalstvo, zato v Dobrovniku deluje popolna dvojezična šola. Na severu se razprostirajo dobrovniške gorice, kjer rastejo vinogradi in stojijo manjše počitniške zidanice. Okoli 3 km severovzhodno od naselja je umetno (zadrževalno) Bukovniško jezero, ki je ena izmed glavnih turističnih usmeritev Občine Dobrovnik, dodatno pospešeno razvijanje turizma pa omogoča termalna voda. V industrijski coni Dobrovnik deluje rastlinjak z orhidejami in eksotičnimi rastlinami, ki za ogrevanje t.i. tropskega vrta uporablja geotermalno energijo. Dobrovnik na karti 2. vojaske izmere Habsburškega cesarstva (1819-1869) Skica franciscejskega katastra Pogled na Dobrovnik danes Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / študenti Prostorskega načrtovanja, generacija 2019/2020 / UL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Ljubljana, Slovenija Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / Prostorsko načrtovanje / Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Urša Drvarič, Valentina Vrhovec Vir: Arhiv Republike Slovenije, Mapire 129 132 Demografski podatki občine Dobrovnik V občini Dobrovnik, ki tvori naselji Dobrovnik in Dobrovniške gorice je leta 2019 živelo 1284 stalnih prebivalcev, med katerimi jih največ spada v starosti razred med 15-64 let, ki predstavlja delovno aktivno prebivalstvo. Delež mlajših od 15 let predstavlja 13,9 %, medtem ko je delež populacije nad 65 22,6%. Delež starejšega prebivalstva nad 65 let se je v zadnjih 10 letih povečal za 5,1, iz 17,5% na 22,6%, kar nakazuje na vedno večji delež starejšega prebivalstva nad 65 let. Delovno prebivalstvo predstavlja 63,5% prebivalstva. V zadnjih 10 letih je delež delovnega prebivalstva zmanjšal za 5%, predvsem na račun staranja prebivalstva. Izračunali smo indeks staranja, ki počasi narašča. Leta 2011 je znašal 125,8. V 10 letih se je povečal na 162,0, kar nakazuje hiter trend staranja prebivalstva s katerim se sooča veliko obmejnih občin v Sloveniji. Izjemo predstavlja leto 2018, kjer se je indeks staranja zmanjšal. Število prebivalcev od leta 2011 – 2017 vpada, kar je pripisati predvsem odseljevanju mladih v večja zaposlitvena središča, v letih 2018-2019 je število prebivalcev narastlo, kar lahko pripišemo pozitivnemu naravnemu prirastu. Leta 2018 je bilo v naselju 824 gospodinjstev, prevladujejo eno in dvočlanska gospodinjstva. Občina se sooča z negativnim gibanjem prebivalstva na račun mortalitete in odseljevanja. Gibanje stalnih prebivalcev Indeks staranja 1350 180,0 1340 160,0 1330 140,0 120,0 1320 100,0 1310 80,0 1300 60,0 1290 40,0 1280 20,0 1270 0,0 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / študenti Prostorskega načrtovanja, generacija 2019/2020 / UL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Ljubljana, Slovenija Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / Prostorsko načrtovanje / Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Urša Drvarič, Valentina Vrhovec Vir: SURS, 2020 130 133 Prometna analiza Dobrovnik je kot središče občine povezano z večjimi lokalnimi središči. Proti zahodu vodi regionalna cesta do 11 km oddaljenih Moravskih Toplic in proti jugovzhodu do Lendave, ki je oddaljena od Dobrovnika 14 km. Dobrovnik je dobro povezan z bližnjimi asmi, kot so Kobilje, Renkovci in naprej do Beltincev. Najjbližji avtocestni priključek je pri Turnišču, do koder vodi urejena lokalna cesta. Do Dobrovniških goric vodijo manjše lokalne ceste, ki zagotavljajo vsem prebivalcem dostop do naselja. Zaradi obdanosti z velikimi kmetijskimi površinami so številne tudi poljske ceste, ki v nekaterih primerih segajo tudi do sosednjih vasi. Znotraj naselja sta dve vtobusni postaji ob glavni cesti, ki povezuje Moravske Toplice in endavo. Ob vstopu v naselje iz smeri Lendave je urejeno parkirišče ob pošti, možnost parkiranja je v notranjosti naselja tudi ob osnovni šoli. Ob šoli je tudi športno igrišče, do katerega je dostop tako iz šolskega poslopja, kot s ceste na drugi stani. Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / študenti Prostorskega načrtovanja, generacija 2019/2020 / UL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Ljubljana, Slovenija Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / Prostorsko načrtovanje / Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Urša Drvarič, Valentina Vrhovec Vir: GURS, MOP 131 134 Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / študenti Prostorskega načrtovanja, generacija 2019/2020 / UL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Ljubljana, Slovenija 132 Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / študenti Prostorskega načrtovanja, generacija 2019/2020 / UL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Ljubljana, Slovenija 133 Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / študenti Prostorskega načrtovanja, generacija 2019/2020 / UL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Ljubljana, Slovenija 134 Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / študenti Prostorskega načrtovanja, generacija 2019/2020 / UL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Ljubljana, Slovenija 135 138 Analiza rabe tal v naselju Dobrovnik Dejansko rabo tal smo razdelili v 8 posplošenih kategorij: njivske površine, trajni nasadi, sadovnjak, travniške površine, površine v zaraščanju, gozd, pozidano in vodne površine. V Dubrovniku prevladujejo njivske površine, ki merijo 10 521739 m², kar predstavlja več kot polovico obravnavanega območja. Gozd se nahaja na 4697629 m², kar predstavlja približno četrtino celotne občine. Sledijo pozidane površine in travniške površine in sadovnjaki. Zelo majhen delež obravnavanega območja so površine v zaraščanju, kar pomeni, da je potencial obstoječih obdelovalnih površin skoraj v celoti izkoriščen. Vodne površine so predstavljene v obliki vodotoka, ki občasno poplavlja in gramoznice, ki je nekoč služila kot glinokop. Za ruralno naselje je delež obdelovalnih površin proti pozidanim površinam ugoden. Tip rabe tal površina (m²) delež rabe tal (%) Njivske površine 10521739,0 55,9 Trajni nasadi 245572,9 1,3 Sadovnjak 2462,0 0,0 Travniške površine 1262598,1 6,7 Površine v zaraščanju 752686,3 4,0 Gozd 4697629,2 24,9 Pozidano 1051885,0 5,6 Legenda: Vodne površine 294387,6 1,6 Raba tal Njivske površine Trajni nasadi delež rabe tal (%) Sadovnjak Travniške površine Površine v zaraščanju Gozd Pozidano Vodne površine Njivske površine Trajni nasadi Sadovnjak Travniške površine Površine v zaraščanju Gozd Pozidano Vodne površine 0 0,5 1 2 km Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / študenti Prostorskega načrtovanja, generacija 2019/2020 / UL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Ljubljana, Slovenija Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / Prostorsko načrtovanje / Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Drvarič Urša , Vrhovec Valentina Vir: MGKP 2020 136 139 Analiza kmetijskega prostora Legenda: Naselje Dobrovnik z vseh strani obdajajo njivske površine, ki so večinoma vodotok orientirane S-J ali SZ- JV. V Dobrovniških goricah so njivske površine vzporedne z plastnicami, medtem ko so površine na katerih rastejo mejice vinogradi pravokotni na plastnice. Okoli vseh objektov se nahajajo hišni vrtovi, sadovnjaki in vinogradi, ki so melioracijski jarki namenjeni predvsem aktivnemu preživljanju prostega časa in prehranski samooskrbi. orientacija njiv Na J robu naselja teče reguliran Bukovniški potok, ki občasno poplavlja. Med polji na ravnini se pojavljajo redki melioracijski jarki. območje vrtov in sadovnjakov Južni rob naselja omejuje večja mejica. Mejice se nahajajo tudi v Dobrovniških goricah in predstavljajo parcelno mejo. Na S se razprostira sklenjen gozd. gozd kataster stavb 0 0,25 0,5 1 km Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / Prostorsko načrtovanje / Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Avtor: Drvarič Urša, Vrhovec Valentina Vir: GURS, 2020; MGKP 2020, Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / študenti Prostorskega načrtovanja, generacija 2019/2020 / UL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Ljubljana, Slovenija 137 140 Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / študenti Prostorskega načrtovanja, generacija 2019/2020 / UL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Ljubljana, Slovenija 138 141 Namenska raba prostora in nepozidana stavbna zemljišča Dobrovnik je naselje zveznate oblike, ki ga obdajajo večje odprte površine kmetijskih zemljišč. Naselje je ob prometnicah pozidano s samostojnimi stanovanjskimi stavbami, večja prosta stavbna zemljišča namenjena gradnji stanovanjskih stavb so v osrčju naselja. Manjše parcele, kjer bi lahko zgradili po eno samostojno hišo pa so predvsem na jugovzhodu in sverozahodu. Skupno je v Dobrovniku še 38,7 km2 nepozidanih stavbnih zemljišč, pri čemer je v naselju predvidena velikost parcele vsaj 900 m2, v goricah pa 400 m2. K veliki površini nepozidanih zemljišč priporeta dve predvideni industrijski coni, ena na jugu, kjer že obratuje piščančanja farma, bioplinarna ter vzgoja cvetja. Ter druga na severu, kjer še ne stoji noben objekt. Stanovanjska območja 748172 m² 52% Centralne dejavnosti 72894 m² 5% Proizvodne dejavnosti 578394 m² 22% Posebna območja 152158 m² 12% Zelene površine 75134 m² 6% Območja energetske infrastrukture 24793 m² 2% Obmčja okoljske infrastrukture 13292 m² 1% Skupaj stavbna zemljišča 1664837 m² 100% Nepozidana stavbna zemljišča 386880 m² 23% Legenda Nepozidana stavbna zemljišča Kataster stavb Parcelne meje Posebna namenska raba Stanovanjska območja Centralne dejavnosti Stanovanjska območja Proizvodne dejavnosti Centralne dejavnosti Posebna območja Zelene povrpine Proizvodne dejavnosti Gozd Posebna območja Kmetijska zemljišča Zelene površine Vode Območja energetske in okoljske Prometnice infrastrukture Nepozidana stavbna zemljišča 0 200 400m Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / študenti Prostorskega načrtovanja, generacija 2019/2020 / UL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Ljubljana, Slovenija Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / Prostorsko načrtovanje / Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Urša Drvarič, Valentina Vrhovec Vir: GURS, MOP 139 142 Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / študenti Prostorskega načrtovanja, generacija 2019/2020 / UL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Ljubljana, Slovenija 140 143 Ureditveno območje naselja in prikaz pozidave nepozidanih stavbnih zemljišč v naselju Dobrovnik Ureditveno območje naselja v Dobrovnik predstavlja že obstoječe površine, ki so namenjene stanovanjski gradnji in manjšim delom trenutno kmetijskih površin, ki imajo stik z parcelnimi mejami že obstoječih gradbenih parcel ali mejijo na cestno omrežje. Širitev naselja je napovedana, na prazne parcele znotraj naselja in kot nadomestnja gradnja, na mesta, kjer so postavljeni zapuščeni kmetijsko – gospodarski objekti. Na južnem delu naselja je predvidena širitev Gospodarsko - obrtno cone Dobrovnik, predvsem z dodatnimi objekti za obratovanje živinorejskih obratov in dodatnih rastlinjakov. V SV je predvidena izgradnja novega gasilskega doma. V osrednjem delu je predvidena širitev dvojezične osnovne šole. Vsi ostali dodani objekti predstavjajo enodružinske prostostoječe objekte. Legenda Kataster stavb Nepozidana parcelirana stavbna zemljišča Objekti Posebna namenska raba Stanovanjska območja Centralne dejavnosti Proizvodne dejavnosti Posebna območja Zelene povrpine Gozd Kmetijska zemljišča Vode Prometnice UON 0 200 400m Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / študenti Prostorskega načrtovanja, generacija 2019/2020 / UL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Ljubljana, Slovenija Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / Prostorsko načrtovanje / Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Urša Drvarič, Valentina Vrhovec Vir: GURS 141 144 Ureditveno območje naselja in prikaz pozidave nepozidanih stavbnih zemljišč v Legenda naselju Dobrovniške gorice Kataster stavb V Dobrovniških goricah ni napovedana širitev za gradnjo stalnih prebivališč, Nepozidana parcelirana stavbna zemljišča zaradi želje po ohranjanju pokrajinskega tipa. Parcele, ki so trenutno namenjene zazidavi so edine, kjer bi v prihodnosti lahko postavljali nove ali Objekti nadomestne objekta. Objekti so lahko samo začasna oz. občasna prebivališča brez hišnih številk. Grožnja razširitve UON v Dobrovniških goricah je pojav Posebna namenska raba stalne naselitve in ne samo vinogradniških zidanic. Ureditveno območje naselja Stanovanjska območja Dobrovniške gorice je razdeljeno na tri dele, kakor je strnjena obstoječa gradnja. Dobrovniške gorice nimajo potrebe, ker načrtujemo večjo širitev Centralne dejavnosti Dobrovnika. Proizvodne dejavnosti Posebna območja Zelene povrpine Gozd Kmetijska zemljišča Vode Prometnice UON 0 200 400m Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / študenti Prostorskega načrtovanja, generacija 2019/2020 / UL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Ljubljana, Slovenija Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / Prostorsko načrtovanje / Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Urša Drvarič, Valentina Vrhovec Vir: GURS 2020, MOP, 2020 142 145 DO6 Namenska raba prostora, nepozidana stavbna zemljišča in UON DO6 Naselje Dobrovnik ima v podrobni namenski rabi predvidenih še zadostno površino za gradnjo stanovanjskih objektov, prav tako so prebivalci že pričeli z prenovo gospodarskih poslopjih v stanovanjske enote. Središče naselja predstvlja območje s cerkvijo in trgovino, manjka pa prostor, kjer bi bilo omogočeno druženje večjega števila prebivalcev. Zato je pod EUP DO1 predvidena izgradnja kulturnega doma, ki leži v bližini osnovne šole. Ker je Dobrovnik središče istoimenske občine in največje naselje v občini je predvidena gradnja gasilskega doma (DO 2) na SV robu naselja. V prostor je umeščen predvsem tako, da je omogočen enostaven dostop do glavnih prometnic. Za podeželjsko naselje je v Dobrovniku predvidenih veliko površin za industrijo, ki pa niso koncentrirane le na JV območje ob gramoznici, temveč tudi na SV naselja. Zaradi koncentriranja industrijskih in proizvodnih dejavnosti, se predvidena industrijska območja na DO3 SV spremenijo nazaj v kmetijske površine (DO 3). Del površin predvidenih za industrijo je spremenjen v kmetijske površine tudi na JV. S tem bi ustvarili predah med stanovanjsko gradnjo in industrijskimi objekti. Na območju Dobrovniških goric so po robovih predvidene stanovanjske površine za začasno DO3 bivanje, kar omogoča gradnjo manjših objektov in zidanic ter pripomore k ohranjanju kulturne krajine. Prav tako so ob cesti prosti Bukovniškemu jezeru posebne površine namenjene DO2 turizmu, pri čemer pa je gradnjo treba usmerjati tako, da bodo posegi v prostor čim manjši, ter da se bodo ohranjale naravne in kulturne kakovosti prostora. Ob cesti proti jezeru so na novo umeščne površine namenjene lokalni proizvodni dejavnosti, kot so kmečki turizem (DO 6). DO 1 Legenda Kataster stavb Posebna namenska raba DO4 Stanovanjska območja Centralne dejavnosti Proizvodne dejavnosti Posebna območja Zelene povrpine Gozd Kmetijska zemljišča Vode Predlagana namenska raba Površina DO5 Prometnice Meja EUP Centralne dejavnosti 17090 m2 Kmetijske površine 120890 m2 DO5 0 200 400 Skupaj 137980 m2 m Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / študenti Prostorskega načrtovanja, generacija 2019/2020 / UL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Ljubljana, Slovenija Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / Prostorsko načrtovanje / Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Drvarič Urša, Vrhovec Valentina Vir: GURS, MOP 143 146 Ivanci Naselje Ivanci Meta Cerkovnik, Maruša Škerl Opis naselja Ivanci Prikaz zemljiškega katastra iz leta 1858 Ivanci (madžarsko Zalaivánd) so eno izmed 28 naselji v Občini Moravske Toplice. Ivanci ležijo na skrajnem južnem delu občine vzhodno od Mlajtincev, na ravnini z nadmorsko višino 179 m. Površina naselja je približno 4,38 km². Čez naselje poteka glavna cesta v smeri vzhod – zahod. Skozi naselje poteka tudi kolesarska pot. Na severnem delu naselja leži gramoznica Ivanci, znotraj naselja pa najdemo še dve jezeri in sicer na zahodni strani in na južni. Na vzhodnem robu naselja je večja gozdna površina. Danes ima naselje po podatkih Statističnega urada Republike Sloveniji (SURS) 232 prebivalcev. Glavna stičišča naselja predstavljata gasilski dom in cerkev, ki ležita ob glavni cesti ter krajevna skupnost na južnem delu naselja. Največ objektov v naselju je bilo zgrajenih med letoma 1946 in 1960. Od leta 1991 se je zgradilo le 5 novih. Karakter naselja je miren in tih. V okolici je veliko zelenih površin ter odprtih pogledov. Na karti desno je prikazano stanje iz Franciscejskega katastra med letoma 1858 in 1860. Zasnova naselja je od takrat ostala dokaj nespremenjena. Glavna cesta se je ohranila, prav tako tudi zasnova zemljiških parcel. Večje razlike je opaziti z vidika pozidanosti parcel. Lahko rečemo, da se je pozidava enakomerno razširila na vse strani. Umestitev Ivancev v širši prostor Letalski posnetek naselja Ivanci Pogled na zahodni del naselja Razvoj podeželskih vasi v Baranji / študenti Prostorskega načrtovanja, generacija 2021/2022 / UL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Ljubljana, Slovenija Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Avtorica: Maruša Škerl Vir: GURS, 2022, Kataster za Prekmurje (1858 - 1860), Atlas okolja 2022. 145 148 Demografska analiza naselja Leta 2011, 2015 in 2018 je imelo povprečno gospodinjstvo v naselju Ivanci 2,9 članov. Povprečna velikost gospodinjstev v naselju z leti pada, leta 2021 je bila namreč povprečna vrednost 2, 6 članov na gospodinjstvo. Istega leta je bilo v naselju zabeleženih skupaj 89 Demografska analiza je namenjena predstavitvi demografskih razmer na območju naselja gospodinjstev. Najbolj pogosta so gospodinjstva z enim, dvema ali trem članom. Ivancev. Le ta se uvršča med naselja, kjer število prebivalcev rahlo pada. Območje je redkeje poseljeno, gostota pa se je zaradi postopnega zmanjševanja števila prebivalcev zmajšala - zaradi negativnega naravnega prirastka in prevlade odseljevanja. Zadnji dostopni podatki o naselju so podani za leto 2021. Skupaj je naselje imelo 235 prebivalcev, od tega 119 žensk in 116 moških. Pri starostni sestavi je največ prebivalcev starih med 15 - 64 let. Gostota naseljenosti je za leto 2021 znašala 53,8. Leta 2008 je bilo vseh prebivalcev skupaj 251, kar je za 16 prebivalcev manj kot 13 let kasneje. Delovno aktivnih prebivalcev nad 15 let v Ivancih je po zadnjih podatkih 203. Vseh prebivalcev nad 15 let je prav tako 203, ti številki se torej ujemata. Iz spodnjega grafikona je opazen trend povečevanja števila prebivalcev nad 15 let, pri čemer pa se število delovno aktivnih prebivalcev znižuje. Po izobrazbeni strukturi ima njavečji delež srednješolska izobrazba. Število prebivalcev z osnovnošolsko izobrazbo ali manj izrazito pada. Število prebivalcev z srednješolsko izobrazbo pa se rahlo veča. Izrazito pa se veča število prebivalcev, ki imajo višješolsko, visokošolsko izobrazbo. Vir podatkov: Prebivalstvo po naseljih, SURS, 2022. Izobrazbena struktura po naseljih, SURS, 2022. Število aktivnih prebivalcev po naseljih, SURS, 2022. Število gospodinjstev po naseljih, SURS, 2022. Razvoj podeželskih vasi v Baranji / študenti Prostorskega načrtovanja, generacija 2021/2022 / UL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Ljubljana, Slovenija Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / Prostorsko načrtovanje / Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Meta Cerkovnik 146 149 Komunikacije v naselju Ivanci Prometne komunikacije v naselju so dokaj preproste. Skozi naselje pelje glavna cesta v smeri Legenda: vzhod - zahod. Zahodno od naselja nas cesta pelje v smeri Moravskih Toplic, vzhodno pa v smer avtocestnega uvoza. Na glavno cesto se iz strani priključujejo stranske ceste. Naselje ima 4 P! glavna križišča. Tri od teh so oblikovana v trikotno obliko. Mirujoč promet najdemo le na parkirišča skrajnem južnem delu naselja ob objektu krajevne skupnosti. križišča glavna cesta ceste kataster stavb Moravske toplice AC P! 0 75 150 300 m Razvoj podeželskih vasi v Baranji / študenti Prostorskega načrtovanja, generacija 2021/2022 / UL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Ljubljana, Slovenija Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Avtorica: Maruša Škerl Vir: GURS, 2022 147 150 Namembnost objektov Na karti je prikaz namembnosti objektov v naselju Ivanci. Prikazali smo stanovanjske in nestanovanjske objekte in označili posamezno namembnost objektov v naselju. V naselju je vsega skupaj 922 objektov. Od tega jih je 644 evidentiranih za nestanovanjsko rabo, 277 pa za stanovanjsko rabo. Poleg tega je še en objekt namenjen storitveni dejavnosti, saj se tam nahaja frizerski salon. Na karti smo označili še posebne namembnosti objektov. Ker ima pokrajina izrazito kmetijski značaj, in ker prav tako kmetije prevladujejo tudi v obravnavanem naselju, smo označili vse objekte, namenjene kmetijski rabi. Malo izven naselja se nahaja pokopališče, v centru naselja ( P gasilski dom. V naselje je umeščena cerkev. Na obrobju vasi se nahaja tudi več rastlinjakov, ki smo jih označili zaradi vidne vloge v naselju. K Õ K ( G Õ (  K K Õ K K K K Legenda Õ STANOVANJSKA NESTANOVANJSKA STORITVENA FUNKCIJA namembnost K kmetije (  cerkev ( G gasilski dom ( P pokopališče Õ rastlinjak ceste vodotoki 0 1,25 2,5 5 km Razvoj podeželskih vasi v Baranji / študenti Prostorskega načrtovanja, generacija 2021/2022 / UL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Ljubljana, Slovenija Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / Prostorsko načrtovanje / Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Meta Cerkovnik Vir: GURS, 2022 148 151 Dejanska raba kmetijskih zemljišč Karta prikazuje dejansko rabo kmetijskih zemljišč v naselju Ivanci. Na karti smo prikazali njivske površine, rastlinjake, sadovnjake, travniške površine, gozd, pozidane površine in vodne površine. Skoraj polovico območja zasedajo njivske površine, saj je relief izrazito ravninski. Okoli naselja (prikazan s katastrom stavb) se nahaja pas sadovnjakov in travniških površin. Na obrobnih delih Ivancev se nahaja tudi več rastlinjakov, ki so površinsko precej veliki. V naselju se nahajata dva manjša jezera, v bližini se nahaja večja vodna površina – gramoznica. Okoli naselja se na vse strani raztezajo njivske površine. Le te segajo do naslednjih travniških ali gozdnih površin. Poleg karte je prikazan grafikon iz katerega so razvidni odstotki posameznih površin dejanske rabe. Vse površine se nanašajo na naselje Ivanci. Na obravnavanem območju je največ njivskih površin, nato sledijo vodne površine (17%), travniške (14%) in površine sadovnjakov (12%). Še manj je gozdnih površin (7%), pozidanih (1%) in površin rastlinjakov (manj kot 1%). Legenda njiva rastlinjak sadovnjak travnik gozd pozidano zemljišče voda kataster stavb Legenda: 0 2,5 5 10 km 0 0,125 0,25 0,5 km Razvoj podeželskih vasi v Baranji / študenti Prostorskega načrtovanja, generacija 2021/2022 / UL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Ljubljana, Slovenija Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / Prostorsko načrtovanje / Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Meta Cerkovnik Vir: GURS, MKGP, 2022 149 152 Analiza kmetijskega prostora Karta prikazuje analizo kmetijskega prostora v naselju Ivanci. S to analizo smo želeli prikazati orientacijo njiv, melioracijske kanale, območje gozdov, vrtov in sadovnjakov. Poleg tega so na karti prikazani še vodotoki, ceste in kataster stavb. Teren v naselju Ivancu je izrazito ravninskega značaja, zato tu prevladuje kmetijska raba tal. Kmetijske površine predstavljajo več kot polovico celotnega analiziranega območja. Okoli strnjenega naselja se najprej pojavi območje vrtov in sadovnjakov, v namen hitre oskrbe prebivalstva. V naselju se nahaja tudi več rastlinjakov. Takoj nato sledijo že njivske površine. Orientacija njiv se drži lastniške strukture površin. V naselju sta dve manjši jezeri, v bližini se nahaja večja gramoznica. Na karti so prikazani melioracijski jarki. Ti sledijo edinemu vodotoku v naselju, in so tam precej izraziti. Jarki so prekinjeni le, ko sekajo jezeri v naselju. V okolici naselja se razrašča gozd, ki služi kot naravna pregrada, in preprečuje vetrno erozijo. Gozd je prav tako zatočišče, preletni koridor in prehranjevalni habitat za številne živalske vrste. Legenda orientacija njiv vodotoki melioracijski jarki območje vrtov in sadovnjakov gozd kataster stavb ceste 0 0,125 0,25 0,5 km Razvoj podeželskih vasi v Baranji / študenti Prostorskega načrtovanja, generacija 2021/2022 / UL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Ljubljana, Slovenija Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / Prostorsko načrtovanje / Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Meta Cerkovnik Vir: GURS, MKGP, 2022 150 153 Fotoanaliza naselja Ivanci Fotoanaliza prikazuje nekatere izstopajoče elemente v naselju Ivanci. 1 - gasilski dom 2 - urejena cerkev kot "središče" 3 - edino avtobusno postajališče znotraj naselja 4 - industrijski obrat kot negativna vizualna komponenta v naselju 5 - urejena okolica ob jezeru, ki predstavlja prostor za počitek za mimoidoče kolesarje 6 - krajevna skupnost s športnim igriščem 1 7 - frizerski studio kot edina storitvena dejavnost v naselju Prikazani elementi predstavljajo stičišča naselja, kjer se dogaja največ javnega življenja. Točke, ki so na karti označene z zeleno barvo predstavljajo pozitivne elemente, z rdečo pa negativne. 2 3 4 3 1 5 2 5 7 1 4 Legenda: 6 ceste 6 kataster stavb 0 75 150 300 m 7 Razvoj podeželskih vasi v Baranji / študenti Prostorskega načrtovanja, generacija 2021/2022 / UL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Ljubljana, Slovenija Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Avtorica: Maruša Škerl Vir: GURS, 2022 151 154 Vizualna analiza naselja Ivanci Na karti smo prikazali ključne vizualne elemente v naselju. Te nam pomagajo pri lažji vizualizaciji prostora. Pomembnejša elementa v naselju predstavljata stavba in dvorišče krajevne skupnosti na vzhodu in industrijski obrat na zahodu. Kot dominanti sta v naselju cerkev in gasilski dom. Oba stojita v križišču in trenutno delujeta kot dve središčni točki naselja. Vstopi v naselje iz severa, vzhoda in zahoda imajo lep pogled na grajeno strukturo. Vzhodno od nasleja se nahaja majši gozd. Na južnem in zahodnem delu naselja ležita jezeri z večjo odprto površino, ki predstavljata kvaliteten odprt prostor. Iz teh območji imamo tudi lepe odprete poglede na okoliška polja. ! ! ! Legenda: ! pomembnejši elementi ! ! dominante pogled na grajeno strukturo cesta gozdni rob kvaliteten odprt prostor odprti pogledi vstop/izstop iz naselja 0 75 150 300 m Razvoj podeželskih vasi v Baranji / študenti Prostorskega načrtovanja, generacija 2021/2022 / UL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Ljubljana, Slovenija Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Avtorica: Maruša Škerl Vir: GURS, 2022 152 155 Namenska raba in nepozidana stavbna zemljišča v naselju Ivanci Na karti je prikazana namenska raba prostora v naselju Ivanci. Poleg tega so označena tudi nepozidana stavbna zemljišča. Glede namenske rabe prevladujejo kmetijska zemljišča, ki v celoti obdajajo območje stanovanj. Manjši delež namenske rabe predstavljajo prometne površine, ki prepletajo celotno naselje, in območja zelenih povšin na jugu in zahodu. Na jugozahodu izstopa območje proizvodne dejavnosti. Najmanjši delež predstavljajo posebna območja na jugu, območja centralnih dejavnosti v središču naselja, območja komunikacijske infrastrukture in povšinske vode. Glede nepozidanih stavbnih zemljič lahko rečemo, da prevladujejo na južnem robu nasleja in na vzhodu v notranjosti. Legenda: Namenska raba zemljišč v naselju nepozidana območja kataster stavb stavbna prometnih zemljišča površin zemljiški posebna območja kataster območja stanovanj območja območja centralnih komunikacijske dejavnosti infrastrukture območja površinske vode proizvodnih dejavnosti območja zelenih posebna območja; 0,16 % območja centralnih dejavnosti; 0,08 % drugo; 0,01 % območje proizvodne dejavnosti; 0,44 % najboljša površin po naj s bolejšbn a a k ob metim js oč ka ja zemljišča; 66,63 % ob obmmoč očja ja pr cen om tr et al ni n h ih dej povši a n vn 3, os 46 ti% kmetijska 0 75 150 300 m dr obm ug očjoa stanovanj; 26,15 % ob pov m ši oč nsk je e p v roiz ode; vodn 0,71 e %dejavnosti na obm jb oč ojljš e z ael kem ni e h tijs p k ov a rš ize n; m 2, ljiš 35 ča % območja prometnih povšin zemljišča območja stanovanj povšinske vode območje zelenih površin Razvoj podeželskih vasi v Baranji / študenti Prostorskega načrtovanja, generacija 2021/2022 / UL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Ljubljana, Slovenija Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / Prostorsko načrtovanje / Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Avtorica: Maruša Škerl Vir: GURS, 2022; MOP, 2022 153 156 Prikaz pozidave nepozidanih stavbnih zemljišč v naselju Ivanci Karta prikazuje simulacijo pozidave nepozidanih stavbnih zemljišč. Podlaga za opredelitev nepozidanih stavbnih zemljiš je namenska raba tal. Nepozidana stavbna zemljišča prevladujejo na južnem delu na obrobju naselja in na vzhodu znotraj naselja. Na ta zemljišča smo simulirali postavitev novih zgradb, ki so orientirane na podlagi dostopa s ceste. Tako smo postavili 32 novih objektov. Vsak objekt je praviloma namenjen 4 prebivalcem (ena družina), kar pomeni, da bi s poselitvijo vseh objektov naselili 128 novih prebivalcev. Legenda: novi objekti območja prometnih površin nove parcele območja stanovanj posebna območja območja komunikacijske infrastrukture območja centralnih dejavnosti površinske vode območja proizvodnih dejavnosti območja zelenih površin najboljša kmetijska zemljišča kataster stavb število novih parcel 32 zemljiški kataster 0 75 150 300 m število novih objektov 32 število novih stanovalcev (4 na objekt) 128 Razvoj podeželskih vasi v Baranji / študenti Prostorskega načrtovanja, generacija 2021/2022 / UL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Ljubljana, Slovenija Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / Prostorsko načrtovanje / Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Avtorica: Maruša Škerl Vir: GURS, 2022; MOP, 2022 154 157 SWOT analiza Koncept razvoja naselja Ivanci so majhno naselje v SV Sloveniji. Ležijo na ravninskem delu, kjer prevladuje kmetijstvo. Hiše v naselju so razporejene ob glavni prometnici, za njimi pa so obdelovalne površine. Poselitev je zgoščena. Ker se v bližini nahaja turistični naselje Moravske Toplice, glavno prednost za razvoj naselja vidimo v umestitvi turističnih kapacitet. Najboljša lokacija je na zahodu naselja, ki je tudi najbližje turističnemu naselju. V ponudbi bi lahko razvili butični turizem, da le ta ne obremenjuje ruralne okolice in ne spremeni vaške silhuete. Na jugu naselja se nahaja že precej dotrajano nogometno igrišče. Tu bi umestili površine za rekreacijo in šport. Na to mesto bi lahko dodali še igrišča za druge rekreativne športe, dodali bi zelene površine in lokacijo uredili, da bi bila primerna za druženje. Ker naselje nima urejenega središča, niti vidnih storitvenih dejavnosti bi na osrednji del naselja umestili trg oziroma center mesta. Tu bi se lahko razvile razne storitvene dejavnosti, posledično bi bilo to območje središče druženja prebivalcev. Poselitvenih vzorec ne bi spreminjali, saj je poselitev zgoščena in ne posega v kmetijske površine. V zgornji SWOT analizi smo pregledali značilnosti naselja Ivanci. Le te smo razdelili na prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti. Kot bližino večjih središč bi za naselje izpostavili Moravske Toplice. To je turistično naselje, od Ivancev oddaljeno 6 kilometrov. Le ti predstavljajo velik turistični potencial, ki bi se lahko širili tudi v bližnja naselja. Do Ivancev je speljana kolesarska pot, ki lepo povezuje oba kraja. Če bi povezavo še bolj uredili, prav tako pa prenovili okolico dveh jezer v vasi, bi to lahko bila priložnost za razvoj naselja. Kot slabost smo prepoznali lokacijo naselja glede na širšo okolico, saj celotno Prekmurje predstavlja tako imenovano robno območje države. V naselju smo opazili tudi nekaj degradiranih objektov, ki pa niso preveč vpadljivi. Kot nevarnost smo predpostavili odseljevanje prebivalstva zaradi pomanjkanja delovnih mest v okolici, ter neučinkovitost storitvenih dejavnosti. Prav tako se s pojmom odseljevanja povezuje tudi opuščanje kmetijstva, ter obdelovanje skoraj vseh njivskih površin s strani večjih tujih kmetij. Prav tako smo opazili, da naselje nima izrazitega družbnega središča, ter da so Ivanci pretežno tranzitna vas. Razvoj podeželskih vasi v Baranji / študenti Prostorskega načrtovanja, generacija 2021/2022 / UL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Ljubljana, Slovenija Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / Prostorsko načrtovanje / Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Meta Cerkovnik 155 158 Predlog ureditve naselja Ivanci Ivanci so majhno naselje v SV Sloveniji. Ležijo na ravninskem delu, kjer prevladuje kmetijstvo. Hiše v naselju so razporejene ob glavni prometnici, za njimi pa so obdelovalne površine. Poselitev je zgoščena. Ker se v bližini nahaja turistični naselje Moravske Toplice, glavno prednost za razvoj naselja vidimo v umestitvi turističnih kapacitet. Na obrobju naselja, kjer sledimo cesti proti kopališkemu naselju bi namenili površinam za turizem (UR1 – BT). To so večje zaključene enote, namenjene turistični dejavnosti, s pripadajočimi športnimi objekti. Na jugu naselja se nahaja že precej dotrajano nogometno igrišče. Tu bi umestili površine namenjene oddihu, rekreaciji in športom na prostem (UR2 – ZS). Torej bi nadgradili že obstoječo in izgrajeno infrastrukturo, ter tako ne bi posegali na najbolj kvalitetna kmetijska zemljišča v okolici. Ker naselje nima urejenega središča, niti vidnih storitvenih dejavnosti bi na osrednji del naselja umestili površine za centralne dejavnosti (UR3 – CU). To so območja središča naselja ali novih jeder, kjer gre za prepletanje različnih dejavnosti zaradi zagotavljanja vitalnosti in privlačnosti naselja, trgovskih, oskrbnih, storitvenih, upravnih, socialnih, zdravstvenih, vzgojnih, izobraževalnih, kulturnih, verskih in podobnih dejavnosti. UR1 BT CU CU UR3 ZS Legenda: CU- centralne površine BT- površine za turizem ZS- Površine za oddih rekreacijo in šport gozdna zemljišča ZS območja proizvodnih dejavnosti UR2 najboljša kmetijska zemljišča druga kmetijska zemljišča območja centralnih dejavnosti območja prometnih površin območja stanovanj površinske vode območja zelenih površin zemljiški kataster kataster stavb 0 1,25 2,5 5 km Razvoj podeželskih vasi v Baranji / študenti Prostorskega načrtovanja, generacija 2021/2022 / UL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Ljubljana, Slovenija Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / Prostorsko načrtovanje / Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Meta Cerkovnik Vir: GURS, PIS, 2022 156 159 UVOD BARANJA (Hrvaška) Baranjski prostor se mijenja zadnjih desetljeća. Od prostora opterećenog de- populacijom, deruralizacijom, negativnom statistikom obrazovanja, ekonomskom nestabilnošću, danas se uz prostor Baranje vežu i druge teme – vinarstvo, vinogradarstvo, gastroenologija, gastroturizam, vinske ceste, cikloturizam, arheološki nalazi, industrijska baština i slično. Studentski rad je organiziran tako da u pripremnom periodu istražuju podatke o prostoru te se na terenskom radu fokusiraju na određene teme i percepciju prostora. Studenti iskušanu metodologiju istraživanja prostora primjenjuju i na poznatom i na nepoznatom teritoriju. Slovenski studenti u posjetu našem fakultetu obavili su terenski rad u naseljima Baranje te su postupcima i alatima analize prostora identificirali potencijale i došli do zaključaka o mogućnostima razvoja Mirko- vca, Zmajevca i Karanca dok su se studenti GRAFOS-a još bavili i Širinama, Šumarinom, Suzom, Kotlinom, ali i drugim panonskim – slavonskim selima (Antu- novac, Brođanci, Kalinovac, Kolarec, Krndija, Novi Jankovci, Novigrad Podravski te Virje). U akademskoj godini 2022./23. studenti su se fokusirali na karakterističnu temu baranjskog gospodarskog krajolika gatore i podrume – koje su mapirali u tri baranjska naselja Suzi, Zmajevcu i Kotlini. Otkrivanje vrijednosti ruralnog prosto- ra i njihova promocija u edukaciji je početna točka za uspješno upravljanje ovim prostorom. Terenski rad je neizbježan korak u planiranju prostora te zahvaljujemo fakultetima na financiranju ove značajne stavke. izr. prof. dr. Dina Stober ANALIZA ŠIRŠEGA OBMOČJA BARANJE (Hrvaška) V analizi širšega območja smo želeli študentom približati območje Baranje (Hrvaška) in ga podrobneje spoznati. Sam prostor smo spoznali tudi na terenskem ogledu, ki smo ga obiskali spomladi 2022. Naloga študentov je bila, da z različnih vidikov analizirajo obravnavani prostor in se tako podrobneje spoznajo s problematiko obravnavanega območja z vidika prostora, poselitve, demografije, geografije in zgodovine območja. Sodelovali so študenti Prostorskega načrtovanja generacije 2021/2022: Meta Cerkovnik, Sara Golčman, Jakob Jugovic, Filip Kotnik, Gaja Medved, Petra Orozel, Katjuša Potočnik, Maruša Škerl in Darija Runić. Dömörkapu Odnos obravnavanega območja Odnos obravnavanega območja v Tolna megye širšem prostoru s sosednjimi državami Bács-Kiskun megye Na karti je prikazan odnos obravnavanih naselij s sosednjimi državami. Felső-szőlő Alföld és Észak Dél-Alföld Predmet obravnave so podeželske vasi Karanac, Zmajevac in Mirkovac. Naselja se nahajajo v Baranji, manjši pokrajini na severovzhodu Hrvaške. Böde Baranja geografsko gledano leži med rekami Dravo in Donavo (na drugi strani Vályogvető te druge najdaljše evropske reke je v večjem delu že ozemlje države Srbije), Kenderáztató (hajdani)Ada zadnjo stranico »baranjskega hrvaškega trikotnika« pa določa državna meja z Dél-Dunántúl Baranya megye Madžarsko. Dunántúl Območje je bilo naseljeno že od antičnih časov. Preden so ogrska plemena osvojila območje, so ga naselili Slovani in Avari.Leta 1526 so grofijo zasedli Nyugat-Ormánság Osmani in je bila osvobojena leta 1689. Srednjeveške meje so ostale nespremenjene do leta 1919. Po mirovni pogodbi v Trianonu je južni del grofije M a d ž a r s k a (1163 km²) prešel pod slovansko oblast (današnja Hrvaška). Ormánság H r v a š k a S r b i j a Baranja ima največje število manjšin (več kot dvakrat od povprečja države), Kelet-Ormánság Град Сомбор Zeleni otok kjer živi 34 % nemške manjšine, in 32 % južnoslovanskih manjšin. Zeleni otok Farma Hatvan - Belje d.d. Zmajevac! Raven opazovanja: Југоострво Naselja v Baranji in njihov odnos s sosednjimi državami Beli Manastir Karanac ! Kneževi vinogradi Vir podatkov: # Mirkovac GEOFABRIK 2022 Beli Manastir ! Legenda: Donji Miholjac dj Belišće Ceste Valpovo # Velika mesta ! MIRKOVAC ! Osijek ZMAJEVAC Доњи Прут Osijek ! KARANAC Tanja reke Ožje območje Našice mesta Srbija mesta Hrvaška Киртош Kategorija Vukovarska ada Vukovar Avtocesta; Lokalna; Regionalna # OSIJEK Đakovo # 0 5 10 20 km BELI MANASTIR ! imena drzav Razvoj podeželskih vasi v Baranji / študenti Prostorskega načrtovanja, generacija 2021/2022 / UL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Ljubljana, Slovenija Razvoj podeželskih vasi v Baranji / Prostorsko načrtovanje / Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Avtor: Runić Darija Vir: GEOFABRIK 2022 159 162 KNEŽEVO Topografska karta širšega območja Topografska karta širšega območja obravnave obravnave ZMAJEVAC Širše območje Osijeka leži blizu dveh državnih mej: Madžarske in Srbske. Reka Drava teče po meji z Madžarsko, nato prečka mesto Osijek in nadaljuje pot proti meji s Srbijo, kjer predstavlja desni pritok reke Donave. Okoli meandrov reke Drave na severu se nahaja tudi večja gozdna BELI MANASTIR površina. Nekaj gozda je še na vzhodni strani območja, ostalo pa so njive, travniki ali pozidane površine. MADŽARSKA KARANAC KNEŽEVI VINOGRADI Do Večja vodna površina se nahaja v okolici mesta Bilje, kar predstavlja tudi narodni par - Kopački na rit. Uvršča se v eno izmed največjih naravnih močvirnih področij v Evropi in je uvrščeno v v MIRKOVAC a Ramsarski seznam svetovno pomembnih močvirij. Pokrajina je pretežno ravninska. Večja naselja na območju so: Osijek, Kneževi Vinogradi. BOLMAN Valpovo, Belišče in Beli Manastir. Čez območje poteka avtocestni krak E73. Le ta je del mednarodnega omrežja cest, ki povezuje JAGODNJAK Madžarsko in vzhodno Hrvaško z Bosno in Hercegovino ter Jadranskim morjem v bližini pristanišča Ploče. Čez območje potekata še dve regionalni cesti. Ena izmed njih povezuje Osijek z madžarskim mestom Pecs, druga pa z Zagrebom in Novim Sadom. BELIŠĆE VALPOVO DARDA BILJE Legenda: državna meja SRBIJA kategorija cest avtocesta OSIJEK Drava lokalna cesta regionalna cesta večja mesta BIJELO BRDO ČEPIN jezera TENJA reke ANTUNOVAC nadmorska višina 839 63 0 3,75 7,5 15 km Razvoj podeželskih vasi v Baranji / študenti Prostorskega načrtovanja, generacija 2021/2022 / UL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Ljubljana, Slovenija Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju / Prostorsko načrtovanje / Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Meta Cerkovnik Vir: Geofabrik, 2022 160 163 Klimatska analiza Povprečna temperatura in količina padavin Temperatura zraka Obravnavano področje predstavlja kontinentalno zaledje Hrvaške, ki se glede temperature zraka precej razlikuje od obalnih predelov, saj vpliv morja tu ni prisoten. Temperatura zraka z nadmorsko višino pada. Najmanjša sprememba letne temperature zraka glede na višino je v celinskem delu države in znaša 0.5°C na 100m. Razlike v povprečni letni temperaturi zraka so blage. Ta znaša okoli 11°C. Nekaj večja je v skrajnem vzhodnem delu države (12°C), kjer so poletja zelo vroča. Temperatura zraka na nadmorski višini 0 m je ob morju (14,8°C) znatno večja od tiste v zaledju (11.1 °C) Povprečna srednja (t), srednja Krivulja povprečne temperature ima obliko vala z maksimalnimi temperaturami v poletnih minimalna (tmin) in maskimalna (tmax), mesecih (najpogosteje v juliju) in minimalnimi v zimskih mesecih. Razlika med maksimalnimi in absolutna minimalna (Tmin) in minimalnimi letnimi temperaturami so največje v celinskem delu Hrvaške (21 - 22°C). maksimalna (Tmax) temperatura zraka Njnižja zabeležea temperatura je bila izmerjena v celinskem zaledju. V nekaterih dolinah je in temperatura morja (tm) v °C. pozimi lahko celo hladneje kot na vrhovih gora. Dnevi, ko je najnižja izmerjena temperatura manjša od -10°C in najvišja manjša od 0°C so t.i. 'ledeni dnevi', ki se pojavljajo le v kontinentalnem predelu, v zimskih mesecih. Vroči dnevi (tmax ≥ 30°C) so veliko pogostejši na obali, v celinskem delu pa na vzhodu. Tropskih noči (tmin ≥ 20°C) v zaledju skoraj ni. Padavine Na količino padavin vpliva veliko lokalnih faktorjev, predvsem oddaljenost od morja in Legenda razgibanost reliefa (višja gorovja), ki deluje kot ovira premikajočim se zračnim masam. V nekaterih primerih manjši hribi povzročijo dvig zračnih mas kar rezultira v večji količini padavin. Povprečna količina padavin v kontinentalnem delu Hrvaške se manjša od zahoda proti vzhodu, kajti zračne mase, prihajajoče iz zahoda, že izgubijo vlažnost. Zračne mase, ki pridejo iz severozahoda so suhe in ne povzročajo velike količine padavin. V juniju v celinskem delu Hrvaške pade največja količina padavin. V hribovitih predelih zahodne Slavonije pade toliko padavin kot v Hrvaškem Zagorju (1000–1500 mm). V vzhodni Slavoniji pade v povprečju okoli 600 do 700 mm padavin letno, nekaj več na področju Fruške gore in na porečju reke Save (700–800 mm). Metodološka opomba Za izračun rezultatov so bile uporabljene geostatične metode, natančneje t.i. 'regressionkriging'. Hrvaška je relativno majhna država s kar nekaj klimatskimi regijami, ki so rezultat njene lege ob Jadranskem morju in raznolike topografije. Ta zahteva gosto mrežo vremenskih postaj za spremljanje klimatskih pogojev. Pokritost s postajami sicer ni povsod idelna (nekateri vrhovi so brez vremenskih postaj), k temu pa pripomore tudi oblika države, ki zahteva upoštevanje podatkov iz sosednjih držav. Predikcijske napake so večje v redko poseljenih območjih. Težavo predstavlja tudi velikost rasterske celice, saj v povprečju ena klimatološka postaja pokriva 19 x 19 km2. To pomeni, da so lahko analize izvedene le v manjših merilih. Legenda Razvoj podeželskih vasi v Baranji / študenti Prostorskega načrtovanja, generacija 2021/2022 / UL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Ljubljana, Slovenija Razvoj podeželskih vasi v okolici Osijeka / Prostorsko načrtovanje / Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Avtor: Gaja Medved Vir: Klimatski atlas Hrvatske, 2008 161 164 Demografska analiza Demografska analiza ŠTEVILO PREBIVALCEV PO OBČINAH (POPIS 2021) Draž Popovac Na podlagi zadnjega popisa iz leta 2021, živi na območju Osječko – baranjske županije okoli 259.481 prebivalcev. Kar predstavlja bistveno manj prebivalcev od popisa leta 2011, ko je Beli Manastir območje zaobjemalo 305.032 prebivalcev. Podravska Moslavina Kneževi Vinogradi Donji Miholjac Petlovac Območje današnje Osječko-baranjske županije se je začel poseljevati v 7. stoletju s strani Viljevo Legenda Jagodnjak Čeminac Hrvatov, ki so se jim v 10. stoletju pridružili Madžari. V času širjenja turškega imperija, v 16. Belišće stoletju pa so prostor začeli naseljevati tudi Srbi. Veliko Srbov se je doselilo tudi po 1. svetovni Marijanci Število prebivalcev po občinah vojni, leta 1918. Poleg omenjenih narodov, so se v 18. in 19. stoletju na območje Baranje Magadenovac Valpovo Bilje Petrijevci Darda priseljevali med drugim tudi Avstrijci, Nemci ter Čehi. Danes je večina prebivalstva hrvaške narodnosti, sledijo Srbi ter Madžari. 776 - 2000 Đurđenovac Bizovac Ob popisu leta 2011 je bilo na območju 146.891 žensk ter 158.141 moških. Analiza po starostnih 2001 - 5000 Koška Osijek skupinah je pokazala, da je bilo v starostni skupini nad 65 let (48.582) več prebivalcev kot v Erdut Feričanci Čepin starostni skupini od 0 do 14 let (46.856). Kar nakazuje na stanje staranja prebivalstva na Antunovac območju Osječko – baranjske županije. Med delovno aktivno prebivalstvo (15 – 64 let) pa se je 5001 - 10000 Donja Motičina Našice Podgorač ob popisu leta 2011 uvrščalo 206.692 prebivalcev. Največ delovnega aktivnega prebivalstva se Punitovci Vladislavci Vuka ErnestinovoŠodolovci nahaja v mestih Osijek (73.921), Đakovo (18.750) ter Našice (11.326). 10001- 30000 Drenje Gorjani Osječko – baranjska županija je ob popisu leta 2011 imela zabeleženo 95.300 zaposlenega ter Semeljci 26.363 nezaposlenega prebivalstva. Kar pomeni, da je stopnja nezaposlenosti obsegala 27,7 %. 30001 - 100000 Viškovci Satnica Đakovačka Ob popisu je upokojencev v regiji bilo 74.582, študentov ter učencev pa bistveno manj in sicer 24.086. Kar zopet nakazuje na neugodno starostno strukturo prebivalstva iz vidika prihodnjih Levanjska Varoš Meje županij Đakovo projekcij. 0 5 10 20 km Trnava Strizivojna Na območju se največ prebivalcev ukvarja s predelovalno industrijo in sicer 17,3 % vseh zaposlenih. Sledi trgovina na veliko in malo, kjer jih od vseh zaposlenih dela 15%. Relativno veliko prebivalcev pa je zaposleno tudi v Javni upravi ter zdravstvu. Legenda INDEKS STARANJA TER DELOVNO AKTIVNO PREBIVALSTVO DRAŽ Delovno aktivno prebivalstvo po občinah PO OBČINAH (POPIS 2011) POPOVAC 758,00 - 2500,00 BELI MANASTIR 2500,01- 5000,00 PODRAVSKA MOSLAVINA KNEŽEVI VINOGRADI Prebivalstvena priamida na območju DONJI MIHOLJAC PETLOVAC VILJEVO JAGODNJAK Osječko-baranjske županije leta 2011 5000,01 - 12000,00 ČEMINAC BELIŠĆE MARIJANCI 12000,01 - 19000,00 MAGADENOVAC VALPOVO BILJE PETRIJEVCI DARDA 19000,01 - 75000,00 ĐURĐENOVAC BIZOVAC Indeks staranja po občinah (2011) KOŠKA OSIJEK ERDUT 62,80 - 75,00 FERIČANCI ČEPIN ANTUNOVAC DONJA MOTIČINANAŠICE PODGORAČ 75,01 - 100,00 PUNITOVCI VLADISLAVCI VUKA ERNESTINOVOŠODOLOVCI 100,01 - 130,00 DRENJE GORJANI SEMELJCI VIŠKOVCI SATNICA ĐAKOVAČKA 130,01 - 165,00 LEVANJSKA VAROŠ 0 5 10 20 km ĐAKOVO 165,01 - 200,00 TRNAVA Meje županij STRIZIVOJNA Razvoj podeželskih vasi v Baranji / študenti Prostorskega načrtovanja, generacija 2021/2022 / UL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Ljubljana, Slovenija Razvoj podeželskih vasi v Baraniji / Prostorsko načrtovanje/ Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo/ Sara Golčman Vir: Državni zavod za statistiku, 2013, 2022; Geoportal, 2021. 162 165 Morfološka analiza obravnavanega območja Morfološka analiza naselij E D D A Karta prikazuje morfološko analizo obravnavanega območja. Na obravnavanem območju smo D opredelili šest različnih morfoloških oblik naselij. Te se med seboj razlikujejo glede na E razvejanost prometnic in postavitev objektov ob le-teh. D E D D Na območju prevladujeta kategoriji D (niz objektov ob razvejanih prometnicah) in E (niz objektov D ob osnovni prometnici). Kategorija D je bolj zastopana na severnem delu, E pa na severozahodnem delu. Najmanj je naselij z gručo objektov ob razvejanih prometnicah (A) in A naselij z gručo objektov ob osnovni prometnici (B). Posebna kategorija so pustare, kjer gre za D naselja, ki so v celoti usmerjena v kmetijstvo. So značilnih pravilnih oblik in prepoznamo jih po D C večjih gospodarskih objektih.Te prevladujejo na območju severovzhodno od Drave. Prav tako D smo kot posebno kategorijo označili Osjek, in sicer kot urabno središče. E E E E D D E E D E E A E E E E D D D E E F D Legenda E: D ! pustara E D A - gruča objektov ob A razvejanih prometnicah B B - gruča objektov ob osnovni B prometnici C - gručasto razpor D ejene C skupine objektov ob razvejanih prometnicah E E D - nizi objektov ob razvejanih D prometnicah E E - nizi objektov ob osnovni E prometnici F F - urbano središče 0 2.5 5 10 km E D D Esri, HERE, Garmin, (c) OpenStreetMap contributors, and the GIS user community Razvoj podeželskih vasi v Baranji / študenti Prostorskega načrtovanja, generacija 2021/2022 / UL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Ljubljana, Slovenija Razvoj podeželskih vasi v Baranji / Prostorsko načrtovanje / Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Avtorica: Maruša Škerl Vir: Morfološki tipi vaških nasleji v Sloveniji, Drozg Vladimir, 1992 163 166 Stanje in razvoj gospodarstva in turizma Stanje in razvoj gospodarstva in turizma Območje Slavonije predstavlja žitnico Hrvaške, zato ni presenetljivo, da tukaj od gospodarstva prevladuje kmetijstvo ter posledično živilska industrija. Od kmetijstva prevladuje poljedelstvo kjer Madžarska Kneževo na kmetijskih površinah predelujejo predvsem žita, industrijske rastline ter v manjši meri sadje. Predvsem na SV delu regije pa je razvito vinogradništvo in s tem tudi vinogradniški turizem, kateri prevladuje v nekoliko manjših naseljih kot so Zmajevac, Kneževi vinogradi ter Karanac. Bolj v notranjosti je razvita tudi živinoreja, kjer gojijo predvsem prašiče ter govedo. Slavonski gozdovi pa so pomemben vir lesa. Izkoriščanje gozdov , ki se je začelo sredi 19. stoletja, je še ¨ © Zmajevac danes zelo aktivno, vendar zaradi nerazvitega procesa predelave ni posebej donosna panoga. Zraven živilske ter lesne industrije je v regiji možno zaslediti predvsem še tekstilno industrijo. ¨ © Najbolj znano tekstilna industrija v regiji predstavlja Borovo d.d., kateri je obenem tudi najbolj Beli Manastir znan proizvajalec čevljev na Hrvaškem. Borovo, ustanovljeno leta 1931 s sedežem v Vukovarju, Karanac je v preteklih letih zgradilo svojo identiteto, ne le na Hrvaškem, ampak v celotni regiji. Značilnost Baranje so podeželska, urbanistična naselja s specifično infrastrukturo imenovana Pustare. MIrkovac Zgrajene so bile v 19. stoletju, v času Avstro-Ogrske, v njih pa je živela takratna beljska delovna sila. Ta načrtovano ustvarjena naselja so v preteklosti nastala zgolj iz gospodarskih razlogov. Ko je gospodarstvo ugašalo, ljudje niso imeli več dela. Preselili so se in tako so nastala ‘mesta duhov’ oziroma prazna naselja z razpadajočimi stavbami. Srbija Turizem v regiji je pogojen predvsem z naravnimi danostmi, kjer najbolj znano destinacijo ¨ © nedvomno predstavlja narodni park Kopački rit. Park zajema močvirno področje okoli ustja Drave in Donave pri Osijeku, razprostira pa se na 238 hektarjev. Zaradi nedostopnosti in pogostih poplav je področje Parka že od davnih časov nespremenjeno. Park predstavlja habitat mnogim živalim, a najbolj prevladujejo ptice, približno 300 različnih vrst. Na SV regije prevladujejo vinogradi, zaradi česar se je tukaj razvil vinogradniški turizem. Na SV pa je možno zaslediti tudi precej turističnih kmetij, ki turiste privabljajo predvsem z gastronomskim turizmom. Zaradi ravnega reliefa ter lepih razgledov je po celotni regiji vedno bolj razvijajoče tudi kolesarstvo. Legenda: Zaradi pestre preteklosti lahko tukaj opazimo tudi precej zgodovinskih ostankov, ki danes v obliki zgodovinskega turizma privabljajo turiste. Omeniti je potrebno predvsem mesto Vukovar. Zahvaljujoč številnim rekam in potokom so se ohranili ohranjeni gozdovi, tradicionalni lovski in u Tekstilna industrija ¨ © ribiški turizem ter kmečki turizem. Slavonija in Baranja sta tako idealni destinaciji za turiste, ki Å želijo preživeti počitnice v miru in tišini, stran od mestne gneče. Največje mesto v Slavoniji je n w Živilska industrija Osijek, ki leži na reki Dravi, zanimiva turistična destinacija s številnimi parki, kulturnimi spomeniki in številnimi zabavnimi objekti. ò ñ ð Lesna industrija ¨ © Osijek ¨ © Kolesarski turizem ¨ © Zgodovinski turizem ! ² Vinogradniški turizem õ Turistične kmetije Å Zoološki vrt Naravni park Kopački rit Naselje Borovo Gozd Državna meja Ceste Vukovar Reke 0 5 10 20 km Razvoj podeželskih vasi v Baranji / študenti Prostorskega načrtovanja, generacija 2021/2022 / UL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Ljubljana, Slovenija Razvoj podeželskih vasi v Baranji / Prostorsko načrtovanje / Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Filip Kotnik Vir: Google maps, Croatia.hr, 2022. 164 167 Prikaz zavarovanih območij v Baranji Prikaz zavarovanih območij v Baranji Na Hrvaškem lahko zasledimo dva stroga rezervata, osem narodnih in 11 naravnih parkov. Še bolj natančno – 408 zaščitenih območij na Hrvaškem zavzema 8,54 odstotkov skupne površine ozemlja, oziroma 12,22 odstotkov kopnega in 1,94 odstotkov teritorialnega morja. Ekološko omrežje Natura 2000 Republike Hrvaške pokriva 36,67 % kopenskega ozemlja in 16,26 % teritorialnega morja in notranjih morskih voda Republike Hrvaške, to predstavlja 29,34 % celotne površine Republike Hrvaške. Na obravnavanem območju je tako možno zaslediti Naravni park Kopački rit ter območja v Naturi 2000. Od Nature 2000 tukaj zasledimo tako območja, ki jih uvrščamo pod direktivo o pticah kot območja, katera uvrščamo pod direktivo o habitatih. Kopački rit pa predstavlja eno od največjih fluvijalno-močvirnih nižin v Evropi. V njem vsako leto gnezdi okoli 140 vrst ptic, biotska raznovrstnost 2000 vrst flore in favne pa je bogastvo parka. Kanali so Kneževo zveza med tokom Donave in Drave, obstaja pa tudi splet kanalov, ki ustvarjajo vodne povezave ! znotraj rita. Kopački rit je uvrščen na seznam ornitološko pomembnih področij - IBA (Important Bird Area) in je nominiran za uvrstitev na UNESCO-v seznam naravne dediščine. Zmajevac ! Madžarska Beli Manastir ! Karanac ! Kneževi Vinogradi ! Mirkovac ! Srbija Legenda: Osijek Območje prekrivanja obeh direktiv ! Direktiva o habitatih Direktiva o pticah Naravni park Gozd ! Naselje Reka Državna meja 0 5 10 20 km Razvoj podeželskih vasi v Baranji / študenti Prostorskega načrtovanja, generacija 2021/2022 / UL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Ljubljana, Slovenija Razvoj podeželskih vasi v Baranji / Prostorsko načrtovanje / Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Filip Kotnik Vir: ARKOD Preglednik, 2022 165 168 Analiza dostopnosti do večjih urbanih središč Madžarska S Analiza dostopnosti do večjih urbanih središč rbij Na karti je prikazana prometna infrastruktura, ki zajema avtoceste, regionalne ceste in lokalne a ceste za širše območje Osječko-baranjske županije. Za povezljivost prostora je najpomebnejša avtocesta E70, ki povezuje Zagreb z Beogradom in avtocesta E73, ki predstavlja severni krak E70 in povezuje Osijek z omenjeno cesto. Pomembnejši regionalni cesti sta: Donji Miholjac - Našice - Osijek - Vukovar in Osijek - Darda - Beli Manastir. Na podlagi prometne infrastrukture je Zmajevac ! ( narejena analiza dostopnosti do večjih urbanih središč. Analiza je narejena s pomočjo programa ESRI ArcMap Online. Vključena so večja urbana središča nad 5000 prebivalci. Analiza dostopnosti je prikazana v treh razredih, in sicer: 0 - 10 min oddaljenosti od urbanega središča, Karanac 10 - 20 min oddaljenosti in 20 - 30 min oddaljenosti. Območja z več kot 30 min oddaljenostjo od Donji Miholjac ! ( ! ( urbanega središča na karti niso prikazana. Iz analize je razvidno, da je slabša dostopnost Mirkovac ! ( predvsem na meji Osječko-baransjke županije z Brodsko-posavsko županijo, med mesti Slavonski Brod, Županija, Ivankovo, Čepin in Našice. Slabšo dostopnost je opaziti tudi v skrajnem severnem delu Osiječko-baranjske županije. Najboljša dostopnost je v širši urbani regiji Osijeka. Belišće ! ( Raven opazovanja: Analiza dostopnosti je izvedena na širšem območju Osječko-baranjske županije. Darda Vir podatkov: ! ( Geofabrik, 2022 Legenda: World population review, 2022 ESRI, 2022 ! ( Obravnavana naselja Osijek Metodološka opomba: Mestna populacija Ceste in državne meje so zaradi poenostavljenosti prikaza generalizirane. ! ( ! ( 5323 - 10000 Čepin ! ( ! ( 10001 - 20000 Našice ! ( 20001 - !( 75000 ! ( 75001 - 84104 Vodotoki in vodne površine Državna meja Kategorija ceste Vukovar ! ( Avtocesta Regionalna cesta Ivankovo ! ( Lokalna cesta Dostopnost 20 - 30 min 10 - 20 min 0 S- la 10 vo mi nnski Brod ! ( 0 5 10 20 km ! ( Razvoj podeželskih vasi v Baranji / študenti Prostorskega načrtovanja, generacija 2021/2022 / UL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Ljubljana, Slovenija Razvoj podeželskih vasi v Baranji / Prostorsko načrtovanje / Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Jakob Jugovic Vir: Geofabrik, 2022; World population review, 2022; ESRI, 2022 166 169 Vizualna analiza širšega prostora Vizualna analiza širšega prostora Na karti so prikazani ključni elementi razpoznavnosti in identifikacije prostora v hrvaški pokrajini - Slavoniji. Glavni namen je prepoznavanje značilnosti hrvaške krajine na skrajnem vzhodu, njene poselitve, strukture, reliefa in značilnosti bivanja prebivalcev. Analiza je bila izdelana na podlagi terenskega ogleda, kjer # smo povzeli posamezne značilnosti naselja. Na karti sta prikazani reka Drava in reka Donava kot naravni rob, ki delita pokrajino na tri območja. Reka Donava predstavlja tudi državno mejo med Hrvaško in Srbijo. Na karti so označeni grajeni robovi - pomembnejše ceste, ki prostor prav tako delijo na več območij. Ceste so kategorizirane po pomembnosti in sicer avtocesta, lokalna cesta in regionalna cesta. Označena je tudi železnica, ki povezuje Hrvaško s sosednjimi državami. Na karti je označena tudi mreža pomembnejših vozlišč, kjer se sekajo pomembnejše ceste, večji krog predstavlja vozlišče v samem mestu Osijek, ki je tudi eno izmed pomembnejših mest v pokrajini Slavoniji. Na ostalih označenih vozliščih opazimo, da se tam razvija mesto. S temno sivo bravo so označena območja poselitve, z zeleno bravo pa naravna območja. Oba območja, tako naravno, kot grajeno sta pomemben del identifikacije prostora, ki ga predstavljamo. Na obravnavanem območju smo prepoznali tri dominante in sicer katedralo sv. Petra I Pavla v Osijeku, Water Tower v Vukovarju in hrib, ki se dviga na severovzhodnem delu pokrajine in prekine ravninski svet. Dominante imajo v prostoru funkcijo . orientacije in prepoznavnosti posameznega naselja. Na karti so označeni tudi pogledi na grajeno infrastrukturo. .# Legenda: . Grajeni rob - avtocesta Grajeni rob - lokalna cesta Grajeni rob - regionalna cesta . Grajeni rob - železnica Naravni rob - reka Drava in Donava Naravni rob - hrib . # Območje - naravno Območje - grajeno .Vozlišče # Dominanta . Pogledi na grajeno strukturo 0 5 10 20 km Razvoj podeželskih vasi v Baranji / študenti Prostorskega načrtovanja, generacija 2021/2022 / UL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Ljubljana, Slovenija Razvoj podeželskih vasi v Baranji / Prostorsko načrtovanje / Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Avtor: Petra Orozel Vir: Geoportal DGU, 2021 167 170 ANALIZE IN PREDLOGI UREDITVE NASELIJ V BARANJI (Hrvaška) Naslednji korak je bila podrobnejša analiza posameznega obravnavanega naselja po skupinah. Razumevanje obstoječe obstoječe morfologije naselja, dejanske rabe zemljišč, namembnosti objektov v naselju, demografskih kazalnikov za posamezno naselje ter obstoječo namensko rabo prostora. Na podlagi pridobljenih ugotovitev in SWOT analize, so študenti predlagali zasnovo uredtive naselja. Sodelovali so študenti Prostorskega načrtovanja generacije 2021/2022: Jakob Jugovic, Filip Kotnik in Darija Runić (Karanac), Sara Golčman in Petra Orozel (Zmajevac) ter Medved Gaja in Katjuša Potočnik (Mirkovac). Ožje območje obravnave - naselja Karanac, Mirkovac in Zmejevac Zmajevac Karta prikazuje umestitev obravnavanih naselij - Karanaca, Mirkovaca in Zmajevaca - v prostor. Vsa tri naselja se nahajajo v baranjski občini Kneževi Vinogradi. Center občine - naselje Kneževi Vinogradi, se nahaja v središču med obravnavanimi naselji. Obravnavana naselja se med seboj močno razlikujejo - vsako ima svoje značilne karaktereistike, kar je razvidno tako iz karte kot tudi iz slik. Karanac je drugo največje naselje v baranjski občini Kneževi Vinogradi. S približno 1.000 prebivalci in nekaj manj kot 21 kvadratnimi kilometri površine je tudi največje med ! obravnavanimi naselji. Poznano tudi kot »etno selo« (prevod; "etno vas") in »selo čvarca« Suza (prevod »vas ocvirkov«) je z bogato gastronomsko in turistično ponudbo naselje v zadnjih nekaj letih pridobilo na prepoznavnosti. Leži na ravnem terenu in je obdano s kmetijskimi površinami, zato je ena od glavnih gospodarskih dejavnosti tudi poljedelstvo. Kot je razvidno iz karte, je Mirkovac najmanjše izmed obravnavanih naselij. Po zadnjih podatkih ima približno 100 prebivalcev. Od ostalih dveh naselij se razlikuje predvsem v tem, da gre za tako imenovano pustaro – načrtno ustvarjeno naselje v Baranji, ki je v preteklosti nastalo zgolj iz gospodarskih razlogov, zanj pa je značilno coniranje dejavnosti. Ko je gospodarstvo ugašalo, ljudje niso imeli več dela in so zato odhajali iz naselja, to pa je začelo samevati in propadati. Pretežni del naselja tako predstavljajo večja zapuščena gospodarska poslopja in skladišča. Velik del površin v naselju je v lastni podjetja Belje plus d.o.. Tako kot Karanac tudi to naselje leži na ravnem terenu in je obdano s kmetijskimi zemljišči, zaradi Karanac česar gospodarstvo tu temelji na poljedelstvu. ! Zmajevac (madžarsko Vörösmart) je obcestno razpotegnjeno naselje, ki je po površini in številu prebivalcev (teh je nekaj manj kot 1.000) tretje največje naselje v baranjski občini Kneževi Vinogradi Kneževi Vinogradi. Na območju naselja se je že pred našim štetjem nahajala rimska utrdba Ad Novas. Gospodarstvo v naselju temelji na poljedelstvu, predvsem so znani po Legenda vingradništvu. Posebnost Zmajevca so gatorji - v ilovico izkopane zidane kleti, ki jih uporabljajo za skladiščenje lokalnega vina. Njihov nastanek je omogočil nekoliko nagnjen Mirkovac teren iz ilovice, po katerem je tekla voda in izoblikovala značilne struge, ki so se nato osušile. ! Obravnavana naselja Naselje ima več vinskih cest, vsako leto pa organizirajo tudi tako imenovani vinski maraton. Vir: Obćina Kneževi Vinogradi (dostopno na povezavi: https:/ knezevi-vinogradi.hr/ ) ! Ostala naselja Ceste Naselja Gozd 0 1 2 km Naselje Karanac Naselje Mirkovac Naselje Zmajevac RazRazvoj podeželskih vasi v Baranji / študenti Prostorskega načrtovanja, generacija 2021/2022 / UL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Ljubljana, Slovenija voj podeželskih vasi v zaledju Osijeka / Prostorsko načrtovanje / Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Katjuša Potočnik Vir: Geoportal DGU, 2021 169 172 Karanac Naselje Karanac Jakob Jugovic, Filip Kotnik, Darija Runić Opis naselja Karanac Karanac je naselje na Hrvaškem, ki upravno spada pod občino Kneževi Vinogradi. Širše naselje spada pod Osiješko-baranjsko županijo. Karanac je umeščen na južnih pobočjih Banske kose v Baranji, v mikroregiji Banske kose vzhodnohrvaške ravnine. Oddaljen je 4 km zahodno od občinskega središča Kneževi Vinogradi in 15 km od Belega Manastirja. Od Osijeka je naselje oddaljeno 30 km. Povprečna nadmorska višina znaša 114 m. Naselje Karanac se nahaja z leve strani državne ceste D212 (D7-Kneževi Vinogradi-Batina-mejni prehod Batina) in na lokalni cesti L44010 (Kneževi Vinogradi (D212)- Kamenac - Karanac - Kozarac (D7)). Z avtobusnimi povezavami je Karanac povezan z Belim Manastirjem, Kneževim Vinogradi, Batino in Somborjem. Poleg kmetijstva je v Karancu močno prisotna turistična dejavnost. Tako je možno v vaških gospodarstvih, ki se ukvarjajo s turizmom uživati v tradicionalnem življenju v Baranji in v domači hrani. Lastniki restavracije Baranjska kuča so odprli Ulico pozabljenega časa, kjer je možno videti stare delavnice in obrti. Vsako leto novembra oziroma decembra prirejajo Festival ocvirkov (Čvarak fest). Na festivalu tekmujejo v izdelavi te popularne delikatese. Festival se organizira v okviru zimskega etno sejma. Naselje Karanac leta 1941 Protestantska cerkev v severnem delu naselja Naselje Karanac v 19. stoletju Vaški park ! Branjina ! ! Zatonj Podolje ! ! Popovac ! Zmajevac ! ! Branjin Vrh Velika Blaževica ! Kotlina ! Kamenac planina ! Suza ! ! Beli Manastir Planina ! Beli Manastir Kamenac ! ! Karanac ! ! Karanačka ciglana Kneževi Vinogradi ! ! Mirkovac Ciglana ! ! Jasenovac ! Kozarac ! ! Razvoj podeželskih vasi v Baranji / študenti Prostorskega načrtovanja, generacija 2021/2022 / UL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Ljubljana, Slovenija Razvoj podeželskih vasi v Baranji / Prostorsko načrtovanje / Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Jakob Jugovic, Filip Kotnik, Darija Runić Vir: Mapire, Geofabrik, 2022 171 174 Demografska analiza naselja Karanac je naselje na Hrvaškem, upravno spada pod občino Kneževi Vinogradi ter pod Osiješko- baranjsko županijo. Po podatkih lahko ugotovimo, da se število prebivalstva zmanjšuje od leta 1857 do danes.V popisih vidimo, da je bilo največje število prebivalstva leta1931 (1886 prebivalcev), najmanjše pa na zadnjem popisu iz 2021 (683 prebivalcev). Na tej karti je predstavljeno tudi število prebivalstva po naseljih v občini Kneževi Vinogradi. Opažamo, da največje število prebivalcev v naseljih Kneževi Vinogradi, Zmajevac in Karanac. Razvoj podeželskih vasi v Baranji / študenti Prostorskega načrtovanja, generacija 2021/2022 / UL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Ljubljana, Slovenija Razvoj podeželskih vasi v Baranji / Prostorsko načrtovanje / Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Jakob Jugovic, Filip Kotnik, Darija Runić Vir: Zavod za statistiku HR 2022 172 175 # Analiza komunikacij Karta prikazuje Karta prikazuje prometno infrastrukturo na prometno infrastrukturo ravni naselja na ravni naselja Karanac. Glavni os Karanac. Glavni i predstavljata osi predstavljata regionalna c regionalna esta D cesta 212, k D212, i pot ki eka na poteka ob j ob užnem južnem robu nas robu elja i naselja n gl in avna c glavna esta L44010 K cesta L44010 aranac Karanac -– Kamenac, k Kamenac, i p ki oteka s poteka kozi v skozi zhodni r vzhodni ob nas rob elja. naselja. Glavni c Glavni esti pov cesti ezujeta nas povezujeta elje z naselje bl z ižnjim l bližnjim okalnim lokalnim središčem središčem Beli Beli Monastir i Monastir n t in urističnim s turističnim rediščem K središčem neževi V Kneževi Vinogradi. D inogradi. ruga k Druga ategorija c kategorija est, cest, ki ki je je prikazana na prikazana na karti, s karti, o so poljske pot poljske i. M poti. reža l Mreža e t le eh j teh e r je azvejana razvejana in in gosta, s gosta, aj saj je je Karanac i Karanac zrazito izrazito kmetijsko us kmetijsko merjeno nas usmerjeno elje. P naselje. reostale Preostale ceste ceste so k so ategorizirane k kategorizirane ot dr kot uge druge ceste. V ceste. t V o k to ategorijo kategorijo so u so vrščene k uvrščene api kapila lar re e i in n povezov povezovalne alne c ceste este znotraj znotraj naselja. naselja. Sodeč po Sodeč po dol dolžini cest v žini cest v obravnavanem obravanav območju anem je obm naselje očju je nas navzven el in je navzven navznoter in nav dobro znoter dobr povezano o pov in ezano in dos dostopno. topno. Rezultati R in ezultati analize in analize terens terenskega dela kega so dela so pok pokazale, da az je ale, da je cestna infr cestna infrastruktura v astruktur dobrem a v dobrem stanju. Nekoliko stanju. Nekoliko slabše stanje slabš je e s bilo tanje je bilo ev evidentirano pri identirano pr pločnikih, saj i pl so o ti čniki ozki h, s in aj so ti potrebni ozki in pot obnove. rebni Poleg obnov tega je e. Pol velika eg tega j možnost e po Æ ü veliko mo razširitvi žnosti po r mreže azširi pločnikovtv , i m saj rež so e pločnik trenutno ov, saj so trenut vzpostavljeni no v zgolj z ob postav cesti ljeni zgol L44010 j ob ces Karanac – ti L44010 Kamenac Karanac - Kamenac in s in severni prečni cesti. everni prečni cesti. Za r Za azliko od c razliko od est j cest e pr je ometna i prometna nfrastruktura pom infrastruktura anjkljiva na podr pomanjkljiva na očju p področju arkirišč. R parkirišč. ezultati Rezultati terenskega del terenskega a s dela o so pokazali pokazali potrebo potrebo po p po arkiriščih, s parkiriščih, aj l saj e le teh teh ob naj ob večjih obr največjih emenitvah obremenitvah primankuje. N primanjkuje. ajvečje obr Največje emenitve so obremenitve v so v času v času aških pr vaških ireditev, prireditev k , i pot ki ekajo nek potekajo ajkrat l nekajkrat etno. N letno. a Na Æ ü karti s karti o pr so ikazana š prikazana tiri j štiri avna par javna kirišča ( parkirišča ob (ob katoliški c katoliški erkvi, ob nogom cerkvi, ob etnem nogometnem igrišču, ob igrišču, ob osnovni osnovni šoli i šoli n ob in ob gostilni). S gostilni). kupna k Skupna apaciteta t kapaciteta eh par teh kirišč j parkirišč e ok je oli 100 os okoli 100 ebnih v osebnih ozil. N vozil. aslednji el Naslednji ement, element, ki j ki e pr je ikazan prikazan na k na arti karti so k so rižišča. križišča. Najpomebnejše kr Najpomembnejše ižišče je križišče na je st na iku regi stiku onalne ces regionalne te D ceste 212 z D212 glav z no ces glavno to L44010 K cesto L44010 aranac - K Karanac – amenac. O Kamenac. stala k Ostala rižišča s križišča o m so anj f manj rekventna i frekventna n in posledično posledično nižjega r nižjega eda. reda. V j V užnem del južnem u j delu e je ponazorjena t ponazorjena rasa trasa stare stare železnice, železnice, ki ki je pov je ezovala Z povezovala majevac z Zmajevac z Belim Manastirjem. Belim Manastirjem. Æ ü Karanac j Karanac e od O je od sijeka k Osijeka ot r kot egionalnega s regionalnega redišča oddal središča jeno 30 oddaljen 30 km, km, od l od okalnega s lokalnega redišča B središča eli Beli Manastir Manastir 9 k 9 m km, , od K od nežev Kneževih iVh Vinogradov inogradov 6 6 k km in m od in od Zm Zmajevaca ajev 14 aca 14 k km. Z m. Z av avtobusnimi tobusnimi povezavami povezavami je Karanac povezan z Belim Manastirjem, K je Karanac povezan z Belim Manastirjem, Kneževim V neževim Vinogradi in S inogradi in Somborjem. omborjem. Legenda: ! Glavna cesta Branjina ! ! Druge ceste Zatonj Podolje ! ! Poljske poti Popovac ! Zmajevac ! ! Železnica Branjin Vrh Velika Blaževica ! Kotlina ! Kamenac planina ! Suza Križišče ! ! Beli Manastir Planina ! Beli Manastir Kamenac Æ ü Parkirišče ! ! Karanac Kataster stavb # ! ! Karanačka ciglana Kneževi Vinogradi ! ! Plastnice Mirkovac Ciglana ! # Æ ü ! 0 0,125 0,25 0,5 km Jasenovac ! Kozarac ! # ! RRazvoj podeželskih vasi v Baranji / študenti Prostorskega načrtovanja, generacija 2021/2022 / UL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Ljubljana, Slovenija azvoj podeželskih vasi v Baranji / Prostorsko načrtovanje / Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Jakob Jugovic, Filip Kotnik, Darija Runić Vir: Geoportal DGU, 2021 173 176 Namembnost objektov Na karti je prikazana namembnost objektov v naselju Karanac. Karanac je naselje v občini Kneževi Vinogradi. Zaradi kolonizacije naselje vsebuje elemente madžarske, nemške in hrvaške kulture. To se vidi tudi v strukturi naselja: severna os je nemška, vzhodna os je madžarska, nov del naselja na jugu (D K pa hrvaški. (  Glede namembnosti objektov prevladujejo stanovanjski objekti združeni z gospodarskimi. To je posledica združevanja bivanjske in kmetijsko-gospodarske dejavnosti. Karanac ima karakteristike spalnega naselja. Primarna dejavnost prebivalstva sta kmetijstvo in vinogradništvo. Kmetijstvo je usmerjeno v pridelavo žit, koruze in oljne repice. Pridelujejo tako bela kot rdeča (  vina. V zadnjem času se kmetijstvo združuje s turizmom. To se kaže v velikih kapacitetah ( T turističnih nastanitev. Od javnih funkcij se v naselju nahaja osnovna šola, vrtec, kulturni dom, trgovina, bar in pošta. Večina od njih se nahaja v središču naselja. V naselju so tudi tri cerkve: pravoslavna, katoliška in ( ( Š ( ( V  protestanska. Cerkve so med seboj prostorsko ločene. Legenda: (P Š ŠPORTNI OBJEKT/SPORTSKI OBJEKAT ( V VRTEC/VRTIĆ ( Š ŠOLA /ŠKOLA (D K KULTURNI DOM (  CERKEV/ CRKVA ( B BAR ( T TRGOVINA/ DUĆAN PLASTNICE/IZOHIPSE CESTE (P Š GOSPODARSKI / POLJOPRIVREDNI ( B STANOVANJSKI/ STAMBENI DRUŽBENE DEJAVNOSTI/ SOCIJALNE DJELATNOSTI ( B 0 0.25 0.5 1 km Razvoj podeželskih vasi v Baranji / študenti Prostorskega načrtovanja, generacija 2021/2022 / UL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Ljubljana, Slovenija Razvoj podeželskih vasi v Baranji / Prostorsko načrtovanje / Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Jakob Jugovic, Filip Kotnik, Darija Runić Vir: GEOPORTAL.DGU 174 177 Dejanska raba naselja Karanac Karta prikazuje dejansko rabo v naselju Karanac. Opredeljene so naslednje kategorije: pozidano, njiva, vinograd, pašnik, večletni nasad in gozd. Iz prostorskega prikaza je razvidno, da največji del območja neposredno ob naselju predstavlja kategorija njiv. V severnem delu je opaziti tudi znaten del kategorije vinograda. Površin ostalih kategorij je razmeroma malo. Prevlada deleža kategorije njiv nad vinogradi nam pove, da je naselje za raziko od Zmajevaca, izrazito usmerjeno v poljedeljstvo. Razlog za to je predvsem prevlada ravninskega reliefa. Legenda: Pozidano Deleži kategorij dejanske rabe Njiva Vinograd Pašnik Večletni nasad Gozd Kataster stavb 0 0,25 0,5 1 km njive pozidano vinograd pašnik večletni nasad gozd Razvoj podeželskih vasi v Baranji / študenti Prostorskega načrtovanja, generacija 2021/2022 / UL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Ljubljana, Slovenija Razvoj podeželskih vasi v Baranji / Prostorsko načrtovanje / Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Jakob Jugovic, Filip Kotnik, Darija Runić Vir: ARKOD, 2022 175 178 Analiza kmetijskega prostora Karta prikazuje analizo kmetijskega prostora. Poudarek je na označitvi orientacij njiv in vinogradov. Prav tako so na karti označena sklenjena območja vinogradov ter območja vrtov in sadovnjakov. Prva prevladujejo v severnem delu naselja, kjer se teren postopoma dviguje, druga pa prevladujejo v bližini stanovanjskih objektov. Vinogradi so usmerjeni v smeri sever - jug, medtem ko iz nakazanih orientacij njiv ne moremo sklepati nobenega strukturnega vzorca. Melioracijskih jarkov in mejic v sklopu terenskega ogleda nismo zaznali. Legenda: Beli Manastir Vinograd Območje vrtov in sadovnjakov Karanac Orientacija vinogradov Orientacija njiv Kneževi Kataster stavb Vinogradi 0 0,25 0,5 1 km Razvoj podeželskih vasi v Baranji / študenti Prostorskega načrtovanja, generacija 2021/2022 / UL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Ljubljana, Slovenija Razvoj podeželskih vasi v Baranji / Prostorsko načrtovanje / Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Jakob Jugovic, Filip Kotnik, Darija Runić Vir: Geoportal DGU, 2022 176 179 1 2 3 4 5 6 Fotoanaliza naselja Karanac Karanac je eno od večjih podeželskih naselij v Baranji. Ima vse elemente kmetijskega naselja in ugodno geografsko lego. Na karti smo prikazali fotoanalizo naselja. Kot kvalitetne elemente smo prepoznali pravoslavno in katoliško cerkev, šolo in vrtec, vaški park in tri turistične objekte. Kot moteč element smo prepoznali več zapuščenih stanovanjskih objektov. Prav tako smo opazili, da 7 je v naselju veliko turističnih objektov z velikim številom ležišč, kar je zelo pomembno za razvoj podeželskega turizma. V naselju je opaziti nekaj novogradenj, ampak je večje število starejših hiš. Starejše hiše smo prepoznali kot kvaliteten element, saj prikazujejo tradicionalno gradnjo in ohranjajo kulturno dediščino. 8 1 5 2 7 9 11 3 10 8 4 9 11 6 Legenda: Plastnice 10 Ceste 0 0.25 0.5 1 KM Kataster stavb Razvoj podeželskih vasi v Baranji / študenti Prostorskega načrtovanja, generacija 2021/2022 / UL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Ljubljana, Slovenija Razvoj podeželskih vasi v Baranji / Prostorsko načrtovanje / Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Jakob Jugovic, Filip Kotnik, Darija Runić Vir: GEOPORTAL.DGU 177 180 Vizualna analiza naselja Karanac Na v Na izualni anal vizualni izi s analizi o pr so ikazani prikazani tisti k tisti ljučni ključni elementi, k elementi, i naj ki bolj pr najbolj ikažejo dej prikažejo anski obr dejanski avnavan obravnavan prostor. prostor A . naliza je izdelana z namenom prikazovanja značilnosti pokrajine t Analiza je izdelana z namenom prikazovanja značilnosti pokrajin er poselitve. e ter poselitve. # Območje Območje se pr se imarno primarno fokus fokusira ira na na nas naselje elje Kar Karanac anac ter ter nj njegovo egov bližnjo o bližnj okolico. o okolic Naselje o. Naselje obcestnega obces tipa, tnega t leži na ipa, leži izrazito na izrazito r ravninskem avninskem predelu, pr kjer ed le elu, na kjer le na s severu ev pride er do u pride do s stika tika r različnega azličnega reliefa ter reliefa ter ravnina ravnina pr preide v eide v gr gričevnato ičevnato vinogr vinogradniško adniško obm območje, oč kar je, kar posl posledično edičo predst predstavlja avlja nar naravni avni rob. rob. Nas Naselje elje obkro obkrožajo žajo kmet kmetijske ijske pov površine, ršine, tako t je ako j bil e bil i izrazito zrazito obl oblikovani ikovani vaški v rob aški rob zaznaven zaznaven predvsem R predv na sem na v vzhodnem zhodnem delu delu nas naselja. elja. Zeleni Zeleni predah predah preds predstavlja tavlj oviro a oviro š širjenja irjenja pos poselitve, elitv saj e, saj c tukaj ilj cilj ohranjanje vmesnega zelenega prostora. predstavlja ohranjanje vmesnega zelena prostora. Znotraj nas Znotraj elja s naselja mo z smo aznali zaznali tri dom tri inante v dominante v prostoru i prostoru: n sicer protes protestantsko, tantsko, prav pravoslavno os ter lavno ter katoliško katoliško cerkev. cerke Prav v. P tako rav t sta ako sta z zaznani aznana večji dva v vozlišči, e ki čja vozlišča, k predstavljata i predst križišči avlj na ata kri glavni žišči na cesti glav skozi ni cesti naselje. skozi nas Naselje elje. ima Nas tudi elje ima kvalitetne tudi tr odprte i kvalitetne odpr prostore in t sicer e pros vaški tore i park n s ter icer v dvoje aški par otroških k ter igrišč. dva otroš Zaznali ka smo ! igrišča. Zaznali smo tudi središče naselja, ki pa ni dom tudi središče naselja, ki pa ni dominantno v prostoru. inantno v prostoru. ! á á á á á á á á á áá á á ! E á á á á á á á á E á á á á á á E á á á á á á E á á Legenda: á á # á á Vstop in izstop iz naselja E á á á á á á ! Dominanta v prostoru E á á á á R Vozlišče á á E á á á á E E E Pogled na grajeno strukturo á á á á á á Zeleni predah E áá Kvalitetni odprti prostor E Center naselja Oblikovani vaški rob E Naravni rob Ceste 0 0,125 0,25 0,5 km # R Razvoj podeželskih vasi v Baranji / študenti Prostorskega načrtovanja, generacija 2021/2022 / UL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Ljubljana, Slovenija 178 Razvoj podeželskih vasi v Baranji / Prostorsko načrtovanje / Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Jakob Jugovic, Filip Kotnik, Darija Runić Vir: Geoportal, 2022 181 Namenska raba naselja Karanac Karta pr Karta edstavlja nam predstavlja ensk namensko o rabo z rabo eml zemljišč jiš v č v nas naselju elju Kar Karanac. anac. Ponaz Ponazorjene or so jene so nas naslednje lednje kategorije: kategorije: pozidana pozidana s stanova tanov njska anj raba, ska raba, nepoz nepozidana idana stanov stanovanjska anj raba s in ka raba in obm območja očja sek sekundarnih undarni bivališč. hIz bivališč. Iz pr prostorskega ostorsk prikaza ega pr je ikaza j razvidno, e r da azvidno, kategorija da kategor pozidane ija nepozidane stanovanjske rabe stanovanj zaobjema ske rabe kategorijo zaobjema k nepozidane ategorijo pozi stanovanjske dane s rabe. tanov Prav anjs tako ke r so abe. Prav t nepozidana ako so nepoz stanovanjska idana s zemljišča tanovanj locirana ska tudi zemljišč znotraj a locirana glavnih tudi osi, z kjer not so raj glavni trenutno h osi, kjer kmetijska so trenutno k zemljišča. Iz metijska ze prostorskeg m a ljišča. I prikaza z prostorsk namenske ega rabe pri je kaza nam razvidna enske rabe j kompaktna e raz širitev vidna kom naselja in pak ne tna širit vzdolž ev naselja i prometnic, n ne v kar bo zdolž promet pripomoglo ni k c, kar bo ohranjanju pripomogl identitete o k ohranj naselja anj in u identit varovanju ete naselja i kmetijskih n varov zemljišč anj v u kmetijsk neposredni ih zeml okolici. jiš V č v nepos bližini redni ok Karanaca ol je ici. V opaziti bližini tudi Karanac manjše a je opaz območje iti tudi m sekundarnih anjše obm bivališč, ki očje s ležijo ek ob undarni vznožju h bival dvignjenišč, k ega i lež sveta, ijo ob v kjer so znožju zasajeni dvignjenega vinogradi. s Iz veta, kjer tortnega so zas prikaza aj je eni vinogr razvidno, adi da . Iz je tortnega pr zemljišč za ikaza j širitev e razvi dovolj, dno, saj da je zemlji predstavljajo šč za skoraj širitev dov polovico olj, saj pr površine edstav naselja. ljaj V o skoraj pol absolutni ovico pov vrednosti to ršine znaša naselja. 74,90 V ha, absolutni medtem v ko rednosti t površina o znaša pozidanih 748952 m2, medtem ko površina pozidanih površin znaša 1021836 m površin znaša 102,18 ha. Površina območja sekundarnih bivališč 2. Površ pa znaša 6,85 ha. ina območja sekundarnih bivališč znaša 68487 m2. Legenda Kategorija Površina [ha] Pozidana stanovanjska raba 102,18 Območje sekundarnih bivališč - Nepozidana stanovanjska raba 74,90 građevinsko područje naselja povremenog Območja sekundarnih bivališč 6,85 stanovanja Nepozidana stanovanjska raba - Deleži namenske rabe neizgrađeni dio naselja Pozidana stanovanjska raba - izgrađeni dio naselja Pozidana stanovanjska raba Zemljiški kataster - katastar zemljišta Nepozidana stanovanjska Kataster stavb raba Območje sekundarnih bivališč 0 0,25 0,5 1 km RRazvoj podeželskih vasi v Baranji / študenti Prostorskega načrtovanja, generacija 2021/2022 / UL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Ljubljana, Slovenija azvoj podeželskih vasi v Baranji / Prostorsko načrtovanje / Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Jakob Jugovic, Filip Kotnik, Darija Runić Vir: Prostorski plan uređenja općine Kneževi vinogradi, 2022 179 182 Prikaz pozidave nepozidanih stavbnih zemljišč Na karti je prikazan prikaz pozidave nepozidanih stavbnih zemljišč znotraj naselja Karanac. Namen analize je prikazati, kako bi izgledalo obstoječe naselje, če bi se pozidal vsak del trenutno še nepozidanih zemljišč. Pri analizi so zaradi same velikosti naselja bili dodani samo stanovanjski objekti, brez kmetijskih. Prav tako so bile dodane tudi zidanice. Novo nastalo stanje v prostoru vključuje 405 novih parcel ter 405 novih objektov. Od tega 384 stanovanjskih objektov ter 21 zidanic. V Karancu je trenutno 1178 različnih objektov in, če upoštevamo dodatnih 405 bi se naselje povečalo za 34 %. Ob predvidevanju, da v vsaki stanovanjski hiši stanujejo 4 osebe, bi Karanac na novo pridobil 1536 stalnih prebivalcev. Trenutno ima naselje 683 prebivalcev. Kategorija Število Število novih parcel 405 Število novih stanovanjskih objektov 384 Število novih zidanic 21 Število novih prebivalcev 1536 Razvoj podeželskih vasi v Baranji / študenti Prostorskega načrtovanja, generacija 2021/2022 / UL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Ljubljana, Slovenija 180 183 SWOT analiza naselja Karanac Koncept ureditve 1 Koncept ureditve 2 PREDNOSTI SLABOSTI - kompaktna struktura - odsotnost izrazitega naselja središča - urejena prometna mreža - pomanjkanje raznolike turistične ponudbe - bližina regionalnega središča Beli Manastir - pomanjkanje parkirišč ob vaških praznikih - močna notranja povezanost prebivalcev - velike dimenzije naselja za (identiteta naselja) majhno število prebivalstva PRILOŽNOSTI NEVARNOSTI - povezovanje turistične - zmanjševanje in staranje ponudbe s kmetijstvom prebivalstva - vključitev naselja v vinsko - opuščanje kmetijstkih cesto zemljišč s strani majhnih kmetov - navezava lokalne kolesarske poti na EuroVelo - opuščanje stanovanjskih objektov - usmerjanje dela kmetijstva v biodinamično kmetijstvo Razvoj podeželskih vasi v Baranji / študenti Prostorskega načrtovanja, generacija 2021/2022 / UL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Ljubljana, Slovenija Razvoj podeželskih vasi v Baranji / Prostorsko načrtovanje / Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Jakob Jugovic, Filip Kotnik, Darija Runić 181 184 Predlog ureditve naselja Karanac K-1: V zahodnem delu naselja, ob nogometnem igrišču, se vzpostavi večje makadamsko javno parkirišče. Ideja je, da parkirišče služi obiskovalcem nogometnih tekem in povečanemu obisku naselja ob vaških praznikih. K-2: V središču naselja se spodbuja širitev centralnih dejavnosti z vzpostavitvijo manjšega trga. Predlaga se tudi vzpostavitev ovir za umirjanje prometa in dopolnitev urbane opreme. K-3: V zahodnem delu naselja, v bližini nogometnega igrišča, se vzpostavi turistični kamp, ki bo namenjen večdnevnim turistom. K-13 K-4, K-5, K-6, K-7: V vzhodnem delu naselja se preprečuje pozidavo in ohranja kmetijska zemljišča. Prav tako se v tem delu ohranja gospodarske objekte ob stanovanjskih. K-4 K-8, K-9, K-10, K-11: V osrednjem delu naselja se preprečuje pozidavo in ohranja zelene, pašne površine. Ideja je, da bi bile te površine del turistične ponudbe, kjer bi se lahko obiskovalci K-10 poučevali o kmetijstvu in imeli stik s pašnimi živalmi. K-12: Območje, kjer se spodbuja vzpostavitev turističnih kmetij z gostinsko ponudbo in spalnimi K-2 enotami. Območje se navezuje tudi na zeleni pas v osrednjem delu. K-9 K-13, K-14: V zahodnem in severnem delu se vzpostavi območje, kamor se bo poselitev širila in K-8 zgoščevala. K-3 K-11 K-12 Legenda K-5 zasnova javnih parkirnih površin K-1 zasnova centralnih dejavnosti zasnova kampa K-14 zasnova ohranjanja kmetijskih površin zasnova ohranjanja zelenih površin zasnova kmetijskih objektov s turistično funkcijo K-6 zasnova zgoščevanja poselitve kataster stavb K-7 zemljiški kataster kolesarska pot 0 0,25 0,5 1 km Razvoj podeželskih vasi v Baranji / študenti Prostorskega načrtovanja, generacija 2021/2022 / UL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Ljubljana, Slovenija Razvoj podeželskih vasi v Baranji / Prostorsko načrtovanje / Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Jakob Jugovic, Filip Kotnik, Darija Runić Vir: Prostorski plan uređenja općine Kneževi vinogradi, 2022 182 185 Zmajevac Naselje Zmajevac Sara Golčman, Petra Orozel Opis naselja Zmajevac je naselje na Hrvaškem, ki upravno spada pod občino Kneževi Vinogradi. Le-ta se nahaja v Osiješko –baranjski županiji. Povprečna nadmorska višina je na območju naselja 90 m. Zmajevac s 974 prebivalci predstavlja tretje največje naselje v občini. Znotraj le-tega se nahaja 515 stanovanjskih objektov. Gospodarstvo Zmajevca temelji predvsem na pridelovanju poljščin, vinogradništvu in sadjarstvu. V naselju izstopa ukvarjanje z vinogradništvom, saj Zmajevac slovi po pridelavi kvalitetnih vin ter vkopanih vinskih kleteh, ki se imenujejo gatorji. Na podlagi le-teh so se vzpostavile vinske ceste (katoliška in reformatska), ki so poimenovane po posameznih cerkvah, ki so locirane v bližini teh vinskih cest. Območja vinskih cest so dandanes znana po bogati gastronomski ponudbi ter dogodkih, ki se organizirajo nekajkrat letno. Z namenom, da se gatorji ohranijo, so vinske ceste pod zaščito kulturne dediščine. V naselju se nahaja dvojezična Osnovna šola (madžarski in hrvaški jezik) z osmimi razredi. Vendar zaradi premajhnega števila otrok, že nekaj let v dotični šoli ne poteka učni proces. Naselje ima prav tako vrtec, ki je dvojezičen. Poleg šole in vrtca se v Zmajevcu nahaja ambulanta, ki je odprta nekaj dni na teden, lekarna, pošta, gasilski dom, živilska trgovina ter druge javne funkcije. Zadnje leto se število prebivalcev v naselju stara in stagnira zaradi manjše možnosti zaposlitve v naselju ter same lokacije naselja, ki leži na dokaj odročni lokaciji. V naselju je možno zaposlitev najti predvsem v gostinsko turističnih dejavnostih ali v kmetijstvu. Prikaz Franciscejskega katastra 19. stoletja ! Gornji kraj ! Gajić ! ! ! Draž ! ! Donji krajMalica Даражи фок ! Branjina ! Zatonj ! Podolje ! Popovac Zmajevac Velika Blaževica ! ! ! ! Kotlina ! Kamenac planina Suza Himahat ! ! ! Liberland ! Kamenac ! Karanac ! Kneževi Vinogradi ! ! Mirkovac ! Ciglana ! Jasenovac Zlatna Greda ! ! Kozarac ! Mitrovac ! Sokolovac ! ! Razvoj podeželskih vasi v Baranji / študenti Prostorskega načrtovanja, generacija 2021/2022 / UL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Ljubljana, Slovenija Razvoj podeželskih vasi v Baranji / Prostorsko načrtovanje / Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Sara Golčman, Petra Orozel Vir: Geoportal GDU, 2021; Arcanum 184 187 3000 Demografski podatki za naselje Zmajevac 2500 Prvi grafikon prestavlja prebivalstvo v naselju Zmajevac, od leta 1948 strmo pada. Vrhunec prebivalstva je bil v letu 1890, ko je v tem naselju živelo 2490 prebivalcev. V letu 2021 pa je 2000 ostalo tukaj le še 563 prebivalcev. 1500 Drugi grafikon predstavlja število prebivalcev in število popisanih oseb v naselju Zmajevac. Primerjava je med letom 2011 in letom 2021. Tudi tukaj opazimo padec tako stanovalcev, kot 1000 popisanih oseb. V letu 2011 je bilo popisanih oseb 881, prebivalcev pa 835. V letu 2021 pa je bilo popisanih oseb le še 563, prebivalcev pa 556. 500 Tretji grafikon predstavlja število tujih prebivalcev v naselju Zmajevac leta 1991 in leta 2001. Največ prebivalcev na tem območju je Madđarov, sledijo Hrvati, nato Srbi in nato ostali 0 prebivalci. Madđarov je na tem območju leta 1991 bilo 888, leta 2001 pa 701. 1857 1869 1880 1890 1900 1910 1921 1931 1948 1953 1961 1971 1981 1991 2001 2011 2021 leto 1857 1869 1880 1890 1900 1910 1921 1931 1948 1953 1961 1971 1981 1991 2001 2011 2021 število prebivalcev 2042 2200 2278 2490 2419 2246 2102 2287 2278 2128 2105 1807 1445 1235 974 881 563 Število prebivalcev v naselju Zmajevac v obdobju od leta 1857 do 2021 1000 900 800 700 600 500 400 300 200 100 0 2011 2021 2011 2021 popisane osebe na območju naselja prebivalci Popisane osebe 881 563 Prebivalci 835 556 Število prebivalcev in število popisanih oseb v naselju Zmajevac leta 2011 in 2021 1000 900 800 700 600 500 400 300 200 100 0 Hrvati Madđari Srbi ostalo Hrvati Mandđari Srbi ostalo 1991 2001 1991 240 888 29 78 2001 178 701 10 85 Število tujih prebivalcev v naselju Zmajevac, leta 1991 in 2001 Razvoj podeželskih vasi v Baranji / študenti Prostorskega načrtovanja, generacija 2021/2022 / UL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Ljubljana, Slovenija Razvoj podeželskih vasi v Baranji / Prostorsko načrtovanje / Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Sara Golčman, Petra Orozel Vir: Geoportal GDU, 2021 185 188 Analiza komunikacij Legenda: Karta prikazuje prometno infrastrukturo na ravni naselja Zmajevac. Glavno os naselja predstavlja Glavna cesta glavna cesta, ki poteka po sredini naselja in se na severovzhodu razcepi v dve smeri. Glavna cesta povezuje naselje Batina na vzhodu in naseljem Suza na zahodu. Ostale ceste so Druge ceste kategorizirane kot druge ceste in kot poljske poti, I povezujejo središče Zmajevca z ostalimi deli naselja. Poljske poti Na karti je predstavljena stara železnica, ki ne obratuje več, nekoč pa je le ta povezovala Železnica Zmajevac s sosednjimi naselji. Samo naselje je dobro povezano s sosednjimi naselji, prav tako pa so cesto po celotnem naselju dobro razvejane in pripeljejo do vsake posamezne stavbe. Za razliko od cest, je prometna infrastruktura pomanjkljiva na področju parkirišč. . Križišče Zmajevac je znan po svojih značilnih vkopanih kleteh, zato se ta kraj razvija na področju Æ ü Parkirišče vinogradništva, posledično tudi turizma, za kar bi bilo potrebno urediti več parkirnih prostorov. Na Kataster stavb # karti je prikazano eno javno parkirišče. Kapaciteta tega parkirišča je 15 osebnih avtomobilov. V samem naselju so tri pomembnejša križišča. Najpomembnejše je križišče, locirano na skrajnem Plastnice vzhodu naselja. Skozi celotno naselje so urejene tudi območja za pešce, ki so locirana na obeh straneh glavne ceste. Ob ostalih cestah v naselju površine za pešce niso urejene ali so locirane le po eni strani ceste. Vinske ceste, ki vodijo do vkopanih kleti, so tlakovane. V samem naselju so štiri avtobusna postajališča. Zmajevac je od Osijeka, kot regionalnega središča odmaknjen 35 . Batina kilometrov. . . Æ ü Branjina ! ! Zatonj Даражи фок Podolje ! ! Popovac ! Zmajevac Velika Blaževica ! ! ! Kotlina ! Kamenac planina ! Suza Himahat # ! ! Suza Liberland ! Kamenac ! Karanac ! Kneževi Vinogradi ! ! Mirkovac 0 0,1 0,2 0,4 km ! Ciglana ! Jasenovac ! Zlatna Greda ! Razvoj podeželskih vasi v Baranji / študenti Prostorskega načrtovanja, generacija 2021/2022 / UL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Ljubljana, Slovenija Razvoj podeželskih vasi v Baranji / Prostorsko načrtovanje / Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Sara Golčman, Petra Orozel Vir: Geoportal DGU, 2021 186 189 Namembnost objektov Legenda Na karti so prikazane funkcije namembnosti posameznih objektov v naselju Zmajevac. V naselju Namembnost je moč razpoznati, da se večina gospodarskih objektov ˝drži˝ stanovanjskih objektov. Le-ti objekti Stanovanjski objekti so razvrščeni ob prometnicah v dveh linijah. Pri prometnicah se nahajajo stanovanjski objekti, za (  Cerkev stanovanjskimi objekti pa se nahajajo gospodarski objekti. Gospodarski objekti Za naselje so značilne vkopane vinske kleti, ki se imenujejo gatorji. Le-ti so strukturirani iz ( G Gasilski dom Javni objekti prednjega in zadnjega dela. V preteklosti se je v prednjem delu pridelovalo vino, zadnji del, ki je ( P vkopan v zemljo pa se je uporabljal kot shramba za vino ter obenem hladilnica za druge pridelke ( P Pokopališče Gatorji (v vkopanih delih je temperatura konstantna čez celo leto). Objekti se večinsko nahajajo v ˝ravnini cest˝, nekaj pa jih je tudi pod zemljo. Dandanes nekateri gatorji še ohranjajo svojo ( T Trgovina primarno funkcijo, vendar pa jih je že precejšnje število namenjeno zgolj kot turistična atrakcija. Vinske kleti Na podlagi terenskega pregleda, je moč razpoznati, da so preurejeni gatorji umeščeni predvsem ob vinskih cestah (Katolički i Reformatski surduci), ki so pod zaščito kulturne dediščine. Na karti Prometnice ( Š Šola so z zelenomodro prikazane vinske kleti, ki delujejo v sklopu gostinsko-turistične dejavnosti. ( P Plastnice Z rdečo barvo so označeni objekti z javnimi funkcijami. V Zmajevcu se tako nahajata 2 cerkvi in sicer katoliška ter reformatska cerkev. Le – ti se nahajata ob začetku že omenjenih vinskih cest. Poleg cerkev, je v prostoru umeščena lekarna, ambulanta, trgovina, gasilski dom ter pošta. V naselju je tudi osnovna šola Zmajevac, kjer poteka dvojezični pouk (hrvaščina, madžarščina), vendar že nekaj let ni bilo razpisanega razreda. (  ( G ( T ( P Gatorji v Zmajevcu (  ( Š 0 0.1 0.2 0.4 km Razvoj podeželskih vasi v Baranji / študenti Prostorskega načrtovanja, generacija 2021/2022 / UL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Ljubljana, Slovenija Razvoj podeželskih vasi v Baraniji/ Prostorsko načrtovanje / Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo /Avtor: Sara Golčman, Petra Orozel Vir: Geoportal, 2022. 187 190 Dejanska raba zemljišč Legenda: Karta prikazuje dejansko rabo zemljišč na območju naselja Zmajevac. Na karti so prikazani gozd, Gozd njivske površine, vinogradi in pozidane površine. Iz karte je lepo razviden ravninski del in del kje se teren vzpenja. Vinogradi so umeščeni na severnem delu naselja, kjer je teren dvignjen. Na južni strani naselja pa prevladujejo njivske površine. Njive Na karti je prikazan tudi graf iz katerega so razvidne površine posamezne dejanske rabe na Vinogradi obravnavanem območju. Vse površine na grafu se nanašajo na celotno naselje Zmajevac in so izražene v kvadratnih metrih. Na obravnavanem območju je največ njivskih površin, nato sledijo Kataster stavb vinogradi. Najmanj je vinogradniških površin, ki jih je na obravnavanem območju le 491 hektarjev. Plastnice 0 0,125 0,25 0,5 km Razvoj podeželskih vasi v Baranji / študenti Prostorskega načrtovanja, generacija 2021/2022 / UL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Ljubljana, Slovenija Razvoj podeželskih vasi v Baranji / Prostorsko načrtovanje / Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Sara Golčman, Petra Orozel Vir: Geoportal DGU, 2021 188 191 Analiza kmetijskega prostora Legenda: Karta prikazuje analizo kmetijskega prostora naselja Zmajevac na skrajnem vzhodu Hrvaške. Na Gozd karti so prikazane orientacije njiv, meji, melioracijskih jarkov, območje gozda, območje vinogradov ter območje vrtov in sadovnjakov. Poleg tega so na karti prikazani še vodotoki, ceste Vinogradi in kataster stavb. Območje vrtov in sadovnjakov S karte je lepo vidna orientacija njiv. Na pobočju, na severnem delu naselja je orientacija usmerjena po terenu, medtem ko na ravninskem delu orientacija sledi drugim linijam. Na nekem Vodotoki večjem polju pa je lepo vidno, kako so linije usmerjene v enako smer. Melioracisjki jarek Na območju so prikazane tudi mejice, ki jih lahko zasledimo na začetku njiv pa tudi med samimi njivskimi površinami. Mejic na območju ni prav veliko. Glavne značilnosti le teh pa so, da služijo Mejice kot zatočišča, preletni koridorji in prehranjevalni habitati za številne živeče živalske vrste, zato je potrebno mejice na kmetijskih območjih ohranjati. Orientacija njiv Na karti so označeni tudi vinogradi, saj je naselje Zmajevac prepoznavno po svojih Kataster stavb vinogradniških nasadih in vkopanih tako imenovanih gatorjih. Največ vinogradov je torej na severnem delu naselja, kjer se teren vzpenja. Na karti so označeni tudi vrtovi in sadovnjaki, ki jih Plastnice je nekoliko manj. Locirani so na južnem delu naselja, med stavbami in njivskimi površinami. Drugje na obravnavanem območju vrtov in sadovnjakov ni zaznati. Gozda na obravnavanem območju prav tako ni veliko, gre predvsem za manjše gozdove, ki imajo podobno funkcijo kot mejice. ! ! Zatonj Podolje ! ! Popovac ! Zmajevac Velika Blaževica ! ! ! Kotlina ! Kamenac planina ! ! Suza Дондо Himahat ! ! Liberland ! Kamenac ! Karanac ! Kneževi Vinogradi ! 0 0,1 0,2 0,4 km Mirkovac ! Ciglana ! ! Razvoj podeželskih vasi v Baranji / študenti Prostorskega načrtovanja, generacija 2021/2022 / UL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Ljubljana, Slovenija Razvoj podeželskih vasi v Baranji / Prostorsko načrtovanje / Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Sara Golčman, Petra Orozel Vir: Geoportal DGU, 2021 189 192 Fotoanaliza V naselju je mogoče na vsakem koraku videti slabo ohranjene stanovanjske stavbe ter propadajoče objekte, ki so v preteklosti bile namenjene javnim funkcijam (trgovina, objekti namenjeni madžarski manjšini itd.). Ta pojav je posledica demografskih sprememb v naselju in sicer stagnacije in staranje prebivalstva. Te moteče elemente v prostoru se želi obuditi z razširitvijo že obstoječe turistično-gostinske ponudbe in sicer to udejanjajo s posodabljanjem vkopanih vinskih kleti–gatorjev, ki so značilni za to naselje. Prav tako je na podlagi terenskega ogleda bilo prepoznati kar nekaj obnovljenih stavb, ki so namenjene javnim funkcijam (gasilski dom, Ekoturistički-posjetiteljski Centar, cerkve, šola). Te stavbe v naselju predstavljajo kvalitetne 1 2 3 4 5 elemente. 1 - apartma 2 - zdravstevni dom 3 - gasilski dom 4 - zunanji del vinskih kleti 5 - vinograd 6 - gator 7 - gostinsko - turistični objekti (vinske kleti) 8 - turistično - informacijska točka (Eko turistički-posjetiteljski Centar) 10 9 - propadajoči stanovanjski in gospodarski objekti 10 - nekdanja trgovina 11 - šola 6 12 - propadajoče stavbe ob glavni cesti (v ozadju cerkev) 13 - nekdanji javni objekti namenjeni madžarski manjšini 11 7 Legenda: Kvalitetno Moteče Kataster stavb Plastnice Ceste 8 9 13 12 0 0.125 0.25 0.5 km 13 Razvoj podeželskih vasi v Baranji / študenti Prostorskega načrtovanja, generacija 2021/2022 / UL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Ljubljana, Slovenija Razvoj podeželskih vasi v Baranji / Prostorsko načrtovanje / Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Avtor: Sara Golčman, Petra Orozel Vir: Geoportal, 2022 190 193 Vizualna analiza Legenda: Na karti so prikazani ključni elementi razpoznavnosti in identifikacije prostora v hrvaškem naselju Naravni rob Zmajevac. Glavni namen je prepoznavanje značilnosti tipičnih naselij na vzhodu Hrvaške, njene poselitve, strukture, reliefa in značilnosti bivanja prebivalcev. Analiza je bila izdelana na podlagi Vodotok terenskega ogleda, kjer smo povzeli posamezne značilnosti naselja. Cesta Na karti so prikazani naravni in grajeni robovi, območja, pomembnejša vozlišča, dominante, kvalitetni pogledi ter pogledi na grajeno strukturo. ! P Vozlišče Naravni rob je označen na severnem delu naselja in predstavlja vzpenjanje reliefa, v katerega so vraščeni tako imenovani 'gatorji'. Na karti je prikazan manjši vodotok, ki je prav tako naravni rob # Dominanta ter deli obdelovalne površine na dva dela. Pomembnejša cesta, ki je vrisana na karti, pelje skozi celotno naselje, poleg nje pa so locirane tudi dve dominanti (pravoslavna in reformatorska Območja poselitve cerkev). Glavna prometnica določa tudi pomembnejša vozlišča v samem naselju. Na karti so prikazane tudi obdelovalne površine (njive) ter posebej označeni vinogradi, ki so glavna Obdelovalne površine značilnost naselja Zmajevac. Na karti so označeni tudi pogledi na grajeno strukturo in kvalitetni pogledi izven naselja. Vinogradi Območje 'gatorjev' Kvalitetni pogled E E Pogled na grajeno strukturo ! P E #! P EEE # ! P EE EE EE EE 0 0,175 0,35 0,7 km Razvoj podeželskih vasi v Baranji / študenti Prostorskega načrtovanja, generacija 2021/2022 / UL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Ljubljana, Slovenija Razvoj podeželskih vasi v Baranji / Prostorsko načrtovanje / Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Sara Golčman, Petra Orozel Vir: Geoportal DGU, 2021; terenski ogled 191 194 Obstoječa namenska raba prostora Legenda: Karta prikazuje prostorski plan za naselje Zmajevec. Z rumeno barvo je prikazano že pozidani del naselja. Z oranžno pa nepozidani del. Prav tako so prikazana območja, ki so pod zaščito Kataster stavb kulturne dediščine. Le ta se nahajajo na območju vinskih cest. Že obstoječi severni del naselja se nahaja v območju kontrolirane gradnje, ki je označeno z vijolično barvo. Na južni strani Ceste Zmajevca pa je z rdečo barvo prikazan načrtovan koridor ceste. Namenska raba Po izračunu površine posameznih območij, je moč ugotoviti da pozidan del naselja predstavlja okoli 38 ha površine nepozidan del pa 16 ha. Poleg omenjenih dveh območij se je izračun naredil Nepozidano / neizgrađen dio naselja tudi za območje pokopališč, ki zaobjemajo 1,2 ha ter za območja, ki spadajo pod kulturno dediščino (0,62 ha) in arheološko območje (1,5 ha). Kulturna dediščina / etnološka cjelina "katolički surduk" Arheološko območje / arheološko područje Pokopališče / građevinsko područje groblja Načrtovan koridor ceste / koridor planirane ceste Pozidano / izgrađeni dio naselja Zemljiški kataster Površina območij (ha) 0,62 1,20 1,50 15,50 nepozidano pozidano pokopališče kulturna dediščina arheološko območje 37,60 Namenska raba Površina (ha) nepozidano 15.50 pozidano 37.60 pokopališče 1.20 kulturna dediščina 0.62 0 0.125 0.25 0.5 km arheološko območje 1.50 Razvoj podeželskih vasi v Baranji / študenti Prostorskega načrtovanja, generacija 2021/2022 / UL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Ljubljana, Slovenija Razvoj podeželsih vasi v Baranji / Prostorsko načrtovanje / Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Avtor: Petra Orozel, Sara Golčman Vir: Geoportal, 2022 192 195 Prikaz pozidave nepozidanih stavbnih zemljišč Legenda: Novi objekti Karta prikazuje pozidavo nepozidanih stavbnih zemljišč na območju naselja Zmajevac na vzhodu Hrvaške. Podlaga za opredelitev pozidave nezazidanih stavbnih zemljišč je namenska raba Nove parcele prostora in vnaprej določena nezazidana stavbna zemljišča. Stavbna zemljišča Največ nezazidanih stavbnih zemljišč se nahaja na jugu naselja, na ravninskem svetu. Na območju celotnega naselja smo dodali 487 novih stavbnih parcel v velikosti od 600 do 1000 m2, Zemljiški kataster ki so bila pred tem nepozidana. Vsem novim parcelam smo želeli omogočiti dostop do ceste, zato smo izrisali tudi dostopne poti. Na ta način je bilo dodanih tudi 487 stanovanjskih objektov, Kataster stavb kar pomeni da se število prebivalcev v naselju lahko poveča za 2000. Pri izračunu smo upoštevali da v vsaki staovanjski hiši prebivajo štiri osebe. Izračun novih stavbnih zemljišč in stanovanjskih stavb je prikazan v spodnji tabeli. Objekte smo v prostoru razvrščali glede na obstoječo stavbno strukturo. S prikazom pozidave smo želeli analizirati kaj bi pomenila pozidava glede na obstoječe prostorske načrte. Število novih parcel 487 Število novih objektov 487 Velikost novih parcel 600 – 1000 m2 Število novih stanovalcev (4 na objekt) 1948 Povprečna velikost novih parcel 801 m2 0 0.125 0.25 0.5 km Površina stavbnih zemljišč 129 ha Površina vseh novih parcel 39 ha Razvoj podeželskih vasi v Baranji / študenti Prostorskega načrtovanja, generacija 2021/2022 / UL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Ljubljana, Slovenija Razvoj podeželskih vasi v Baranji / Prostorsko načrtovanje / Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Sara Golčman, Petra Orozel Vir: Geoportal GDU, 2021 193 196 SWOT analiza Koncept naselja Zmajevac Prebivalci v naselju Zmajevac se po večini ukvarjajo s kmetijstvom in sicer s pridelavo Poleg novogradenj je zaželeno, da se revitalizira propadajoče objekte, ki so v naselju pogost poljščin, predvsem pa je naselje znano po vinogradništvu ter pridelavo kvalitetnih vin. Prav pojav. Zmajevac ima tudi vrtec ter osnovno šolo, ki trenutno ne deluje zaradi premajhnega PREDNOSTI tako pa se v Zmajevcu prebivalstvo ukvarja tudi s sadjarstvom. števila vpisa otrok. Ob pozitivnem demografskem stanju v naselju, se šolo obnovi ter zgradi - vinske ceste kot turistično gostinski kapital (prepoznavnost naselja) športne površine. Te površine ne bi bile namenjene samo šoloobveznim otrokom, ampak - kmetijske površine -> lokalna samooskrba + del prihodka Izdelava koncepta za razvoj Zmajevca je temeljila na ideji o ohranitvi ter nadgradnji vinsko tudi preostalemu lokalnemu prebivalstvo za namen rekreacije. - preplet ideologije (cerkev, nacionalnost), različnih kultur turistične ponudbe ob že obstoječih vinskih cestah. Ta območja so pod zaščito kulturne dediščine zaradi vkopanih vinskih kleti, ki so prisotne na območju (gatorji). Na vzhodnem Obstoječa ambulanta se obnovi in dogradi ter vzpostavi reden delovni čas. Ob tem se delu naselja se obstoječe gospodarske objekte dopolni z gostinsko ponudbo ter prenočišči – vzpostavi zadostno število prostorov primernih za kvalitetno oskrbo prebivalstva v naselju ter turistične kmetije. bližnjih naseljih. V središču (med katoliško cerkvijo ter reformatsko) se revitalizirajo objekti, kjer so dejavnosti javnega značaja (trgovina, pošta, itd.). Na teh površinah se vzpostavi Z namenom, da se prepreči odseljevanje iz naselja ter, da bi naselje bilo bolj prepoznavno objekt za izposojo koles. Dotična dejavnost bo dopolnila ponudbo v naselju ter se povezala SLABOSTI se na jugu naselja predvidi izgradnja toplic z urejenimi zelenimi površinami (parkom). Ob z zgrajeno kolesarsko stezo, ki bo povezovala naselja Zmajevac, Suzo ter Kneževe - bližina državne meje -> odročno območje, dvojezično območje, odseljevanje tem se zgradi tudi soseska s počitniškimi hišami za obiskovalce toplic ter ostale obiskovalce. Vinograde. Južno od glavne ceste (ulica Maršala Tita) se uredi v trg, ki ga bodo obdajale - zapuščenost objektov pomembnejše centralne dejavnosti med drugim tudi muzej ter prireditvena dvorana. - staranje prebivalstva Poselitev v naselju se usmeri na južni del od glavne ceste (ulica Maršala Tita). S to idejo - skoncentrirani turizem samo ob vikendih poselitve se omogoči bolj zgoščeno poselitev ter prepreči, da bi se le-ta širila ob cesti - pomanjkanje javnih funkcij (skrajšanje delovnih časov, OŠ že nekaj let ne deluje) naprej. PRILOŽNOSTI - stara železnica -> potencial za ureditev (kolesarska, pešpot - dobre prometne povezave -> revitalizacija - širjenje gostinsko turistične ponudbe - vrtec, osnovna šola (dvojezična) -> zadrževanje mlajših starostnih skupin NEVARNOSTI - odseljevanje - propadanje naselja - erozijsko območje Razvoj podeželskih vasi v Baranji / študenti Prostorskega načrtovanja, generacija 2021/2022 / UL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Ljubljana, Slovenija Razvoj podeželskih vasi v Baranji / Prostorsko načrtovanje / Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Sara Golčman, Petra Orozel 194 197 Predlog ureditve naselja Zmajevac Naselje Zmajevac bi se primarno usmeril v turizem z razvojem gostinsko-turistične ponudbe na Površina novih zemljišč Površina (m2) področju vinogradništva ter vzpostavitve toplic. Obiskovalci bi v Zmajevcu lahko obiskali toplice, Površine za turizem 100.328 si ogledali vkopane vinske kleti (gatorje), se spoznali z lokalno kulinariko ter si ogledali bližnja naselja z izposojenimi kolesi. Poleg turizma bi se v naselju odprl proizvodnji obrat za izdelavo Urejene zelene površine 26.394 opreme za pridelavo vina. S tem bi omogočili nova delovna mesta v naselju kar bi posledično Površine za proizvodnjo 13.162 ustavilo upadanje prebivalstva v naselju ter privabilo tudi nove prebivalce. Zaradi izgradnje toplic Površine namenjene za poselitev 1.741.400 bi se zgradilo tudi naselje s počitniškimi hišami ter vzpostavile parkovne površine, kjer bi se lahko obiskovalci ter lokalno prebivalstvo zadrževalo. Južno od naselja je v načrtovana gradnja B-1 hitre ceste, severno od trase le-te pa je planirana vzpostavitev kolesarske steze. Ta kolesarska trasa bi povezovala Zmajevac, naselje Suza ter naselje Kneževi Vinogradi. B-1 ter B-2: Območja prikazujeta površine obstoječih stanovanj s pripadajočimi gospodarskimi Legenda: objekti. Ideja je, da bi se na teh površinah vzpostavile turistične kmetije. S tem bi se ohranilo pridelovanje poljščin v naselju, obenem pa bi ti objekti bili tudi zanimivi za zunanje obiskovalce Predvidena kolesarska steza B-2 (kulinarika, prenočišča). B-3,B-4 ter B-5: Območja prikazujeta površine, ki so pod zaščito kulturne dediščine. Na le-teh se Obstoječe ceste nahajajo vinske ceste ob katerih so locirane vkopane vinske kleti znane pod imenom gatorji. Zemljiški kataster Večina od teh je pred časom že vzpostavila gostinsko dejavnost. Ideja je, da se ohranijo te vkopane vinske kleti in nekatere preuredijo v manjše »muzeje«, ostale pa nadgradijo svojo Kataster stavb B-13 proizvodnjo in hrambo vina z gostinsko ponudbo. B-3 B-11 B-6: V središču naselja se vzpostavi center z izgradnjo trga. Ker so na teh zemljiščih prisotni EUP objekti se zapuščene podere ali revitalizira ter v njih naseli dejavnosti javnega značaja – uprava, Zasnova kmetijskih objektov s turistično funkcijo butične trgovine, prireditvena dvorana itd. V centru pa se zgradi tudi muzej v katerem bo predstavljena zgodovina naselja Zmajevac, gatorji ter kultura narodnih manjšin na območju. Zasnova centralnih dejavnosti Prebivalcem na teh površinah se poišče nadomestne stanovanjske objekte, v primeru, da je za vzpostavitev trga potrebna odstranitev le-teh. Zasnova javnih parkirnih površin B-7: V sklopu vzpostavitve trga se uredijo tudi objekti namenjeni centralnim dejavnostim na levi strani ceste (ulica Maršala Tita). Prav tako se tukaj vzpostavi izposojevalnica koles, ki se Zasnova gradnje turističnega kompleksa B-7 navezuje na načrtovano kolesarsko pot. Izposojevalnica bo prav tako dopolnila turistično ponudbo v naselju. Zzasnova gradnje počitniških hiš B-8: Območje, ki je locirano na JZ delu naselja je primerno za vzpostavitev toplic s prostori B-6 Zasnova gradnje obrtne cone namenjenim rehabilitaciji po poškodbah. Kompleks bi v neposredni bližini imel tudi urejene B-4 zelene površine. Zasnova zgoščevanja poselitve B-9: Zaradi izgradnje toplic, je v naselju potrebno urediti ustrezne kapacitete prenočišč za obiskovalce. Zato se v neposredni bližini toplic naredi počitniško naselje z apartmaji. Park B-10: V sklopu izgradnje toplic se uredijo tudi zelene površine južno od kompleksa toplic. Območje bi se uredilo v park, kjer bi se lahko zadrževali obiskovalci ter tudi lokalno prebivalstvo. zasnova vinsko - turističnih objektov (gatorji) Park bi imel pomembno estetsko ter okoljsko funkcijo. Glede na lego bi povezoval kopališče ter Predviden odsek hitre ceste vhod v sosesko s počitniškimi hišami. B-11: Glede na to, da se veliko prebivalcev v naselju ukvarja z vinogradništvom, bi lahko naselje razvili ter ga naredili privlačnejšega za bivanje z izgradnjo objekta za proizvodnjo opreme namenjeni proizvodnji vina. S tem bi pridobili nova delovna mesta ter povezali obrt z obstoječo kulturo v naselju. B-9 B-12: Na južni strani, je na podlagi namenske rabe za naselje Zmajevac, načrtovana nova trasa odseka državne ceste D212 (v dolžini 500 m). Trasa je zasnovana od območja v naselju Zmajevac, ki je prikazano na karti ter do meje občine Draž. Širina gradbenega območja je okoli B-5 B-8 B-12 50 m. B-13: Na območju je locirana ambulanta, ki obratuje nekaj dni na teden. Objekt bi se prenovil, dogradil z namenom, da se vzpostavi zdravstveni dom, ki bi bil odprt vsaj 5 dni na teden za oskrbo prebivalcev v Zmajevcu ter bližnjih naseljih. B-10 0 0.1 0.2 0.4 km Razvoj podeželskih vasi v Baranji / študenti Prostorskega načrtovanja, generacija 2021/2022 / UL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Ljubljana, Slovenija Razvoj podeželsih vasi v Baranji / Prostorsko načrtovanje / Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Avtor: Sara Golčman, Petra Orozel Vir: Geoportal, 2022 195 198 Mirkovac Naselje Mirkovac Gaja Medved, Katjuša Potočnik Naslov, Arial Narrow, 16px, bold Opis naselja Mirkovac Mirkovac je naselje v občini Knježevi Vinogradi, ki spada v Osiješko-baranjsko županijo. Naselje je načrtno nastalo konec 19. stoletja kot gospodarsko - družbena skupnost - pustara. V tem času je bilo naselje v razcvetu in je imelo več kot 700 prebivalcev, danes pa je zaznati močan vpad števila prebivalcev - po zadnjih podatkih jih tam biva nekaj manj kot 100. Zaradi neurejenega lastništva v Mirkovcu se tamkajšnje prebivalstvo ne posveča veliko urejanju domov in okolice. Večina stanovanjskih objektov je v zelo slabem stanju, okolica pa je zaraščena. Velik del gospodarskih in stanovanjskih objektov propada, zato je znotraj naselja opaznih več degradiranih območij. Naselje leži na ravnini in je obdano s kmetijskimi površinami večinoma v lasti podjetja Belje d.o.o., ki površine tudi obdeluje. Ob primerjavi franciscejskega katastra in današnje parcelne strukture v naselju Mirkovac (nekdanji Fridrichsfeld), lahko opazimo kar nekaj podobnosti. Struktura poti se skoraj ni spreminaja, ohranjenih je tudi veliko število objektov. Nove dozidave so vidne predvsem v južnem delu in pa na severovzhodnem delu naselja. Prikaz Franciscejskega katastra (zgoraj) in današnje parcelne strukture (spodaj). ! Zmajevac Velika Blaževica ! ! Kotlina ! Kamenac planina ! ! Suza Дондо Himahat ! ! Liberland ! Kamenac ! Karanac ! Kneževi Vinogradi ! Mirkovac Ciglana ! ! ! Jasenovac ! Zlatna Greda ! Kozarac ! Mitrovac ! Sokolovac ! Grabovac ! Razvoj podeželskih vasi v Baranji / študenti Prostorskega načrtovanja, generacija 2021/2022 / UL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Ljubljana, Slovenija Razvoj podeželskih vasi v Baranji / Prostorsko načrtovanje / Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Gaja Medved in Katjuša Potočnik Vir: Geoportal DGU, 2021, Mapire 197 200 Demografska analiza Število prebivalcev v naselju Mirkovac V naselju Mirkovac je leta 2021 bivalo 65 prebivalcev, kar je najmanj v zgodovini nastanka in razvoja naselja. Njihovo število je od začetka druge polovice prejšnjega stoletja znatno upadalo. 1200 Največ prebivalcev je v naselju stanovalo leta 1948, ko je bila gospodarska dejavnost v razcvetu in delavce se je načrtno priseljevalo tudi od drugod. Njihovo takratno število je bilo po statističnih podatkih 974. Pred letom 1948 opazimo nekaj let, ko naj bi bilo število prebivalcev nično, a pravzaprav gre za 974 leta, ko podatki niso znani. 1000 Zamiranje dejavnosti je povzročilo velik upad in opuščanje Mirkovca. Največji padec števila prebivalcev se je zgodil med letoma 1971 in 1981, ko je naselje zapustilo 438 ljudi. 817 K večjemu opuščanju je dodatno prispevala še osamosvojitvena vojna leta 1991, saj je bližina 773 meje s Srbijo odvrnila potencialne prebivalce. 800 Zmanjšala se je tudi struktura narodnih manjšin. Pred vojno je v Mirkovcu živelo od vseh tamkajšnji h prebivalcev skoraj 30% Srbov in 17% Madžarov, leta 2001 pa je bil njihov delež manjši za več kot 75%. ivalcev 617 Občina Kneževi Vinograd je imela v letu 2021 3.454 prebivalcev. Največji delež v naselju reb 600 559 Kneževi Vinogradi (40%) in najmanjši v naselju Jasenovac (4 prebivalci). Na drugem mestu z najmanšim deležem prebivalcev v občini mu je sledil Mirkovac (2%). ilo p Štev 400 286 313 233 200 121 135 115 65 0 0 0 0 0 0 1857 1869 1880 1890 1900 1910 1921 1931 1948 1953 1961 1971 1981 1991 2001 2011 2021 Leto popisa Število prebivalcev po narodnosti v naselju Delež prebivalcev po naseljih v občini Kneževi Mirkovac Vinogradi 2 0,04 Ostali 25 0,00 Jasenovac 10 Kamenac Srbi 42 0,16 0,20 Karanac 5 Madžari Kneževi Vinogradi 25 0,12 Kotlina 118 Hrvati 141 0,02 Mirkovac Suza 0 20 40 60 80 100 120 140 160 0,06 0,40 Zmajevac 2001 1991 Razvoj podeželskih vasi v Baranji / študenti Prostorskega načrtovanja, generacija 2021/2022 / UL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Ljubljana, Slovenija Razvoj podeželskih vasi v Baranji / Prostorsko načrtovanje / Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Gaja Medved in Katjuša Potočnik Vir: Državni zavod za Statistiku 2022, Općina Kneževi Vinogradi 2022 198 201 Komunikacije # Karta prikazuje prometno infrastrukturo na ravni naselja Mirkovac. Glavna cesta povezuje obravnavano naselje z naseljem Suzo in regionalnim središčem Osijekom. Poleg tega so na karti S prikazane še poljske poti do kmetijskih zemljišč, ki obdajajo naselje in druge poti. Slednje uz predstavlajo kapilare in druge povezovalne poti (poti do upravnih stavb, skladišč in nogometnega a igrišča). V naselju je eno pomembnejše križišče, ob katerem se nahajata tud avtobusna postaja in manjša lokalna trgovina. Javnih parkirišč v naselju ni. Naselje Mirkovac je od regionalnega središča Osijek oddaljeno približno 26 km, od Belega Manastirja približno 20 kilometrov in do občinskega središča Kneževi Vinogradi približno 11 kilometrov. ( Popovac ! Zmajevac Velika Blaževica ! ! Kotlina ! Kamenac planina ! Suza Himahat ! ! Legenda: Liberland ! Glavna cesta Kamenac ! Karanac Druge ceste ! Karanačka ciglana Kneževi Vinogradi ! ! Poljske poti Mirkovac Ciglana ! ! ! ( Križišče Jasenovac ! Zlatna Greda ! Vode Kozarac O ! s Mitrovac Kataster stavb ije ! Sokolovac ! # k Grabovac ! 0 0,05 0,1 0,2 km ! Razvoj podeželskih vasi v Baranji / študenti Prostorskega načrtovanja, generacija 2021/2022 / UL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Ljubljana, Slovenija Razvoj podeželskih vasi v Baranji/ Prostorsko načrtovanje / Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Gaja Medved in Katjuša Potočnik Vir: Geoportal DGU, 2021 199 202 Namembnost objektov Naselje Mirkovac je pustara. Prvoten namen njegovega nastanka so bile gospodarske dejavnosti, katerih upad se je začel v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Po propadu gospodarske cone so ljudje začeli naselje zapuščati. Ostalo je veliko število opuščenih gospodarskih in stanovanjskih objektov. Po namembnosti objektov vidimo, da gre za - v veliki večini - opuščene objekte, bodisi gospodarske cone ali stanovanjskega dela naselja. Le peščica objektov je še v uporabi kot stanovanjskih. Ob njih stojijo pripadajoči nestanovanjski objekti. V naselju je trgovina z omejenim delovnim časom in pa stavba podjetja Bilje - kmetijska zadruga, ki upravlja z propadlo gospodarsko cono. Naselje ima poleg nogometnega in otroškega igrišča, manjši objekt za športne dejavnosti. Nekdanja šola na drugi strani ceste je zapuščena. Na vzhodu naselja je manjša obratujoča cona namenjena intenzivnemu kmetovanju.. V zadnjih letih je v njej nastalo nekaj novih večjih objektov, namenjenih skladiščenju in uporabi za kmetijsko dejavnost. Legenda: Namembnost (Z K Kmet. zadruga ( T Trgovina ( Š Šola (P Š Športni objekt Neznano Stanovanjska Nestanovanjska Popovac Zmajevac Javne funkcije Kotlina Športni objekt Kamenac planina Suza Nekdanja gospodarska cona Zapuščeno Kamenac Kmetijsko gospodarstvo Lokalna cesta Karanac Kneževi Vinogradi Ulica Kolovoz Mirkovac Ciglana Kanal Jasenovac 0 0,05 0,1 0,2 km Kozarac Razvoj podeželskih vasi v Baranji / študenti Prostorskega načrtovanja, generacija 2021/2022 / UL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Ljubljana, Slovenija Razvoj podeželskih vasi v Baranji / Prostorsko načrtovanje / Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Gaja Medved in Katjuša Potočnik Vir: Geoportal DGU 2021, terenski ogled 2022 200 203 Dejanska raba zemljišč Karta prikazuje dejansko rabo zemljišč v okolici naselja Mirkovac. Prikazane so njive, gozd, površine v zaraščanju in pozidane površine. Površine v zaraščanju se nahajajo v neposredni bližini naselja. Opazimo tudi nekaj manjših gozdnih zaplat, prevladujejo pa njivske površine. Dodatno je na karti prikazan še graf, ki prikazuje deleže posameznih kmetijskih zemljišč. Največji delež, in sicer 98,4 % oziroma 1.563,35 ha predstavljajo njive. Površine v zaraščanju predstavljajo 1,2 % oziroma 19,13 ha. Najmanjši delež predstavljajo gozdovi - 0,4 % oziroma 6,94 ha. Pozidanih površin je po površini približno isto kot površin v zaraščanju, se pravi 1,2 % oziroma 19,05 ha. Delež dejanske rabe zemljišč 0,4% 1,2% 1,2% Legenda: Njive Gozd Površine v zaraščanju Pozidane površine Ceste 97,2% Vode Kataster stavb 0 0,125 0,25 0,5 km Njive (1.563,35 ha) Gozd (6,94 ha) Površine v zaraščanju (19,13 ha) Pozidane površine (19,05 ha) Razvoj podeželskih vasi v Baranji / študenti Prostorskega načrtovanja, generacija 2021/2022 / UL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Ljubljana, Slovenija Razvoj podeželskih vasi v Baranji / Prostorsko načrtovanje / Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Gaja Medved in Katjuša Potočnik Vir: Geoportal DGU, 2021 201 204 Analiza kmetijskega prostora Naselje Mirkovac iz vseh strani obdajajo kmetijska zemljišča. To omogoča - za kmetijstvo ugodna - ravninska topografija. Gre za velike njivske površine intenzivne kmetijske rabe. Redke obstoječe dejavnosti v naselju so v večini povezane z intenzivnim kmetovanjem. Tudi v širši okolici je kmetijstvo prevladujoča dejavnost. Občina Kneževi Vinogradi je s 15.000 hektarjev plodne in obdelovalne zemlje, največja občina v Republiki Hrvaški na področju kmetijstva. Propad gospodarske cone je v Mirkovacu povzročil opuščanje naselja. Iz tega razloga opazimo velike površine zaraščanja, celo prav ob robovih objektov. Območja vrtov in sadovnjakov so v domeni še obstoječih prebivalcev in prevladujejo znotraj naselja. Opaziti je tudi manjši sadovnjak. Legenda: Branjina Mejice Zatonj Podolje Usmerjenost kmetijskih zemljišč Popovac Sadovnjak Zmajevac Velika Blaževica Območje vrtov Kotlina Gozd in zaraščanje Kamenac planina Suza Himahat Lokalna cesta Ulica Kamenac Kolovoz Karanac Kneževi Vinogradi Kanal Stavbni fond Mirkovac Ciglana 0 0,05 0,1 0,2 km Jasenovac Zlatna Greda Razvoj podeželskih vasi v Baranji / študenti Prostorskega načrtovanja, generacija 2021/2022 / UL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Ljubljana, Slovenija Razvoj podeželskih vasi v Baranji / Prostorsko načrtovanje / Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Gaja Medved in Katjuša Potočnik Vir: Geoportal DGU 2021, terenski ogled 2022 202 205 Naslov, Arial Narrow, 16px, bold 1 2 3 4 5 Fotoanaliza naselja Mirkovac Karta prikazuje pozitivne in negativne elemente, ki smo jih zaznali v naselju Mirkovac. Slike označene z rdeče obrobljenimi številkami prikazujejo negativne oziroma moteče elemente, tiste z zeleno obrobljenimi številkami pa pozitivne oziroma koristne elemente. Opazimo lahko, da smo v obravnavanem naselju zaznali večji delež negativnih elementov. Za posamezne slike je v nadaljevanju obrazloženo zakaj smo jih uvrstili pod moteče ali koristne elemente. 6 1: Propadajoča osnovna šola nakazuje pomanjkanje centralnih dejavnosti v naselju. Otroci morajo tako v šolo hoditi v bližnja naselja (Zmajevac ali Knježevi Vinogradi). 2: Pretežni del stanovanjskih stavb v naselju je v zelo slabem stanju. Predvidevamo, da ljudje, ki živijo tu stavb nimajo namena obnavljati, saj le-te niso v njihovi lasti. Za naselje Mirkovac je namreč značilno, da je pretežno v lasti podjetja Belje d.o.o. 3: Eden od pozitivnih elementov, ki smo ga zaznali v naselju Mirkovac, je izoblikovano središče. Gre za glavno vozlišče v naselju, kjer se nahaja trgovina, avtobusna postaja in kapelica. 7 4: Ob ogledu smo opazili tudi odlagališča smeti, ki kvarijo vizualno podobo naselja. 1 5: Podobno kot stanovanjske stavbe so tudi gospodarski objekti v zelo slabem stanju. Večina od 2 njih ni več v uporabi in zato propadajo. 3 6: Nekoč delujoče skladišče v naselju danes predstavlja prazen degradiran objekt. Takih je v naselju več. 7: Velika odprta površina v naselju je v slabem stanju in ni v uporabi. V ozadju je viden tudi 8 nekoč delujoči mlin, ki je kot večina ostalih objektov na tem območju zapuščen in propada. 8: Lepo urejeno otroško in nogometno igrišče nudi možnost rekreacije in sprostitve, hkrati pa deluje kot povezovalni element med naselji. Igrišči sta eden redkih elementov v naselju, ki je 4 dobro ohranjen. 5 9: Naselje Mirkovac obdajajo velike površine ravninskih kmetijskih zemljišč, ki predstavljajo velik potencial za naselje. 8 6 9 Legenda: Moteči elementi Kvalitetni elementi Ceste Kataster stavb 0 0,05 0,1 0,2 km 9 Razvoj podeželskih vasi v Baranji / študenti Prostorskega načrtovanja, generacija 2021/2022 / UL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Ljubljana, Slovenija Razvoj podeželskih vasi v Baranji / Prostorsko načrtovanje / Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Gaja Medved in Katjuša Potočnik Vir: Geoportal DGU, 2021; terenski ogled 203 206 Vizualna analiza Naselje Mirkovac pušča vtis odprtosti, saj ne nahaja na prostranih ravninah Baranje. Razgledov na okoliška naselja in bližnja mesta, zaradi nizke nadmorske višine, ne ponuja. Vaško jedro je zaznati med večjim skupkom stanovanjskih zgradb na severu območja, na križišču z avtobusno postajo in trgovino. Vtis jedra je poudarjen tudi z širšo cesto v tem delu. Na skrajnem severu stanovanjskega dela je jasna ločnica grajenega in s tem robu naselja. V bližini sta nogometno in otroško igrišče, ki naselje odpirata proti jugovzhodu in kot urejeni zeleni površini pripadata vasi. Dve gospodarski coni sta strogo ločeni od stanovanjskega dela. Ena izmed njih (večja) je zapuščena, tista na skrajnem vzhodu območja pa še obratuje. V naselju je opaziti dve grajeni dominanti. Ena izmed njih je nekdanja šola, ki je rahlo oddaljena od stanovanjskega dela in se loči tudi z rumeno fasado in zanimivo obliko, pri drugi pa gre za visok grajen element v sklopu zapuščene gospodarske cone. Pojav zaraščanja poskrbi za kar nekaj naravnih robov. Na jugovzhodu ločuje odprte zelene površine od obratujoče gospodarske cone in njivskih površin, na jugozahodu pa zamejuje nekdanjo gospodarsko cono. Legenda: ¸ Vhod v naselje ^ Grajena dominanta kJedro Grajeni rob Popovac Zmajevac Grajeno naselje Naravni rob Kotlina Odprta zelena površina Kamenac planina Suza Obratujoča gospodarska cona Zapuščena gospodarska cona Kamenac Lokalna cesta Karanac Ulica Kneževi Vinogradi Kolovoz Kanal Mirkovac Ciglana Stavbni fond Jasenovac 0 0,05 0,1 0,2 km Kozarac Razvoj podeželskih vasi v Baranji / študenti Prostorskega načrtovanja, generacija 2021/2022 / UL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Ljubljana, Slovenija Razvoj podeželskih vasi v Baranji / Prostorsko načrtovanje / Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Gaja Medved in Katjuša Potočnik Vir: Geoportal DGU 2021, terenski ogled 2022 204 207 Namenska raba Namenska raba prostora v naselju Mirkovac slabo sovpada z zemljiškim katasrtrom oz. mejami parcel. V naselju je 65% zemljišč namenjenih pozidavi, kar vključuje območja stanovanjske rabe in območja gospodarskih dejavnosti. Nepozidanih stavbnih zemljišč je 35% vseh stavbnih zemljišč. Eno izmed območji se nahaja med pozidanimi stavbnimi zemljišči in zelo slabo sovpada z mejami zemljiškega katastra. Parcelo nogometnega igrišča seka na tretjini površine, prav tako deli ostale okoliške parcele. Ureditev lastništva in skladnosti zemljiškega katastra z dejansko rabo zemljišč je na območju, pred večjimi posegi v prostor, nujna. Stavbna zemljišča in površine. Vrsta namenske rabe Površina [m2] Pozidna stavbna zemljišča 240385 Nepozidana stavbna zemljišča 127052 Stavbna zemljišča skupaj 367437 Površina stavbnih zemljišč [m2] 35% Legenda: 65% Pozidana stavbna zemljišča Nepozidana stavbna zemljišča Stavbni fond Zemljiški kataster Pozidna stavbna zemljišča Nepozidana stavbna zemljišča 0 0,05 0,1 0,2 km Delež površine stavbnih zemljišč. Razvoj podeželskih vasi v Baranji / študenti Prostorskega načrtovanja, generacija 2021/2022 / UL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Ljubljana, Slovenija Razvoj podeželskih vasi v Baranji / Prostorsko načrtovanje / Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Gaja Medved in Katjuša Potočnik Vir: Geoportal DGU 2021, Prostorni plan uređ enja opć ine. 205 208 Naslov, Arial Narrow, 16px, bold Prikaz pozidave nepozidanih stavbnih zemljišč Karta prikazuje pozidavo nepozidanih stavbnih zemljišč v naselju Mirkovac. Podlaga za Legenda: opredelitev pozidave nezazidanih stavbnih zemljišč je namenska raba prostora in v njej določena nepozidana stavbna zemljišča. Novi objekti Naselje ima na voljo veliko nepozidanih stavbnih zemljišč, in sicer 12,8 hektarjev, kar je približno Nove parcele tretjina površine vseh stavbnih zemljišč v naselju (36,7 hektarjev). Največ nepozidanih stavbnih zemljišč je na zahodu in severu. Stavbna zemljišča Na teh območjih smo dodali nove parcele v velikosti med 600 in 1000 m2 in tako dobili 172 novih Kataster stavb parcel, na njih pa prav toliko objektov. Povprečna velikost novih parcel je 745 m2. Ob predpostavki, da v enem objektu bivajo štiri osebe, bi se lahko z novo zgrajenimi hišami Zemljiški kataster prebivalstvo v naselju povečalo za 688. Z vzpostavitvijo novih cest, ki so prikazane v temno sivi barvi, smo predvideli tudi dostop do novih parcel. Nove ceste V spodnji preglednici so prikazani izračuni glede nove parcelne strkukure v naselju, ki bi lahko Obstoječe ceste nastala ob pozidavi, ki je določena v obstoječih prostorskih načrtih. Število novih parcel 172 Število novih objektov 172 Velikost novih parcel 600 – 1.000 m2 Število novih stanovalcev (4 na objekt) 688 Povprečna velikost novih parcel 745 m2 Površina stavbnih zemljišč 36,7 ha Površina vseh novih parcel 12,8 ha 0 0,05 0,1 0,2 km Razvoj podeželskih vasi v Baranji / študenti Prostorskega načrtovanja, generacija 2021/2022 / UL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Ljubljana, Slovenija Razvoj podeželskih vasi v Baranji / Prostorsko načrtovanje / Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Gaja Medved in Katjuša Potočnik Vir: Geoportal DGU, 2021 206 209 Naslov, Arial Narrow, 16px, bold SWOT analiza in koncept naselja SWOT analiza Koncept zasnove naselja Mirkovac Koncept prikazuje prostorsko preureditev naseljaMirkovac, ki bi slednje obudila nazaj v življenje. Mirkovac ima precej opuščenih objektov večje velikosti. Menimo, da bi bilo obstoječi stavbni fond pametno izkoristi za sedanje potrebe. Coniranje, ki je bilo značilno za pustare se nam je zdel dober način razdelitve naselja, zato smo ga obdržali ter tako ohranili prvotno obliko. Glede na prevladujočo intenzivno kmetijsko dejavnost smo si zamislili proizvodnjo in skladiščenje žitaric v območju gospodarske cone. V severnem, stanovanjskem delu naselja nismo pretiravali s širitvijo pozidanih površin, ki je predvidena le nekoliko protiseveru. Glavni cilj je zgoščevanje pozidave na že pozidanih zemljiščih. V njihovi sredini, v bližini jedra naselja, so predvidene centralno-upravne dejavnosti. Urejene zelene površine (nogometno in otroško igrišče) ostanejo na prvotni lokaciji, le nekoliko se razširijo.Na južnem delu se zgradi nov, večji objekt - inštitut za potrebe proizvodne in raziskovalne dejavnosti. Ob cesti se v nekdanjih objektih za proizvodnjo vzpostavijo uprava proizvodnje žitaric ter še nekaj dodatnih centralnih dejavnosti. Gospodarska cona ima večjo, urejeno tlakovano površino, ki se občasno izkorišča za ostale neproizvodne namene (kino na prostem, razglasitve, koncertno prizorišče, tržnica, ipd.). Na ta način bi dosegli, da dva, po namembnosti različna dela naselja, nista popolnoma izolirana drug od drugega ter da še zmeraj prihaja do interakcij in zavedanja, da gre za enotno naselje. Namenska raba predvideva večjo širitev naselja na severu in zahodu. Na zahodu bi tako površine, ki so predvidene za pozidavo, spremenili nazaj v kmetijsko rabo. Razvoj podeželskih vasi v Baranji / študenti Prostorskega načrtovanja, generacija 2021/2022 / UL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Ljubljana, Slovenija Razvoj podeželskih vasi v Baranji / Prostorsko načrtovanje / Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Gaja Medved in Katjuša Potočnik 207 210 Predlog ureditve naselja Naselje Mirkovac je bilo nekdaj primarno namenjeno cvetoči gospodarski dejavnosti. Ob propadu le te je pustara izgubila svoj pomen in ljudje so se iz nje začeli odseljevati. Idejna zasnova oživitve naselja posledično vključuje obuditev gospodarske cone za dejavnost povezano s kmetijsko proizvodnjo. Planirana je zgostitev pozidave v stanovanjskem delu ter širitev na sever, dodatne storitvene dejavnosti, širitev zelenih površin in nov raziskovalni inštitut. EUP1 8 enot urejanja prostora v naselju Mirkovac opisuje načrtovane spremembe. EUP1: Na območju nepozidanih stavbnih zemljišč so predvidene stanovanjske novogradnje, ki bi naselje nekoliko povečale v smeri proti jugu. EUP2: Območje pozidanih stavbnih zemljišč se dopolni z zgoščevanjem stanovanjske pozidave, da se izkoristi vmesni prostor med obstoječimi objekti in poveča faktor zazidanosti zemljišč. EUP6 Predvidena je rušitev oz. obnova dotrajanih objektov, kar je odvisno od stopnje zastaranja in EUP2 stroškov za obnovo. EUP3: Območje obstoječih zelenih površin se bo nekoliko razširilo. EUP4: Trenutno opuščeno območje gospodarskih dejavnosti bo doživelo ponovno oživitevi h kateri bo pripomogla celovita obnova in sanacija obstoječih objektov. Dopustna je možnosti dozidave gospodarskih objektov glede na potrebe bodoče proizvodne dejavnosti. EUP5: Ob glavni cesti v naselje je predvidena obnova obstoječih objektov, kjer bodo imele EUP3 prostor centralne dejavnosti in uprava gospodarske cone. EUP6: Obstoječe območje centralnih dejavnosti v stanovanjskem delu naselja se uredi in prenovi. EUP8 EUP7: Na nepozidanem območju stavbnih zemljišč na jugovzhodu je predviden nov večji objekt namenjen raziskovalno-izobraževalni dejavnosti. EUP5 EUP4 EUP7 Legenda: Stanovansjka raba Dejavnosti širšega družbenega pomena Proizvodna dejavnost Zelene površine za rekreacijo Kmetijska zemljišča Pozidana stavbna zemljišča Nepozidana stavbna zemljišča Stavbni fond Zemljiški kataster 0 0,05 0,1 0,2 km Razvoj podeželskih vasi v Baranji / študenti Prostorskega načrtovanja, generacija 2021/2022 / UL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Ljubljana, Slovenija Razvoj podeželskih vasi v Baranji / Prostorsko načrtovanje / Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Gaja Medved in Katjuša Potočnik Vir: Geoportal DGU 2021, Prostorni plan uređ enja općine. 208 211 Antunovac C VA ANTUNO Anita Maligec, Kristina Novak, Valentina Prgić, Gabrijela Škrabo Pojmovi Ruralne turističke staze/rute Komasacija i melioracija Revitalizacija ruralnih područja Ruralni identitet Prema def. Vijeća Europe (1986 g.), ruralni turizam je oblik Komasacija (njem. Kommassation, od ko- i lat. massa: Značenje termina revitalizacija odnosi se na Ruralni identitet je dio baštine koji se može i treba koristiti turizma koji obuhvaća sve aktivnosti na ruralnom gruda), mjera agrarne politike, odnosno grupiranje oživljavanje, vraćanje života, živosti, preporađanje. U za planiranje održivog razvoja i upravljanje ruralnih području. Neke od tih aktivnosti odvijaju se na ili u obliku poljoprivrednog i drugog zemljišta u veće i pravilnije kontekstu kulturne baštine, važno je mogućnosti naselja. Nažalost, sve je veći utjecaj globalizacije i drugih ruralnih turističkih ruta. To su na primjer: pješačenje katastarske čestice radi ekonomičnijeg iskorištavanja i oživljavanja, revitalizacije u svim smjerovima, iskoristiti modernizacijskih procesa. (pješačke staze, prirodni parkovi, fitness staze), jahanje obradbe, radi stvaranja što povoljnijih uvjeta za razvoj kako bi se kulturnom nasljeđu dala nova namjena, novi Građevinska područja malih naselja i sela treba definirati (konjičke staze), ture u kamp-kućici, motorizirane ture, poljoprivrednih naselja, radi osnivanja i izgradnje život. Da bismo očuvali vrijednosti naslijeđenoga, tako da se očuvaju morfološke i strukturne značajke biciklizam (biciklističke staze), trčanje.. poljoprivrednih putova i drugih prometnica, izgradnje moramo osigurati vrijednost novoga u nasljeđu kako bi graditeljske baštine, smještaj građevina i tradicijski hidromelioracijskih objekata i uređaja te radi izvođenja jednoga dana ono postalo novim nasljeđem. Turističke staze, putovi i ceste određeni su kao stvorene, obiteljski vrt. drugih radova na uređenju zemljišta i prostora dorađene, pretežito dokoličarske i materijalne turističke (prostorni i urbanistički planovi). Komasacija Prema knjizi "Revitalizaciji ruralnih područja iz Uloga tradicijskog identiteta ruralnih naselja jest potreba atrakcije. Klasificiraju se prema sredstvu kretanja: za poljoprivrednog zemljišta provodi se onda kada se, perspektive lokalnih akcijskih grupa" i analizama unutar uređenja i obnove povijesnih ruralnih, a osobito ratom automobile (panoramske ceste, turističke vinske ceste..), zbog postojećih vlasničkih odnosa ili velike iste glavne prepreke prosperitetnom razvoju hrvatskih oštećenih i razorenih naselja.Za ruralni krajolik ističe se za ostala motorna prometala (linije panoramskih rascjepkanosti katastarskih čestica, zemljište ne može ruralnih krajeva su prema mišljenju ispitanika, nužnost razvitka uz uvažavanje zatečenih vrijednosti vlakova, linije turističkih brodica…) te za ostale vrste racionalno obrađivati. Provodi se na zahtjev većine ostarjelost lokalnoga stanovništva i manjak prostora i zaštitu identiteta krajolika. kretanja kao što su pješačenje (planinarski putovi, vinske vlasnika, ali ju zakon dopušta i zbog općih interesa. poduzetničkih kapaciteta i stručne podrške za snažniju staze, poučne staze…), biciklizam (atrakcijski biciklistički Ruralna naselja imaju potencijal za razvoj ekološke diverzifikaciju ruralnoga gospodarstva. Pri tome itinerari…), te konjičke staze, skijaške staze, veslački poljoprivrede i razvoj turizma osnovan na prirodnim Melioracija tla (prema kasnolat. melioratio: poboljšanje), smatraju da je bržu revitalizaciju ruralnih područja smjerovi i „zeleni putovi“. osposobljavanje neplodnoga tla za biljnu proizvodnju moguće postići najprije opremanjem sela primjerenom osobitostima i tradicijskim vrijednostima. Obnova sela i poboljšavanjem njegovih svojstava; uređivanje vodenih infrastrukturom (tehnička, društvena, informatička) i temeljnih usluga u ruralnim područjima zahtijeva ulaganje Iz čega proizlazi da su ruralne turističke staze turističke prilika, ispravljanje reljefa te popravljanje fizikalnih, povezivanjem s gradskim središtima, kao i poticajnijim u poboljšanje svih vrsta infrastrukture kao i u razvoj usluga atrakcije namijenjene kretanju ruralnim područjem u kemijskih i bioloških svojstava tla. Melioriraju se i tla mjerama za samozapošljavanje i poduzetništvo, za ruralno stanovništvo. svrhu razvoja ruralnog turizma. koja su već u proizvodnji, ali ne osiguravaju stabilan selektivnim potporama za mlade i mlade obitelji, Nacionalni dokument Arhitektonske politike Republike Prema članku Kvalitativni pristup vrednovanju prostornoga uzgoj poljoprivrednih kultura ili imaju nizak prirod. zaštitom i boljom promocijom domaće poljoprivrede te Hrvatske veliku pažnju posvećuje prostornom i identiteta ruralnih i suburbanih naseljavažnost turizma u povećanjem financijske neovisnosti i višim stupnjem arhitektonskom identitetu ruralnih naselja. U navedenom ruralnom prostoru (ruralnog, ali i drugih selektivnih oblika autonomije lokalne uprave i samouprave. dokumentu se ističe sljedeće: „Iako je Hrvatska zemlja turizma) te elementi turističkoga identiteta analizirani su gradova, njena manja naselja i ruralna arhitektura kroz postojeće stanje te moguće korištenje potencijala vrijednosti su narodnog identiteta najvišeg ranga.“ različitih tematskih tura i staza i to: hodočasnički putovi, planinarski putovi, vinske ceste, biciklističke staze, sportsko-rekreacijska natjecanja i turističko-ugostiteljski sadržaji. Iako postoje veliki potencijali za određene tematske staze i turiste, one su nedovoljno iskorištene u planiranju turističkoga prometa. Izvor : Biciklističke staze, planinarski putovi i vinske ceste, Izvor : Hrvatska enciklopedija Izvor : CIB - Revitalizacija kulturne i Izvor : Kvalitativni pristup vrednovanju prostornoga dr. sc. E. Kušen industrijske, baštine; CROSBI (sadržaj knjige) identiteta ruralnih i suburbanih naselja, J. Kranjčević, I. Kvalitativni pristup vrednovanju prostornoga identiteta Marković Vukadin, B. Bilušić Dumbović ruralnih i suburbanih naselja, J. Kranjčević, I. Marković Vukadin, B. Bilušić Dumbović Razvoj podeželskih vasi v v Slavoniji in Baranji / studenti Arhitekture i urbanizma, generacija 2020/2021 / SJJS Građevinski i arhitektonski fakultet Osijek / Osijek, Hrvatska 210 RURIZAM - SEMINARSKI ZADATAK ANTUNOVAC - Maligec, Novak, Prgić, Škrabo Opis naselja Antunovac Naselje Antunovac pripada istoimenoj Općini Antunovac i čini njezino sjedište. Nalazi se na krajnjem istočnom dijelu Hrvatske, u Osječko-baranjskoj županiji, 5 km od grada Osijek. Općina se sastoji od dva naselja: Antunovac i Ivanovac i zauzima nizinski, ravničarski dio županije. Graniči s Općinama Čepin, Ernestinovo i Šodolovci. Ukupne je površine 57,26 km2, odnosno čini površinski udio od 1.4 % ukupnog županijskog teritorija. Od toga poljoprivredne površine zauzimaju 5.305 ha i imaju sljedeću strukturu: oranice 99,0%, voćnjaci 0,3%, livade 0,2%, te ostale površine 0,5%. Šumske površine čine 113 ha i imaju udio od 1,9% u ukupnoj površini, a neplodno zemljište zauzima 627 ha odnosno 10,2%. Naselje se nalazi na 87,9 metara nadmorske visine u zoni korištenja značajnih prometnih koridora istočne Hrvatske. Na prostoru općine planirana je buduća trasa nove Podravske magistrale, a bliska zona grada Osijeka veže se na još značajniji prometni koridor buduće autoceste Budimpešta-Ploče (koridor Vc). Najznačajnija postojeća prometnica je državna cesta D-518 (Osijek-Jarmina), a naseljem prolazi i trasa željezničke pruge Osijek-Vinkovci. Prema popisu stanovništva 2001. godine u naselju je živjelo 2.283 stanovnika (3.703 u Općini, 1.08% stanovništva Županije). Nacionalna struktura stanovništva u Općini je: 93.99 % Hrvata, 2.61% Srba, 1.40% Mađara, 0,34% Njemaca i manji postotak ostalih nacionalnosti. Gustoća naseljenosti iznosila je 60,6 stanovnika/km2. Stanovništvo pripada dobnom tipu „starost“ s udjelom mladih (0-19 g.) od 25,7 %. U osnovnoj je školi oko 350 djece, a u vrtiću preko 100 djece. Povijesna matrica naselja karakteristična je za ravničarska naselja istočne Hrvatske zbijenoga tipa. Prostorna je matrica izdužena, pravilno ili lomljeno longitudinalna, gdje su parcele za gradnju zbijene uz ulicu. Iako naselje nije planski zasnovano i građeno, opći principi gradnje su ipak bili propisani, pa su prizemne kuće na izduženim parcelama nizane uz regulacijsku liniju. Stoga povijesna matrica nosi sve karakteristike ušorenih (niznih) naselja. Naselje ima osnovnu školu sa športskom dvoranom, ambulantu primarne zdravstvene zaštite i zubnu ambulantu te poštanski ured. Od javnih objekata ističe se i Hrvatski dom u kojemu se nalazi sjedište Općine. Antunovac ima i dvije crkve Sv. Antuna, nova je izgrađena zbog malih kapaciteta stare, te mjesno groblje. U mjestu se također nalaze pekarnica, restoran, suvenirnica, kafić, samoposluga i obrt za prijevoz. Gospodarsku zonu čine veleprodaja mješovite robe, trgovina kućanskim potrepštinama, Poduzetnički inkubator Antunovac te benzinska postaja. Naselje Antunovac u pisanim tragovima se spominje 1839. godine pod mađarskim nazivom Antafalu, a hrvatsku inačicu Antunovac nalazimo 1851. godine. Porijeklo imena vezano je uz spomen nekadašnjem vlasniku posjeda Antunu Adamoviću. Naselje 1875. godine ima 41 kuću i 344 stanovnika, a 1880. izgrađena je prva crkva Sv. Antuna. Zanimljiv je i podatak da se sve do 1924. godine u ovom mjestu govorilo mađarskim jezikom. Izvor : mapire.eu opcina-antunovac.hr Razvoj podeželskih vasi v v Slavoniji in Baranji / studenti Arhitekture i urbanizma, generacija 2020/2021 / SJJS Građevinski i arhitektonski fakultet Osijek / Osijek, Hrvatska 211 RURIZAM - SEMINARSKI ZADATAK ANTUNOVAC - Maligec, Novak, Prgić, Škrabo Demografija U naselju je 2011. godine bio ukupno 2181 stanovnik, od toga 1129 žena i 1052 muškarca. Prosječna starost u 2011. godini bila je 39,4; kod muškaraca je prosječna starost iznosila 37,1 godina, a kod žena 40,1 godina. To znači da je žensko stanovništvo bilo starije. Najveći udio stanovništva je u starosnoj skupini od 15 do 64 godine što iznosi 67,9 %. U starosnoj skupini od 0 do 14 godina u naselju iznosi 16, 9 % stanovništva te u starosnoj skupini od 65 i više godina iznosi 15,2 % stanovništva. O d 2 0 1 1 . d o 2 0 1 9 . p o p u l a c i j a s e p o v e ć a l a z a 2 1 2 5 s t a n o v n i k a . Najveći rast stanovnika zabilježen je 1948. godine kada je u naselju bilo 2148 stanovnika za razliku od prethodnog popisa iz 1931. godine kada je bilo 1402 stanovnika što je 746 stanovnika manje. Broj stanovnika nadalje raste te stagnira o d 1 9 7 1 . g o d i n e d o 1 9 9 1 . n a k o n č e g a b r o j s t a n o v n i k a o p a d a . Izvor : dzs.hr Razvoj podeželskih vasi v v Slavoniji in Baranji / studenti Arhitekture i urbanizma, generacija 2020/2021 / SJJS Građevinski i arhitektonski fakultet Osijek / Osijek, Hrvatska 212 Prometna infrastruktura Osijek Na karti je prikazana prometna infrastruktura naselja Antunovac. Kroz naselje prolazi regionalna cesta D518 ( Vinkovci - Osijek ), koja je ujedno i glavna cesta kroz naselje. Od nje se odvaja lokalna cesta koja povezuje naselje Antunovac s naseljem Tenja. Na glavnoj prometnici se nalaze tri autobusna stajališta, jedno je smješteno u centru naselja, a druga dva na sredini i izlazu iz naselja. B Naselje Antunovac je od grada Osijeka udaljeno 7.62 km, od susjednih naselja Ernestinova 4.54 km i Tenja 5.89 km zračne udaljenosti. Glavne veze iz naselja Antunovac vode u susjedna naselja Ivanovac, Divoš, Ernestinovo, Tenja, Brijest i grad Osijek. Paralelno sa glavnom regionalnom prometnicom kroz naselje prolazi željeznička pruga Vinkovnci - Osijek. Također, uz glavnu prometnicu proteže se biciklistička staza koja spaja naselje Antunovac sa ostalim naseljima u općini Antunovac, te s gradom Osijekom. U tijeku je izgradnja novih 4 km biciklističke staze koja će spojiti Antunovac sa susjednom općinom Ernestinovo. B Izvor: PPUO Antunovac Legenda: B B autobusna postaja Ž željeznička postaja P parkiralište križanje biciklistička staza željeznička pruga Ž pješački put (neuređeni) lokalna cesta regionalna cesta Tenja vodotok zgrade 0 125 250 500 m granica naselja Ernestinovo Razvoj podeželskih vasi v v Slavoniji in Baranji / studenti Arhitekture i urbanizma, generacija 2020/2021 / SJJS Građevinski i arhitektonski fakultet Osijek / Osijek, Hrvatska 213 Namjena - prikaz izgradnje Na karti je prikazana podjela prostora naselja Antunovac prema namjenama. Kao i većinu naselja, Antunovac možemo podijeliti na dvije velike namjene, stambenu i poljoprivrednu koje zauzimaju najviše prostora. U centru naselja nalaze se vatrogasni dom, dom zdravlja, pošta, trgovina i kafić. U širem krugu centra smještene su dvije crkve i groblje, škola i vrtić te pokoji ugostiteljski objekt. Ono što razlikuje naselje Antunovac od ostalih naselja jest to da Antunovac ima razvijenu gospodarsku zonu na 200 000m² nešto izvan naselja na kojoj se i trenutačno odvijaju građevinski radovi i izvode nove poslovne i proizvodne zgrade. Unazad 5 godina naselje Antunovac je postalo atraktivno mjesto za život mladih obitelji s djecom. U prilog naselju ide to što je povezano javnim gradskim T prijevozom s Osijekom, nova gospodarska zona koja svakim danom otvara nova radna mjesta, te razni poticaji koje dijeli općina Antunovac. NAMJENA POVRŠINA (m²) Poljoprivredna 4 773 453.08 Stambena 2 752 630.41 Gospodarska 200 000.00 R Ostale 112 599.67 G Javna i društvena 22 652.05 Ugostiteljsko-turistička 4 117.17 Poslovna 3 601.17 Izvor: PPUO Antunovac Legenda: VD OPG OPG parcela OPG SP T R vatrogasni dom VD stambena namjena kulturni dom KD mješovita namjena zgrada sportske poslovna namjena SP OŠ namjene osnovna škola OŠ proizvodna namjena V vrtić ugostiteljsko-turistička V namjena trgovina poljoprivredna namjena T groblje javna i društvena G namjene vjerski objekt - crkva ostale namjene 0 125 250 500 m zgrada ugostiteljske R izgradnja namjene granica naselja Razvoj podeželskih vasi v v Slavoniji in Baranji / studenti Arhitekture i urbanizma, generacija 2020/2021 / SJJS Građevinski i arhitektonski fakultet Osijek / Osijek, Hrvatska 214 Karta prikazuje stvarnu upotrebu poljoprivrednih zemljišta u naselju Antunovac. Na karti su prikazane obradive površine, trajni nasadi, voćnjaci, travnate površine, zarasle površine, šume, izgrađeno područje. U naselju Antunovac prevladavaju obradive površine, zatim u izrazito manjem postotku mješani trajni nasjedi, odnosno voćnjaci. Voćnjaci su prisutni posebno u blizini stambenih objekata. Na prostoru naselja nema šumovitih i vodenih područja. Ostatak zemljišta su oranice uz obiteljske kuće koje nisu prijavljene kao poljoprivredna zemljišta. Iz stvarne upotrebe poljoprivrednih zemljišta je također jasno vidljiva razlika između izgrađenog područja i poljoprivrednih zemljišta. Izgrađena područja u naselju Antunovac su kompaktnija i nalaze se uz cestu, a okružuju ih poljoprivredna zemljišta. 0.81% izgrađeno područje 6.11% oranice mješani trajni nasadi livade 21.65% 71.43% Izvor: ARKOD Legenda: parcela OPG oranica staklenik na oranici livada pašnjak vinograd rasadnik mješani trajni nasadi ostalo zemljište 0 125 250 500 m granica naselja Razvoj podeželskih vasi v v Slavoniji in Baranji / studenti Arhitekture i urbanizma, generacija 2020/2021 / SJJS Građevinski i arhitektonski fakultet Osijek / Osijek, Hrvatska 215 Analiza poljoprivrednih površina Karta prikazuje analizu poljoprivrednih površina u naselju Antunovac. Analiza prikazuje orijentaciju njiva, njihove granice, kanale, voćnjake i vinograde te putove i ceste. Teren je relativno ravan, stoga su parcele pravilno odijeljene. Orijentirane su ortogonalno s obzirom na pristupnu cestu, odnosno poljski put. Ceste su odredile linearnu izgradnju i raspored parcela. Zbog manjka prirodnih vodotokova, lokalno stanovništvo je napravilo kanale za navodnjavanje poljoprivrednih parcela. Od poljoprivrednih parcela su posebno izdvojeni voćnjaci i vinogradi. Smješteni su rascjepkano kroz čitavo naselje. Izvor: ARKOD Legenda: orijentacija poljoprivrednih parcela granice_putovi kanal voćnjaci i vinogradi ceste zgrade 0 125 250 500 m granica naselja Razvoj podeželskih vasi v v Slavoniji in Baranji / studenti Arhitekture i urbanizma, generacija 2020/2021 / SJJS Građevinski i arhitektonski fakultet Osijek / Osijek, Hrvatska 216 Analiza namjene i neizgrađeno građevinsko područje Karta prikazuje analizu namjene i odnos izgrađenog i neizgrađenog građevinskog područja u naselju Antunovac. Površina koju zauzima neizgrađeno područje je 951 036.34 m². Najveći dio neizgrađenog područja je udaljen od središta naselja te je odvojen od cesta. Većim su dijelom grupirane, a najviše ih ima na istočnom dijelu Antunovca. Stambena namjena se proteže kroz čitavo naselje. Isprekidana je neizgrađenim zemljištima i ostalim namjenama koje se nalaze na pojedinim parcelama. Može se zaključiti da je Antunovac osigurao sve potrebne sadržaje za lokalno stanovništvo. Odnos izgrađenih i neizgrađenih površina: neizgrađeno zemljište izgrađeno zemljište 34.55% 65.45% Izvor: PPUO Antunovac Legenda: neizgrađeno zemljište stambena namjena mješovita namjena poslovna namjena proizvodna namjena ugostiteljsko-turistička namjena poljoprivredna namjena javna i društvena namjene ostale namjene 0 125 250 500 m granica naselja Razvoj podeželskih vasi v Baranji / studenti Arhitekture i urbanizma, generacija 2021/2022 / SJJS Građevinski i arhitektonski fakultet Osijek / Osijek, Hrvatska 217 SWOT analiza Strength/Snage -jedina općina na području Slavonije i - postojanje poduzetničkog potencijala - osigurana primarna zdravstvena zaštita Baranje kojoj se daje pridjev razvijene velik broj OPG-a - rekreacijsko edukativni senzorički park za općine - gospodarska zona - zemljišta koja se djecu sa posebnim potrebama -blizina grada Osijeka prodaju tvrtkama daju uvjet da se - socijalna skrb u skladu s mogućnostima -prometna povezanost (cestovna, prednosti pri zapošljenju daje osobama općine željeznička i biciklistička) koje imaju prebivalište u Antunovcu - brojne civilne udruge i jačanje aktivnosti -jeftiniji život i stanovanje u usporedbi s - porast stanovništva u općini Antunovac, civilnog društva (Projekt Snaga žena - urbanim središtem veći udio mladog stanovništva Skrbim za druge, brinem za sebe; Projekt -razvijenost infrastrukture - azil za pse - besplatna kastracija, manje zaželi - pomoć u kući, projekt za (telekomunikacijske, vodoopskrbne i sl.) lutalica zapošljavanje kroz javne radove) -video nadzor kroz cijelo selo radi sigurnosti - 2018. godine područja oko sela potpuno - dostupnost ostalih javnih usluga (npr. -poljoprivredno zemljište: ukupna očišćena od mina pošte, telekomunikacija) površina, kvaliteta zemljišta, ekološka - reciklažno dvorište - besplatan pristup internetu čistoća, autohtone biljne sorte - osigurana primarna razina obrazovanja - gnijezdo stepskog sokola - jedno od dva -postojanje potpornih institucija za (besplatna prehrana, udžbenici, zabiljženih u Hrvatskoj ( EU - turizam; gospodarstvo i poljoprivredu Agencije korištenje pametnih ploča) turističko-informativni centar Žnidarec) za održivi razvoj Općine Antunovac - stipendije za školu, sufinanciranje vrtića, - kulturne i druge manifestacije (Pustaraške RODA d.o.o. i LAG Vuka-Dunav sufinanciranje javnog prijevoza za dječje igre, KUD - Klasje Slavonije, Škola srednjoškolce tambure - Korjeni pustare) S W O T Weaknesses/Slabosti Opportunities/Prilike Threats/Prijetnje - neosmišljena turistička ponuda - povećanje raspoloživih financijska - pad kupovne moći i potražnje za - nedostatak pratećih poljoprivrednih sredstva iz EU fondova i drugih izvora za proizvodima zbog gospodarske situacije u objekata za preradu i skladištenje poticanje razvoja poduzetništva, RH i susjednim područjima - slaba zaštita i nedovoljna promocija investiranje i otvaranje novih radnih mjesta -veća konkurentnost proizvoda iz poljoprivrednih proizvoda - povećanje potražnje za proizvodima zbog drugih područja RH - niska obrazovna razina stanovništva blizine urbanog središta -nepovoljne klimatske promjene koje znatno - nedostatak visoko-obrazovanih i - razvijanje poduzetničke, inovativne kulture utječu na poljoprivredu stručnjaka - integriranje s turističkim aktivnostima i -atraktivnost drugih djelatnosti koje privlače - nedostatna ponuda kulturnih podržavanje razvoja turizma i odvlače mlade iz poljoprivredne infrastrukturnih objekata - razvijanje pronatalitetne politike proizvodnje - nepostojanje doma za starije - osmišljavanje socijalne politike s -zapostavljanje važnosti razvoja društvene - nedostatak sadržaja za zabavu, druženje naglaskom na osjetljivije i ugroženije dimenzije razvoja u svakodnevnom životu - nedostatak parkova i uređenih šetnica kategorije stanovništva -nema tradicionalne gradnje u naseljima - prevladavaju obradive površine - (poslijeratna nova izgradnja), - glavna cesta kroz selo - jako prometna unatoč tome ljudi se ne bave toliko sve veći napredak - odmicanje od - longitudinalna izgradnja - problem hoda poljoprivredom pojma sela i gubljenje tradicije i kulture Razvoj podeželskih vasi v Baranji / studenti Arhitekture i urbanizma, generacija 2021/2022 / SJJS Građevinski i arhitektonski fakultet Osijek / Osijek, Hrvatska 218 Koncept razvoja naselja Analizom naselja Antunovac utvrđeno je da mu se može pridodati epitet razvijenog naselja. Naime, podaci govore kako je Antunovac jedina razvijena općina na području Slavonije i Baranje. Samim time u već dosta dobro promišljenom i organiziranom naselju bilo je zahtjevno pronaći nedostatke. Ipak, kroz godine razvoj naselja fokusiran je na poljoprivrednom i gospodarskom sektoru te se istovremeno zanemaruje društveni život stanovnika naselja. Naravno, razvojem poljoprivrednog i gospodarskog sektora ostvaruju se brojne mogućnosti zaposlenja. Analogno tome događa se i demografski porast u naselju. Promatrajući prostorni plan Antunovca uočene su tri parcele u centralnom dijelu naselja kojima nije dodijeljena namjena, a pogodne su za daljnji razvoj. Parcele su razdvojene glavnom prometnicom od kojih se jedna nalazi na zapadnoj strani pored nove crkve, a druge dvije na istočnoj. Na jednoj od njih nalazi se umjetno jezero koje smo ukomponirali u naš koncept. Koncept proizlazi iz analize naselja kojom smo utvrdili da se u naselju na godišnjoj bazi odvijaju razne kulturne i druge manifestacije kao primjerice Dani Antunovca, Fišijada i ribarski dani, Pustaraške igre itd. Trenutno u Antunovcu nema definiranog mjesta za održavanje takvih događaja kao što su trgovi u gradovima nego se takvi događaji održavaju na nogometnom igralištu. Kao što je već prije spomenuto Antunovac se razvija u poljoprivrednom sektoru te dosta stanovnika ima vlastite OPG-ove. Stanovnici svoje proizvode prodaju na improviziranim štandovima uz prometnice. Također, jedan od nedostataka je manjak ugostiteljskih objekata i uređenih zelenih javnih površina za uživanje u slobodnom vremenu i rekreaciji. Uzimajući sve navedeno u obzir koncept razvijamo u pogledu unaprijeđenja kvalitete društvenog života te sukladno tome dijelimo ga na pet segmenata. Na zapadnoj parceli zamišljen je trg za odvijanje već spomenutih manifestacija. U neposrednoj blizini smjestili smo manju tržnicu u svrhu reklamiranja i prodaje proizvoda lokalnih OPG-ova. Nadalje mogućnost podržavanja domaćih proizvoda ostvaruje se smještanjem restorana na istočnoj parceli te se ujedno obogaćuje turističko-ugostiteljski sektor. Uz slavonsku kulturu i način života veže se neizostavni nedjeljni ručak, uglavnom roštilj ili čobanac te druženje sa obitelji i prijateljima. Iz tog razloga uz restoran je planirano pet sjenica koje bi se mogle koristiti u sklopu restorana, ali i neovisno o njemu. Pored restorana smješten je park sa raznim zabavnim sadržajima kojima se vežemo na postojeće jezero smješteno na susjednoj parceli. Smatramo da bi se ovakvim konceptom znatno unaprijedila kvaliteta društvenog života te bi se s razvijenim gospodarskim sektorom stvorila izbalansirana cjelina pogodna i za poslovni i za društveni život. JEZERO RESTORAN TRŽNICA PARK - POZORNICA TRG Razvoj podeželskih vasi v Baranji / studenti Arhitekture i urbanizma, generacija 2021/2022 / SJJS Građevinski i arhitektonski fakultet Osijek / Osijek, Hrvatska 219 Koncept razvoja naselja Karta obuhvata 1. Pogled na trg 2. Šetnica kroz park 8. 6. 3. 4. 5. 2. 7. 1. 3. Tržnica 4. Sjenica 5. Pogled na šetnicu između sjenica 6. Pozornica 7. Dječje igralište 8. Uređenje oko jezera Razvoj podeželskih vasi v Baranji / studenti Arhitekture i urbanizma, generacija 2021/2022 / SJJS Građevinski i arhitektonski fakultet Osijek / Osijek, Hrvatska 220 Prijedlog izgradnje neizgrađenog zemljišta Kroz godine razvoj naselja fokusiran je na poljoprivrednom i gospodarskom sektoru te se istovremeno zanemaruje društveni život stanovnika naselja. Promatrajući prostorni plan Antunovca uočene su tri parcele u centralnom dijelu naselja kojima nije dodijeljena namjena, a pogodne su za daljnji razvoj. Na površini od 53 378.65 m² planirani su javni zeleni prostori, kao što su park, trg, dječje igralište, već postojeće jezero.. Uz park planiran je restoran sa 5 zasebnih sjenica na površini od 8 820.39 m². U neposrednoj blizini trga smjestili smo manju tržnicu na površini od 2 428.75 m² u svrhu reklamiranja i prodaje proizvoda lokalnih OPG-ova. Smatramo da bi se ovakvim konceptom znatno unaprijedila kvaliteta društvenog života te bi se s razvijenim gospodarskim sektorom stvorila izbalansirana cjelina pogodna i za poslovni i za društveni život. Tablica broj postojećih zgrada broj novih površina površina broj zemljišta zemljišta postojećih broj novih postojećih novih zgrada zgrada zgrada zgrada stambena namjena 675 0 2 116 048.15 0 ugostiteljsko-turistička namjena 3 1 4 076.91 8 820.39 poslovna namjena 4 1 4 286.63 2 428.78 javne zelene povšine 0 0 0 53 378.65 Legenda: neizgrađeno zemljište stambena namjena mješovita namjena poslovna namjena proizvodna namjena ugostiteljsko-turistička namjena poljoprivredna namjena javna i društvena namjene javne zelene površine postojeće zgrade 0 125 250 500 m nove zgrade granica naselja Razvoj podeželskih vasi v Baranji / studenti Arhitekture i urbanizma, generacija 2021/2022 / SJJS Građevinski i arhitektonski fakultet Osijek / Osijek, Hrvatska 221 RURIZAM - SEMINARSKI ZADATAK BROĐANCI Brođanci Brođanci Luka Hornung, Luciana Pejić, Sara Štroliga, Maja Zebić RURIZAM - SEMINARSKI ZADATAK BROĐANCI Pojmovi Longitudinalno/linijsko selo Kolonizirano selo Geometrijska sela Zbijeno i disperzno selo Sela u nizu ili linijska sela dolaze u dva oblika: u Najveće promjene u prostornim strukturama sela Pojam geometrijskog sela proizlazi iz oblika gdje se U svim dijelovima svijeta možemo uočiti dva izrazito pravilnom nizu (ušoreno selo) i nepravilnom, donosile su agrarne reforme i kolonizacija. Vladajući ulice sijeku pod pravim kutom, a unutar nastale oprečna tipa naseljenosti; zbijeno i disperzno. Uz spontano formiranom nizu. Pravilno linijsko selo: su dodjeljivali zemlju kolonistima, a da se pri tome mreže pojavljuju se 'otoci' (lat. Insulae) stambenog pojam zbijenog naselja vežemo zgusnuta, sela koja su najčešće nastala ekonomskom, nije posebno vodila briga o položaju, organizaciji i karaktera u obliku kvadrata ili pravokutnika. U aglomerirana sela, a disperzna uz rastresita, novovjekovnom kolonizacijom. To su najčešće tzv. oblikovanju osnovanih ili proširenih naselja, kao ni o 'kategoriju' geometrijskih sela najčešće spadaju sela raštrkana, razbijena sela. Na oblikovanje zbijenog i cestovna sela (kod njemačkih autora Strassendorf), uređenju zajedničkog života starih i novih šahovskog tlocrta, okrugla sela i sela u nizu. disperznog sela utječe mnogo čimbenika, a neki od izrazito su zastupljena u Srijemu i istočnoj Slavoniji. stanovnika. Zbog različitog dodjeljivanja parcela Geometrijska su sela najviše zastupljena u njih su topografija, tradicija, krčenje šume, društveni Ima ih dosta i u srednjoj i istočnoj Europi. Osim duž dogodilo se usitnjavanje seljačkih gospodarskih Mađarskoj, Rumunjskoj i Vojvodini, a nastala su kao odnosi, vjerski i gospodarski razlozi i sl. U Hrvatskoj cesta, nalazimo ih duž morskih obala, rijeka i kanala. jedinica, koje su onda bile na samoj granici rezultat sustavne kolonizacije u 18. stoljeću i tipična se zbijeni tip pretežito nalazi uz Jadransku obalu i u Postoje i duž nasipa ili na njima (kao rezultat radova ekonomske isplativosti. su po svom šahovskom tlocrtu. U Hrvatskoj također istočnoj Panoniji, a disperzni na brežuljcima u na melioracijama i regulacijama i sl.) Nepravilno postoji velik broj geometrijskih sela, a neki od njih su: planinsko-dinarskom i primorsko-jadranskom linijsko selo: ovo je tip sela duž ceste, šume, Krndija, Kneževo, Kozjak, Đurđevac, Lokve, Vojnić i području.¹ Tip naseljenosti kreće se od potpune brežuljka i uz rijeke. Sela duž ceste uglavnom su Tušilović. Pojam geometrijskih naselja pronalazimo i raspršenosti kada više uopće ne možemo govoriti o novija te često pripadaju tipu sekundarne disprezije. kod privremenih naselja El Shatt, El Khatadba i selu (karakteristično za planinska područja u U Hrvatskoj se taj oblik posebno razvio razvojem Tolumbat gdje su šatori predstavljali kuće, a prolazi Sloveniji), pa do sela visoke koncentracije koje u prometa i prometnica, ali je zapravo posljedica ceste koje su bile izvedene pod pravim kutom. kombinaciji s veličinom često selu daju privid grada. uglavnom spore modernizacije cesta. U takvim Danas većina ljudi zbog nedostatka informiranosti uvjetima stanovnici su napuštali tradicionalna naselja smatra kako su sela u prošlosti nastajala spontano i u pozadini i selili se prema asfaltiranoj cesti. Ta su neplanski. Svi navedeni primjeri čine nepobitan naselja ponekad dugačka i nekoliko desetaka dokaz o pomnom planiranju sela i struktura unutar kilometara - kad po nekoliko sela sraste u njega, te o velikoj brizi za ruralna područja u vidu neprekinuti niz. estetskih i funkcionalnih aspekata. LITERATURA: LITERATURA: LITERATURA: LITERATURA: Jasenka Kranjčević: Zanemarena Baština Jasenka Kranjčević: Zanemarena Baština Jasenka Kranjčević: Zanemarena Baština Jasenka Kranjčević: Zanemarena Baština Ante Marinović-Uzelac: Morfološki tipovi Hrvatskog Ante Marinović-Uzelac: Morfološki tipovi Hrvatskog Ante Marinović-Uzelac: Morfološki tipovi Hrvatskog Ante Marinović-Uzelac: Morfološki tipovi Hrvatskog sela sela sela sela BILJEŠKE: ¹ Milovan Gavazzi (1940.): Pregled etnografije Hrvata, str.8. Razvoj podeželskih vasi v v Slavoniji in Baranji / studenti Arhitekture i urbanizma, generacija 2020/2021 / SJJS Građevinski i arhitektonski fakultet Osijek / Osijek, Hrvatska 223 RURIZAM - SEMINARSKI ZADATAK BROĐANCI Opis sela Selo Brođanci se nalaze u sastavu Općine Bizovac, zapadno od Grada Osijeka. Od sjedišta općine je udaljeno 6 km, od Grada Valpova 13 km, a od Grada Osijeka je udaljeno 18 km. S gradovima Valpovo i Osijek je selo povezano autobusnim linijama. Površina koju zauzima naselje Brođanci iznosi 22,88 km². Nadmorska visina u središtu naselja iznosi 92 m. n. v. s tim da je najniža točka naselja 89,8 m. n. v., a najviša točka 94 m. n. v. Naselje je na križanju putova između sela Bizovac - Čepinski Martinci (sjever - jug) i Selci - Habjanovci (istok - zapad). Brođanci su zbog povijesnih okolnosti najbolje povezani s naseljem Habjanovci koji su međusobno udaljeni samo 1500 m. Brođanci su selo koje je okruženo isključivo poljoprivrednim tlom, od čega su većina oranice i znatno manje voćnjaci. Na jugu naselja se u potezu vodotoka nalazi šuma s kućom za lovačko društvo „Sokol“, a na sjeverozapadu je područje pašnjaka. Istočnim rubom naselja prolazi Poganovačko - Kravički kanal koji spaja rijeku Vuku s rijekom Dravom te završava u prigradskom naselju Višnjevac, zapadno od Grada Osijeka. Prema podacima iz 1845. godine Brođanci su imali oko 2500 stanovnika, a nakon Prvog svjetskog rata oko 450 domaćinstava i 1372 stanovnika. Početkom osamdesetih godina 20. stoljeća selo je brojalo 900 stanovnika, da bi po popisu iz 2001. godine imali 633 stanovnika koji žive u 312 kućanstava. Po popisu iz 2011. godine Brođanci imaju 547 stanovnika, od čega 96 stanovnika je mlađe od 19 godina, 333 stanovnika je starosti između 19 i 65 godina, a 118 ih je starije od 65 godina. Selo se razvilo oko glavnih prometnih pravaca koji se sijeku u samom središtu sela. Stambeni objekti su večinom tipične slavonske kuće koje se longitudinalno šire prema unutrašnjosti izdužene parcele. Dio kuća imaju karakteristične masivne i stilizirane ograde koje su prepoznatljive za podravska sela. Novogradnja je u dijelu sela izgrađena iza postojećih tradicionalnih kuća pa je tim činom donekle očuvan identitet tradicionalne seoske ulice. U središtu sela je Trg sa sadržajima poput kulturnog doma, ureda pošte, zgrade stolnoteniskog kluba „Omladinac“ Brođanci te benzinska stanica koja više nije u uporabi. U neposrednoj blizini su i DVD Brođanci, PŠ Brođanci sa školskim igralištem te dom zdravlja. Na istočnom dijelu sela se nalazi nogometno igralište NK Gaj s olimpijskim domom. Izvan sela na istočnoj strani je seosko groblje te nedaleko njega i lovačko društvo „Sokol“. Središtem sela dominira uređeni park sa slika s mapire.eu spomenikom hrvatskim braniteljima u Domovinskom ratu. Na istočnom dijelu synchronized view sela se nalaze poljoprivredni i stočarski pogoni PPK Valpovo i ŠPOLJO KOMERC Croatia (1865–1869) - Second military survey of the Habsburg Empire koji ima pogone i na južnom dijelu naselja uz prometnicu prema Čepinskim Martincima. Jugoistočno od sela je najviša točka naselja koja je ujedno i arheološko nalazište poznato kao „Franjin bostan“ ili „Vinogradi“. Nalazi s lokaliteta ukazuju na postojanje prapovijesnog neolitičkog naselja sopotske kulture. Zajedno sa župnom crkvom svete Ane, ovo arheološko nalazište je upisano u registar kulturnih dobara Republike Hrvatske. Selo je najpoznatije kao olimpijsko selo, odnosno po održavanju Olimpijade starih sportova koja se održava od 1973. godine. 1932. godine sela Brođance i Habjanovce je zahvatilo jako nevreme pa su se uz pomoć Tehničkog odjeljenja Škole narodnog zdravlja obnovila oba sela čime je u Brođancima sagrađeno 14 novih kuća te adaptirano 48 postojećih. Razvoj podeželskih vasi v v Slavoniji in Baranji / studenti Arhitekture i urbanizma, generacija 2020/2021 / SJJS Građevinski i arhitektonski fakultet Osijek / Osijek, Hrvatska 224 RURIZAM - SEMINARSKI ZADATAK BROĐANCI Fotografije sela Oznake: 1_Kulturni dom 2_Dom zdravlja 3_Područna škola Brođanci 4_Pošta 5_Vatrogasni dom 6_Crkva svete Ane 7_Groblje 8_ Lovačko društvo "Sokol" 9_Stolnoteniski klub "Omladinac" 10_ Nogometni klub "Gaj" 11_ Olimpijada starih sportova 12_ PPK Valpovo 13_ Arheološko nalazište "Franjin Bostan" 14_ Autobusna stanica 14 11 6 2 9 10 3 4 12 1 5 7 8 13 0 125 250 500 m Razvoj podeželskih vasi v v Slavoniji in Baranji / studenti Arhitekture i urbanizma, generacija 2020/2021 / SJJS Građevinski i arhitektonski fakultet Osijek / Osijek, Hrvatska 225 Demografija U naselju je 2011. godine zabilježeno 547 stanovnika, od toga 277 muškaraca i 270 žena. Prosječna starost muškaraca iznosi 41 godinu, dok prosječna starost žena iznosi 50 godina, što pokazuje da je žensko stanovništvo starije. Najveći broj stanovnika ima između 15-64 godine, odnosno njih 66%, a najmanje stanovnika je mlađe od 15 godine, njih 12%, ostali su stariji od 65 godina. Unutar općine Bizovac, selo Brođenci su četvrti po broju stanovnika, iza Bizovca (2043 stanovnika), Samatovaca (613 stanovnika) i Creta Bizovačkog (604 stanovnika). Od 1857. godine, godine od kada se proveo prvi popis stanovništva, selo Brođanci imaju prirast broja stanovnika sve do 1931. godine kada na vrhuncu imaju 1429 stanovnika. Od 1931. godine selo do svakako idućeg popisa stanovništva gubi između 50 i 150 stanovnika. Najgore razdoblje bilo je između 1971. godine i 1981. godine kada je selo izgubilo čak 263 stanovnika, a najbolje razdoblje je bilo između 1991. godine i 2001. godine kada je selo izgubilo samo 5 stanovnika. Nažalost ovaj trend pada broja seoskog stanovništva je postao stvarnost ne samo u Brođancima nego i u većini hrvatskih sela. Razvoj podeželskih vasi v v Slavoniji in Baranji / studenti Arhitekture i urbanizma, generacija 2020/2021 / SJJS Građevinski i arhitektonski fakultet Osijek / Osijek, Hrvatska 226 Prometna infrastruktura Na karti je prikazana prometna infrastruktura sela Brođanci. Kroz selo prolaze dvije regionalne ceste. Regionalna cesta u smjeru istok zapad spaja Brođance s Habjanovcima, a okomito na ovu cestu se nadovezuje regionalna cesta koja povezuje selo Brođance sa selima Čepinski Martinci i Novaki Bizovački. Na regionalnoj cesti prema selu Novaki Bizovački se nalazi autobusna stanica u Ulici kralja Tomislava. Selo ima jedno parkiralište u samom središtu uz uređeni park i kulturni dom. Na karti su prikazana glavna raskrižja i poljski putevi. Brođanci su povijesno povezani sa B selom Habjanovci od kojeg su udaljeni svega 900 m, od sela Novaki Bizovački 1000 m, od sela Selci 5,9 km, a od sela Čepinski Martinci 4,8 km. U selu nema biciklističke staze niti biciklističke rute. Područje oko sela je ispresijecano brojnim kanalima koji služe da navodnjavanje poljoprivrednih oranica. P Legenda: B autobusna postaja P parkiralište križanje biciklistička staza pješački put (neuređeni) lokalna cesta regionalna cesta vodotok zgrade 0 125 250 500 m granica naselja Razvoj podeželskih vasi v v Slavoniji in Baranji / studenti Arhitekture i urbanizma, generacija 2020/2021 / SJJS Građevinski i arhitektonski fakultet Osijek / Osijek, Hrvatska 227 Namjena - prikaz izgradnje Iz karte namjene se jasno očitava da je središte sela ispunjeno javno-društvenim sadržajem poput kulturnog i vatrogasnog doma, poštanskog ureda, područne škole, doma zdravlja, ali i stolnoteniskog kluba. U središtu sela se nalazi i trgovina. Ostatak izgrađenog dijela sela je namijenjen isključivo stambenoj namjeni s nekoliko OPG-ova, a sva gospodarska postrojenja su smještena izvan granica naselja. Selo je okruženo u najvećoj mjeri s poljoprivrednim zemljištem. Unutar sela se jedino čestica na kojoj je nogometno igralište vodi kao ugostiteljsko-turistička namjena iz razloga što je to područje gdje se održava poznata Olimpijada starih sportova. Selom dominira uređeni park s kulturnim domom koji je najreprezentativnija građevina u selu. Nedaleko središta se nalazi crkva svete Ane koja svojim baroknim izgledom i visinom čini vertikalni reper sela. Seosko groblje je izvan naselja prema Selcima. DZ SP SP OŠ P KD T VD G Legenda: OPG OPG parcela OPG vatrogasni dom VD stambena namjena kulturni dom KD mješovita namjena zgrada sportske poslovna namjena SP namjene osnovna škola OŠ proizvodna namjena dom zdravlja ugostiteljsko-turistička DZ namjena trgovina poljoprivredna namjena T groblje javna i društvena G namjene vjerski objekt - crkva ostale namjene 0 125 250 500 m P poštanski ured izgradnja granica naselja Razvoj podeželskih vasi v v Slavoniji in Baranji / studenti Arhitekture i urbanizma, generacija 2020/2021 / SJJS Građevinski i arhitektonski fakultet Osijek / Osijek, Hrvatska 228 Kao što je već spomenuto, selo je okruženo najvećim dijelom s poljoprivrednim zemljištem, u najvećoj mjeri se to odnosi na oranice. Osim oranica ima i pašnjak prema Novakima Bizovačkim te ponešto voćnjaka uz samo selu, pri čemu je najveći onaj u sklopu PPK Valpovo. Legenda: parcela OPG oranica staklenik na oranici livada pašnjak voćne vrste rasadnik mješani trajni nasadi ostalo zemljište 0 125 250 500 m granica naselja Razvoj podeželskih vasi v v Slavoniji in Baranji / studenti Arhitekture i urbanizma, generacija 2020/2021 / SJJS Građevinski i arhitektonski fakultet Osijek / Osijek, Hrvatska 229 Analiza poljoprivrednih površina Poljoprivredna zemljišta su u većinom orijentirana u smjeru sjever-jug, iako ima i ponešto orijentacije istok-zapad jugozapadno od sela. Jedina područja koja su ograđena izvan sela su voćnjaci, poljoprivredni pogon PPK Valpovo i šuma južno od PPK Valpovo koja se obnavljala od 2014. do 2020. godine uz sredstva iz Europskog poljoprivrednog fonda. Područje oko sela je opskrbljeno razvijenim sustavom kanalske mreže navodnjavanja. Kako je navedeno, oko sela ima ponešto vinograda uz selo i jugoistočno od njega. S obzirom da je selo okruženo poljoprivrednim zemljištem, ono nema puno šumskih površina osim one uz povremeni vodotok južno od sela. U ovom šumskom potezu se smjestilo i lovačko društvo "Sokol". Legenda: orijentacija poljoprivrednih parcela granice_putovi vodotok kanal voćnjaci i vinogradi šuma ceste zgrade 0 125 250 500 m granica naselja Razvoj podeželskih vasi v v Slavoniji in Baranji / studenti Arhitekture i urbanizma, generacija 2020/2021 / SJJS Građevinski i arhitektonski fakultet Osijek / Osijek, Hrvatska 230 RURIZAM - SEMINARSKI ZADATAK BROĐANCI Odnos neizgrađenog i građevinskog područja se može iščitati iz ove karte te ustanoviti da unutar granica naselja je ostalo izrazito malo neizgrađenog područja. Trenutno na izgrađenim česticama unutar granica naselja dominira stambena namjena s 46% ukupne izgrađene površine. Ipak gospodarska namjena s čak 51% je dominantna sa svojim izrazito velikim česticama koje se nalaze van granica naselja. Najviše neizgrađenog područja ima uz granice naselja na jugu, istoku i zapadu. Neizgrađeni prostor se nalazi unutar stambene namjene, a dio se trenutno koristi u poljoprivredi. Kako bi selo očuvalo svoj prepoznatljivi identitet, ukoliko dođe do novogradnje na neizgrađenim česticama, nove zgrade se trebaju graditi u suglasju s postojećim objektima. Treba naglasiti da se novogradnja pretežito izvodi iza postojećih (tradicijskih) kuća te se tima minimalno narušava vizuri tradicijske seoske ulice. Legenda: neizgrađeno zemljište stambena namjena mješovita namjena poslovna namjena proizvodna namjena ugostiteljsko-turistička namjena poljoprivredna namjena javna i društvena namjene ostale namjene 0 125 250 500 m granica naselja Razvoj podeželskih vasi v v Slavoniji in Baranji / studenti Arhitekture i urbanizma, generacija 2020/2021 / SJJS Građevinski i arhitektonski fakultet Osijek / Osijek, Hrvatska 231 Razvoj podeželskih vasi v v Slavoniji in Baranji / studenti Arhitekture i urbanizma, generacija 2020/2021 / SJJS Građevinski i arhitektonski fakultet Osijek / Osijek, Hrvatska 232 Koncept razvoja naselja Cilj razvoja je očuvanje identiteta sela te njegov gospodarski i društveni razvoj i moguća demografska revitalizacija. Razvoj je planiran u četiri faze. I. faza II. faza III. faza IV. faza Početna faza podrazumijeva stvaranje gospodarske Preseljenjem Europlataža d.d. iz središta sela Ova faza se odnosi na uređivanje Možda i najzahtjevnija faza, predviđa da bi uz sve zone na sjeveru sela. Ovo područje je izrazito oslobađa se prostor između kulturnog i vatrogasnog sportsko-rekreacijske zone na sjever-istočnom dijelu mjere trebalo doći do demografske obnove sela pa povoljno za gospodarsku zonu zbog prometnice koju doma. Ova pozicija dakako diktira da nova izgradnja sela, uz NK "Gaj". Zona bi se uredila na način da se se sukladno time planira smještanje novih stambenih selo povezuje sa sjedištem općine, ali i Gradom bude javno-društvenog tipa. Predviđa se građevina obogati sadržaj poznate kulturne manifestacije jedinica. Kako bi se očuvao identitet sela, planiraju Osijekom. Na ovom mjestu bi se preselile koja će spajati dva postojeća doma te stvoriti Olimpijade starih sportova koja se trenutno održava se 53 nove stambene jedinice na praznim parcelama Europlataže d.d. iz središta sela. Osim ove tvrtke u jedinstvenu cjelinu. Novi kulturni dom bi preuzeo na terenu nogometnog kluba. Manifestacija bi time unutar postojeće stambene zone. Jedinice su gospodarskoj zoni bi bio omogućen rad i svim funkcije starog doma te bi se u staroj zgradi dobila svoje zasebno i prepoznatljivo mjesto oblikovane sukladno tipologiji ulice i "slavonske" ostalim seoskim obrtnicima ili obiteljskim omogućilo formiranje muzeja starih sportova kao održavanja. Osim što bi se prostor uredio za potrebe tradicijske arhitekture s tim da su u nekim dijelovima gospodarstvima. Također je predviđen pogon jedan magnet za posjetitelje sela. Svojom veličinom održavanja Olimpijade starih sportova, dodatak bi predviđene jedinice sukladno ostalom, postojećom geotermalne elektrane kojim bi se opskrbljivala bi novi dom obogatio kulturni život u selu. bilo jezero koje bi služilo za obogaćivanje izgradnjom u tom dijelu ulice ili sela. kućanstva cijele općine te bi se dobivala ujedno i manifestacije sa starim vodenim sportovima. energija, a moguća je primjena i u poljoprivredi. Područje bi bila uređena zelena zona koja bi se Prostor je dimenzioniran sukladno potrebama za mogla koristiti tijekom cijele godine, za ugodnu geotermalnu elektranu i potrebama tvrtke šetnju, obiteljsko druženje ili možda nedjeljno Europlataže d.d. pecanje. Novonastalo jezero bi imalo vizuru na beskonačna polja i bizovačke toplice pa bi se područje oko jezera moglo iskoristiti i za glamping. Na ovom području nisu predviđene nove zgrade jer ovaj prostor bi trebao ostati zeleni prostor koji je uređen prema potrebama stanovnika sela i njihovih posjetitelja. Razvoj podeželskih vasi v v Slavoniji in Baranji / studenti Arhitekture i urbanizma, generacija 2020/2021 / SJJS Građevinski i arhitektonski fakultet Osijek / Osijek, Hrvatska 233 Prijedlog izgradnje neizgrađenog zemljišta Grafički prikaz udjela namjena izgrađenog zemljišta stambena namjena gospodarska namjena javna i društvena namjena ostala namjena 2% 1% 49% 48% Tablica broj postojećih zgrada broj novih površina površina broj zemljišta zemljišta postojećih broj novih postojećih novih zgrada zgrada zgrada zgrada stambena namjena 639 53 726314 m² 100779 m² javna i društvena namjena 14 1 15698 m² 3610 m² gospodarska namjena 39 4 795502 m² 20867 m² ostala namjena 8 0 35051 m² 73898 m² Legenda: neizgrađeno zemljište stambena namjena proizvodna namjena javna i društvena namjene sportsko-rekreacijska namjena ugostiteljsko-turistička namjena poljoprivredna namjena postojeće zgrade nove zgrade granica naselja 0 125 250 500 m vodena površina Razvoj podeželskih vasi v v Slavoniji in Baranji / studenti Arhitekture i urbanizma, generacija 2020/2021 / SJJS Građevinski i arhitektonski fakultet Osijek / Osijek, Hrvatska 234 KALINOVAC Kalinovac Građevinski i arhitektonski fakultet Osijek Preddiplomski sveučilišni studij Arhitektura i urbanizam Sherife Jahaj, Melani Matošević, Ivona Strukar, Sven Tumir Rurizam 2020./2021. Studenti: Sherife Jahaj, Melani Matošević, Ivona Strukar, Sven Tumir Mentorica: doc.dr.sc. Jasenka Kranjčević Pojmovi Povremeno stanovanje Ruralno društvo Urbano-ruralne veze Klasifikacija ruralnih naselja Stan (ili stambena jedinica, stambeni Prema tradicionalnoj definiciji, selo je Rijetko naseljena područja sa malim Prema predloženim varijablama, URBANIM prostor) je građevinski povezana cjelina naselje čije se stanovništvo pretežito gradovima postaju mjesta različitih (GRADSKIM) naseljima smatraju se: namijenjena stanovanju koja se sastoji bavi poljodjelstvom, stočarstvom ili urbano-ruralnih veza. U prvom slučaju, 1.Sva naselja sjedišta upravnih gradova (bez obzira od jedne ili više soba s odgovarajućim ribarstvom, dakle tzv. primarnim urbana regija podupire ruralnu okolicu i na broj stanovnika) pomoćnim prostorijama (kuhinja, djelatnostima. Dakako, u ruralnom opskrbljuje ju sa uslugama i ekonomskim 2. Sva naselja s više od 10 000 stanovnika naselja od smočnica, predsoblje, kupaonica, zahod i prostoru živi i nepoljoprivredno mogućnostima. U ovom kontekstu 5 000 do 9 999 stanovnika s 25% i više zaposlenih u sl.) ili bez pomoćnih prostorija i koja ima stanovništvo.U suvremenom selu ruralna područja uglavnom imaju ulogu naselju stanovanja, i to u sekundarnim i tercijarnim svoj zaseban ulaz izravno s hodnika, pogotovo, i to toliko da takva opsluživanja urbane regije. U drugom djelatnostima (u odnosu na ukupan broj zaposlenih stubišta, dvorišta ili ulice. stanovništva može biti i više nego slučaju gradovi i dalje proizvode stanovnika naselja) Prema načinu korištenja popisani su: poljodjelskog! Vidimo da nam mnoštvo usluga. Ipak, ekonomija je 3.Naselja od 2 000 do 4 999 stanovnika s 25% i više stanovi namijenjeni stalnom stanovanju tradicionalna definicija sela više nije prostorno raspršena. Ruralna područja zaposlenih u naselju stanovanja, i to u sekundarnim i (nastanjeni i nenastanjeni), stanovi koji podobna. Uobičajeno je danas ponašaju se kao polu-autonomni tercijarnim djelatnostima (u odnosu na ukupan broj se koriste povremeno (stanovi za odmor i razlikovati ruralno od agrarnog polovi rasta ali ovise o urbanim centrima zaposlenih mještana) te s udjelom nepoljoprivrednih rekreaciju i stanovi koji se koriste u stanovništva. No ako to prevedemo, zbog specijaliziranih usluga ili zbog kućanstava od 50% i više. vrijeme sezonskih radova u poljoprivredi) razlikujemo onda seosko od pristupa većem tržištu. Naposljetku, u Sva ostala naselja, koja ne zadovoljavaju navedene te stanovi u kojima se u trenutku Popisa poljodjelskog stanovništva. Iako ruralno trećem slučaju, urbana područja nemaju kriterije, smatraju se RURALNIM I PRIJELAZNIM isključivo obavljala neka djelatnost. stanovništvo ne mora biti i agrarno, ulogu pokretača razvoja. Regionalna naseljima. U tu skupinu uključena su sela i ostala, Stambene građevine za povremeno danas je to i sve manje, ipak selo ekonomija ovisi o resursima i manje ili više urbanizirana naselja u ruralnom prostoru, stanovanje su kuće za odmor i zgrade s opravdano smatramo ruralnim naseljem aktivnostima smještenima u ruralnim te suburbana naselja. apartmanskim stanovima namijenjene jer to ono i jest. područjima (najčešće primarni sektor). (literatura: Ante Marinović Uzelac, Prostorno povremenom stanovanju; Kada manjina stanovništva živi od Mali gradovi funkcioniraju kao tržišni planiranje) Kao privremeno nenastanjeni stanovi poljodjelstva, ako je poljoprivreda punktovi i izvori rada ili nespecijaliziranih popisani su novi, još neuseljeni stanovi, dominanatna ekonomija naselja, usluga. (literatura: Materijali EU) Ruralnim područjima smatraju se ona: stanovi koji su ispražnjeni radi moramo ogovoriti o selu. U Europi a) u kojima je u sadašnjosti ili bližoj prošlosti bio preseljenja ili izvođenja građevinskih uopće, a tako i u Hrvatskoj, poljoprivreda Ruralna naselja imaju znatne vlastite dominantan ekstenzivan radova, stanovi koji su privremeno je još uvijek češća kao način života nego potencijale koji nisu dovoljno iskorišteni i način korištenja zemljišta, posebice putem nenastanjeni jer se trebaju prodati ili kao način proizvodnje pa se i ruralna predstavljaju resurs za budući razvoj: poljoprivrede i šumarstva; iznajmiti te stanovi kućanstava koja žive naselja moraju promatrati više kao ekološka proizvodnja hrane, b) u kojima dominiraju mala naselja nižeg stupnja u drugom stanu na istoj ili drugoj adresi u antropogeografski fenomen nego kao intenziviranje novih gospodarskih centraliteta s izraženom istome ili drugom naselju, a starim se oblik agrikolne naseljenosti. aktivnosti te novih oblika turizma povezanošću između izgrađenog i prirodnog pejzaža, i privremeno ne koriste niti ga iznajmljuju. (literatura: Ante Marinović Uzelac, (ekoturizam, cikloturizam, seoski koja većina lokalnog (literatura:https://www.udruga-gradova.hr/) Prostorno planiranje) turizam…) i sl. Prirodna i kulturna stanovništva smatra ruralnim; baština kao važan čimbenik nacionalnog c) koja potiču stil življenja što počiva na kohezivnom identiteta i kvalitete životnog identitetu okruženja dodatni su bonus temeljenom na uvažavanju okoliša i vlastitog života potencijalima koje baštinimo. kao dijela jedne (literatura: URV_zbornik_web.pdf) cjeline. (literatura: predavanje prof. A. Lukića) Razvoj podeželskih vasi v v Slavoniji in Baranji / studenti Arhitekture i urbanizma, generacija 2020/2021 / SJJS Građevinski i arhitektonski fakultet Osijek / Osijek, Hrvatska 236 Opis naselja Kalinovac Kalinovac je jedno od sela Koprivničko-križevačke županije. Kalinovac je napredno i gospodarski razvijano selo linijskog oblika. Kalinovac kao naselje ima dugu povijest, ali kao samostalna općina tek Centar sela je tako lijepo uređen da bi mu pozavidjeli i mnogi provincijski nekoliko godina. Kao lokalna samouprava djeluje od 1997. godine. gradići. Tu su na jednom mjestu nalaze: župna Crkva sv. Luke izgrađena u Prostire se na se površini od 27,39 km2 i nadmorskoj visini od 116 m. neogotičkom stilu, koja stoji do današnjih dana. Uz to nova zgrada župnog Općina Kalinovac prometno je dobro povezana, nalazi se na čvorištu dvora, zgrada općinskog poglavarstva, OŠ Ivan Lacković Croata, izgrađena prometnih pravaca prema Koprivnici, Bjelovaru i Virovitici. U blizini Kalinovca 1999. godine, s bogatom knjižnicom vrijednih starih knjiga iz donacije Ivana prolazi dionica Državne ceste D2 Koprivnica-Đurđevac-Virovitica. Lackovića Croate, naivnog slikara. Pored zgrade općinskog poglavarstva Gospodarska zona Kalinovac Jug nalazi se neposredno uz pravac nalazi se upravna zgrada Poljoprivredne zadruge Kalinovac, a s druge Podravske magistrale D2 Koprivnica-Virovitica i Kolodvorsku ulicu dok je strane Dječji vrtić Bubamara. Sa zapadne strane crkve nalazi se Vatrogasni gospodarska zona Kalinovac Sjever smještena u sjevernom djelu Kalinovca. dom jer vatrogastvo u Kalinovcu ima dugu tradiciju. Ovakav virtualni pogled Nalazi se između rijeke Drave na sjeveru i niske planine Bilogore na jugu. U na Kalinovac kao urbanu sredinu ima i svoju povijesno razvojnu sliku na blizini sela nalaze se brežuljci od bijelog pijeska poznati kao Đurđevečki temelju koje je stvoreno sve viđeno. peski. Jedna od prirodnih znamenitosti je i posebni šumski rezervat "Crni U Općini Kalinovac nalaze se gospodarske zone Kalinovac Jug i Kalinovac jarki", gdje stabla crne johe, imaju optimalne uvjete i ističu se ljepotom, Sjever. Na području Općine djeluje 40-ak obrtnika. Pri tom valja spomenuti rastom i prirastom drvne mase. Područje Općine Kalinovac bogato je najznačajnije tvrtke ''Rasco'' d.o.o. tvornici za proizvodnju specijalne ugljikovodicima, plinom i gazolinom pa se ti energenti crpe na nekoliko komunalne opreme i tvrtka ''SCAN'' d.o.o.. bušotina. Najstariji podatci govore da je Kalinovac Prema posljednjem popisu stanovništva Kalinovac broji 555 kućanstva, nastao negdje 1639. godine, a ime mu nije toč- odnosno 1725 stanovnika. Natalitet u selu je prilično nizak te uglavnom no definirano. Prema nekim izvorima ime je prevladava stanovništvo starije dobi. Prema podatcima crkvenih knjiga, nastalo prema grmolikoj biljci kalini ( ligustrum vulgare), godine 1881. broj stanovnika premašuje 2.000 žitelja. po drugima od kala– blata. Već početkom 20. stoljeća broj župljana se povećao na 3.000. Obje geneze imena upućuju na močvarno tlo Najviše stanovnika Kalinovac je imao 1933. godine, čak 3.650. Najveći koje je trebalo isušivati da bi se privelo kulturi. gubitak stanovnika imali su nakon Drugog svjetskog rata kada je Kalinovac (izvor:https://kalinovac.hr/ ; Podravski zbornik-Kali novac brojao oko pedesetak kuća. 2016(https://hrcak.srce.hr) Razvoj podeželskih vasi v v Slavoniji in Baranji / studenti Arhitekture i urbanizma, generacija 2020/2021 / SJJS Građevinski i arhitektonski fakultet Osijek / Osijek, Hrvatska 237 Demografija Po zadnjem popisu stanovništva u naselju je 2011. godine živjeo 1597 stanovnika od toga 764 muškaraca i 833 žena. Kretanje broja stanovnika od 1857. do 2011. godine Prosječna dob u 2011. godini bila je 38.8 kod muškaraca a 48.8 za žene iz toga zaključujemo da je stanovništvo starije. Najveći udio stanovništva je u dobnoj skupini između 15 godina 2400 i 64 godine, stopa od 64,7%. U dobnoj skupini od 0 do 14 godina u naselju živi 2300 16,2 % stanovništva, a u dobnoj skupini starijoj od 65 godina 19.1% stanovništva. 2200 2100 Indeks starenja za 2011. godinu iznosi 113,6, što znači da stanovništvo stari. Indeks starenja je je veći kod žena, iznosi 163.1. 2000 1900 Ako promatramo kretanje sveukupnog stanovnništva od 1857 do 2011 godine, 1800 prema mjerenju najveći porast stanovnika imamo 1869. i 1880. godine. 1700 Nakon 1880.godine broj stanovnika postupno raste da bi 1910. godine postigao 1600 svoj maksimum. Poslije 1910. godine broj stanovnika postupno pada da bi 1981. i 1991. godine 1500 doživio najveće padove. 1400 Nakon toga broj stanovništva se postupno smanjuje. 1857 1869 1880 1890 1900 1910 1921 1931 1948 1953 1961 1971 1981 1991 2001 2011 broj stanovnika Prosječna starost stanovnika Stanovništvo po starosnim skupinama 600 45 500 44 43 400 42 41 300 40 39 200 38 37 100 36 35 0 muškarci žene 0-14 15-64 65 i više prosječna starost muškarci žene Razvoj podeželskih vasi v v Slavoniji in Baranji / studenti Arhitekture i urbanizma, generacija 2020/2021 / SJJS Građevinski i arhitektonski fakultet Osijek / Osijek, Hrvatska 238 Ferdinandovac Prometna infrastruktura Na karti je prikazana prometna infrastruktura naselja Kalinovac. Kroz naselje ide regionalna cesta smještena sjeverozapad-sjever koja je jedna od glavnih cesta kroz naselje. Prometnica na sjeveru povezuje Kalinovac sa naseljem Ferdinandovac, dok na sjeverozapadu sa Đurđevcem. Na toj prometnici su smještene sve zgrade javne i društvene namjene, kao što su: crkva, kapelica, osnovna škola, kulturni dom, vatrogasni dom. Druga regionalna cesta koja prolazi kroz naselje je na jugozapadu koja povezuje naselje s Budrovcem. Također uz tu cestu imamo i željeznicu koja ide smjerom jugozapad-jug i od iznimne nam je važnosti jer je uz nju željeznički Đurđevac P kolodvor. Kroz Kalinovac prolazi lokalna cesta spajajući P se sa regionalnim cestama na sjeveru i jugozapadu. Ta cesta je jedna od glavnih cesta kroz naselje jer spaja centar naselja sa željeznicom. Postoji još lokalna cesta koja ide do naselja Podravske Sesvete, te također mnoštvo nerazvrstanih cesta unutar samog naselja. Neuređenih pješačkih puteva ima među obradivim zemljištima unutar naselja. Naselje Kalinovac je dobro poznato po vodotoku koje ga krasi u smjeru sjeveroistok-jugozapad, te tako teče središtem naselja. Pored vodotoka je smještena regionalna prometnica. Kalinovac je od Đurđevca udaljen 4,1 km, od Ferdinandovca 8,8 km, od Podravskih Sesveta 9,7 km i od Budrovca 7,4 km. (izvor:PPUO Kalinovac) Legenda: P parkiralište križanje pješački put (neuređeni) nerazvrstana cesta lokalna cesta regionalna cesta željeznica Podravske Sesvete željeznički kolodvor vodotok P zgrade granica naselja 0 125 250 500 m granica građevinskog područja P Budrovac Razvoj podeželskih vasi v v Slavoniji in Baranji / studenti Arhitekture i urbanizma, generacija 2020/2021 / SJJS Građevinski i arhitektonski fakultet Osijek / Osijek, Hrvatska 239 Namjena - prikaz izgradnje Na karti je prikazana namjena parcela naselja Kalinovac, te također prikaz izgradnje. Kroz naselje prevladava stambena namjena koja se javlja uz prometnice. Mješovite namjene imamo u središtu naselja u obliku zgrada kulturnog doma i vatrogasnog doma. U središtu Kalinovca su također smješteni crkva, osnovna škola, zgrada sportske namjene, koje pripadaju javnoj i drušvenoj namjeni. Javnu i društvenu namjenu još možemo naći na sjeveru u obliku kapelice, te na jugu kao trgovinu. Proizvodna namjena je smještena na jugozapadu Kalinovca. Na posebno odabranim lokacijama po cijelom Kalinovcu možemo naći sportsko-rekreacijsku namjenu u vidu javnih zelenih površina, terena, igrališta, parkova. G (izvor:PPUO Kalinovac) SP OŠ KD R VD Legenda: vatrogasni dom VD stambena namjena T kulturni dom KD mješovita namjena zgrada sportske SP namjene proizvodna namjena osnovna škola OŠ javna i društvena trgovina namjene T sportsko - rekreacijka groblje namjena G izgradnja T vjerski objekt - crkva T granica naselja 0 125 250 500 m zgrada ugostiteljske R namjene granica građevinskog područja Razvoj podeželskih vasi v v Slavoniji in Baranji / studenti Arhitekture i urbanizma, generacija 2020/2021 / SJJS Građevinski i arhitektonski fakultet Osijek / Osijek, Hrvatska 240 čin korištenja poljoprivrednih površina Karta prikazuje način korištenja poljoprivrednih površina naselja Kalinovac. Sa prikaza možemo iščitati kako najviše udijela u poljoprvrednim površinama zauzimaju oranice. Također se ističe udio livada,dok su pašnjaci zastupljeni u vrlo maloj količini. Što se tiče ostalih površina, njih prema izvoru stranice Arkod-u ima vrlo malo. Tako prema ovom kartografskom prikazu možemo zaključiti da se stanovništvo naselja velikim udijelom bavi poljoprivredom na oranicama koje zauzimaju najveći udio površine naselja Kalinovca. Ali također prema izvorima Arkod.hr možemo vidjeti kako se površine građevinske namjene koriste pak za poljoprivredne namjene. (izvor:Arkod) Legenda: oranica livada ostalo zemljište granica naselja 0 125 250 500 m granica građevinskog područja Razvoj podeželskih vasi v v Slavoniji in Baranji / studenti Arhitekture i urbanizma, generacija 2020/2021 / SJJS Građevinski i arhitektonski fakultet Osijek / Osijek, Hrvatska 241 Analiza poljoprivrednih Analiza poljoprivrednih površina površina Karta prikazuje analizu poljoprivrednih površina. Karta prikazuje analizu poljoprivrednih površina. Iz analize vrlo lako iščitavamo orijentaciju Iz analize vrlo lako iščitavamo orijentaciju poljoprivrednih parcela koje nisu u potpunosti poljoprivrednih parcela koje nisu u potpunosti ujednačene, već prate određene tokove i linije ujednačene, već prate određene tokove i linije poput poljskih putova,prometnica,kanala, itd. poput poljskih putova,prometnica,kanala, itd. Iz analize zaključujemo da naselje Kalinovac Iz analize zaključujemo da naselje Kalinovac ima malo šumskih područja, te vrlo malo ima malo šumskih područja, te vrlo malo površina vočnjaka, dok vinograda nema. površina vočnjaka, dok vinograda nema. Granica naselja proteže se izvan obuhvata, Granica naselja proteže se izvan obuhvata, gdje je većina naselja pokrivena šumskim gdje je većina naselja pokrivena šumskim površinama. površinama. (izvor:PPUO Kalinovac) (izvor:PPUO Kalinovac) Legenda: Legenda: orijentacija poljoprivrednih orijentacija poljoprivrednih parcela parcela granice_putovi granice_putovi vodotok vodotok kanal kanal voćnjaci voćnjaci šuma šuma ceste ceste zgrade zgrade 0 125 250 500 m granica naselja 0 125 250 500 m granica naselja granica građevinskog granica građevinskog područja područja Razvoj podeželskih vasi v v Slavoniji in Baranji / studenti Arhitekture i urbanizma, generacija 2020/2021 / SJJS Građevinski i arhitektonski fakultet Osijek / Osijek, Hrvatska 242 Legenda: Legenda: neizgrađeno zemljište neizgrađeno zemljište stambena namjena stambena namjena mješovita namjena mješovita namjena poslovna namjena poslovna namjena proizvodna namjena proizvodna namjena zelene i rekreacijske površine zelene i rekreacijske površine poljoprivredna namjena poljoprivredna namjena javna i društvena namjene javna i društvena namjene ostale namjene ostale namjene 0 125 250 500 m granica naselja 0 125 250 500 m granica naselja granica građevinskog područja granica građevinskog područja Razvoj podeželskih vasi v v Slavoniji in Baranji / studenti Arhitekture i urbanizma, generacija 2020/2021 / SJJS Građevinski i arhitektonski fakultet Osijek / Osijek, Hrvatska 243 SWOT analiza · Mogućnost razvoja ekološke · Okruženost šumama i poljoprivrede slikopisni krajolik · Nekolicina aktivnih · Rezervat "Crni Jarki" geotermalnih izvora · Udaljenost graničnog · Raznolika flora · Razvijanje lovačkog prijelaza · Lako dostupan položaj turizma · Mala populacija sela · Razvijanje kamping · · Osnovna Škola "Ivan Trend urbanizacije u · Manjak infrastrukture turizma cijeloj Hrvatskoj Lacković Croata" · Manjak tercijalnih · Trend održivog · Potreba za · Smještaj nedaleko od djelatnosti razvoja sa solarnim posjedovanjem Drave i njenih · Blizina Drave dovodi panelima i prirodnim motornih vozila meandara i kanala velik broj komaraca grijanjem · Iseljavanje · Blizina Bilogore · Slabija povezanost i · Edukacijski kamp za stanovništa · Đurđevački peski uske ceste dendrologiju · Globalno zatopljenje S W O T Razvoj podeželskih vasi v v Slavoniji in Baranji / studenti Arhitekture i urbanizma, generacija 2020/2021 / SJJS Građevinski i arhitektonski fakultet Osijek / Osijek, Hrvatska 244 Koncept razvoja naselja Ideja razvoja naselja Kalinovac je širenje uz vodotok i širenje u središtu naselja. Širenjem uz vodotok bismo samo dodali novu izgradnju uz već postojeći vodotok i lokalnu cestu, uz potrebnu novu parcelizaciju zemljišta. Vodotok smatramo lijepom prirodnom pojavom koju bismo željeli naglasiti. U središtu naselja bismo neuređeni pješački put zamijenili novoizgrađenim cestama gdje bismo uz novu parcelizaciju smjestili novu izgradnju. Širenjem u središtu spajamo područje između lokalne i nerazvrstane ceste koje ima više smisla da bude naseljeno, nego obradivo tlo. Dio obradivog tla ćemo ostaviti da bude to što i sada jest, no smanjit ćemo ih i ponovo ih iscrtati i podijeliti. Faze gradnje: 1. faza - izgraditi zgrade uz postojeću prometnicu 2. faza - izgraditi nove ceste u središtu naselja 3. faza - graditi zgrade uz nove ceste Legenda: nove ceste nova izgradnja: stambena namjena mješovita namjena javna i društvena namjene križanje lokalna cesta regionalna cesta željeznica željeznički kolodvor vodotok 0 125 250 500 m zgrade granica naselja Razvoj podeželskih vasi v v Slavoniji in Baranji / studenti Arhitekture i urbanizma, generacija 2020/2021 / SJJS Građevinski i arhitektonski fakultet Osijek / Osijek, Hrvatska 245 Prijedlog izgradnje neizgrađenog zemljišta Naselje Kalinovac bismo urbanizirali tako što bismo na poželjnom neizgrađenom zemljištu smjestili stambenu izgradnju, javnu i društvenu, te mješovitu i tako pridonijeli zajednici. Razvoj naselja Kalinovac bi se bazirao na širenje uz vodotok i širenje u središtu naselja. Širenjem uz vodotok bismo samo dodali novu izgradnju uz već postojeći vodotok i lokalnu cestu, uz potrebnu novu parcelizaciju zemljišta. To je ujedno i prva faza izgradnje koju predlažemo. U središtu naselja bismo neuređeni pješački put zamijenili novoizgrađenim cestama gdje bismo uz novu parcelizaciju smjestili novu izgradnju. Širenjem u središtu spajamo područje između lokalne i nerazvrstane ceste koje ima više smisla da bude naseljeno, nego obradivo tlo. Dio obradivog tla ćemo ostaviti da bude to što i sada jest, no smanjit ćemo ih i ponovo ih iscrtati i podijeliti. Na novonastale parcele uz ceste bismo smjestili većinom stambenu izgradnju uz pokoji mješoviti ili javni i društveni objekt. površina površina broj zemljišta zemljišta postojećih broj novih postojećih novih zgrada zgrada zgrada zgrada stambena namjena 598 37 1103908 51722 javna i društvena namjena 17 4 28084 32731 gospodarska namjena 15 3 23520 83392 ostala namjena 11 6 16379 23472 Legenda: neizgrađeno zemljište stambena namjena mješovita namjena poslovna namjena proizvodna namjena ugostiteljsko-turistička namjena poljoprivredna namjena javna i društvena namjene postojeće zgrade nove zgrade 0 125 250 500 m granica naselja Razvoj podeželskih vasi v v Slavoniji in Baranji / studenti Arhitekture i urbanizma, generacija 2020/2021 / SJJS Građevinski i arhitektonski fakultet Osijek / Osijek, Hrvatska 246 Opis naselja Kolarec Kolarec je naseljeno mjesto koje pripada općini Gornja Rijeka, Koprivničko - križevačka županija. Selo Kolarec je u potpunosti izgorjelo u nekoliko sati 18.srpnja 1938.godine, a 106 ljudi ostalo je bez krova nad glavom, ostalo im je Selo Kolarec je malo mjesto koje je smješteno, geografski, na jednom smo ono što su imali uz sebe u tom trenutku. od obronaka gore Kalnik. Upravo zbog toga što se nalazi na obronku, Obnovu sela Kolarec (koja je trajala od 1938. do 1941.) i akciju oko teren je nagnut i ocjedit. Nalazi se na približno 17 m nadmorske visine. prikupljanja pomoći organizirala je Hrvatska seljačka stranka. Nakon Smješteno je između dva naselja, sjeverno se nalazi mjesto Pofuki, a požara za obnovu sela odabran je graditelj Srećko Florschütz. On je južno Fodrovec Riječki. Izdvojen je iz glavnih prometnica, a veće bio zadužen za izradu regulacijskog plana, projektiranje kuća, naselje, točnije Križevci, se nalaze 36 km od Kolareca. projektiranje seljačkog namještaja i uređenje interijera. Cilj obnove je Položaj na obronku mu omogućuje dovoljno osunčanosti tijekom da se na mjestu tog naselja izgradi novo, moderno i uzorno selo. godine i vjetra, a klima je karakteristična klimi sjeverozapadne Selo je poprimilo novi izgled u cjelosti, a na mjestu izgorenog,zbijenog Hrvatske. Osim povoljne klime, obronci omogućavaju pružanje sela u kojemu nije bilo nikakvog reda, osmišljeno je naselje s dvije slikovitog pogleda na Veliki i Mali Kalnik. ulice uz koje su smještene nove zidane kuće. Kuće su bile različitih veičina i visina, a ukupno ih je izgrađeno 24. Tom dinamičnošću Najstariji pisani podatak vezan za selo Kolarec, datira iz 1397.godine, različitih oblika, postignuto je da selo izgleda jedinstveno i ali se još spominje nekoliko puta 1613. i 1771.godine. prepoznatljivo. U katastarskim i gruntovnim knjigma do 1900.godine se selo Kolarec dijeli na Gornji i Donji Kolarec. Prema podacima, selo je kroz godine variralo što se tiče broja stanovnika. Najmanji broj je 117 stanovnika (1771.), a selo je po svojoj veličini bilo na vrhuncu 1953.godine sa 365 stanovnika. Većina stanovništva do današnjeg dana se iselilo, najviše mladih, najviše u okolna veća mjesta zbog posla (Križevci, Bjelovar, Varaždin itd.) Stanovništvo se najviše bavilo, i trenutno se bavi, mješovitom poljoprivredom (ratarstvo, stočarstvo, voćarstvo.) Selo nematočno naznačenu granicu i zbog toga mu je vrlo teško odreditj površinu, ali se po tipu uvrštava u zbijena sela. Kako je selo izgledalo prije godine 1938. ne može se točno opisati, ali vjerojatno se nije mnogo izmijenilo u odnosu na katastarsku podlogu iz 1860. Prema iskazima stanovnika i navedenoj podlozi, stambene i gospodarske zgrade bile su locirane bez ikakva reda: na jednoj građevinskoj parceli bilo je više stambenih kuća, nije bilo izgrađene ceste, udaljenost između zgrada bila je mala, a orijentacija stambenih kuća i gospodarskih zgrada nepravilna. Kuće su bile različitih veličina, kao i današnje stanje, od drveta prekrivene slamom, prizemnice s podrumom ili bez njega. Zidovi su bili premazani vapnom,a pod je bio zemljani. Kuća se sastojala najčešće od trijema, jedne sobe, kuhinje i komore. Kolarec Nikolina Markovac, Tamara Šimić, Anđela Ugljar, Anamaria Vrljić Pojmovi Obiteljsko poljoprivredno gospodarstvo Seoska kuća Gospodarske zgrade seoskog domaćinstva Poljoprivredna djelatnost Obiteljsko poljoprivredno gospodarstvo je Tradicijska ili ruralna arhitektura je skupni pojam Gospodarske zgrade seoskog domaćinstva Poljoprivreda je gospodarska djelatnost koja pomoću organizacijski oblik gospodarskog subjekta za umijeće gradnje i građevine podignute izvan pripadaju imanju jednog domaćinstva. To su kultiviranih biljaka i domaćih životinja, uz ljudski rad poljoprivrednika fizičke osobe koji radi gradskih sredina, nastale za potrebe socijalno i pretežito zgrade odvojene od stambenih iskorištava prirodne izvore (tlo, voda, klima) za dobivanje stvaranja dohodka samostalno i trajno obrazovno nižih društvenih slojeva. objekata imanja, nisu bili oređeno odaljeni jedni biljnih i životinjskih proizvoda koji se koriste u prehrani ljudi obavlja djelatnost poljoprivrede i s njom od drugih. Ponekad su te zgrade bile u i životinja te kao sirovine za daljnju preradu. povezane dopunske djelatnosti, a temelji se Seoska kuća podrazumijeva cjelovito stambeno zasebnom dvorištu, odnosno tzv. gospodarskom Također, djelatnost koja svojom gospodarskom, na korištenju vlastitih i/ili unajmljenih rješenje, prateće sadržaje, avliju, vrt, okućnicu, dvorištu. ekološkom i socijalnom ulogom pridonosi održivom razvoju proizvodnih resursa te na radu, znanju i objekte za stoku, razne ostave i sl. što sve skupa Republike Hrvatske. vještinama članova obitelji. pripada jednom vlasniku – domaćinu Imale su različite namjene: staje za stoku (krave, svinje, perad..), hambari, čardaci,krušne peći, Poljoprivreda je među najstarijim ljudskim djelatnostima. Osoba koja želi biti poljoprivrednik na Seoski su se graditelji služili prirodnim drveni štagljevi namjenjeni za skladištenje slame OPG-u mora ispuniti Zakon o poljoprivredi materijalima za gradnju (drvo, kamen, ilovača, za životinje te ostala spremišta za kukuruz, žito, Dijeli se na biljnu proizvodnju (ratarstvo, voćarstvo, Republike Hrvatske. slama, trska), a pri izboru lokacije uzimali su u ječam itd. vinogradarstvo, povrtlarstvo i dr.) te stočarstvo obzir klimatske osobitosti, reljef, hidrološke prilike (govedarstvo, svinjogojstvo, peradarstvo, ovčarstvo, Na OPG-u su dopuštene dopunske i sl. Rezultat je očigledna prilagođenost građevina Kroz povijest, gospodarske zgrade su u samom konjogojstvo i dr). djelatnosti, a u njih spadaju djelatnosti okolišu, pa su seoska naselja i nastambe početku bile osnova, ali sve dalje što se razvijao povezane s poljoprivredom koje pridonosile osebujnosti pojedinih prostora. život i poljoprivreda kao djelatnost, broj tih Poljoprivrednik je fizička osoba na poljoprivrednom omogućavaju bolje korištenje proizvodnih zgrada, njihva namjena i viličine se povećavaju. gospodarstvu koja se bavi poljoprivredom te posjeduje kapaciteta i radne snage članova OPG-a te U gorskoj i središnjoj Hrvatskoj prevladavala je znanja i vještine o poljoprivredi, stjecanje dodatnog dohodka na OPG-u drvena građa, često u kombinaciji s kamenom (u temeljnom ili prizemnom dijelu). Zidovi su bili -Nositelj OPG-a - je punoljetna osoba koja građeni od vodoravno složenih tesanih ili piljenih radi stalno ili povremeno na gospodarstvu i greda. odgovorna je za njegovo poslovanje. Ako se radilo o prebivalištu mnogočlane proširene obitelji, na dvorištu su se redale i pomoćne - Članovi OPG-a - jesu punoljetni članovi stambene zgrade. istog kućanstva koji imaju prebivalište na Oko kuća bila su prostrana, katkad i ograđena istoj adresi, a bave se stalno ili povremeno dvorišta s objektima gospodarske namjene: radom na gospodarstvu. stajama za stoku, štagljevima, spremištima za kukuruz itd. Linkovi: -https://poljoprivreda.gov.hr/istaknute- EMOTIVAN ODNOS PREMA -https://narodne-novine.nn.hr/clanci/ teme/poljoprivreda-173/poljoprivredna- PROSTORU U KOJEMU ŽIVIMO: sluzbeni/2019_06_62_1220.html politika/obiteljska-poljoprivredna- JEZIČNA SLIKA DOMA U HRVATSKOM, gospodarstva/pitanja-i-odgovori/1322 POLJSKOM I RUSKOM JEZIKU -https://www.zakon.hr/z/232/ - Neda Pintarić Zakon-o-poljoprivredi -https://narodne-novine.nn.hr/clanci/ sluzbeni/2018_03_29_585.html -https://gornja-rijeka.hr/wp-content/uploads/2020/08/Izmjene-i-dopune-Prostornog-plana-ure%C4%91enja-Op%C4%87ine-Gornja-Rijeka.pdf -https://mapire.eu/en/map/secondsurvey-croatia/?bbox=1820845.9660801638%2C5756061.899687402%2C1833735.1599747518%2C5759883.7511016615&map-list=1&layers=9 Razvoj podeželskih vasi v v Slavoniji in Baranji / studenti Arhitekture i urbanizma, generacija 2020/2021 / SJJS Građevinski i arhitektonski fakultet Osijek / Osijek, Hrvatska 248 Opis naselja Kolarec Kolarec je naseljeno mjesto koje pripada općini Gornja Rijeka, Koprivničko - križevačka županija. Selo Kolarec je u potpunosti izgorjelo u nekoliko sati 18.srpnja 1938.godine, a 106 ljudi ostalo je bez krova nad glavom, ostalo im je Selo Kolarec je malo mjesto koje je smješteno, geografski, na jednom smo ono što su imali uz sebe u tom trenutku. od obronaka gore Kalnik. Upravo zbog toga što se nalazi na obronku, Obnovu sela Kolarec (koja je trajala od 1938. do 1941.) i akciju oko teren je nagnut i ocjedit. Nalazi se na približno 17 m nadmorske visine. prikupljanja pomoći organizirala je Hrvatska seljačka stranka. Nakon Smješteno je između dva naselja, sjeverno se nalazi mjesto Pofuki, a požara za obnovu sela odabran je graditelj Srećko Florschütz. On je južno Fodrovec Riječki. Izdvojen je iz glavnih prometnica, a veće bio zadužen za izradu regulacijskog plana, projektiranje kuća, naselje, točnije Križevci, se nalaze 36 km od Kolareca. projektiranje seljačkog namještaja i uređenje interijera. Cilj obnove je Položaj na obronku mu omogućuje dovoljno osunčanosti tijekom da se na mjestu tog naselja izgradi novo, moderno i uzorno selo. godine i vjetra, a klima je karakteristična klimi sjeverozapadne Selo je poprimilo novi izgled u cjelosti, a na mjestu izgorenog,zbijenog Hrvatske. Osim povoljne klime, obronci omogućavaju pružanje sela u kojemu nije bilo nikakvog reda, osmišljeno je naselje s dvije slikovitog pogleda na Veliki i Mali Kalnik. ulice uz koje su smještene nove zidane kuće. Kuće su bile različitih veičina i visina, a ukupno ih je izgrađeno 24. Tom dinamičnošću Najstariji pisani podatak vezan za selo Kolarec, datira iz 1397.godine, različitih oblika, postignuto je da selo izgleda jedinstveno i ali se još spominje nekoliko puta 1613. i 1771.godine. prepoznatljivo. U katastarskim i gruntovnim knjigma do 1900.godine se selo Kolarec dijeli na Gornji i Donji Kolarec. Prema podacima, selo je kroz godine variralo što se tiče broja stanovnika. Najmanji broj je 117 stanovnika (1771.), a selo je po svojoj veličini bilo na vrhuncu 1953.godine sa 365 stanovnika. Većina stanovništva do današnjeg dana se iselilo, najviše mladih, najviše u okolna veća mjesta zbog posla (Križevci, Bjelovar, Varaždin itd.) Stanovništvo se najviše bavilo, i trenutno se bavi, mješovitom poljoprivredom (ratarstvo, stočarstvo, voćarstvo.) Selo nematočno naznačenu granicu i zbog toga mu je vrlo teško odreditj površinu, ali se po tipu uvrštava u zbijena sela. Kako je selo izgledalo prije godine 1938. ne može se točno opisati, ali vjerojatno se nije mnogo izmijenilo u odnosu na katastarsku podlogu iz 1860. Prema iskazima stanovnika i navedenoj podlozi, stambene i gospodarske zgrade bile su locirane bez ikakva reda: na jednoj građevinskoj parceli bilo je više stambenih kuća, nije bilo izgrađene ceste, udaljenost između zgrada bila je mala, a orijentacija stambenih kuća i gospodarskih zgrada nepravilna. Kuće su bile različitih veličina, kao i današnje stanje, od drveta prekrivene slamom, prizemnice s podrumom ili bez njega. Zidovi su bili premazani vapnom,a pod je bio zemljani. Kuća se sastojala najčešće od trijema, jedne sobe, kuhinje i komore. Razvoj podeželskih vasi v v Slavoniji in Baranji / studenti Arhitekture i urbanizma, generacija 2020/2021 / SJJS Građevinski i arhitektonski fakultet Osijek / Osijek, Hrvatska 249 Kretanje broja stanovnika od 1857. do 2011. godine Demografija 1857. 1869. 1880.1890. 1957. 1910. 1921.1931.1948. 1953. 1961. 1971. 1981.1991. 2001. 2011. Broj stanovnika u Kolarecu je kroz godine varirao. Od minimalnih 117 stanovnika 164 192 227 253 292 309 292 346 343 365 335 286 253 219 184 148 do maksimalnog broja od 365 stanovnika. Trenutno selo Kolarec naseljava ukupno 148 stanovnika. Kućanstava ima ukupno 44 od kojih su sva privatna kućanstva. Taj broj kućanstava posjeduje ukupno 54 stambene jedinice od čega su 52 stambene jedinice za stalno stanovanje. Ukupan broj stanovnika u cijeloj općini Gornja Rijeka iznosi 1779. (prema posljednjem broju stanovnika 2011.godine) Od tog ukupnog broja prema spolu u Kolarecu, muškaraca je 81, a žena je nešto manje 67. Stanovništvo po starosnim skupinama godine/spol 0-14 15-64 65 i više M 14 55 12 Ž 8 38 21 Prosječna starost stanovnika ukupno 22 93 33 ukupno muškarci žene 47,3 44,23 51 Razvoj podeželskih vasi v v Slavoniji in Baranji / studenti Arhitekture i urbanizma, generacija 2020/2021 / SJJS Građevinski i arhitektonski fakultet Osijek / Osijek, Hrvatska 250 Prometna infrastruktura Autobusna stanica nalazi se na glavnoj prometnici sela Kolarec na parceli osnovne škole. Dva kilometra od Kolareca, idući sjevernom prometnicom za automobile, se nalazi susjedno selo Vukšinec Riječki, a dalje na udaljenosti od 14 kilometara se nalazi Kalnik. Osim automobilske ceste, naselja Kolarec i Kalnik spaja i biciklistička staza. Kilometar sjevernozapadno se nalazi susjedno selo Pofuki udaljeno 1 kilometar, a dva kilometra južno selo Fodrovec Riječki. Legenda: B B autobusna postaja križanje biciklistička staza lokalna cesta regionalna cesta planirana obilaznica vodotok zgrade granica naselja 0 125 250 500 m Razvoj podeželskih vasi v v Slavoniji in Baranji / studenti Arhitekture i urbanizma, generacija 2020/2021 / SJJS Građevinski i arhitektonski fakultet Osijek / Osijek, Hrvatska 251 Namjena - prikaz izgradnje U selu je najviše stambene namjene. Stambenom namjenom prevladavaju male obiteljske kuće. Pod javnu i društvenu namjenu spada osnovna škola. T VKD Legenda: SP OŠ OPG OPG parcela OPG vatrogasno kulturni VKD stambena namjena dom OPG zgrada sportske SP mješovita namjena namjene osnovna škola OŠ javna i društvena namjene trgovina T izgradnja granica naselja 0 125 250 500 m Razvoj podeželskih vasi v v Slavoniji in Baranji / studenti Arhitekture i urbanizma, generacija 2020/2021 / SJJS Građevinski i arhitektonski fakultet Osijek / Osijek, Hrvatska 252 Selo Kolarec, kao i svako manje naseljeno selo, obiluje oranicama. Također, vinogradarstvo je razvijeno te ima dosta parcela koje su pretvorene u vinograde. Na ulazu u selo nas dočeka prekrasan pogled na oranice koje se protežu i s lijeve i desne strane, ali i livade. Selo Kolarec ima svega 148 stanovnika stoga nema puno OPG-ova. Legenda: parcela OPG oranica staklenik na oranici livada pašnjak vinograd rasadnik mješani trajni nasadi ostalo zemljište granica naselja 0 125 250 500 m Razvoj podeželskih vasi v v Slavoniji in Baranji / studenti Arhitekture i urbanizma, generacija 2020/2021 / SJJS Građevinski i arhitektonski fakultet Osijek / Osijek, Hrvatska 253 Analiza poljoprivrednih površina Kroz selo Kolarec prolazi jedna glavna cesta koja ga spaja s okolnim selima. Nema puno sporednih ulica te nije razvijeno. Zgrade koje su označene sivom bojom su uglavnom stambene kuće u kojima živi starije stanovništvo. Selo Kolarec ubiluje voćnjacima i vinogradima kao i šumovitim područjima koji su uglavnom na rubovima sela i poneki u unutrašnjosti. Na istočnom rubu sela se nalazi duži vodeni tok. Legenda: vodotok kanal voćnjaci i vinogradi šuma ceste zgrade granica naselja 0 125 250 500 m Razvoj podeželskih vasi v v Slavoniji in Baranji / studenti Arhitekture i urbanizma, generacija 2020/2021 / SJJS Građevinski i arhitektonski fakultet Osijek / Osijek, Hrvatska 254 Namjena - prikaz izgradnje Na prilogu je prikazana namjena, izgradnja sela. U selu prevladava stambena namjena iako je izgrađenost sela vrlo mala te postoji puno više neizgrađenog područja. Također se nalazi jedan OPG koji je proizvodna namjena, malo mješovite i javno-društvene namjene. U granicama naselja nalazi se i višestruka poljoprivredna namjena. T VKD Legenda: SP OŠ neizgrađeno zemljište OPG OPG stambena namjena vatrogasno kulturni VKD dom proizvodna namjena OPG zgrada sportske SP mješovita namjena namjene poljoprivredna namjena osnovna škola OŠ javna i društvena namjene trgovina T granica naselja 0 125 250 500 m Razvoj podeželskih vasi v v Slavoniji in Baranji / studenti Arhitekture i urbanizma, generacija 2020/2021 / SJJS Građevinski i arhitektonski fakultet Osijek / Osijek, Hrvatska 255 SWOT analiza Promatrajući malo mjesto Kolarec, dolazimo do zaključka da nije bitna veličina mjesta da bi se ono smatralo zanimljivim, već mogućnosti koje mogućnost rekreacijskih sadržaja ono pruža za razvoj i same radnje u njemu i oko njegaa. Ali na cjelokupan dojam koji ono daje utječu i njegove pozitivne i negativne strane. Primijetile smo da sve što se veže za pozitivne stvari koje utječu na razvoj i mogućnosti su usko slab intenzitet prometa nema buke vezane za stvari kojima se ljudi bave u tom mjestu. To je zapravo vrlo mirno područje koje je pogodno za bavljenjem širokim spektarom djelatnosti. Negativne stvari kao npr. slab nema buke intenzitet prometa koji se kreće tim relacijama također u neku ruku omogućava neke stvari,ali i drugu ruku ne smeta ljudima koji tamo žive. Sve te činjenice vežu jedna drugu i nadopunjavaju. Upravo zbog toga ovo mjesto može biti jedno, ne preveliko, lijepo mjesto u kojemu bi se ljudi mogli baviti stvarima kao i do sada, ali na njima zaraditi ako ih se kvalitetno šume / lov iskoristi. mogućnost širenja poljoprivreda (razvoj) / farme poljoprivreda (razvoj) / farme mogućnost rekreacijskih sadržaja slab intenzitet prometa Razvoj podeželskih vasi v v Slavoniji in Baranji / studenti Arhitekture i urbanizma, generacija 2020/2021 / SJJS Građevinski i arhitektonski fakultet Osijek / Osijek, Hrvatska 256 SWOT analiza S W - stanovništvo se bavi poljoprivredom - broj stanovnika se smanjuje - mirno područje - slab intenzitet prometa - okoliš privlačan i pogodan za razvoj - nema sadržaja bitnih za svakodnevan život - velik broj poljoprivrednih površina, vinograda - nema djelatnosti osim poljoprivrede i šuma - većina starijeg stanovništva - primamljiv pogled na okolni prostor -turistička atraktivnost - selo planirano kao jedinstven primjer total dizajna ruralnih naselja O T - razvoj poljoprivrednih djelatnosti - smanjivanje broja stanovnika - razvoj turizma u sklopu poljoprivredih - iseljavanje mlade, radne snage djelatnosti - slaba povezanost sa većim mjestima - povećanje broja rekreacijskih sadržaja - zapošljavanje lokalnog stanovništva u samom mjestu - građenje građevina javne namjene potrebne za svakodnevan život stanovništva - mogućnost povećanja broja stanovnika - gradnja biciklističkih, pješačkih i planinarskih puteva Razvoj podeželskih vasi v v Slavoniji in Baranji / studenti Arhitekture i urbanizma, generacija 2020/2021 / SJJS Građevinski i arhitektonski fakultet Osijek / Osijek, Hrvatska 257 Shematski prikaz Razvoj podeželskih vasi v v Slavoniji in Baranji / studenti Arhitekture i urbanizma, generacija 2020/2021 / SJJS Građevinski i arhitektonski fakultet Osijek / Osijek, Hrvatska 258 Koncept razvoja naselja Kao što je rečeno, mjesto Kolarec ima vrlo velikih mogućnosti za razvoj ako se pojedine kvalitete na pravilan način iskoriste. Malo seosko naselje u kojem prevladava stambena namjena te nema mnogo dodatnih sadržaja. Kroz glavnu prometnicu naselja prolazi i biciklistička staza koja vodi sve do planinarske lokacije Kalnik. Sukladno dodavanjem biciklističkog traka smo u središtu sela isplanirale biciklističku postaju u ugodnom prostoru s klupama za odmor. Odlučile smo obogatiti sadržaj sela planiranjem površina za razvoj vinograda koji će biti uređen kao prostor parka kako bi posjetitelji mogli uživati u prirodnim bogatstvima naselja. Uz vinograde će se nalaziti objekt vinarije te restorana kako bi posjetitelji mogli uživati u ručku s pogledom na vinograd te piti domaću sortu graševine. Vinarija će se nalaziti na novoj prometnici koja spaja Kolarec s Kalnikom, na kojoj se također planira širenje sela te se zrcalno na glavnu ulicu planira još jedna ulica koja vodi do farme. Farma je još jedna zanimljivost koja će privlačiti mnoge posjetitelje koji imaju priliku učiti jahati konje ili uživati u okruženju. Na mjestu postojećeg betonskog igrališta planira se obnova te dodatni nogometni teren. Također se planira adrenalinski park s brojnim atrakcijama kao što su stijene za penjanje ili zipline. Kao neophodne sadržaje u centru sela se planira izgradnja novog kulturnog doma te crkve. Legenda: planirana nova izgradnja KD postojeća izgradnja zgrade B AP ..\..\..\desktop\rusija-nogometna-loptaa.jpg lokalna cesta V ..\..\..\desktop\123.png ..\..\..\desktop\img_19587.png P dogradnja novih ulica granica naselja B postaja za bicikle F F farma P park V vinogradi KD kulturni dom AP adrenalinski park crkva restoran ..\..\..\desktop\img_19587.png ..\..\..\desktop\rusija-nogometna-loptaa.jpg nogometni teren 0 125 250 500 m vinarija ..\..\..\desktop\123.png Razvoj podeželskih vasi v v Slavoniji in Baranji / studenti Arhitekture i urbanizma, generacija 2020/2021 / SJJS Građevinski i arhitektonski fakultet Osijek / Osijek, Hrvatska 259 Prijedlog izgradnje neizgrađenog zemljišta Tablica broj postojećih zgrada broj novih površina površina broj zemljišta zemljišta postojećih broj novih postojećih novih zgrada zgrada zgrada zgrada stambena namjena 74 20 84700m² 22500m² javna i društvena namjena 2 3 3500m² 9200m² gospodarska namjena 1 1 3400m² 5800m² ostala namjena 1 1 752m² 7600m² Legenda: CKD postojeće zgrade nove zgrade neizgrađeno zemljište AP..\..\..\desktop\rusija-nogometna-loptaa.jpg stambena namjena ..\..\..\desktop\123.png ..\..\..\desktop\img_19587.png proizvodna namjena mješovita namjena poljoprivredna namjena F javna i društvena namjene granica naselja KD kulturni dom NK nogometni klub AP adrenalinski park C crkva F farma restoran ..\..\..\desktop\img_19587.png ..\..\..\desktop\rusija-nogometna-loptaa.jpg nogometni teren 0 125 250 500 m vinarija ..\..\..\desktop\123.png Razvoj podeželskih vasi v v Slavoniji in Baranji / studenti Arhitekture i urbanizma, generacija 2020/2021 / SJJS Građevinski i arhitektonski fakultet Osijek / Osijek, Hrvatska 260 d Krndija GRAĐEVINSKI I ARHITEKTONSKI FAKULTET OSIJEK PREDDIPLOMSKI SVEUČILIŠNI STUDIJ ARHITEKTURA I URBANIZAM, 3. go RURIZAM 2020/2021 DOC.DR.SC. JASNEKA KRANJČEVIĆ IZV.PROF.DR.SC. DINA STOBER KRNDIJA J E L E N A Č U Ž E L U K A G I Z D A V Č I Ć Jelena Čuže, Luka Gizdavčić, Marko Ganjto, Lorena Ivanković M A R K O G A N J T O L O R E N A I V A N K O V I Ć RURIZAM - SEMINARSKI ZADATAK KRNDIJA Pojmovi Fondovi EU za zajedničku Globalno selo Ruralni turizam Ruralni krajolik poljoprivrednu politiku Globalno selo (engl. Global Village) je izraz koji se odnosi Oblik turizma u ruralnom prostoru,obuhvaća putovanje Ruralni krajolik određuje zastupljenost djelatnosti vezanih Zajednička poljoprivredna politika (ZPP) je skup mjera i na moderni svijet, koji je kroz računalne mreže tako dobro izvan svakidašnje sredine pojedinca kojemu je cilj povratak uz obradu i korištenje zemlje, zastupljenost poljodjelskih programa potpora poljoprivredi u Europskoj uniji, kojima se povezan da je u stvari postao "selo". Danas se ovaj pojam ka prirodi i povezanost s prirodom.Ruralni turizam površina, te prisutnost seoskih naselja koja mogu biti: sela, regulira proizvodnja i prodaja poljoprivrednih proizvoda u koristi kao metafora za Internet i World Wide Web. Bez da obuhvaća različite vrste turizma:seoski,vinski,gastro,lovni, zaseoci, samotna gospodarstva, stancije, salaši, EU, a stvoreni su radi postizanja sljedećih ciljeva: se promijeni mjesto boravka, moguće je uz pomoć ribolovni,kulturni,zdravstveni,eko itd.Obilježlja koja povremena pastirska boravišta, nastambe za stoku i ostale -povećanje poljoprivredne proizvodnje uz primjenu Interneta stupiti u kontakt s ljudima iz cijelog svijeta. definiraju ruralni turizam su:priroda,kultura,povijest,mir, građevine okružene agrikulturnim površinama. tehnoloških dostignuća, poboljšanja proizvodnosti i tišina,tradicija,običaji,svjež zrak,ležernost.Ruralni turizam Oblici naseljavanja i posjedi, parcelacija, ograđivanje, učinkovitijeg korištenja proizvodnih izvora, posebno radne Ova fraza se koristi u medijima, a prvi ju je upotrijebio pruža različit niz aktivnosti kao što su:razne fizičke smještaj i položaj izdvojenih zgrada te prirodne značajke snage Marshall McLuhan 1960. u spisu Izvještaj o projektu i aktivnosti u prirodi(pješačenje,bicikliranje,penjanje i ostale važni su elementi koji oblikuju uzorke ruralnog krajolika. U -osiguranje životnog standarda poljoprivrednika, osobito razumijevanju medija, koja se provlačila i kroz cijelu vrste rekreacije),jahanje,druženje,spoznaja kulture i pojedinim su regijama prisutni različiti tipovi naselja, povećanje prihoda pojedinaca angažiranih u poljoprivredi njegovu knjigu "Gutenbergova galaksija" 1962. i još ju je tradicije,edukacija/radionice(umjetničke,poljoprivredne...), stambenih i poljodjelskih građevina (staje sa sjenicima, -stabilizacija tržišta i stalna opskrba kupaca zdravstveno podrobnije opisao u svojoj zadnjoj knjizi The Global Village. isprobavanje tradicionalne kuhinje,folklor,ribolov,aktivnosti spremišta plodina, hambari, mlinovi, klijeti i sl.) te različiti ispravnim i kvalitetnim proizvodima po primjerenim vezane uz zdravlje... povijesni agrikulturni uzorci. Na oblikovanje različitih cijenama. Premda je sam izraz toponim, McLuhan s njim prije želi Hrvatska zaslužujući specifičnom geografskom položaju uzoraka ruralnog krajolika utječu tipovi naselja (rastresiti, EU promiče život u ruralnim područjima. Uz tržišne mjere i označati jednu povijesnu epohu, nego li određeno mjesto. pruža ruralni turizam sa različitim utjecajima-dinarski, zbijeni, linijski...), smještaj i položaj kuća i spremišta u potporu prihodima, mjere ruralnog razvoja u središtu su Ova epoha počinje neposredno u "Gutenbergovoj mediteranski,panonski što pridonosi hrvatskom turizmu. odnosu na prometnice, uobičajene površine gospodarstva, zajedničke poljoprivredne politike. galaksiji", tj. u vremenu nastanka prve tiskane knjige. Ovi Vijeće Europe je pojam ruralni turizam definiralo 1986. broj i sorte usjeva. početci mogu se već prepoznati i izumu pisma, no godine,no u Hrvatskoj se ozbiljno počeo razmatrati tek 10 Ruralna područja sastavljena od brojnih povijesnih sela i literatura: odlučujući korak bio je izum tiskarskog stroja od strane godina kasnije.Ruralna područja u Hrvatskoj zauzimaju posjeda čine povijesni ruralni krajolik, a odražavaju https://www.europarl.europa.eu/factsheets/hr/sheet/103 Johannesa Gutenberga. To je bio prvi način na koji bi bilo 79.1% mješovita područja 19.8% urbana područja 1.1% poljodjelske uzorke stvarane stoljećima. /zajednicka-poljoprivredna-politika-zpp-i-ugovor moguće pohraniti veliki broj informacija u samo jednoj dok u Europskoj uniji ruralna područja zauzimaju 51.3%. Različiti poljodjelski uzorci određuju različite tipove ruralnog https://ec.europa.eu/info/food-farming-fisheries/key-policies/ knjizi. Hrvatska ima velik postotak ruralnih područja i potencijal krajolika. U Hrvatskoj su prepoznata tri različita tipa common-agricultural-policy_hr za uspješan ruralni turizam,unatoč tome on je stavljen u ruralnog krajolika: ravničarski, brežuljkasto-planinski i "Globalno selo" će zamijeniti "Gutenbergovu galaksiju". "drugi plan" zbog dominirajućeg obalnog turizma. primorsko-otočki. Individualnost bi se u takvom jednom Globalnom selu U američkom shvaćanju pojma ruralni krajolik obuhvaća napustila u korist jednom kolektivnom identitetu. McLuhan literatura: sve vernakularne krajolike, nastale spontanim razvojem na nije opisao pojam s pozitivnim prizvukom, kakav se danas https://croatia.hr/hr-HR osnovi korištenja zemlje i mineralnih bogatstava, kao često koristi. Upozorio je na mogućnost zlouporabe novih https://www.istrapedia.hr/hr/natuknice/939/ruralni-turizam suprotnost urbanom i namjerno, vidljivo oblikovanom tehnologija od strane totalirizma i terorizma, kao i na krajoliku. opasnost kad se novi mediji ne ponašaju korektno. literatura: Pojam se u teoriji medija više ne koristi. Danas se više https://min-kulture.gov.hr/UserDocsImages/arhiva/Publikacije/ govori o McLuhan galaksiji (Manuel Castells), koja Krajolik%20kao%20kulturno%20naslije%C4%91e.pdf predstavlja prijelaz ka Turingovoj galaksiji (Volker Grassmuck), ili se pak koristi generalni izraz elektroničko doba, koji označava kraj epohe koju predstavlja Gutenbergova galaksija. literatura: https://hrcak.srce.hr/file/64357?origin=publication_detail https://www.vecernji.ba/sto-znaci-globalno-selo-536102 Razvoj podeželskih vasi v v Slavoniji in Baranji / studenti Arhitekture i urbanizma, generacija 2020/2021 / SJJS Građevinski i arhitektonski fakultet Osijek / Osijek, Hrvatska 262 Opis naselja Krndija Krndija je selo koje se nalazi u Osječko-baranjskoj županiji. Spada pod općinu Punitovci i udaljeno je 17 km od Đakova. Smještena je na raskrižju županijskih cesta prema Gorjanima, Budimcima i Punitovcima. Cestovno je povezana sa svim okolnim gradovima, Đakovom, Našicama i Osijekom. Površina sela iznosi 1,339 km2. Nadmorska visina sela iznosi 111 metara nad morem. Iako naziv sela ukazuje na povezanost s gorom Krndijom, selo se nalazi na ravničarskom prostoru. Južno od sela nalazi se šuma. Sjeverozapadno od sela teče rijeka Vuka, a oko sela nalaze se površine namjenjene poljoprivredi. Prema popisu stanovništva iz 2011. godine u selu stanuje 64 stanovnika. Omjer muških i ženskih stanovnika je približno jednak. U selu ima 20-30 poljoprivrednika, od kojih je desetak zaposleno, ostali primaju socijalnu pomoć. U selu žive dvije mlađe obitelji, dok je ostatak stanovištva 50+. Mještani sela donedavno nisu bili vlasnici kuća u kojima su živjeli, nego je sve bilo državno. Ovo selo primjer je planske izgradnje jer je osnovano i naseljeno Nijemcima 1883. godine koji dolaze na poziv biskupa đakovačkog Josipa Jurja Strossmayera većinom iz Bačke. Ulice su postavljene ortogonalno i orijentirane su prema velikim gradovima prema kojima vode i stoga selo ima oblik slova „T“. Selo sadrži sve ukupno dvije ulice. U selu se nalazi crkva koja je bila srušena tjekom 2. svjetskog rata, ali je kasnije obnovljena. Mještani imaju mjesni dom u kojem se druže i sastaju. U selu postoji farma krava koja je u vlasništvu tvrtke Žito d.o.o.. Groblje se nalazi južno izvan sela. Nemaju trgovinu, većinom idu u susjedno selo biciklom. Kuće u selu su stare i tradicionalne, najstarija stojeća kuća tamo je 1929. godine. Također, time što su stare kuće su trošne i u jako lošem stanju budući da se ne održavaju. Zanimljivosti: Selo je trebalo biti nazvano prema osnivaču (Strossmayerovac), ali je nazvano prema šumi Krndiji. Mještani sela donedavno nisu bili vlasnici kuća u kojima su živjeli, nego je sve bilo državno, ali je Općina Punitovci dobila te parcele i poklonila vlasništvo mještanima. S obzirom da kuće nisu bile njihove, nisu puno ulagali u njih i puno je kuća u lošem stanju, skoro kao i kako su izgledale za vrijeme drugog svjetskog rata. Tamo su prije drugog svjetskog rata živjeli Nijemci, ali su ih protjerali i tamo gdje je sad groblje bio je logor (u tom logoru su bili svi Nijemci s ovog područja, ne samo mještani). Krndija je u to vrijeme bila bogato selo, čak su imali i kino, a sad je vrlo pusto i siromašno selo. Kada su Nijemci protjerani, ljudi iz susjednih sela su masovno dolazili u njihove kuće uzimati njihove stvari i nosili su ih svojim kućama. Zanimljivo je da trenutno u Krndiji ima jedna obitelj koja ima njemačko prezime „Drer“. Još jedna zanimljivost- tamo je snimljen film „Obećana zemlja“. Izvori: http://punitovci.hr/ https://www.vecernji.hr/vijesti/selo-u-kojem-nitko-nije-vlasnik-svoje-kuce-1307562 Izvor: https://www.jutarnji.hr/vijesti/hrvatska/reportaza-iz-nicijeg-sela-nekad-je-ovo-mjesto https://mapire.eu/en/map/thirdsurvey25000/?layers=129&bbox=2040523.834784025%2C5690965.3441274045%2C2053413.02867861 -pored-dakova-bila-istinska-obecana-zemlja-danas-svi-iz-njega-bjeze-5402239 3%2C5694787.195541664 Razvoj podeželskih vasi v v Slavoniji in Baranji / studenti Arhitekture i urbanizma, generacija 2020/2021 / SJJS Građevinski i arhitektonski fakultet Osijek / Osijek, Hrvatska 263 Fotografije sela Fotograf: Ana Perić 0 125 250 500 m Razvoj podeželskih vasi v v Slavoniji in Baranji / studenti Arhitekture i urbanizma, generacija 2020/2021 / SJJS Građevinski i arhitektonski fakultet Osijek / Osijek, Hrvatska 264 RURIZAM - SEMINARSKI ZADATAK KRNDIJA Demografija Godine 2011. izvršen je poslijednji popis stanovništva. Prema podacima popisa u Krndiji stanuje 64 stanovnika od kojih su 34 muškaraca i 30 žena. Prosječna Kretanje broja stanovnika od 1857. do 2011. godine starost kod muškaraca iznosi 36.6 godina, dok kod žena 44.5 godina. Indeks starosti iznosi 108% što znači da je stanovništvo sela zašlo u proces starenja. 1400 Indeks je veći u ženske populacije, nego li kod muškaraca. U dobnoj skupini 0-14 godina ima 3 muške i 6 ženskih osoba, u skupini 15-64 godine ima 29 muških i 16 ženskih osoba, a u skupini 65+ ima 2 muške i 8 ženskih osoba. 1200 Selo je nastalo 1883. godine kada je naseljeno Njemcima pa tako tek od 1890. 1000 godine možemo pratiti kretanje stanovništva, koje je iste godine iznosilo 1059 ljudi. Vrhunac broja stanovinika je bio 1931. godine kada je broj stanovnika iznosio 1398. Nakon Drugog svjetskog rata, Njemci su protjerani te broj 800 stanovnika pada na gotovo jednu tećinu. Jedini rast nakon toga dogodio se do popisa stanovništva 1953. godine, no od tada do danas broj stanovnika 600 eksponencijalno opada. 400 Izvor: dzs.hr 200 0 1857. 1869. 1880. 1890. 1900. 1910. 1921. 1931. 1948. 1953. 1961. 1971. 1981. 1991. 2001. 2011. Prosječna starost stanovnika Stanovništvo po starosnim skupinama 30 45 44 43 20 42 41 40 39 10 38 37 36 35 0 0 - 14 15 - 64 65 i više M Ž M Ž Razvoj podeželskih vasi v v Slavoniji in Baranji / studenti Arhitekture i urbanizma, generacija 2020/2021 / SJJS Građevinski i arhitektonski fakultet Osijek / Osijek, Hrvatska 265 Planirano stanje Planirana izgradnja podrazumijeva nastavak izgradnje obiteljskih kuća u smjeru sjever-jug uz glavnu prometnicu(Osječka ulica),te desno od glavne prometnice. Legenda: izgrađene parcele postojeća izgradnja 0 125 250 500 m Razvoj podeželskih vasi v v Slavoniji in Baranji / studenti Arhitekture i urbanizma, generacija 2020/2021 / SJJS Građevinski i arhitektonski fakultet Osijek / Osijek, Hrvatska 266 Prometna infrastruktura Našice ← Budimci Poganovci → Osijek Kroz naselje prolazi regionalna cesta, što je ujedno i glavna cesta kroz naselje. Sa sjeverne strane ulazi u selo pa u raskrižju u centru skreće prema istoku. U raskrižju iz nje proizlaze lokalne ceste koje idu prema jugu i prema zapadu. U selu postoji jedna autobusna pojstaja koja je locirana u samome centru. Oko sela postoje poljski putovi koji prate parcelaciju zemljišta. Cesta na sjeveru se spaja s županijskom cestom 4105 koja vodi do Osijeka prema istoku (33,6 km/30 min) ili Našica prema zapadu (27,5 km/27 min). Cesta na istoku vodi do Punitovaca (središta općine) pa nadalje do Đakova (20 km/22 min). Izvor: Google Maps B Punitovci → Đakovo Legenda: Potnjani B autobusna postaja P parkiralište križanje biciklistička staza pješački put (neuređeni) lokalna cesta regionalna cesta vodotok zgrade Gorjani 0 125 250 500 m granica naselja Razvoj podeželskih vasi v v Slavoniji in Baranji / studenti Arhitekture i urbanizma, generacija 2020/2021 / SJJS Građevinski i arhitektonski fakultet Osijek / Osijek, Hrvatska 267 Namjena - prikaz izgradnje Tijekom 30-ih prošlog stoljeća broj stanovnika je iznosio oko 1500 stanovnika koji su živjeli u 15 ulica.Tijekom tog vremena izgrađena je crkva, škola, velika sala, upravna zgrada, a među prvima u ovom dijelu Slavonije postojala je i kino dvorana. Crkva je izrađena 1937. koja je posvećena Uzvišenju svetog križa.Od tog vremena je ostala samo crkva,broj stanovnika iz popisa 2011. iznosi 64 stanovnika koji stanuju u 4 ulice.Većina parcela je stambene namjene na kojima se nalaze kuće, izgradnja višestambenih zgrada je u novom rezervatu za širenje građevinskog područja naselja zabranjeno.Od proizvodnje postoji samo d.o.o. koji se nalazi u zapadnom dijelu naselja. Na jugu naselja se nalazi groblje.Većina zemljišta je neigrađeno poljoprivredno tlo koje je vrijedno i obradivo. Izvor: PPUO Punitovci Legenda: KOMASACIJA OPG OPG parcela OPG vatrogasni dom VD stambena namjena kulturni dom KD mješovita namjena zgrada sportske poslovna namjena SP namjene osnovna škola OŠ proizvodna namjena ugostiteljsko-turistička V vrtić namjena trgovina poljoprivredna namjena T G groblje javna i društvena G namjene vjerski objekt - crkva ostale namjene 0 125 250 500 m zgrada ugostiteljske R izgradnja namjene granica naselja Razvoj podeželskih vasi v v Slavoniji in Baranji / studenti Arhitekture i urbanizma, generacija 2020/2021 / SJJS Građevinski i arhitektonski fakultet Osijek / Osijek, Hrvatska 268 Od tipova poljoprivrednih površina, u Krndiji su prisutne gotovo isključivo oranice. Na istočnom rubu Krndije, izvan prikazanog obuhvata, nalazi se jedan voćnjak. U Krndiji postoji jedan OPG koji se nalazi na stambenoj parceli vlasnika. Izvor: Arcod.hr Legenda: parcela OPG oranica staklenik na oranici livada pašnjak vinograd rasadnik mješani trajni nasadi ostalo zemljište granica naselja Razvoj podeželskih vasi v v Slavoniji in Baranji / studenti Arhitekture i urbanizma, generacija 2020/2021 / SJJS Građevinski i arhitektonski fakultet Osijek / Osijek, Hrvatska 269 Analiza poljoprivrednih površina Između poljoprivrednih parcela nalaze se poljski putovi, a većinu parcela također omeđuju i kanali, čija je svrha melioracija tla, tj. odvodnjavanje i navodnjavanje zemljišta radi poboljšanja njegove poljoprivredne iskoristivosti. Izvor: Arcod.hr, Geoportal.hr Legenda: orijentacija poljoprivrednih parcela granice_putovi vodotok kanal voćnjaci i vinogradi šuma ceste zgrade granica naselja Razvoj podeželskih vasi v v Slavoniji in Baranji / studenti Arhitekture i urbanizma, generacija 2020/2021 / SJJS Građevinski i arhitektonski fakultet Osijek / Osijek, Hrvatska 270 Vizualna analiza Vertikalni reperi u prostoru: visoka zgrada obližnje farme te crkva. Na južnoj strani sela nalazi se šuma. Legenda: centar naselja graditeljsko naslijeđe reperi u prostoru šuma vodotok zgrade glavni ulaz i izlaz iz naselja Razvoj podeželskih vasi v v Slavoniji in Baranji / studenti Arhitekture i urbanizma, generacija 2020/2021 / SJJS Građevinski i arhitektonski fakultet Osijek / Osijek, Hrvatska 271 Karta prikazuje analizu namjene i neigrađeno građevinsko područje. Prikazan je i dio rezervata za moguće buduće širenje građevinskog područja. omjer neizgrađenog građevinskog područja puno je veći od onog izgrađenog. U većini slučajeva neizgrađeno građevinsko područje koristi se u poljoprivrednu namjenu. U središtu naselja nalazi se zelena površina- sportsko-rekreacijska namjena (dječje igralište). Javna i društvena namjena su: crkva, groblje, bivša škola, sada društveni dom. Izdvojeno od sela nalazi se proizvodna namjena. Groblje je izdvojeno građevinsko područje izvan naselja. Izvor podataka: Prostorni plan uređenja općine Punitovci. Građevinsko područje: javna i društvena namjena neizgrađeno zemljište zelene površine stambena namjena Legenda: neizgrađeno zemljište stambena namjena mješovita namjena šumsko zemljište proizvodna namjena zelene površine poljoprivredna namjena javna i društvena namjena zgrade 0 125 250 500 m granica građ. područja Razvoj podeželskih vasi v v Slavoniji in Baranji / studenti Arhitekture i urbanizma, generacija 2020/2021 / SJJS Građevinski i arhitektonski fakultet Osijek / Osijek, Hrvatska 272 neiskorištenost prostora,osobito površine za poljoprivredu SWOT analiza ovine... mogućnost dopune prostora sela servisnim funkcijama osobito vrijedno obradivo tlo: rast poljopivrede i proizvodnje ortogonalne shema ulica:mogu linearno proširenje naselja neiskorišten potencijal prostranost ća,ugostiteljskihobjekata,kulturnog doma,zgrade sportske će mir i tišina:izgradnja vikendica i drugih objekata za odmor puno vrijednog obradivog tla dobra prometna poveznost (regionalna i unutar sela) nedostatak škole,vrti namjene,vatrogasnog doma,doma zdravlja,prostora za druženje,trg PRILIKE narušenost kvalitete života stanovnika SLABOSTI ća demografska struktura stanovništva izolirano od drugih PREDNOSTI daljnje neodr mjesta:mir i tišina postoje žavanje i degradacija prostora OPASNOSTI ortogonalne shema ulica Razvoj podeželskih vasi v v Slavoniji in Baranji / studenti Arhitekture i urbanizma, generacija 2020/2021 / SJJS Građevinski i arhitektonski fakultet Osijek / Osijek, Hrvatska 273 Koncept razvoja naselja Koncept razvoja naselja je temeljen na nastavku izgradnje naselja uzduž glavne dvije prometnice-"cardo"(smjer sjever-jug) i "decumanus"(smjer istok-zapad).Uzduž prometnice "cardo"(Osječka Ulica) bi se nastavio niz parcela stambene namjene,odnosno za izgradnju obiteljskih kuća.Uzduž prometnice "decumanus"(Ulica Vladimira Nazora) bi na zapadnom dijelu izgradili objekte javno-društvene i gospodarske namjene,čime bi se formirala "javna zona" koja bi se nadovezala na crkvu i proizvodnu tvrtku prekoputa.U "javnoj zoni" bi se izgradili trg,manja tržnica,trgovine.U istočnom dijelu prometnice "decumanus" bi se nastavio niz parcela stambene namjene. crkva CARDO trg/kulturni dom 1. tržnica 2. DECUMANUS 3. sportska zona trgovina 4. · cardo i decumanus · ulice pod kutom od 90º · crkva i trg na križanju ulica · podijela na 4 dijela · obogaćavanje sela ''javnom zonom'' na raskrižju ulica u centru sela Razvoj podeželskih vasi v v Slavoniji in Baranji / studenti Arhitekture i urbanizma, generacija 2020/2021 / SJJS Građevinski i arhitektonski fakultet Osijek / Osijek, Hrvatska 274 Prijedlog izgradnje Prijedlog izgradnje neizgrađenog zemljišta neizgrađenog zemljišta Na svim neizgrađenim parcelama stambene namjene bi se provela izgradnja kuća,te je Nda o dsavtinm o pnle a inzrg a rna đ naesntiam va p k a ni rzcae lsa t mab esntiahm p b arecnelea nsa m ku je ć n a e m ab iu se Os jperčokvoej lia Uilzig ci r aVdln a jda i mkiruać a N ,t a e z ojrea d(o isdta o tčno ni p d liaon).ira N n a n z a a s p taadva n k o n m iz diaj eslta u m Ulbie c n e ih V lpaadrice mi lra s N kauzć o a r m a j a e u pl O ansirje a č n k a oijz ig rU a ldic nji aV tlragdoim vinirea, kN ul auztronra og (idst o o mčn a i jdaio v )n.N o a g tzra g p a asd n prom st d orije o lu m zUal ic mea V nj la u dtrim žnira cu N i aszo aj ra m joev p e l,atn e i ra š n p a o ritzsgkra o d -rnjeak rtrego a v ci ijnsek,kau lzut o rn n o a gs dio grm al ai šti ja m v a nzoag ntr o g g a o s m ept,ro k s ošto arro k m u, bzoač m anjaen,jku tgrlž a n njic e.u.. i sajmove,te športsko-rekreacijska zona s igralištima za nogomet,košarku,bočanje,kuglanje... Tablica broj postojećih zgrada Tablica broj novih KD broj postojećih zgrada T površina površina T G R broj novih broj zemljišta zemljišta postojećih broj novih postojećih novih zgrada zgrada KDŠR zgrada zgrada T površina površina T G R stambena namjena broj 31 117 zemljišta 58487.23m² zemljišta 266957.83m² postojećih broj novih postojećih novih javna i društvena namjena zgrada zgrada 0 1 0m² 5502.48m² ŠR zgrada zgrada stambena namjena gospodarska namjena 31 25 117 1 58487.23m² 143759.19m² 266957.83m 7156.55m ²² ostala namjena 1 0 14604.20m² 5326.56m² javna i društvena namjena 0 1 0m² 5502.48m² gospodarska namjena 25 1 143759.19m -od broja novih zgrada(stambena namjena) 79 zgrada su na već po ² 7156.55m stojećim parcelama ² -od površina zemljišta novih zgrada(stambena namjena) 18991.23m² je površina svih već ostala namjena postojećih parcela 1 0 14604.20m² 5326.56m² -od broja novih zgrada(stambena namjena) 79 zgrada su na već postojećim parcelama -od površina zemljišta novih zgrada(stambena namjena) 18991.23m² je površina svih već postojećih parcela Legenda: Legenda: neizgrađeno zemljište neizgrađeno zemljište stambena namjena stambena namjena mješovita namjena mješovita namjena poslovna namjena poslovna namjena proizvodna namjena ugostiteljsko-turistička proizvodna namjena namjena ugostiteljsko-turistička poljoprivredna namjena namjena javna i društvena namjene poljoprivredna namjena G javna i društvena namjene postojeće zgrade postojeće zgrade nove zgrade G granica naselja 0 125 250 500 m nove zgrade športsko-rekreacijska namjena granica naselja 0 125 250 500 m športsko-rekreacijska ostale namjene namjena ostale namjene Razvoj podeželskih vasi v v Slavoniji in Baranji / studenti Arhitekture i urbanizma, generacija 2020/2021 / SJJS Građevinski i arhitektonski fakultet Osijek / Osijek, Hrvatska 275 Sveučilište Josipa Jurja Strossmayera GRAĐEVINSKI I ARHITEKTONSKI FAKULTET OSIJEK Prediplomski studij Arhitektura i urbanizam, 3. godina Novi Jankovci NOVI JANKOVCI RURIZAM 2020./2021. studenti: DAVOR BILIĆ, DORIS BILJNA, MARTINA KAMENARIĆ, TENA PASKA mentorica: doc. sc. JASENKA KRANJČEVIĆ konzultant: izv. prof. dr. sc. Dina Stober Davor Bilić, Doris Biljna, Martina Kamenarić, Tena Paska Pojmovi Poljoprivredni krajolik dio je prostora što ga čovjek Zaselak- prema Maximillianu Sorreu, ima minimalno Pustare su kao posebne proizvodne Poljoprivredne zgrade su gospodarske zgrade u iskorištava za poljoprivrednu proizvodnju. Tri su temeljne 2-25 kuća s 15-150 stanovnika, dok je selo s više od gospodarsko-socijalne zajednice na području Baranje koje spadaju staje za stoku i peradarnice poput staja varijable koje određuju ovako definiran prostor. To je u 25 kuća, a veliko selo ima više od 1.000 stanovnika. organizirane krajem 19. stoljeća kao vjesnici za krave, ovce i koze, konjušnice, svinjce, štenare i prvom redu čovjek koji organizira poljoprivrednu proizvodnju Skupinu od 1-2 kuće, s najviše 15 stanovnika kapitalističkog načina proizvodnje u sklopu Belja. Ta zgrade za uzgoj drugih životinja (npr. krznaša), ali u na nekom zadanom prostoru i u njegovim prirodnim smatra izoliranom kućom (osamljenim planski izgrađena beljska naselja, majurski salaši ili ovaj razred isključuje zgrade u zoološkim vrtovima. prilikama. Prema tome, poljoprivredni krajolik je rezultat gospodarstvom). Budući da su pojmovi zgusnutosti pustare, organizirani su kao proizvodna gazdinstva, uz Također, u poljoprivredne zgrade spadaju i zgrade za međusobnog djelovanja čovjeka, poljoprivrede i prirode. ili raspršenosti relativni, neki su istraživači proizvodnu zadaću koja se odvijala unutar gospodarskih uzgoj, proizvodnju i smještaj poljoprivrednih pokušavali ustanoviti za to objektivne mjere, stoga dvorišta i radionica. Pustare su imale razvijenu socijalnu proizvoda kao npr. skladišta za poljoprivredne postoji indeks disperzije: I = (e x n) / T, pri čemu je infrastrukturu školu, trgovinu, ambulantu, dom kulture, proizvode, košteve, trapove, staklenike, vinarije, e stanovništvo u svim izoliranim kućama i upravnu zgradu, te stanove za radnike. Neke od njih više vinske podrume i dr. Poljoprivredni silosi kao što su zaseocima osim u sjedištu općine, n je broj ne postoje, a ostale ubrzano gube stanovništvo i pred silosi za potrebe poljoprivredne proizvodnje spadaju zaselaka odnosno izoliranih kuća, a T predstavlja nestajanjem su. pod poljoprivredne zgrade, no tu ne svrstavamo stanovništvo cijele općine. silose za žitarice i druge silose u prerađivačkoj industriji. IZVOR: IZVOR: IZVOR: IZVOR: webdokument https://www.pilar.hr/wp-content/images/stories/ https://knezevi-vinogradi.hr/opcina/naselja/mirkovac-i-radnicka-naselja/ web dokument https://www.pilar.hr/wp-content/images/stories dokumenti/zbornici/17/z_17_131.pdf https://www.dzs.hr/app/KLASUS/Docs/NKVG_Publikacija.pdf , /dokumenti/zbornici/17/z_17_249.pdf , str. 251. str. 24 Razvoj podeželskih vasi v v Slavoniji in Baranji / studenti Arhitekture i urbanizma, generacija 2020/2021 / SJJS Građevinski i arhitektonski fakultet Osijek / Osijek, Hrvatska 277 Opis naselja Novi Jankovci Novi Jankovci su naselje koje se nalazi u istočnom dijelu Republike Hrvatske, nedaleko od Vinkovaca i Vukovara te je u sastavu Općine Stari Jankovci, Vukovarsko-srijemske županije na 85 metara nadmorske visine te se prostiru na površini od 17,85 km². Naselje je smješteno s jugozapadne strane glavne prometnice, državne ceste D46 koja povezuje sela Mirkovci i Srijemske Laze u smjeru zapad – istok i koja vodi prema hrvatsko - srpskoj granici Tovarnik - Šid. Na samom jugozapadnom rubu naselja prolazi rijeka Bosut koja ga odjeljuje od općine Privlaka. Rijeka utječe na kontinuitet življenja čemu je pridonijela i plodna praporna zemlja. U naselju postoji i mali potok koji se stvara sezonski te povremeno navodnjava oranice. Na gustoću naseljavanja utjecale su (ili, prisutne su?) i mnogobrojne hrastove šume nikle u nekad močvarama bogatom području južnog dijela Županije. Uz poljoprivredne oranice, sade se i voćnjaci što predstavlja jednu od prirodnih kultura Novih Jankovaca. Od ukupnog broja stanovništva općine Stari Jankovci 71,78 % stanovništva su Hrvati, 21,61% su Srbi te 4,86% Mađara, dok manji postotak otpada na stanovništvo drugih nacionalnosti. Općina Stari Jankovci ima 327 broj zaposlenih, što je zapravo jako malo u odnosnu na ukupni broj stanovništva što iznosi 4,405. Najviše zaposlenih ima u poljoprivredi, šumarstvu, ribarstvu, prerađivačkoj industriji, trgovini, javnoj upravi i obrazovanju. Naselje Novi Jankovci linijski je odijeljeno državnom cestom D46 od sela Stari Jankovci, a zajedno čine jednu općinu. Priključivanjem glavne ceste na državnu cestu u smjeru sjever - jug ulazi se u Nove Jankovce koja vodi kroz cijelo selo prema krajnjoj granici općine, gdje tangencijalno prolazi rijeka Bosut. Glavnu cestu okomito siječe sporedna cesta u smjeru zapad - istok te željeznička pruga koja paralelno s državnom cestom prolazi kroz selo. Iako naselje ima oblik nepravilnog pravokutnika, iz zraka se može vidjet da su dvije ceste koje se sijeku poprimile križni oblik te ih omeđuju obiteljske kuće, gdje gotovo svaka ima svoju vlastitu oranicu. U naselju se nalazi tek nekoliko javnih objekata i sadržaja poput dvije crkve, od kojih je jedna srpska pravoslavna, a druga rimokatolička, jedan ugostiteljski objekat, trgovina smještena na glavnoj cesti i Športsko društvo te ostale udruge, no uskoro bi Novi Jankovci trebali dobiti i planirani Dom kulture. Ostali javni objekti poput obrazovnih, administrativnih, zdravstvenih i sl. nalaze se u naselju Stari Jankovci. Zanimljivosti... Novi Jankovci su povijesno najmlađe naselje općine Stari Jankovci te su na prostoru novojankovačke katastarske općine pronađeni nalazi prapovijesne nekropole, no točno vrijeme nastanka iz povijesnih izvora vrlo je teško definirati. Novi Jankovci nekad su bili dio upravne općine Mirkovci sve dok se nisu 1912. godine odcijepili od iste. Naselje je dobilo željezničku vezu 7. studenoga 1891, a današnja državna cesta prema Vinkovcima prati točno liniju razgraničenja između nekadašnjeg Provincijala i Granice. IZVOR: https://www.o-jankovci.hr/index.php/o-nama/naselja-opcine/novi-jankovci https://www.google.com/maps/place/Novi+Jankovci/@45.2302619,18.8469576,13z/data=!3m1!4b1!4m5!3m4!1s0x475c6 26fb9c7491f:0xd9c58b27fcda5bbd!8m2!3d45.2397703!4d18.8960077 Razvoj podeželskih vasi v v Slavoniji in Baranji / studenti Arhitekture i urbanizma, generacija 2020/2021 / SJJS Građevinski i arhitektonski fakultet Osijek / Osijek, Hrvatska 278 Demografija Kretanje broja stanovnika od 1857. do 2011. godine Prema popisu broja stanovništva iz 2001. godine, naselje Novi Jankovci je imalo 1014 stanovnika te 316 obiteljskih kućanstava, dok popis iz 2011. 1300 godine broji 934 stanovnika te 289 kućanstva što pokazuje pad stanovništva. U naselju 2011. godine je bilo 934 stanovnika, od čega 459 1200 muških stanovnika i 475 ženskih stanovnika. Prosječna starost stanovnika u 2011. godini za muške osobe je iznosila 39,5 godina, a za ženske osobe 41,6 godina. Treba napomenuti kako je žensko stanovništvo u prosjeku 1100 starije od muših. Najveći udio stanovništva ima dobna skupina između 15 i 64 godine, što je 60% ukupnog stanovništva. Dobna skupina između 0 i 14 1000 godina ima 21% od ukupnog stanovništva, dok dobna skupina od 65 na više čini 19% od ukupnog stanovništva. 900 Indeks starenja za 2011. godinu iznosi 70,4 %, što znači da stanovništvo 800 stari. Veći je indeks kod žena što smo već utvrdili u dobnoj strukturi stanovništva.Stanovništvo se smanjilo za 80 stanovnika u razdoblju od 700 2001. do 2011. godin, što znači da broj stanovništva kroz godine opada. Najveći pad stanovništva dogodio se u razdoblju između 1931. i 1948. godine. Razlog toga je Drugi svijetski rat. Nakon tih godina uslijedio je 600 nagli rast stanovništva. 500 1857. 1869. 1880. 1890. 1900. 1910. 1921. 1931. 1948. 1953. 1961. 1971. 1981. 1991. 2001. 736 834 774 892 1018 1066 1023 1093 649 763 911 1185 1364 1273 1014 Indeks starosti 100,0 95,0 90,0 Stanovništvo po starosnim skupinama 85,0 80,0 350,0 82,6 95,2 muški ženski 300,0 250,0 Prosječna starost stanovnika 200,0 42,0 150,0 41,0 100,0 40,0 50,0 39,0 0,0 0-14 god 15-64 god 65 god i više 38,0 muški ženski muški ženski prosječna starost IZVOR:https://www.dzs.hr/Hrv/censuses/census2011/results/htm/H01_01_01/h01_01_01_zup16_4146.html Razvoj podeželskih vasi v v Slavoniji in Baranji / studenti Arhitekture i urbanizma, generacija 2020/2021 / SJJS Građevinski i arhitektonski fakultet Osijek / Osijek, Hrvatska 279 Prometna infrastruktura Selo Novi Jankovci nalaze se s lijeve strane državne ceste D46, koja je ujedino i granica sa selom Stari Jankovci. D46 je državna cesta koja spaja Vinkovce i hrvatsko-srpsku granicu Tovarnik-Šid, te je bitna dionica za internacionali prijevoz dobara i robe. Veći dio sela naseljen je oko lokalne ceste dužine cca 2,5 kilometra, koja se spaja okomito na cestu D46 i vodi do naselja Privlaka. Raskrižje u centru mjesta grana cestu na dvije manje prometnice, uz koje su također naseljeni domovi. Novi Jankovci spadaju pod javni prijevoz grada Vinkovaca, čija linija obuhvaća selo, gdje je zadnja od tri stanice ujedino i okretište autobusa. Zbog povoljnog geografskog položaja, Novi Jankovci na cesti D46 koriste i linije javnog prijevoza grada Vukovara. Najznačajniji infrastrukturni sustav predstavlja željeznica koja prolazi paralelno s državnom cestom D46 te sječe glevnu cestu Kolodvorske ulice. Željezničku vezu i stanicu selo je dobilo 7. studenoga 1891. kad je prometu predana pruga koja vodi od Vinkovaca do Mitrovice. Kolodvor je udaljen samo jedan kilometar o središta sela. Novi Jankovci udaljeni su 13 kilometara od Vinkovaca, 15 kilometara od Vukovara te 25 kilometara od graničnog prijelaza Tovarnik. B B Legenda: B B autobusna postaja križanje lokalna cesta nesvrstane ceste, putevi granica naselja 0 125 250 500 zgrade Razvoj podeželskih vasi v v Slavoniji in Baranji / studenti Arhitekture i urbanizma, generacija 2020/2021 / SJJS Građevinski i arhitektonski fakultet Osijek / Osijek, Hrvatska 280 Namjena - Namjena - prikaz izgradnje prikaz izgradnje Karta prikazuje Karta namjenu prikazuje izgradnje namjenu u izgradnje mjestu u mjestu Novi Jankovci. Novi Jankovci. Izgradnja Izgradnja sela je sela u je nizu u i nizu i prati glavnu prati glavnu prometnicu. prometnicu.U Usamome samomeselu selupretežito pretežitoje je stambena izgradnja stambena koja izgradnja čini koja najveći čini udio najveći udio naselja. naselja. Objekti Objekti s s javnom javnom i i društvenom društvenom funkcijom smješteni funkcijom su smješteni u su središtu u naselja, središtu a naselja, to a to su: dvije su: crkve, dvije osnovna crkve, škola, osnovna vatrogasno škola, vatrogasno društvo, groblje i sportska igrališta. društvo, groblje i sportska igrališta. Katolička Katolička crkva crkva Svih Svih Svetih Svetih i i Srpska Srpska pravoslavna crkva pravoslavna nalaze crkva se nalaze u se samome u centru samome centru sela. U sela. samoj U njihovoj samoj neposrednoj njihovoj blizini G neposrednoj blizini G nalazi se nalazi Kulturno se Umjetničko Kulturno Društvo Umjetničko Novi Društvo Novi Jankovci i Jankovci Dobrovoljno i Vatrogasno Dobrovoljno Društvo Vatrogasno Društvo Novi Jankovci. Novi Sport Jankovci. i Sport rekreacija i nalaze rekreacija se nalaze se nedaleko od nedaleko centra, od uz centra, samu uz prometnicu samu prometnicu nalaze se nalaze sportska se igrališta, sportska dok igrališta, samo dok groblje samo groblje je na početku sela. je na početku sela. R R Zanimljivo je Zanimljivo da je naselje da ima naselje jednu ima trgovinu jednu i trgovinu i gostionicu za gostionicu uslužne za djelatnosti, uslužne dok djelatnosti, sve dok sve ostale stvari ostale stanovnici stvari obavljaju stanovnici u obavljaju okolnim u okolnim mjestima. mjestima. Grafički prikaz površina Grafički prikaz površina 0,9% 0,9% 13,4% 13,4% SPSP 85,5% 85,5% javna i društvena, P= 48 348 m2 javna i društvena, P= 48 348 m2 T SP T stambena namjena, P= 674 000 m2 SP stambena namjena, P= 674 000 m2 poljoprivredna namjena, P= 4 287 323 m2 poljoprivredna namjena, P= 4 287 323 m2 VD OŠ R VD OŠ R Legenda: Legenda: OPG OPG OPG OPG parcela OPG parcela OPG vatrogasni dom VD vatrogasni dom stambena namjena VD stambena namjena kulturni dom KD kulturni dom KD mješovita namjena mješovita namjena zgrada sportske zgrada sportske poslovna namjena SPSP namjene poslovna namjena namjene osnovna škola OŠ osnovna škola proizvodna namjena OŠ proizvodna namjena ugostiteljsko-turistička V V vrtić ugostiteljsko-turistička vrtić namjena namjena trgovina trgovina poljoprivredna namjena T poljoprivredna namjena T groblje javna i društvena G groblje javna i društvena G namjene namjene vjerski objekt - crkva vjerski objekt - crkva ostale namjene ostale namjene 0 0 125125 250250 500 m 500 m zgrada ugostiteljske R zgrada ugostiteljske izgradnja R izgradnja namjene namjene granica naselja granica naselja IZVOR: PROSTORNI PLAN OPĆINE IZVOR: PROSTORNI PLAN OPĆINE Razvoj podeželskih vasi v v Slavoniji in Baranji / studenti Arhitekture i urbanizma, generacija 2020/2021 / SJJS Građevinski i arhitektonski fakultet Osijek / Osijek, Hrvatska 281 Karta prikazuje način korištenja poljoprivrednih površina. Karta prikazuje sve oranice koje se nalaze u sklopu sela Novi Jankovci. Oranice se nalaze obodno oko samog sela i do njih vode poljski putevi iz sela. Osim oranica, u selu se nalaze i staklenici na oranici. Tih staklenika ima svega dva komada. Ostala namjena poljoprivrednih površina nije zastupljena u selu Novi Jankovci. Grafički prikaz površina 0,05% 14,3% 85,5% staklenici, P= 2 716 m2 ostalo zemljište, P= 719 632 m2 oranice, P= 4 287 323 m2 Legenda: parcela OPG oranica staklenik na oranici livada pašnjak rasadnik mješani trajni nasadi ostalo zemljište granica naselja 0 125 250 500 m IZVOR: ARKOD http://preglednik.arkod.hr/ Razvoj podeželskih vasi v v Slavoniji in Baranji / studenti Arhitekture i urbanizma, generacija 2020/2021 / SJJS Građevinski i arhitektonski fakultet Osijek / Osijek, Hrvatska 282 Analiza poljoprivrednih površina Za Nove Jankovce tipična su smeđa tla na laporima uz naznaku ispranog površinski vlažnog tla. Iako su vrlo usmjereni na uzgoja poljoprivrednih kultura, Nove Jankovce ne zahvaća crnica, najplodnije tlo Republike Hrvatske. Kulture koje najbolje uspjevaju jesu šećerna repa i soja, dok ostale kulture knp. pšenica, zob, ječam, kukuruz, žito,... zahtjevaju puno više rada i truda u odnosu na poljoprivredne površine sjeveroistočno od Novih Jankovaca. Veći ph tla otežava uzgoj kvalitetnijih kultura, te veću količinu umjetnog gnojiva po jutru. Zemlja nakon kiša i pljuskova zadržava vodu na površini, zbog čega je češća pojava odvodnih kanala u odnosu na poljoprivredne površine u ostalim dijelovima Slavonije i Baranje. Sve prisutniji su i OPG-ovi za uzgoj voćki ili stakleničkih rasada. Sjeverozapadno od naselja prostore se šuma u vlasništvu Republike Hrvatske. Novim pošumljavanjem, ona postaje jedna od glavnih karakteristika Novih Jankovaca, te predstavlja veliki potencijal. Legenda: orijentacija poljoprivrednih parcela granice_putovi kanal voćnjaci i vinogradi šuma ceste zgrade 0 125 250 500 granica naselja Razvoj podeželskih vasi v v Slavoniji in Baranji / studenti Arhitekture i urbanizma, generacija 2020/2021 / SJJS Građevinski i arhitektonski fakultet Osijek / Osijek, Hrvatska 283 Karta prikazuje analizu izgrađenog, odnosno neizgrađenog građevinskog područja. Cijelo to područje je stambene namjene. Primjećujemo da većina sela je izgrađena, svega mali broj parcela uz samu prometnicu ostao je ne izgrađen. Najveća gradnja nalazi se u Kolodvorjskoj ulici koja se pruža u smjeru sjeveroistoka i jugozapada. Sama izgradnja u selu oblikovala se prema ulicama. Najveći broj slobodnih parcela, odnosno neizgrađenih parcela nalazi se na samome početku sela. Mali udio izgrađene površine čini javna i društvena namjena. Grafički prikaz površina 0,9% 5,9% 7,4% 85,7% nizgrađeno zemljište, P= 299 101 m2 stambena namjena, P= 374 899 m2 javna i društvena namjena, P= 48 348 m2 poljoprivredna namjena, P= 4 287 323 m2 Legenda: neizgrađeno zemljište stambena namjena mješovita namjena poslovna namjena proizvodna namjena ugostiteljsko-turistička namjena poljoprivredna namjena javna i društvena namjene ostale namjene 0 125 250 500 m granica naselja IZVOR: PROSTORNI PLAN OPĆINE Razvoj podeželskih vasi v v Slavoniji in Baranji / studenti Arhitekture i urbanizma, generacija 2020/2021 / SJJS Građevinski i arhitektonski fakultet Osijek / Osijek, Hrvatska 284 Prijedlog izgradnje neizgrađenog zemljišta Prijedlog izgradnje neizgrađenog zemljišta temelji se na proširenju postojećeg sportsko rekreacijskog dijela te iskorištavanju potencijala šume za istu namjenu. Kako ne postoji veće gospodarsko i industrijsko središte u naselju, idealna solucija bila bi dodat sadržaje za rekreaciju i slobodno vrijeme. Dodatak sportskih terena za odbojku, košarku, te dječijih igrališta uz postojeće teniske i nogometne terene povećao bi posjećenost naselja Novi Jankovci.. Mlada šuma u blizini naselja daje mogućnost izgradnje adrenalinskog parka, raznih staza za šetanje i bicikliranje, terene za paintball te kampa za djecu i mlade. Tablica broj postojećih zgrada broj novih površina površina broj zemljišta zemljišta postojećih broj novih postojećih novih zgrada zgrada zgrada zgrada stambena namjena 320 / 674 000m2 / javna i društvena namjena 4 2 17 450m2 80 000 m2 gospodarska namjena 4 / 4 287 323m2 / ostala namjena Legenda: neizgrađeno zemljište stambena namjena poslovna namjena ugostiteljsko-turistička namjena poljoprivredna namjena javna i društvena namjene postojeće zgrade nove zgrade granica naselja 0 125 250 500 Razvoj podeželskih vasi v v Slavoniji in Baranji / studenti Arhitekture i urbanizma, generacija 2020/2021 / SJJS Građevinski i arhitektonski fakultet Osijek / Osijek, Hrvatska 285 S W PREDNOSTI - povoljan zemljopisni položaj - visoka kvaliteta i plodna poljoprivredna područja NEDOSTACI - mogućnost sportske rekreacije - nedostatak prilika zapošljavanja - u naselju se nalaze područna osnovna škola i vrtić - socijalna povezanost (vatrogasno, lovačko i kulturno mladih generacija umjetničko društvo) - manjak prostora za druženje - dobra povezanost JPP ( unutar Vukovarsko-srijemske mladih županije) - za važnije poslove stanovnici - povezanost željezničkom infrastrukturom (vlakovi) odlaze u veće gradove - rimokatolička i pravoslavna crkva (multinacionalnost) - manjak obrtničkih usluga (frizerski - prometna sigurnost u naselju - postojeći voćnjaci saloni...) - uskraćenost većih trgovačkih centara za veću opskrbu potrepština O T PRILIKE - turistički razvoj i razvoji lokalnih obrtnika - unaprjeđenje postojeće cestovne OPASNOSTI infrastrukture - iseljavanje mladih može dovesti do napuštanja - dodatno unaprjeđenje sportskih mnogih objekata udruženja - upitna kvaliteta građevina - loša energetska - razvoj poljoprivrednih resursa ( npr. učinkovitost šumarstvo) - ukidanje raznih postojećih usluga sela te SWOT analiza - poticaji za mlade ( zadržavanja mladih u propadanje obrta selima te osnivanje obitelji) - propadanja domaćih poljoprivrednih proizvoda zbog širenja GMO proizvoda - opasnosti od vremenskih nepogoda (propadanja uzgoja - većinska zarada stanovnika sela) - recesije u RH - kobne posljedice obrtika Razvoj podeželskih vasi v v Slavoniji in Baranji / studenti Arhitekture i urbanizma, generacija 2020/2021 / SJJS Građevinski i arhitektonski fakultet Osijek / Osijek, Hrvatska 286 Koncept razvoja naselja Poprilično je jasno da su Novi Jankovci longitudinalno naselje, što je klasična karakteristika slavonskih sela. Cestovni i željeznički promet dobro su povezali ovo ruralno područje te je to jedna od prednosti sela. Većina kuća nalazi se na glavnoj žili naselja tj. središnjoj ulici, što je automatski i prostor većinskog susretanja i druženja, no to ne mora ostati tako. Postojećem gospodarskom i industrijskom središtu, te djelomičnoj sportskoj rekreaciji, odlučili smo pridodati nadogradnju sportskih terena na središnjem dijelu sela te avanturističko-rekreacijsko područje uz šumu, zbog kojih bi se poboljšala kvaliteta života stanovnika Novih Jankovaca te bi osigurali poželjne dodatne javne površine za nesmetana i ugodna druženja. Ovakvo proširenje naselja bilo bi suptilno te ne bi utjecalo na primarnu djelatnost-poljoprivredu, na koju je dobar dio pojedinaca orijentiran. Ovakvim planiranje ne samo da bi poboljšali kvalitetu života već i upisali ovo ruralno mjesto kao turistički atraktivnu destinaciju za obiteljska druženja u prirodi i rekreaciji, te privukli mnoge ljubitelje adrenalina. KONCEPT ŠIRENJA NOVIH JANKOVACA ceste željeznica stambena zgrada kanal (potok) planirana nadogradnja Razvoj podeželskih vasi v v Slavoniji in Baranji / studenti Arhitekture i urbanizma, generacija 2020/2021 / SJJS Građevinski i arhitektonski fakultet Osijek / Osijek, Hrvatska 287 Novigrad Podravski Ivana Kovačević, Sara Galić, Kristina Karpov, Danijela Koški Razvoj podeželskih vasi v v Slavoniji in Baranji / studenti Arhitekture i urbanizma, generacija 2020/2021 / SJJS Građevinski i arhitektonski fakultet Osijek / Osijek, Hrvatska 288 Razvoj podeželskih vasi v v Slavoniji in Baranji / studenti Arhitekture i urbanizma, generacija 2020/2021 / SJJS Građevinski i arhitektonski fakultet Osijek / Osijek, Hrvatska 289 Razvoj podeželskih vasi v v Slavoniji in Baranji / studenti Arhitekture i urbanizma, generacija 2020/2021 / SJJS Građevinski i arhitektonski fakultet Osijek / Osijek, Hrvatska 290 Razvoj podeželskih vasi v v Slavoniji in Baranji / studenti Arhitekture i urbanizma, generacija 2020/2021 / SJJS Građevinski i arhitektonski fakultet Osijek / Osijek, Hrvatska 291 Razvoj podeželskih vasi v v Slavoniji in Baranji / studenti Arhitekture i urbanizma, generacija 2020/2021 / SJJS Građevinski i arhitektonski fakultet Osijek / Osijek, Hrvatska 292 Razvoj podeželskih vasi v v Slavoniji in Baranji / studenti Arhitekture i urbanizma, generacija 2020/2021 / SJJS Građevinski i arhitektonski fakultet Osijek / Osijek, Hrvatska 293 Razvoj podeželskih vasi v v Slavoniji in Baranji / studenti Arhitekture i urbanizma, generacija 2020/2021 / SJJS Građevinski i arhitektonski fakultet Osijek / Osijek, Hrvatska 294 Razvoj podeželskih vasi v v Slavoniji in Baranji / studenti Arhitekture i urbanizma, generacija 2020/2021 / SJJS Građevinski i arhitektonski fakultet Osijek / Osijek, Hrvatska 295 Razvoj podeželskih vasi v v Slavoniji in Baranji / studenti Arhitekture i urbanizma, generacija 2020/2021 / SJJS Građevinski i arhitektonski fakultet Osijek / Osijek, Hrvatska 296 Razvoj podeželskih vasi v v Slavoniji in Baranji / studenti Arhitekture i urbanizma, generacija 2020/2021 / SJJS Građevinski i arhitektonski fakultet Osijek / Osijek, Hrvatska 297 Razvoj podeželskih vasi v v Slavoniji in Baranji / studenti Arhitekture i urbanizma, generacija 2020/2021 / SJJS Građevinski i arhitektonski fakultet Osijek / Osijek, Hrvatska 298 Razvoj podeželskih vasi v v Slavoniji in Baranji / studenti Arhitekture i urbanizma, generacija 2020/2021 / SJJS Građevinski i arhitektonski fakultet Osijek / Osijek, Hrvatska 299 Razvoj podeželskih vasi v v Slavoniji in Baranji / studenti Arhitekture i urbanizma, generacija 2020/2021 / SJJS Građevinski i arhitektonski fakultet Osijek / Osijek, Hrvatska 300 Razvoj podeželskih vasi v v Slavoniji in Baranji / studenti Arhitekture i urbanizma, generacija 2020/2021 / SJJS Građevinski i arhitektonski fakultet Osijek / Osijek, Hrvatska 301 Širine in Šumarina Građevinski i arhitektonski fakultet Osijek Preddiplomski studij Arhitektura i urbanizam, 3. godina Rurizam 2020./2021. tema: Naselja Širine i Šumarina mentorica: doc. dr. sc. Jasenka Kranjčević konzultantica: izv. prof. dr. sc. Dina Stober studenti: Marijana Jurić, Nikša Pavlović, Blago Mikulić, Petra Uvodić, Iva Žužul Marijana Jurić.Nikša Pavlović.Blago Mikulić.Petra Uvodić.Iva ŽuŽul RURIZAM - SEMINARSKI ZADATAK ŠUMARINA I ŠIRINE Pojmovi Ruralni razvoj Ruralnost Ruralna baština/nasljeđe Zajednička poljoprivredna politika (eng. CAP) Pretežno ruralna područja čine više od polovice Europe i Ruralnost kao riječ sa sobom nosi različita značenja. Ruralna baština uključuje prije svega krajolik (očuvana Zajednička poljoprivredna politika EU-a (ZPP) obuhvaćaju otprilike 20 % stanovništva. No većina Značenje riječi mijenja se kroz vrijeme, a u svakom priroda, posebnosti flore i faune, mikro klima, i drugo), te uspostavljena je 1962. kao partnerstvo između ruralnih područja također je među najmanje razvijenim prostoru ili okruženju ima drugačije značenje. materijalnu i nematerijalnu baštinu (očuvano graditeljsko poljoprivrede i društva te između Europe i njezinih regijama u EU-u s BDP-om po glavi stanovnika osjetno ruralan prid. ( odr. -lni) koji je vezan za život na zemlji i nasljeđe, predanja, običaji, zanati, manifestacije i poljoprivrednika. Njezini su ciljevi sljedeći: manjim od europskog prosjeka. obrađivanje zemlje, za selo, koji se odnosi na selo, koji događanja kojima se održava i njeguje tradicija). Baštinu pripada selu; seoski, opr. urban // ruralizam m (G -zma, čini skup svih običaja, tradicija i dobara, tradicijsko, -potpora poljoprivrednicima i poboljšanje poljoprivredne Kako bi pomogle ruralnim regijama da rastu i podignu N mn -zmi) 1. pravac u umjetnosti koji obrađuje seoske autohtono i povijesno nasljeđe, koje bi trebali naslijediti produktivnosti, čime se osigurava stabilna opskrba zaposlenost i životni standard, politike ruralnog razvoja motive 2. znanost koja nastoji unaprijediti život sela i život naši potomci. Ruralna baština je temelj seoskog povoljnom hranom Europske unije postavljaju tri glavna cilja: poboljšanje na selu; ruralizirati dv. /prez. ruralizam, prid. sad. -ajući) (ruralnog) turizma. U današnje vrijeme, i u Hrvatskoj, -zaštita prava poljoprivrednika iz Europske unije na konkurentnosti poljoprivrede, postizanje održivog (u)činiti što ruralnim; ruralnost ž (G -osti) svojstvo onoga ruralni turizam dobiva na osobitoj važnosti, jer je jedna odgovarajuću zaradu upravljanja prirodnim resursima i klimatskim djelovanjem što je ruralno; rurizam m (G -zma, N mn -zmi) 1. pol od njegovih ključnih uloga očuvanje tradicije, ali ne na -doprinos borbi protiv klimatskih promjena i održivom te uravnoteženi teritorijalni razvoj ruralnih područja . deologija političkih stranaka kojima je seljaštvo glavna način da konzervira siromaštvo, već da kreativno upravljanju prirodnim resursima Kohezijska politika EU dijeli ove ciljeve. Europski fond za potpora u ostvarivanju ciljeva 2. grana urbanizma koja se primjenjuje tradiciju. -očuvanje ruralnih područja i krajolika diljem EU-a regionalni razvoj (ERDF) i Europski socijalni fond (ESF) bavi problematikom izgradnje i uređenja sela -održavanje dinamičnosti ruralnoga gospodarstva stoga rade na nadopunjivanju Europskog poljoprivrednog lat. ruralis: seoski, rus: selo ECOVAST - Europsko vijeće za sela i male gradove promicanjem zapošljavanja u poljoprivredi, fonda za ruralni razvoj (EAFRD) . (European Council for the Village and Small Town) poljoprivredno-prehrambenim industrijama i povezanim osnovano je 1984. godine s ciljem unapređivanja sektorima. Slijede glavna područja u kojima djeluje ERDF: dobrobiti seoskih zajednica, čuvanja ruralnog nasljeđa Europe te nasljeđa malih gradova. ZPP je zajednička politika svih zemalja Europske unije -Stvaranje radnih mjesta izvan poljoprivredne industrije kojom se upravlja na europskoj razini, a financira se (nova poduzeća, razvoj turističkih djelatnosti itd.); sredstvima iz proračuna EU-a. -Razvoj pristupa i veza između gradova i ruralnih područja, posebno u kontekstu informacijskog društva; Kronologija -Potpora malim i srednjim poduzećima (MSP) u poljoprivrednoj industriji (podrška inovacijama i razvoju 2013 Provodi se reforma ZPP-a kako bi se ojačala konkurentnost sektora, novih proizvoda), agro-prehrambenoj industriji i promicala održiva poljoprivreda i inovacije, poticalo zapošljavanje i rast u šumarskoj industriji; ruralnim područjima te osigurala financijska pomoć za produktivnu -Kontrola rizika u poljoprivredi i šumarstvu; uporabu zemljišta. -Razvoj osnovne infrastrukture u selima, posebno u 2003 novim državama članicama. U okviru ZPP-a osigurava se potpora dohotku. Nova reforma ZPP-a -Gradsko-ruralne veze odvaja subvencije od proizvodnje. Poljoprivrednicima se sada isplaćuje potpora dohotku pod uvjetom da obrađuju poljoprivredno zemljište i da ispunjavaju standarde sigurnosti hrane, zaštite okoliša te zdravlja i dobrobiti životinja. 1992 ZPP se s podrške tržištu preusmjerava na podršku proizvođaču. Smanjuje se potpora cijenama i zamjenjuje se izravnim plaćanjima poljoprivrednicima, koje se potiče na ekološki prihvatljivije djelovanje. Ta se reforma vremenski podudara s konferencijom UN-a o okolišu i razvoju („Earth Summit”) u Riju de Janeiru 1992., u okviru koje se uvodi načelo održivog razvoja. 1984 Poljoprivredna gospodarstva postaju toliko produktivna da proizvode više hrane nego što je potrebno. Uvodi se nekoliko mjera kojima se razina proizvodnje nastoji uskladiti s potrebama tržišta. 1962 Nastanak zajedničke poljoprivredne politike, kojoj je cilj građanima EU-a osigurati hranu po prihvatljivim cijenama, a poljoprivrednicima primjeren životni standard. izvori: https://ec.europa.eu/info/index_hr izvori: Rječnik hrvatskoga jezika izvori: Znanstveni članak D.Demonje, Baština i tradicija u izvori: https://ec.europa.eu/info/index_hr oblikovanju turističke ponude na ruralnom prostoru Hrvatske; www.ecovast.hr Razvoj podeželskih vasi v v Slavoniji in Baranji / studenti Arhitekture i urbanizma, generacija 2020/2021 / SJJS Građevinski i arhitektonski fakultet Osijek / Osijek, Hrvatska 303 RURIZAM - SEMINARSKI ZADATAK ŠUMARINA I ŠIRINE Opis naselja Šumarina i Širine Šumarina Širine Šumarina je naselje Osječko-baranjske županije unutar općine Beli Širine su smještene u sjeverozapadnom dijelu Baranje između Belog Manastir, sjeverozapadni dio Baranje. Spada u potez mjesta podravske Manastira i Petlovca, a autobusnim vezama povezane su s oba grada, Šokadije među kojima su još i Baranjsko Petrovo Selo, Branjin Vrh i Baranjskim Petrovim Selom i Osijekom. Jedno od 9 naselja koji čine Torjanci. Šumarina je sjevernozapadno udaljena od Belog Manastira 3 općinu Petlovac. Površinski sadrže 4,81 km². Nadmorska visina naselja km, Osijeka 35 km, a udaljenost od graničnog prijelaza za Mađarsku je 94 m. Širine pripadaju župi sv. Marije Magdalene iz Luča. Obližnja istočno čini 16 km. Površinski sadrži 4,81 km², a nadmorska visina primarna prometnica jest Ulica Bele Bartoka. Prometnica ne prolazi kroz naselja je 91 m. Naselje je u prošlosti bilo usko povezano s naseljima u selo, već pokraj, a kroz selo se proteže sekundarna prometnica. Usred današnjoj Republici Mađarskoj, a danas gravitira gradu Belom grada spajaju se dvije sekundarne prometnice. Jedna koja spaja selo s Manastiru. Naselje ima vlastitu župu sv. Josipa Radnika. Crkva unutar naseljem Šumarinom, a druga izlazi na Ulicu Bele Bartoka i nasred sela župe dovršena je 2005. godine. Naselje je prošarano sa dva potoka. se pretvara u makadam. Naselje je djelomično okruženo šumom, a Većina naselja sadrži zemljišta za gospodarske namjene. Kroz naselje većinu naselja čini poljoprivredno zemljište. Tlo unutar naselja smatra se prolazi primarna prometnica, a to je Ulica Ivana Gorana Kovačića. Usred osobito vrijedno i obradivo. naselja postoji par šumaraka, a ostatak zemljišta naselja čini Broj stanovnika je 86. Gospodarsku osnovu čini ratarstvo i stočarstvo. slika 1. prikaz obuhvata 1865. godine, područje tadašnjeg naselja Benge poljoprivredno tlo. Unutar obuhvata naselja, osminu površine Po broju stanovnika u ovim naseljima možemo zaključiti kako su (odokativno) čine stambeni objekti, a sve ostalo su upravo obradive gospodarske površine. institucije nerazvijene. Što se tiče djelatnosti unutar sela, dominira tercijarni sektor djelatnosti, a u svrhu poslova iz primarnog ili Područje je u 17. stoljeću bilo naseljeno Južnim Slavenima - katolicima, sekundarnog sektora stanovnici idu u veće gradove. Vrlo se vjerojatno a u 19. stoljeću počeli su se naseljavati Nijemci koji su generalno na socijalna integracija prakticira kroz susjedske i rodbinske odnose te prostoru Baranje ostavili veliki pečat koji je danas postao jednim od tradicionalni oblici provođenja slobodnog vremena. temelja njezina regionalna identiteta. Današnji broj stanovnika je 567. Gospodarstvo kojim se bave stanovnici naselja su ratarstvo, stočarstvo i Gustoća naseljenosti u selu je jako niska. Naselje možemo podijeliti na trgovina. zaštitno zelenilo, objekte stambene i stambenoposlovne namjene te tlo gospodarske namjene. Selo nije strogo urbanistički riješeno jer se Gustoća naseljenosti je niska. Selo gravitira Ulici Ivana Gorana većina zemljišta koristi za ratarstvo. Vrlo je malo stambenih objekata, Kovačića. Ono linijski prati ulicu te se u jednom momentu račva na sve skupa desetak, a većina su od toga stambenoposlovne namjene. drugu koja je paralelna s primarnom. Većina objekata unutar sela su Postoje dvije poslovne djelatnosti. Jedna se bavi skladištenjem gospodarski objekti. Unutar naselja nalazi se vrlo malo javnih prostora, a vulkanizerske opreme pod nazivom Skladište Belje, a druga se bavi to su svega dva ugostiteljska obrta i jedan trgovački obrt. Ostatak proizvodnjom i trgovinom gnojiva. Izgrađenost kuća prati sekundarnu objekata su privatni objekti s puno obiteljskih poljoprivrednih prometnicu koja seže do kraja naselja i djelomično prolazi kao makadam slika 2. prikaz današnjeg naselja Šumarina na karti iz 1865. godine gospodarstava. Svi stambeni objekti su kuće, većinski prizemnice. kroz poljoprivredna zemljišta. Kuće koje čine selo izgrađene su blizu Obrazovanost, područje radne snage, i osnovne infrastrukturne jedna drugoj. Naselje ovisi o većim gradovima po pitanju nabavke bilo pogodnosti vuku se iz okolnih većih gradova kao što su Beli Manastir i čega što se ne uzgaja na gospodarskom tlu unutar naselja. Unutar Osijek. Većina stanovnika iz ovih ruralnih naselja radi u tercijarnim naselja ne postoji nikakav trgovački obrt, škola ni crkva. Najbliži sektorima djelatnosti. Znamo da poljoprivredno stanovništvo ne mogu trgovački obrt je u Šumarini, no za raznovrsnije usluge što se tiče sama osigurati potrebnu razinu društvenog standarda u naseljima, trgovačkih centara ili obrazovanja selo ovisi o obližnjim gradovima, a to odnosno, bilo kakvi poremećaji u gospodarstvu bi vjerojatno poveli k su Beli Manastir i Osijek. ekonomskom padu i vrlo vjerojatno socijalnoj dezintegraciji. Selo, kao naselje nema razvijenu tehničku komunalnu infrastrukturu (vodovod, Širine su nekada bile željeznička stanica na pruzi Baranjsko Petrovo kanalizacija) kao ni ostale elemente urbane opreme (specijalizirane Selo - Petlovac - Širine - Beli Manastir. Danas se zgrada željezničke trgovine, usluge, ustanove lokalne vlasti, poštu i sl.). stanice unutar naselja ne koristi više u svrhu postaje, već se koristi kao Prvi naziv ovog naselja je Benge što dolazi od mađarskog imena naselja stambeni objekt. Do 1991. godine naselje Širine bile su zaselak naselja (po usmenoj predaji od glagola begavati - bježati). Postoji etiološka Šumarina, a od tada su postale samostalno naselje. predaja po kojoj je selo dobilo ime od naziva bengezni što znači paljetkovati, t. sakupljati ostatke kukuruza, žita ili grožđa nakon što je žetva ili berba već prošla. Nakon Prvog svjetskog rata naselje je dobilo slika 3. prikaz današnjeg naselja Širine na karti iz 1865. godine naziv Šumarina. izvori grafičkih priloga: mapire.eu Razvoj podeželskih vasi v v Slavoniji in Baranji / studenti Arhitekture i urbanizma, generacija 2020/2021 / SJJS Građevinski i arhitektonski fakultet Osijek / Osijek, Hrvatska 304 RURIZAM - SEMINARSKI ZADATAK ŠUMARINA I ŠIRINE Demografija U mjestu Širine 2011. godine živjelo je ukupno 58 ljudi, od toga 28 muškaraca i 30 žena. Prosječna starost, odnosno indeks starosti, tada je bio veći za žene i iznosio je 46, a za muškarce malo manjih 43. Najveći udio stanovništva nalazi se u dobnoj skupini od 15-64 godine i čini čak 77,58% ukupnog stanovništva. Dobna skupina 65 i više čini 15,53%, a dobna skupina od 0-4 čini skromnih 6,89%. Od 1857. do 2011. godine broj stanovnika je rastao i stagnirao, vraćajući se periodično na nulu. Najveći broj stanovnika dogodio se 1948. godine i iznosio je 537 te je od tada postupno padao sve do današnje brojke. Odnos muškaraca i žena Kretanje broja stanovnika od 1857. do 2011. godine Prosječna starost stanovnika Stanovništvo po starosnim skupinama izvori: https://www.dzs.hr/hrv/censuses/census2011/results/censustabshtm.htm https://bs.wikipedia.org/wiki/%C5%A0irine Razvoj podeželskih vasi v v Slavoniji in Baranji / studenti Arhitekture i urbanizma, generacija 2020/2021 / SJJS Građevinski i arhitektonski fakultet Osijek / Osijek, Hrvatska 305 Demografija Mjesto Šumarina 2011. godine brojalo je ukupno 486 ljudi, od kojih je 228 muškaraca te 258 žena. Prosječna dob žena iznosila je 45, dok je kod muškaraca bila 43 godine. Najveći udio stanovništva nalazi se u dobnoj skupini od 15-64 godine i čini 75,78% ukupnog stanovništva. 18,88% stanovništva ima više od 65 godina, dok samo 12,88% stanovništva čini dobna skupina od 0-4 godine. Dosadašnji rekordni broj stanovnika iznosi 655 i zabilježen je 1991. godine. Odnos muškaraca i žena Kretanje broja stanovnika od 1857. do 2011. godine Prosječna starost stanovnika Stanovništvo po starosnim skupinama izvori: https://www.dzs.hr/hrv/censuses/census2011/results/censustabshtm.htm https://hr.wikipedia.org/wiki/%C5%A0umarina Razvoj podeželskih vasi v v Slavoniji in Baranji / studenti Arhitekture i urbanizma, generacija 2020/2021 / SJJS Građevinski i arhitektonski fakultet Osijek / Osijek, Hrvatska 306 RURIZAM - SEMINARSKI ZADATAK ŠUMARINA I ŠIRINE Prometna infrastruktura Na karti je prikazana prometna infrstruktura sela Širine i sela Šumarine. Selo Šumarine ima jednu glavnu cestu, koja je ujedno i regionalna cesta koja vodi do Luča, Šećerane i Belog Manastira. Kroz selo se pojavljuje jedno glavno križanje te pet sporednih. Na glavnom križanju nalazi se i autobusna stanica, koja je ujedno i jedina u selu. Uz spomenutu cestu, pojavljuje se i veliki broj poljskih. One se pojavljuju kao najkraće udaljenosti između pojedinih odredišta te su vjerojatno i najčešće korištene Luč ceste za tranzitni promet između sela Šumarine i Širine. Šumarine su se gotovo u cijelosti formirale oko regionalne ceste te iz toga možemo zaključiti da je ta cesta i prije bila glavna okosnica sela. Od Luča su udaljene 3.6km (5min),od Belog Manastira 4km (6 min), od Šećerane 1,2 km (3min) te od Osijeka 27km (48min). Lokalna cesta iz sela Širine spaja se na regionalnu koja se proteže do Belog Manastira i Petlovca. Kroz selo se pojavljuju tri raskrižja, od toga dva Šećerana glavna na kojima se nalaze i dvije autobusne stanice. Uz regionalnu cestu proteže se i željeznička pruga, koja ide i do Šumarina. B Legenda: B autobusna postaja Beli Manastir P parkiralište križanje željeznička pruga poljska cesta lokalna cesta regionalna cesta vodotok Beli Manastir zgrade Petlovac B 0 125 250 500 m B granica naselja Petlovac Razvoj podeželskih vasi v v Slavoniji in Baranji / studenti Arhitekture i urbanizma, generacija 2020/2021 / SJJS Građevinski i arhitektonski fakultet Osijek / Osijek, Hrvatska 307 RURIZAM - SEMINARSKI ZADATAK ŠUMARINA I ŠIRINE Namjena - prikaz izgradnje Na karti je prikazana namjena objekata sela Širine i sela Šumarine. U oba sela pojavljuju se različite tipologije te se svrha samih objekata može uvidjeti p r e m a p o l o ž a j u c e s t e k r o z s e l a . Najveći problem u samom iščitavanju namjene čine stambeni objekti, iz razloga što je teško razaznati razliku između objekata stambene i mješovite namjene. Većina parcela sastoje se od glavne stambene jedinice koja gleda na ulicu, dok se u dvorištu pojavljuju garaže, drvarnice, gospodarski dodaci i slični objekti vezani za manja seoska domaćinstva. Objekte javne funkcije koji se nalaze u selu Šumarine čine groblje, zvonik stare crkve G (koji je bio u funkciji do 2005. godine) i nova crkva sv. Josipa Radnika koja je izgrađena 2005. godine. Selo Širine ne posjeduje javnu infrastrukturu. . U Širinama se od obrtničkih objekata nalaze jedan vulkanizer i poljoprivredno poduzeće Belje, dok se u Šumarinama nalaze dvije trgovine i jedan kafić. U oba sela nedostaje javnih sadržaja kao što su i g r a l i š t a , p a r k o v i , p o š t a i s l . . R T Legenda: OPG OPG parcela OPG vatrogasni dom VD stambena namjena kulturni dom KD mješovita namjena zgrada sportske poslovna namjena SP namjene osnovna škola OŠ proizvodna namjena ugostiteljsko-turistička V vrtić namjena trgovina poljoprivredna namjena T groblje javna i društvena G namjene vjerski objekt - crkva ostale namjene 0 125 250 500 m zgrada ugostiteljske R izgradnja namjene granica naselja Razvoj podeželskih vasi v v Slavoniji in Baranji / studenti Arhitekture i urbanizma, generacija 2020/2021 / SJJS Građevinski i arhitektonski fakultet Osijek / Osijek, Hrvatska 308 RURIZAM - SEMINARSKI ZADATAK ŠUMARINA I ŠIRINE Na karti su prikazani načini korištenja poljoprivrednih spojeva u području sela Širine i Šumarine. Skoro sve površine koriste se kao oranice, dok se na sjevernom i južnom ulazu u Šumarinu nalaze livade. Dakle, pronalazimo samo dva načina korištenja za Šumarine, a jedan za Širine. Ta činjenica vjerojatno je usko i proporcionalno povezano sa brojem stanovnika u tom području. Veći broj načina korištenja privukao bi veći broj stanovnika, i obratno te bi na taj način sela zaživjela. Legenda: parcela OPG oranica staklenik na oranici livada pašnjak vinograd rasadnik mješani trajni nasadi ostalo zemljište 0 125 250 500 m granica naselja Razvoj podeželskih vasi v v Slavoniji in Baranji / studenti Arhitekture i urbanizma, generacija 2020/2021 / SJJS Građevinski i arhitektonski fakultet Osijek / Osijek, Hrvatska 309 RURIZAM - SEMINARSKI ZADATAK ŠUMARINA I ŠIRINE Analiza poljoprivrednih površina Između Širina i Šumarine nalaze se mnogobrojne obradive površine djelomično okružene rijetkom šumom. Veće poljoprivredne parcele gravitiraju slobodnijim površinama, a takve prostrane površine nalaze se uz sekundarnu cestu koja spaja sjevernu glavnu cestu i naselje Širine. Sjeverno od glavne ceste nalaze se poljoprivredne male i uske parcele. Neke parcele imaju direktan ulaz na svoje privatno poljoprivredno zemljište male površine. Mali udio obuhvata zauzimaju voćnjaci, a pojavljuju se samo u naselju Šumarina. Vinograda nema ni u jednom naselju. Uski potez šume neprekidan je od glavne ceste do naselja Širine te okružuje u uskom luku samo naselje dok u Šumarini šume gotovo i nema. Ni u jednom od ova dva naselja ne postoji objekt visokogradnje niti višestambena zgrada. Granica naselja jednim dijelom prati vodotok, a onda se na zapadnom dijelu obuhvata račvaju. Legenda: orijentacija poljoprivrednih parcela granice_putovi vodotok kanal voćnjaci i vinogradi šuma ceste zgrade 0 125 250 500 m granica naselja Razvoj podeželskih vasi v v Slavoniji in Baranji / studenti Arhitekture i urbanizma, generacija 2020/2021 / SJJS Građevinski i arhitektonski fakultet Osijek / Osijek, Hrvatska 310 Na karti su prikazane namjene prostora i neizgrađena građevinska zemljišta u naseljima Širine i Šumarina. Što se tiče namjene prostora, dominiraju poljoprivredna područja. Sela su ispunjena i stambenom namjenom, a ostatak namjena čini manje od 10 % površina naselja. Neizgrađene površine nalaze se uz prometnice u selu Šumarine, kao i dvije parcele mješovite namjene - trgovine i kafić u prizemlju stambenih zgrada. U selu Širine pojavljuje se još manje raznolikosti namjena nego u selu Šumarine - cijelo selo popunjava poljoprivredna namjena, ali se pojavljuje jedna parcela poslovne namjene, odnosno poljoprivredno poduzeće Belje. Legenda: neizgrađeno zemljište stambena namjena mješovita namjena poslovna namjena proizvodna namjena ugostiteljsko-turistička namjena poljoprivredna namjena javna i društvena namjene ostale namjene 0 125 250 500 m granica naselja Razvoj podeželskih vasi v v Slavoniji in Baranji / studenti Arhitekture i urbanizma, generacija 2020/2021 / SJJS Građevinski i arhitektonski fakultet Osijek / Osijek, Hrvatska 311 SWOT analiza s w o t velike poljoprivredne površine udaljenost od grada gospodarski razvoj upitan opstanak naselja zbog blizina graničnog prijelaza ovisnost o većim sredinama iseljavanja mladih ljudi razvoj poljoprivrede kolni promet niskog intenziteta prometna infrastruktura utjecaj monokulture razvoj ruralnog turizma niska razina buke nedostupnost javnog prometa odseljavanje mladih turizam - pšenica minimalna zagađenost okoliša smanjena učestalost voznog neizvjesnost investicija prirodno okruženje reda razvoj ratarstva propadanje nenaseljenih osjećaj zajedništva kontinuiran pad broja agroturizam stanovnika, iseljavanje, upitan objekata osjećaj povezanosti s mjestom opstanak naselja ekoturizam zapuštene površine zajedničke vrijednosti manji broj trgovina razvoj rekreacijskih funkcija gubitak atraktivnosti solidarnost nedostatak radnih mjesta prisni odnosi među ljudima veći troškovi infrastrukture Razvoj podeželskih vasi v v Slavoniji in Baranji / studenti Arhitekture i urbanizma, generacija 2020/2021 / SJJS Građevinski i arhitektonski fakultet Osijek / Osijek, Hrvatska 312 Koncept razvoja naselja Analizirajući stanje dvaju naselja - Širine i Šumarina, uvidjevši da su površine pretežito poljoprivredne namjene uz nešto manji broj površina stambene namjene, ali i da postojij demografski pad, nemeće se ideja uvođenja javne i društvene namjene, ali i ugostiteljsko turističke namjene. Ključan faktor opstanka naselja su mladi ljudi i djeca, zato se tik do naselja Šumarine predviđa parcela za izgradnju osnovne škole. Važno pitanje je i kako povezati dva naselja i iskoristiti potencijal mnogobrojnih poljoprivrednih površina? Ruralna baština je temelj seoskog (ruralnog) turizma. U današnje vrijeme, i u Hrvatskoj, ruralni turizam dobiva na osobitoj važnosti, jer je jedna od njegovih ključnih uloga očuvanje tradicije, ali ne na način da konzervira siromaštvo, već da kreativno primjenjuje tradiciju. Vodeći se tom mišlju odlučili smo povezati dva naselja jednom društvenom, javnom, turističko ugostiteljskom zonom. Takav hibrid dopušta istovremeno korištenje i stanovnicima naselja, ali i turstima. Osim pasivnog korištenja prostora, omogućava i razvoj lokalnih obrta. Pod motoom 'Zajedno za jedno' gledamo na budućnost naselja kao na kružni proces u kojem se međusobno nadopunjuju i potiču poljoprivredno gospodarstvo, proizvođači hrane, OPG-ovci, obrtnici, pržatelji usluga smještaja i ugostitelji. Kako bismo promovirali zdrav način života i održivu mobilnost u naselja, kao i na samu poveznicu, uvodimo biciklističke staze. Time, osim što je osiguran sigurniji promet, omogućen je i drugačiji doživljaj krajolika. Koncept povezivanja dva naselja Kolažirani prikaz Kuće ''na'' polju izvori: prikaz iz zraka preuzet sa earth.google.com Razvoj podeželskih vasi v v Slavoniji in Baranji / studenti Arhitekture i urbanizma, generacija 2020/2021 / SJJS Građevinski i arhitektonski fakultet Osijek / Osijek, Hrvatska 313 VOĆNJAK I POVRTNJAK Koncept razvoja naselja GOSPODARSKI DIO DVORIŠTA Prihvaćanje tradicije kao polazište STAMBENI DIO DVORIŠTA podizanja kvalitete naselja Šumarina i ULICA Širine Kako se želo nekad? U Slavoniji i Baranji se, nekada, još početkom 20. stoljeća, žito kosilo ručno. Žetva je predstavljala najvažniji posao u godini za slavonskog seljaka, ali žetva je predstavljala i puno više od samog rada. Bila je to cjelodnevna manifestacija, muškarci bi u nošnjama s naoštrenim kosama ranom zorom krenuli u polja pšenice. Risar je kosio, a žene ili djeca su dalje kupila za risarom i vezala košenu pšenicu u snoplje. Radilo se uz pjesmu, glazbu i šalu, 'rame uz rame'. Dobra žetva značila je i dobru zimu, a zrno je nekada hranilo cijele obitelji. Kako se radilo o fizičko teškom poslu, jela i 'teška', bogata hrana. Žene iz obitelji bi spremale ručkove koje su donosile u polja. Nakon okrepe svi bi se zajedno vratili poslu. Tako su želi naši stari. Danas su ruke zamijenjene strojevima i žetva je fizički lakša. No, to ne znači, pogotovo za Slavoniju i Baranju, da je žetva postala manje važna. I dalje, ta je regija poštivana, plodna ravnica koja je othranila generacije i generacije obitelji, a isto čini i danas. Slavonska kuća u polju kao edukacijski i kulturni centar Osim običajima, Slavonija i Baranja bogate su tradicionalnom izgradnjom. Tipična slavonska kuća s trijemom I tri prostorije - najveća prostorija koja gleda na ulicu, u središtu kuhinja I mala soba na kraju kuće, u dvorištu. Osim unutarnjih dijelova kuće, što je još tipično za tradicijsku kuću, je nizanje gospodarskih prostora, moglo bi se reći čak, gospodarskih zgrada, u dvorištu. Od ambara - povišenog mjesta za skladištenje hrane, preko ljetne kuhinje, svinjca, kokošinjca, ostalih štala, štagljeva, čardara, itd. Izdužene pravokutne parcele, postavljene u smjeru istok - zapad čime je omogućena optimalna južna orijentacija objekata, također su dio urbanističkog nasljeđa. Uzevši u obzir navedene informacije kao polazišne točke, provedenu SWOT analizu, postojeće sadržaje i potrebe naselja Šumarina I Širine, zaključak je da bi se kvaliteta naselja znatno unaprijedila izgradnjom objekta javne i društvene namjene s ciljem uprizorenja tradicije područja Slavonije I Baranje. Osim što bi planiranje nove arhitekture s uzorima u tradicionalnoj arhitekturi Slavonije i Baranje doprinjela razvoju turizma I kulture ovih naselja, predstavljala bi i dom lokalne zajednice, mjesto okupljanja I boravka - obzirom da takvih postojećih društvenih sadržaja, a koji bi bili dostupni za korištenje tokom cijele godine, nema. Obzirom da je odabrani obuhvat gotovo u cjelosti prekriven ratarskim površinama, posjetitelji bi mogli iskusiti kako se nekada žela pšenica, doživjeti proces prerade pšenice, naučiti lokalnu recepturu. Osim turističkih manifestacija, unutar izgrađenog mogu se održavati svakojaki događaju vezani za edukaciju djece, edukaciju odraslih, edukaciju zaposlenih u poljoprivrednom sektoru. Prostor bi mogao služiti I lokalnim stanovnicima kao društveni dom I dom kulture. Idejni prikaz Slavonska kuća u polju pšenice Razvoj podeželskih vasi v v Slavoniji in Baranji / studenti Arhitekture i urbanizma, generacija 2020/2021 / SJJS Građevinski i arhitektonski fakultet Osijek / Osijek, Hrvatska 314 Prijedlog izgradnje neizgrađenog zemljišta U projektu revitalizacije naselja Širine i Šumarina predlažemo izgradnju biciklističke staze koja će povezati ova dva naselja te Beli Manastir i tako olakšati dnevne migracije.Uz biciklističku stazu razmatramo i gradnju osnovne škole između Šumarina i Širina koja će dodatno ojačati vezu između sela i omogućiti sigurnije i lakše odrastanje djece u naseljima. Kako bi stvorili turističku ponudu sela predlažemo postavljanje turističkog eko centra koji bi u ponudi osim smještaja i gastronomije pružao korisnicima edukativne i zabavne sadržaje vezane za tradiciju cjelokupnog područja. U centru cijele revitalizacije se nalaze javne i društvene površine koje čine okosnicu a ujedno i poveznicu između škole i turističkog eko sela. Smatramo kako će ove promjene značajno promjeniti život u naseljima Širine i Šumarine te spriječiti odlazak stanovništva. površina površina broj zemljišta zemljišta postojećih broj novih postojećih novih zgrada zgrada zgrada (m²) zgrada stambena namjena 208 0 257 976 0 javna i društvena namjena 0 1 0 10911 gospodarska namjena 2 1 562 10430 OŠ ostala namjena 10 0 2080388 0 poljoprivredna namjena 28 0 3682494 0 EKC Legenda: osnovna škola OŠ USJ EKC edukacijsko kulturni centar USJ ugostiteljsko smještajne jedinice neizgrađeno zemljište stambena namjena mješovita namjena poslovna namjena proizvodna namjena ugostiteljsko-turistička namjena poljoprivredna namjena javna i društvena namjene postojeće zgrade 0 125 250 500 m nove zgrade biciklistička staza Razvoj podeželskih vasi v v Slavoniji in Baranji / studenti Arhitekture i urbanizma, generacija 2020/2021 / SJJS Građevinski i arhitektonski fakultet Osijek / Osijek, Hrvatska 315 VIRJE GRAĐEVINSKI I ARHITEKTONSKI FAKULTET OSIJEK PREDIPLOMSKI SVEUČILIŠNI STUDIJ ARHITEKTURA I URBANIZAM RURIZAM 2020. / 2021 Virje mentorica: doc.dr.sc. Jasenka Kranjčević Lana Lončarić, Miloš Poznanović, studenti: Dominik Šešek, Jakov Jurković Lana Lončarić, Miloš Poznanović, Dominik Šešek, Jakov Jurković GRAĐEVINSKI I ARHITEKTONSKI FAKULTET OSIJEK PREDIPLOMSKI SVEUČILIŠNI STUDIJ ARHITEKTURA I URBANIZAM Pojmovi Pojam 1: Deruralizacija Pojam 2: Deagrarizacija Pojam 3: Održivi razvoj Pojam 4: Ekologija (de- + lat. rus, genitiv ruris: selo: nestajanje sela, Proces smanjenja bavljenja primarnim održivi razvoj (uravnoteženi razvoj, postojani Nijedno biće ne živi izolirano. U uzajamnom je razseljačenje) djelatnostima (poljoprivrede i šumarstva) seoskog razvoj), ekonomski razvoj koji u potpunosti odnosu s drugim živim bićima i sa svojim Pojavljuju se dvije različite definicije: stanovništva koje prelazi u druge gospodarske uzima u obzir djelovanje ekonomske aktivnosti prirodnim okruženjem. Znanost koja se bavi Proces smanjenja udjela poljoprivredne djelatnosti u grane ne mijenjajući nužno mjesto stanovanja. na okoliš i osniva se na obnovljivim izvorima tim odnosima zove se ekologija. Ekolozi sve nekom području ili smanjenje udjela stanovništva koje Seosko stanovništvo zahvaćeno deagrarizacijom dobara. Osnovna je postavka održivoga razvoja: organizme koji žive na nekom području se bavi poljoprivredom. Također se može odnositi na najčešće svakodnevno migrira u industrijska i povećanje dobrobiti mjeri se povećanjem smatraju međuzavisnom zajednicom. Sve proces preseljenja seoskog stanovništva u gradove. gradska središta radi posla gdje se u brojnim kvalitete života pojedinca i sveukupnog biljke i životinje ovise o vitalnim činiteljima u Proces kojim seoska naselja gube svoje tradicionalne slučajevima naposljetku i preseljava. stanovništva, a ne povećanjem količine svom okolišu i utječu na njih, primjerice i najčešće negativne osobine, kao naseobine Deagrarizacija je uglavnom negativan proces jer proizvedenih ili utrošenih materijalnih dobara ili opskrbu hranjivim sastojcima, hranom i vodom. specifična izgleda, tlocrta, građevinskog fonda i može uzrokovati povećan broj poljoprivredno energije. Neusklađenost interesa i usmjerenja nižega komunalnog standarda, i kojim se sve više i neobrađenih ruralnih površina te smanjiti broj različitih skupina i država o prvenstvima ciljeva bolje prometno povezuju s gradovima u jedinstvena seoskog stanovništva jer se ono odlučuje za razvoja, uzrokom je neujednačenosti razvojnih gravitacijska područja; pritom primarni sektor preseljenje. Deagrarizacija može biti pozitivan planova pojedinih zemalja, regija ili kontinenata. djelatnosti (ponajprije poljodjelstvo) i dalje ostaje proces u slučajevima kada rješava pitanje glavno obilježje, ali se sve više razvijaju i tercijarne nezaposlenosti. Do deagrarizacije uglavnom funkcije, raste komunalni standard, mijenja se izgled dolazi zbog raznih faktora, od kojih su: loša naselja, a stanovništvo socijalno postaje sve politika države (neispravan sistem poticaja, veliki pokretljivije. porezi), općenit pad broja ruralnog stanovništva Deruralizacija je proces koji se zbiva istovremeno s (otežano sklapanje zadruga, socijalni faktor) te urbanizacijom, rastom i razvojem gradova. Također i loše tržište (agresivan utjecaj velikih korporacija, proces kojim se seoska naselja sve bolje povezuju s pad u prodaji). gradovima i gube negativna obilježja tradicionalno izoliranih sredina. Izvor: Izvor: Obiteljska enciklopedija, Leo Commers, Izvor: Obiteljska enciklopedija, Leo Commers, Izvor: Obiteljska enciklopedija, Leo Commers, h�ps://www.enciklopedija.hr/natuknica.aspx?id=14688 2004. 2004. 2004. Razvoj podeželskih vasi v v Slavoniji in Baranji / studenti Arhitekture i urbanizma, generacija 2020/2021 / SJJS Građevinski i arhitektonski fakultet Osijek / Osijek, Hrvatska 317 Opis naselja Virje Naselje Virje jedno je od 6 naselja koje čine općinu Virje smještenu u srcu Podravine, između rijeke Drave i bilogorskih brežuljaka. Naselja u sastavu općine su Donje Zdjelice, Hampovica, Miholjanec, Rakitnica, Šemovci i Virje. Površinu općine čini 78,55 km2, dok sama površina naselja Virje ima 38,64 km2. Smješteno 9 km sjeverozapadno od Đurđevca, naselje leži na obali rijeke Zdele, na 135 m nadmorske visine, uz željezničku prugu Virovitica-Koprivnica. Proteže se uz državnu cestu D2. Naselje se nalazi na području močvarnog tla koje karakterizira povremena ili trajna zasićenost zemljišnog profila površinskom i/ili podzemnom vodom. Sjeveroistočno naselju nalazi se Repaška šuma. Reljef prostora na kojem se nalazi šuma Repaš je tipična panonska ravnica koja se stepenasto nadovezuje na aluvijalnu terasu užeg porječja rijeke Drave. Ovoj šumskoj zajednici pripadaju najljepše i najvrijednije lužnjakove šume naših nizinskih krajeva te ona predstavlja temeljni prirodni oblik šumske vegetacije u zoni hrasta lužnjaka. Naselje Virje smješteno je južno od rijeke Drave i kanala Čivićevac. Na području Stare gore nalaze se brojni vinogradi i obilježene vinske staze. Na popisu stanovništva 2011. godine, općina Virje je imala 4.587 stanovnika, od čega je u samom Virju 3.302. Od ukupnog broja stanovnika 1.619 je muškaraca, a 1683 žena. Broj radno sposobnog stanovništva u općini je 2922. Prosječna starost stanovništva je 41,2 godine. Najviše stanovnika ima u dobi od 45-49 godina. Broj stanovnika do 65 godina po kategorijama starosti je ujednačen, dok iznad 65 godina opada. Naselje Virje nepravilnog je tlocrtnog rasporeda, no možemo reći da ga karakterizira linijski raspoređena glavna Ulica Ljudevita Gaja koja se proteže u liniji sjever-jug te se iz nje granaju sporedne ulice koje međusobno čine grupirane cjeline. Stambeni objekti nalaze se lijevo I desno ulici. Većinom su to samostojeće kuće sa dvostrešnim krovom. Unutar samog sela razlikujemo prizemnice, jednoetažne kuće I dvoetažne kuće. Uglavnom su postavljene dužim krajem prema ulici sa bočno postavljenim zabatom, no ima kuća I sa zabatom prema ulici. Prepoznajemo uniforman profil ulice gdje se regulacijski pravac poštuje sa ponekim slučajem uvlačenja kuće od regulacijskog pravca. Pod javne objekte spada zgrada Općine Virje, Dječji vrtić Zrno, Osnovna Škola Prof. Franje Viktora Šignjara, Samostan sestara Dominikanki, Crkva sv. Martina I Narodna knjižnica Virje. Javni prostori oblikovani su kroz parkove oko crkve, škole I vrtića. Razni kafići, slastičarnice, trgovine mješovite robe, mesnih proizvoda I poljoprivrednih proizvoda, benzinske postaje, frizerski saloni, pekarnice I restorani spadaju pod ospodarske objekte Virja. Virje, kakvo danas poznajemo oblikovala je dinamična povijest i rano naseljavanje. Već u doba Rimljana, Virje je poznato kao postaja Lentulis, na rimskoj cesti između Poetovije (Ptuja) i Murse (Osijeka). Današnji naziv Virje (Wyrye) se po prvi puta spominje u zaključcima Hrvatskoga sabora u Zagrebu iz 1603. Godine. Virovci se ponose svojom poviješću i bogatom kulturnom baštinom. Tradicija tiskarstva stara je više od 120 godina o čemu svjedoči izdavanje tjednog lista Podravac 1893. godine. Prva kino predstava prikazana je 1927. godine, razglasna stanica po cijelom mjestu radi od 1952. godine, a u 1964. godini proradila je prva lokalna radio stanica. Gorljivi ilirac Ferdo Rusan 1850. godine osniva Glumišno društvo koje daje predstave na hrvatskom jeziku, tada jedino u Hrvatskoj. Dobrovoljno vatrogasno društvo osnovano je 1878. godine i Narodna čitaonica s knjižnicom. Hrvatsko pjevačko društvo Ferdo Rusan osnovano je 1884. godine, a Športsko društvo Podravac 1908. godine. Tijekom svoje povijesti Podravac nije ni jednom promijenio ime i boje kluba, što ga čini jedinstvenim u Hrvatskoj. Razvoj podeželskih vasi v v Slavoniji in Baranji / studenti Arhitekture i urbanizma, generacija 2020/2021 / SJJS Građevinski i arhitektonski fakultet Osijek / Osijek, Hrvatska 318 Demografija U naselju je 2011. godine živjelo sveukupno 3302 stanovnika, od čega su 1619 muškarci, a 1683 žene. Prosječna dob muškaraca bila je 38,4 godine, a žena 44 godine. Iste godine 17,84% ukupnog broja stanovnika činila je dobna skupina od 0-14 godina. 64,11% stanovništva bilo je dobne skupine od 15-64 godine, koja je ujedno i najzastupljenija dobna skupina, a stanovništvo starije od 65 godina činilo je udio od 18,05%. Ukupni indeks starenja iznosi 105,7 od čega je 72,8 indeks starenja muškaraca, a 144,8 žena. Koeficijent starosti 2011. Godine ukupno je iznosio 25,1 od čega je 19,1 iznos za muškarce, a 31,0 za žene. 1880. Godine zabilježen je najveći broj stanovnika u Virju kada je u naselju bilo 6611 stanovnika, a najmanji broj stanovnika zabilježen je upravo 2011. Godine sa 3302 stanovnika prema čemu možemo primjetiti drastičan pad broja stanovnika naselja. Stanovništvo po starosnim skupinama Prosječna starost stanovnika Razvoj podeželskih vasi v v Slavoniji in Baranji / studenti Arhitekture i urbanizma, generacija 2020/2021 / SJJS Građevinski i arhitektonski fakultet Osijek / Osijek, Hrvatska 319 Prometna infrastruktura Selo Virje nalazi se na sjevero-istoku Hrvatske u središtu Koprivničko-križevačke županije na 133 metra nadmorske visine. Đurđevac je najbliže udaljeni grad od Virja, a udaljen je svega 9 kilometara. Koprivnica je udaljena 20 kilometara od Virja, a Križevci su udaljeni 50 kilometara. Virje ima dobru cestovnu povezanost kada su u pitanju županijske ceste. One se protežu kroz cijelo selo i dobro su održavane. Pružaju dobru cestovnu i infrastrukturnu povezanost između Virja i ostalih gradova i sela. Lokalne ceste nisu toliko dobro izvedene i održavane kao županijske ceste. Neke od tih cesta nemaju dovoljnu širinu kako bi se dva vozila mogla sigurno mimoići ili nemaju dovoljno velik kut skretanja u zavoju kako bi se odvilo sigurno skretanje. Javni prijevoz nije dovoljno dobro razvijen u Virju. Javni autobusni prijevoz ne postoji, a najizraženiji oblik autobusnog prijevoza je tranzitni, tj. autobusi samo prolaze i ne zadržavaju se duže vremena. Željeznička pruga prolazi kroz Virje i na taj način spaja Virje sa Ž ostakom željezničke mreže Hrvtaske. Najveći udio prometa na županijskim cestama je tranzitni promet dok lokalne ceste nemaju kapacitet da prihvate takav oblik i količinu prometa. Virje nema nikakvu zračnu povezanost sa ostatkom države, a najbliža zračna luka je Aerodrom Varaždin. Legenda: B B autobusna postaja P parkiralište Ž željeznički kolodvor križanje biciklistička staza pješački put (neuređeni) lokalna cesta regionalna cesta državna cesta 0 125 250 500 m željeznička pruga Razvoj podeželskih vasi v v Slavoniji in Baranji / studenti Arhitekture i urbanizma, generacija 2020/2021 / SJJS Građevinski i arhitektonski fakultet Osijek / Osijek, Hrvatska 320 Namjena - prikaz izgradnje Na području sela Virje nije prisutna gusta izgradnja, a najizraženija tipologija izgradnje su obiteljske kuće. Najprisutnije namjene su stambena i poljoprivredna, a uz njih su još prisutne poslovne, javne i društvene i mješovite namjene. Na području Virja populacija se pretežno bavi poljoprivredom ili putuju svaki dan na posao koji se nalazi izvan područja Virja, najčešće su to neka veća obližnja mjesta. U središtu sela jače je izražena ugostiteljska i trgovačka izgradnja uz koju se isto nalazi i društvena namjena. Unutar Virja nalazi se i jedna osnovna škola sa sportskom dvoranom i jedan vrtić. Najizraženije zanimanje je poljoprivrednik, ali postoji samo jedno zabilježeno OPG imanje. R T KD V SP R T VD OŠ R R R R R R R T T T R Legenda: OPG OPG parcela OPG vatrogasni dom VD stambena namjena kulturni dom KD mješovita namjena zgrada sportske poslovna namjena SP namjene G osnovna škola OŠ proizvodna namjena ugostiteljsko-turistička V vrtić namjena trgovina poljoprivredna namjena T groblje javna i društvena G namjene vjerski objekt - crkva ostale namjene 0 125 250 500 m zgrada ugostiteljske R izgradnja namjene granica naselja Razvoj podeželskih vasi v v Slavoniji in Baranji / studenti Arhitekture i urbanizma, generacija 2020/2021 / SJJS Građevinski i arhitektonski fakultet Osijek / Osijek, Hrvatska 321 Karta prikazuje raspodjelu i način korištenja poljoprivrddnih površina naselja Virje izvan građevinskog područja, ali i dijelom unutar tog područja. Naselje karakterizira podjela negrađevinskog zemljišta na mnogobrojne uske i duge parcele rezervirane za poljoprivredu. Poljoprivredne površine većinom su rezervirane za oranice, uz povremenu pojavu livada ili pašnjaka. Zbog rijetke i "krezube" izgradnje naselja poljoprivredne površine prodiru i unutar građevinskog područja naselja. Legenda: građevinsko područje parcela OPG oranica livada pašnjak ostalo zemljište 0 125 250 500 m granica naselja Razvoj podeželskih vasi v v Slavoniji in Baranji / studenti Arhitekture i urbanizma, generacija 2020/2021 / SJJS Građevinski i arhitektonski fakultet Osijek / Osijek, Hrvatska 322 Analiza poljoprivrednih površina Karta prikazuje analizu poljoprivrednih površina u naselju Virje u smislu orijentacija oranica, njihove povezanosti s prometnom mrežom i vodenih tokova na području naselja. Raznovrsna orijentacija gusto zbijenih poljoprivrednih parcela relativno malih površina jasno prikazuje topografiju naselja. Prateći brežuljkastu topografiju oranice dobivaju različite orijentacije, a njhiov raspored postaje nepravilan i dinamičan. Kroz Virje protiče mali kanalizirani potok u smjeru sjever-jug. Većim dijelom toka nalazi se unutar građevinskog područja i oblikuje prometnu mrežu, ali malim dijelom ulazi i u poljoprivredno područje. Legenda: orijentacija poljoprivrednih parcela granice_putovi vodotok kanal voćnjaci i vinogradi šuma ceste zgrade 0 125 250 500 m granica naselja Razvoj podeželskih vasi v v Slavoniji in Baranji / studenti Arhitekture i urbanizma, generacija 2020/2021 / SJJS Građevinski i arhitektonski fakultet Osijek / Osijek, Hrvatska 323 Razvoj podeželskih vasi v v Slavoniji in Baranji / studenti Arhitekture i urbanizma, generacija 2020/2021 / SJJS Građevinski i arhitektonski fakultet Osijek / Osijek, Hrvatska 324 Razvoj podeželskih vasi v v Slavoniji in Baranji / studenti Arhitekture i urbanizma, generacija 2020/2021 / SJJS Građevinski i arhitektonski fakultet Osijek / Osijek, Hrvatska 325 Razvoj podeželskih vasi v v Slavoniji in Baranji / studenti Arhitekture i urbanizma, generacija 2020/2021 / SJJS Građevinski i arhitektonski fakultet Osijek / Osijek, Hrvatska 326 Prijedlog izgradnje neizgrađenog zemljišta Prenamjenom prostora u blizini škole i vrtića u tržnicu na kojoj bi stanovnici mogli vršiti razmjenu poljoprivrednih dobara potaknuo bi se razvoj OPG obrta u Virju. Također bi se stvorilo svojevrsno društveno središte koje bi oplemenilo raznolikost Virja. Ovakva prenamjena prostora privukla bi i stanovnike okolnih mjesta da dođu i predstave svoje proizvode. Uz tržnicu bi se smjestio i park koji bi bio otvoren na korištenje školi i vrtiću, ali i vanjskim korisnicima. Sa ovakvim položajem tržnice, centar naselja se širi prema istoku, novoizgražena tržnica pruža stanovnicima mogućnost prodaje i kupnje, DP bitna je za Virje te sa školom, vrtićem te javnim sadržajima poput parka i sportsko-rekreacijskih sadržaja, čini novo i svježe okružje. Novo stambeno područje nalazi se uz Ulicu Ante Starčevića južno od tržnice. Naime, širenjem centra prema istoku, dolazi do povoljnog smještaja nove stambene izgradnje na ulici koja je rijetko izgrađena, ali je ujedno i blizu ostalim sadržajima. Stambena izgradnja je u vidu jednostavnih, nenametljivih kuća, niske etažnosti (max 0 +1), takva izgradnja (i lokacija) potiče na stanovanje određene skupine ljudi te se sa svojom pojavnošću zasigurno razlikuje od postojeće izgradnje, ali je i dalje slična ostatku i nije pobjegla od ideje života na selu. Proizvodna R T namjena nalazi se na samome zapadu naselja, proizvodnja u smislu poljoprivrede nalazi se na DP takvome mjestu zbog opće poznatog odnosa KD između poljoprivredne prizvodnje te ugodnog V stambenog područja. Tablica površina površina zemljišta zemljišta SP broj postojećih zgrada broj postojećih broj novih postojećih novih broj novih zgrada zgrada zgrada zgrada T (ha) (ha) R VD OŠ stambena namjena ±1000 25 ±20 ±1.7 ±20 1 ±4 ±3 R R javna i društvena namjena R gospodarska namjena ±5 4 ±4 ±5 R R R R T T T R Legenda: neizgrađeno zemljište stambena namjena mješovita namjena poslovna namjena G DP proizvodna namjena zelene površine i dječji parkovi poljoprivredna namjena javna i društvena namjene postojeće zgrade 0 125 250 500 m nove zgrade granica naselja Razvoj podeželskih vasi v v Slavoniji in Baranji / studenti Arhitekture i urbanizma, generacija 2020/2021 / SJJS Građevinski i arhitektonski fakultet Osijek / Osijek, Hrvatska 327 Krajolična jedinica: Istočno hrvatska jedinica Administrativna jedinica: Osječko - baranjska županija Kotlina Općina Kneževi Vinogradi Kotlina Površina: Općina Kneževi Vinogradi 248,77 km² Kotlina Koordinate smještaja: 45° S 18° I Kevin Barunčić, Marijo Joković, Geološki sastav i vrste tla: Branko Mihaljević, Veronika Putak, Naziv: Černozem na praporu, semiglejni i tipični Padinski-deluvijalni-les Magdalena Runje, Ana Vračević, Ante Vujić obilježja: pjeskovito, glinovito, slojevito Klimatska obilježja: Umjereno kontinentalna klima. Veći dio zime Kotlina je ispunjena hladnim zrakom, stoga se u siječnju srednja temperatura kreće oko -1°C. Obilježje kontinentalnosti jasno je izraženo, a najistaknutije su male horizontalne promjene temperature. Ljeti su temperature oko 25°C. Jesen je znatno toplija od proljeća. ak, Magdalena Runje, Ana Vračević, Ante Vujić jedinstvena 5 Reljefna obilježja: raznolika, prepoznatljiva 4 Prostor Osječko-baranjske županije dio je šireg prostora, koji reljefno pripada sjeveroistočnom, pretežito nizinskom, ravničarskom karakteristična 3 dijelu geografske cjeline Istočne Hrvatske. Viši i ocjeditiji tereni koji se uzdižu iznad okolnog nizinskog reljefa su lesni platoi i uobičajena, bezizražajna 2 zaravni. Na području Baranje, na sjeveru uz samu državnu granicu, oko naselja Kneževo, nalazi se kontinuirani nastavak devastirana 1 prirodne cjeline iz Mađarske. Hidrološka obilježja: potpuno očuvana 5 visoko očuvana 4 Osnovno hidrografsko obilježje površja jest ekscentričnost tekućica. Najveće i najvažnije rijeke teku rubno. Inače na vodene umjereno očuvana 3 prilike u cjelini utjecali su još diferencirani klimamorfološki procesi u prošlosti, pri čemu su u detaljima pored hidrogeoloških promijenjena 2 osobina stijena imali značajnu ulogu i noviji društveno-gospodarski zahvati. Rijeka Dunav nalazi se 15 km od Kotline. devastirana 1 Režim voda Dunava pokazuje nivalno-pluvijalne karakteristike. Na kretanje njegovih voda najviše utiču alpski pritoci, pa se u skladu s tim u godišnjem hodu vodostaja javljaju dvije visoke vode, i to u proljeće i rano ljeto. Proljetni maksimum uzrokovan je otapanjem snijega u nižim dijelovima gornjeg toka, a ranoljetni otapanjem snijega i leda u najvišim dijelovima Alpa i ciklonalnim kišama karakterističnim za taj dio godine. očuvana, rijetka, raznolika 5 Vegetacijska obilježja: dobro očuvana 4 Područje Županije je u prirodnim uvjetima bilo dobro pošumljeno. Društvenim utjecajem šume su svedene na izolirane rezervate Kevin Barunčić, Marijo Joković, Branko Mihaljević, Veronika Put umjereno očuvana 3 koji se nastoje racionalno valorizirati. Na mjestima prvobitnog vegetacijskog pokrova proširene su obradive površine, odnosno promijenjena 2 kultivirane biljke, jer ovaj kraj pripada najvrjednijim agrarnim dijelovima Hrvatske. Viši ocjediti dijelovi terasa, zaravni i Banskog devastirana 1 brda pretvoreni su društvenim radom u otvorene agrarne pejzaže s pretežito žitarskim kulturama i šećernom repom. Manje površine pod šumom (hrast, grab, jasen) sekundarnog su porijekla. Dominantno povijesno razdoblje: srednji vijek i starije 5 Područje je pod Turcima od 16. do 17. Stoljeća. U 17. stoljeću nakon poraza kod Beča i oslobađanja Budima Turci napuštaju od kraja 16. do 18. st. 4 Ugarsku, a tako i Baranju. Razdoblje turske vladavine nije bilo, kao što bi se moglo očekivati, doba kulturnog nazadovanja u od kraja 18. do pol. 19. st. 3 od druge pol. 19. do prve pol. 20. st. 2 Baranji. Naprotiv, ovdašnja je književna kultura upravo tada doživjela svojevrstan procvat. Nakon toga, Baranja je pod ugarskom vlasti te car Leopold svojim vojskovođama, saveznicima i zaslužnim uglednicima dijeli područje Baranje kada su uočljiva 2.pol.20.st. 1 barokna obilježja. upečatljiva, vrlo izražajna 5 Prostorna organizacija / kompozicija/ mreža komunikacija: homogena, izražajna 4 Prostorna organizacija naselja nastaje nizanjem stambenih objekata uz glavne prometnice. Kompozicija skladna, uravnotežena 3 naselja jest linearna, gdje dva linearna paralelna pravca čine komunikacijsku mrežu. Linearne glavne neizražajna 2 prometnice povezane su kraćim okomitim sporednim prometnicama, gdje se oko prometnica nižu stambeni i neskladna, devastirana 1 gospodarski objekti. povijesne / vrlo rijetke 5 Funkcije i korištenje prostora: pretežito povijesne / rijetke 4 Namjena je pretežito stambena i gospodarska uz poljoprivredna zemljišta. Gatori uz glavne stambene objekte nove prilagođene 3 najčešće su novo prenamjenjeni ili zapušteni. nove neprilagođene 2 napušteno / bez sadržaja 1 Razvoj podeželskih vasi v Baranji / studenti Arhitekture i urbanizma, generacija 2022/2023 / SJJS Građevinski i arhitektonski fakultet Osijek / Osijek, Hrvatska 328 Uzorci neizgrađenog krajolika: povijesni, vrlo očuvani 5 dobro očuvani, usklađeni 4 Neizgrađeni krajolik javlja se kao posljedica dominantnih reljefnih obilježja, blage uzvisine i topografske promjene, vertikalni lesni umjereno očuvani 3 zidovi, područja zarasla pod šumom, stvaraju probleme pri razvitku naselja, krajolika. Brežuljkaste zaravni i uzvisine neskladni 2 ispresijecane brojnim surducima su u prošlosti bile od veliko značaja pri razvijanju krajolika, ali ga istovremeno ograničavaju u devastirani 1 daljnjem razvoju. Veliki nedostatak naselja u Baranji predstavlja neizgrađeni sustav za odvodnju i kanalizaciju. povijesni, visoko očuvani 5 Uzorci naselja / izgrađenog krajolika: povijesni, dobro očuvani 4 Kotlina Promjena vegetacije odnosno uklanjanje šuma stvara mogućnost bavljenja poljoprivredom, te nastaje linearno naselje. Izgrađena promijenjeni, usklađeni 3 struktura integrirana je u krajolik specifičnim građevnim pojavama - gatorima. Izgrađeni uzorak naselja tvori niska, sitna struktura novi, slabo usklađeni 2 raspoređena u ritmu puno, prazno koja je organizirana kao stanovanje i gospodarsko dvorište. novi, neusklađeni 1 Tipične povijesne građevine (stambene, gospodarske): očuvane > 80% 5 očuvane 60-79% 4 Reformirana kršćanska crkva sa župnim stanom i gospodarskom zgradom - prva polovica 19. St. očuvane 30-69% 3 Stambene kuće s ganjkom i gospodarskim objektima u dvorištu. očuvane < 30% 2 neznatno očuvane 1 Ostale povijesne građevine: očuvane > 80% 5 Postoji arheološko nalazište u neposrednoj blizini crkve. očuvane 60-79% 4 (Nalazi se na području izgrađenih stambenih objekata.) očuvane 30-69% 3 očuvane < 30% 2 neznatno očuvane 1 Oprema prostora, strukture malog mjerila: očuvano > 80% 5 Uz stambene kuće nalaze se gospodarski prostori, višestruka namjena gatora - gospodarski, stambeni. očuvano 60-79% 4 očuvano 30-69% 3 očuvane < 30% 2 neznatno očuvano 1 Vertikalne dominante: potpuno očuvane 5 Reformirana kršćanska klavinska crkva izgrađena je u prvoj polovici 19.st., uz crkvu se nalazi župni stan i gospodarski objekt. visoko očuvana 4 umjereno očuvana 3 Crkva u kotlini svojom prostornom dispozicijom na povišenom platou i arhitektonskim oblikovanjem kompozicije pročelja u duhu promijenjena/nema 2 historicizma, zajedno sa župnim stanom i gospodarskom zgradom, predstavlja vrijedno kulturno dobro. devastirana/neocijenjeno 1 Vizualna obilježja: vrlo visoka izloženost 5 Uz prometnice su smještene tipične stambene kuće, kraćom stranom i zabatom orijentirane su prema prometnici, dok je dvorište visoka izloženost 4 i gospodarski objekt smješten iza kuće, a poljoprivredna zemljišta slijede iza gospodarskih objekata, ili iznad istih zbog reljefnih umjerena izloženost 3 niska izloženost obilježja. 2 nije vizualno izloženo 1 Oblikovna i estetska obilježja: homogena, upečatljiva 5 Tipične mađarske izdužene stambene kuće s ganjkom građene od opeke koja je često vidljiva na fasadama, tradicionalnih skladna 4 prihvatljiva drvenih krovišta s biber crijepom. Objekti su često zapušteni, dok renovacija prati tradicionalni način izgradnje. Žbukane bijelim 3 neskladna vapnom, pretežno dvostrešna krovišta s pokrovom biber crijepa. Ritam ulice postignut je izmjenom puno prazno elemenata, 2 devastirana dvostrešnih krovova i zabata, uz naglašenu regulacijsku liniju zabatima i dvorišnim ogradama. 1 potpuno preživjelo 5 Nematerijalno naslijeđe (tradicije, običaji, mjesta povijesnih događaja i drugo): visoko očuvano 4 Tradicija bavljenja vinogradarstvom i poljoprivredom koja datira iz doba Austro-Ugarske i pohrana i skladištenje proizvoda u umjereno očuvano 3 pripadajuće gatore djelomično je zadržana i do današnjeg dana promijenjeno/novo 2 nestalo 1 > 130 elemenata naslijeđa 5 Elementi materijalnog naslijeđa (kulturnog i prirodnog): > 100 elemenata naslijeđa 4 U kulturno nasljeđe Kotline ubrajamo reformiranu kršćansku crkvu sa župnim stanom i gospodarskom zgradom. U pitanju je > 70 elemenata naslijeđa 3 sakralni kompleks zaštićen kao pojedinačno kulturno dobro. Postoje i 2 arheološka nalazišta - arheološko nalazište “Kotlina” i > 10 elemenata naslijeđa 2 arheološko nalazište “SuzaIheđ” bez elemenata naslijeđa 1 Mogućnosti za razvoj: vrlo visoke 5 visoke 4 Kotlina nudi mogućnost za razvoj ruralnog turizma. Odnosi se na obnovu i ispravno tretiranje ostataka gatora koji po uzoru na umjerene 3 primjere u Mađarskoj ili Austriji mogu stvoriti turističku atrakciju, odnonsno vinske i vinogradarske mreže. slabe 2 neznatne 1 Vrjednovanje: međunarodni značaj 5 Regionalni značaj za područja Istočne Panonije. nacionalni značaj 4 regionalni značaj 3 lokalni značaj 2 bez značaja 1 Negativna obilježja: Zapuštenost, loša povezanost, neravzijena infrastruktura, neuređenost, nedostatak društvenih i javnih sadržaja. Razvoj podeželskih vasi v Baranji / studenti Arhitekture i urbanizma, generacija 2022/2023 / SJJS Građevinski i arhitektonski fakultet Osijek / Osijek, Hrvatska 329 Kotlina Izvori podataka: karta civilne Hrvatske https://maps.arcanum.com/en/map/europe-18century-firstsurvey/?layers Povijesni razvoj ( karte 18. stoljeća) Europe in the XVIII. Century Razvoj Kotline koji je postavio temelje za selo koje danas poznajemo započinje u 18.stoljeću, nedugo nakon oslobađanja zemlje od Turaka. Zemljom vladaju Habsburgovci koji slobodno raspolažu svim gospodarskim dobrima. Osnovano je Beljsko vlastelinstvo kojim upravlja Eugen Savojski. Selo se razvija duž prometnog puta uz koji se formiraju uske i dugačke parcele s pripadajućim poljoprivrednim površinama. Same nastambe činile su znatno manji dio površina u odnosu na poljoprivredu, djelomično kao male seoske kuće s pripadajućim gatorima koji su korišteni u gospodarske svrhe, a dijelom kao sami gatori koji su korišteni kao stambene jedinice. Na taj je način formirano selo koje je prema popisu iz 1766.godine nastanjivalo stanovništvo dviju narodnosti - Mađari s pripadnicima kalvinske vjeroispovijesti i pravoslavci Raci. Razvoj podeželskih vasi v Baranji / studenti Arhitekture i urbanizma, generacija 2022/2023 / SJJS Građevinski i arhitektonski fakultet Osijek / Osijek, Hrvatska 330 Kotlina Izvori podataka: https://maps.arcanum.com/en/map/cadastral/?layers Povijesni razvoj ( karta 19. stoljeća) Habsburg Empire (1869-1887) - Third Military Survey (1:25000) 18.stoljeće i promjena u političko-društvenoj strukturi postavila je bazu za razvoj poljoprivrede koja je dosegnula znatno viši nivo sredinom 19.stoljeća. Brdovito područje Kotline u doba vlastelinstva Belje obilovalo je vinogradima s prvoklasnim vinom koje se dobro prodavalo. Naročito je bilo čuveno njihovo bijelo vino. Osim vina, prodavali su trešnje i šljive koje su najčešće odvozili u Osijek, a uspješno su se bavili i povrtlarstvom. Komunikacija i odvoz proizvoda u Osijek omogućeno je izgradnjom Kraljevske ceste koja je glavni prometni pravac Baranje tijekom 18. I 19.stoljeća. Gatori su uvelike služili za pohranu ili skladištenje svih navedenih proizvoda. Razvoj poljoprivrede koji dovodi do razvoja same Kotline ali i čitave regije pridonio je i većoj etničkoj raznolikosti u odnosu na 18.stoljeće. Prema popisu iz sredine 19.stoljeća stanovnici su mješavina Nijemaca, Mađara, Raca i Šokaca. Svi su navedeni faktori pridonijeli širenju sela koje sada ima jasnije definiranu longitudinalnu formu koja se čita kroz 2 linearna poteza ulica - jedan glavni i jedan prateći sporedni. Ova je temeljna planska organizacija zadržana i i do današnjeg dana. Razvoj podeželskih vasi v Baranji / studenti Arhitekture i urbanizma, generacija 2022/2023 / SJJS Građevinski i arhitektonski fakultet Osijek / Osijek, Hrvatska 331 POSTOJEĆE STANJE - ORTOFOTO KARTA Kotlina Razvoj podeželskih vasi v Baranji / studenti Arhitekture i urbanizma, generacija 2022/2023 / SJJS Građevinski i arhitektonski fakultet Osijek / Osijek, Hrvatska 332 VIZUALANA OBILJEŽJA KRAJOLIKA Kotlina ak, Magdalena Runje, Ana Vračević, Ante Vujić Kevin Barunčić, Marijo Joković, Branko Mihaljević, Veronika Put Relativno nizinsko područje, s urezanim dijelovima sela u brda. Netaknuta priroda s puno zelenila. Većinom stambena izgradnja sa prepoznatljivim reperima (crkveni zvonik). Prisutna tradicionalna izgradnja, obiteljske kuće su većinom stare i neodržavane, neke čak u ruševno stanju. Pročelja kuća okrenute prema ulici, a iza kuća, podno brada, se obično nalaze gospodarski objekti i gatori. Dijelovi naselja izrazito zapušteni, zarasli, te se stapaju sa okolnom šumom. Stanovništvo se bavi većinom poljoprivredom i stočarstvom stoga su životinje u dvorištima i razvedena imanja čest prizor. Vidljiva je loše....u vidu održavanja samih objekata i infrastrukture. Infrastruktura jednostavna, samo glavna ulica opremljena nogostupom i vidno održavana. Naselje je podijeljeno u dva nasuprotna kraka između kojih se nalazi neizgrađena dolina gdje su pretežno voćnjaci, pašnjaci, životinje. Razvoj podeželskih vasi v Baranji / studenti Arhitekture i urbanizma, generacija 2022/2023 / SJJS Građevinski i arhitektonski fakultet Osijek / Osijek, Hrvatska 333 PREPOZNATLJIVI UZORCI NASELJA I NEIZGRAĐENOG KRAJOLIKA Kotlina Naselje prati topografiju terena, pojavljuje se na rubovima doline. Male neujednačene parcele podređene topografiji terena s manjim, većinom tradicionalnim objektima (obiteljske kuće). Dolina se nalazi između dvije glavne ceste, a gradnja prati cestu. Naselje nije centralnog tipa već se proteže linearno duž reljefa. Naselje je okruženo poljoprivrednim površinama, a na rubovima udoline šumom. Središnja udolina je većinom poljoprivredna površina sa ponekom novijom građevinom (nadstrešnica i garaže), a iza njih se nalaze voćnjaci. Razvoj podeželskih vasi v Baranji / studenti Arhitekture i urbanizma, generacija 2022/2023 / SJJS Građevinski i arhitektonski fakultet Osijek / Osijek, Hrvatska 334 put put Ulica Planinsk DEVEČER a Ulica Doža Đerđa put put Kotlina Glavna ulica put put KOD GROBLJA Ulica Doža Đerđa put SELO put put put TS put put put CIGANJ HEVERIŠ put Glavna ulica put Ulica Petefi Šand ora TACILO put ŠUBA ALJA put put put SELO put 1. karta - vinogradi + gatori Ulica Petefi Šandora vinogradi Glavna ul gatori ica put put put put Razvoj podeželskih vasi v Baranji / studenti Arhitekture i urbanizma, generacija 2022/2023 / SJJS Građevinski i arhitektonski fakultet Osijek / Osijek, Hrvatska 335 put put Ulica Planinsk DEVEČER a Ulica Doža Đerđa put put Kotlina Glavna ulica put put KOD GROBLJA Ulica Doža Đerđa put SELO put put put TS put put put CIGANJ HEVERIŠ put Glavna ulica put Ulica Petefi Šand ora TACILO put ŠUBA ALJA put put put SELO put 2. karta - namjena gatora Ulica Petefi Šandora gatori - stambeni Glavna gatori - gospodarski ulica put put put put Razvoj podeželskih vasi v Baranji / studenti Arhitekture i urbanizma, generacija 2022/2023 / SJJS Građevinski i arhitektonski fakultet Osijek / Osijek, Hrvatska 336 put put Ulica Planinsk DEVEČER a Ulica Doža Đerđa put put Kotlina Glavna ulica put put KOD GROBLJA Ulica Doža Đerđa put SELO put put put TS put put put CIGANJ HEVERIŠ put Glavna ulica put Ulica Petefi Šand ora TACILO put ŠUBA ALJA put put put SELO put 3. karta - očuvanost gatora Ulica Petefi Šandora 5- najbolje očuvan Glavna 4- visoko očuvan ulica put 3- umjereno očuvan put put 2- promijenjen 1- devastiran put Razvoj podeželskih vasi v Baranji / studenti Arhitekture i urbanizma, generacija 2022/2023 / SJJS Građevinski i arhitektonski fakultet Osijek / Osijek, Hrvatska 337 Suza Krajolična jedinica: Panonska megaregija; Istočno-hrvatska ravnica Administrativna jedinica: Osječko - baranjska županija Općina Kneževi Vinogradi Suza , Stanko Vukadin Suza Površina: 14,56 km² Koordinate smještaja: Bono Adžamić, Filip Ćosić, Matija Palijan, 45°46'54" S 18°46'46" I Sara Salak, Božena Štuc, Vedrana Luketić, Klimatska obilježja: Klimatska obilježja Osječko-baranjske županije dio su klime šireg prostora Istočne Hrvatske, gdje prevladava umjereno kontinentalna klima. Osnovne karakteristike ove klime su srednje mjesečne temperature više od 10 °C, tijekom više od četiri Luka Škrlec, Anja Štetić, Martina Vidović, mjeseca godišnje, srednje temperature najtoplijeg mjeseca ispod 22 °C, te srednje temperature najhladnijeg mjeseca između -3 °C i +18 °C. Obilježje je ove klime nepostojanje izrazito suhih mjeseci, a oborina je više u toplom dijelu godine. Od vjetrova Stanko Vukadin najčešći su slabi vjetrovi i tišine, dok su smjerovi vjetrova vrlo promjenjivi. Na cijelom području županije izražena je homogenost klimatskih prilika, što je posljedica reljefnih obježja. Geološki sastav i vrste tla: Glavninu prostora županije čine pleistocenske naslage nastale procesima zamrzavanja i odmrzavanja čime je površinsko tlo bilo trošeno i nastao je pokrov koji je u doba otapanja klizio prema nižim krajevima. Posebno su važne naslage prapora ili lesa, karakterističnog elementa u pokrovu ovog dijela Panonske ravnice. Debele naslage ( i do 20 m ) predstavljaju glavnu obradivu površinu. Reljefna obilježja: jedinstvena 5 Prostor Osječko-baranjske županije dio je šireg prostora, koji reljefno pripada sjeveroistočnom, pretežito nizinskom, ravničarskom raznolika, prepoznatljiva 4 dijelu geografske cjeline Istočne Hrvatske. Na području tipične akumulacijske nizine, u tom na izgled jednoličnom i geološki karakteristična 3 tuc, Vedrana Luketić, Luka Škrlec, Anja Štetić, Martina Vidović mladom reljefu, mogu se izdvojiti međusobno različiti geomorfološki oblici u nizinskom reljefu: 1. naplavne ravni; 2. riječne terase; uobičajena, bezizražajna 2 3. fluvio-močvame nizine; 4. lesne zaravni; 5. prigorsko područje. devastirana 1 Hidrološka obilježja: potpuno očuvana 5 Hidrografski se u Osječko-baranjskoj županiji ističu rijeka Drava (udaljenost 22 km) s južnim i Dunav (udaljenost 6,3 km) sa visoko očuvana 4 zapadnim pritocima. Suzu obilježavaju dva manja prirodna jezera. Ne ističu se posebna hidrološka obilježja, kako Suza nije u umjereno očuvana 3 posrednoj blizini nekog pritoka ili veće rijeke. promijenjena 2 devastirana 1 Vegetacijska obilježja: očuvana, rijetka, raznolika 5 Područje Baranje, kao i područje Suze, karakteriziraju hrastove šume, prevladavaju tipične stepske travne vrste. Što se tiče dobro očuvana 4 umjereno očuvana vegetacijskih obilježja, jedno od temeljnih je upravo plodno iskoristivo tlo. 3 promijenjena 2 devastirana 1 Dominantno povijesno razdoblje: srednji vijek i starije 5 Cijeli prostor Baranje je Beljsko vlastelinstvo tijekom 19. stoljeća dovelo na razinu najnaprednijih zemljoposjeda u čitavoj od kraja 16. do 18. st. 4 tadašnjoj monarhiji, ponajprije zahvaljujući mjerama melioracije poplavnih zemljišta. Njegova učinkovita organizacija počivala je od kraja 18. do pol. 19. st. 3 na diobi na gospodarske i šumske okruge te na sustavu novoosnovanih majura (pustara) izvan naselja. U tom razdoblju najviše od druge pol. 19. do prve pol. 20. st. 2 dolazi do razvoja i procvata ovog kraja. 2.pol.20.st. 1 Bono Adžamić, Filip Ćosić, Matija Palijan, Sara Salak, Božena Š Prostorna organizacija / kompozicija/ mreža komunikacija: upečatljiva, vrlo izražajna 5 Prostomu organizaciju naselja Suza karakterizira linearna raspodjela obiteljske izgradnje koja vrlo izražajno i dosljedno prati tijek homogena, izražajna 4 ulice i njezine odrednice. Kompoziciju naselja, ali i arhitekturu u najvećoj mjeri definira odnos prema ulici. Samo naselje je, doima skladna, uravnotežena 3 se, poput izdignutog otoka u moru okolne poljoprivredne površine. Mreža komunikacija, odnosno prometa u ovom naselju nije neizražajna 2 gusta. Nju čini nekoliko ulica, jedna primarna s gušćim i većim prometom te dvije, na nju okomite, pomalo devastirane neskladna, devastirana 1 sekundarne koje čine dio naselja s tradicijskom izgradnjom. Primarna ulica prolazi Suzom cijelom dužinom te ju spaja s Kneževim Vinogradima i Zmajevcem. Funkcije i korištenje prostora: povijesne / vrlo rijetke 5 Područje je isključivo stambene i gospodarske namjene. Gospodarstvo se veže za vinogradarstvo i podrumarstvo. Prisutna je i pretežito povijesne / rijetke 4 poljoprivreda - obrađivanje plodnog tla te šumarstvo. nove prilagođene 3 nove neprilagođene 2 napušteno / bez sadržaja 1 Razvoj podeželskih vasi v Baranji / studenti Arhitekture i urbanizma, generacija 2022/2023 / SJJS Građevinski i arhitektonski fakultet Osijek / Osijek, Hrvatska 338 Uzorci neizgrađenog krajolika: povijesni, vrlo očuvani 5 Neizgrađeni krajolik sastoji se većinom od velikih poljoprivrednih površina. Najzastupljeniji su vinogradi te voćnjaci (marelice, dobro očuvani, usklađeni 4 breskve, šljive), ali i mješoviti višegodišnji nasadi u vrtovima privatnih kuća (sezonsko voće i povrće za privatnu upotrebu). Veće umjereno očuvani 3 poljoprivredne površine podijeljene su u izdužene parcele te okružuju naselje. neskladni 2 devastirani Uzorci naselja / izgrađenog krajolika: 1 Suza Unutar naselja malo je novogradnje te se izgrađeni krajolik sastoji većinom od tradicionalne arhitekture. S obzirom na povijesne i povijesni, visoko očuvani 5 geografske okolnosti, to podrazumijeva i dijeljenje mnogih sličnosti s tradicionalnom slavonskom kućom. Od materijala najčešći povijesni, dobro očuvani 4 su opeka i zemljani naboj, te hrastove grede. Kuće su slobodnostojeće te ne postoji jasan kontinuitet pročelja; neke su kuće promijenjeni, usklađeni 3 (najčešće starije) na regulacijskoj liniji prema ulici, druge su uvučene u parcelu i sl. Iako kuće ne čine jasan kontinuitet pročelja, novi, slabo usklađeni 2 važno je istaknuti kontinuitet regulacijske linije koju drže ograde (zidana-puna, drvena, žičana-polupropusna...). Zelenilo nije novi, neusklađeni 1 uređeno sustavno i u obliku drvoreda već je sporadično i grupirano na različitim potezima u selu. očuvane > 80% 5 Tipične povijesne građevine (stambene, gospodarske): očuvane 60-79% 4 Tipične povijesne građevine su stambene kuće građene od naboja na zidanim temeljima. U stražnjim dijelovima parcele uključuju očuvane 30-69% 3 i vinske podrume čiji se jedan dio (gator) nalazi urezan u lesnom brdu te je ozidan opekom, a služi za skladištenje bačvi s vinom. očuvane < 30% 2 neznatno očuvane 1 Ostale povijesne građevine: očuvane > 80% 5 U Suzi se uz gospodarsku građevinu Vinski podrum (1905.) nalazi još i sakralna građevina - Reformatorska crkva koja datira iz očuvane 60-79% 4 1869. godine (arhitekt I. Fischer). očuvane 30-69% 3 očuvane < 30% 2 neznatno očuvane 1 Oprema prostora, strukture malog mjerila: očuvano > 80% 5 Suza postaje sve više poznata po turizmu, gastro ponudi te ponudi vina od čega svakako valja istaknuti ugostiteljske objekte očuvano 60-79% 4 "Piroš Čizma" i "Kovač Čarda" te obiteljske vinarije "Kolar", "Kováts", "Matijević" i dr. U Suzi djeluju područna škola te područni očuvano 30-69% 3 vrtić. Što se tiče urbane opreme, ona je rijetka te se sporadično javljaju klupe, a najupečatljivija je sjenica uz jezero. očuvane < 30% 2 neznatno očuvano 1 Vertikalne dominante: potpuno očuvane 5 Suza ne sadrži puno istaknutih vertikalnih dominanti, no izdvajaju se Reformatorska crkva te Crkva sv. Antuna u Ulici Maršala visoko očuvana 4 Tita kao značajne građevine sakralne namjene. umjereno očuvana 3 promijenjena/nema 2 devastirana/neocijenjeno 1 Vizualna obilježja: vrlo visoka izloženost 5 Naselje Suza je pretežito u nizinskom krajoliku na obroncima brda što omogućuje široke poglede na krajobraz prema jugoistoku. visoka izloženost 4 Zapadni dio sela nalazi se na višoj koti te se tradicionalna arhitektura skladno spaja s terenom u obliku gatora. S obzirom na umjerena izloženost 3 dosadašnju neiskorištenost potencijala, Suza je i dalje obilježena primarno starijom, prizemnom gradnjom. Jasne granice parcela niska izloženost 2 te poljoprivredna zemljišta koja se prostiru nizinom stvaraju krajobraz s uspostavljenim jasnim redom. nije vizualno izloženo 1 Oblikovna i estetska obilježja: homogena, upečatljiva 5 Arhitektura Suze je relativno dobro očuvana, stambeni objekti su pogodni za život i dobro održavani, isto kao i sakralna skladna 4 arhitektura te trgovine i ugostiteljski objekti. Gatori su uglavnom u veoma lošem stanju, zanemareni i dijelom urušeni. Većina prihvatljiva 3 gatora na parcelama stambene namjene nije u uporabi. Gatori koji pripadaju vinarijama i drugim sličnim objektima su obnovljeni, neskladna 2 uređeni i u dnevnoj uporabi. devastirana 1 Nematerijalno naslijeđe (tradicije, običaji, mjesta povijesnih događaja i drugo): potpuno preživjelo 5 Tijekom revolucije 1848./49. mještani su oslobođeni kmetstva te podižu obelisk Kossuthu, koji je srušen poslije preuređivanja visoko očuvano 4 granica nakon mira u Versaillesu 1920., ali sačuvan Kossuthov reljef s obeliska koji je i danas izložen u mjesnom Domu kulture. umjereno očuvano 3 promijenjeno/novo Mjesto Suza poznato je po kulturnim aktivnostima kulturnih udruga i to: KUD-a, "Čardaš" i KUD-a "Jókai Mór". Prije nekoliko 2 nestalo godina ponovno je oživljena tradicija bavljenja sportom, osnivanjem NK "Columbus" Suza. 1 Elementi materijalnog naslijeđa (kulturnog i prirodnog): > 130 elemenata naslijeđa 5 Suza posjeduje tri kulturna dobra u koja ubrajamo Vinski podrum kao gospodarsku građevinu iz 1905. g. n.e., Reformatorsku > 100 elemenata naslijeđa 4 crkvu kao sakralnu građevinu iz 1869. g. n.e. arhitekta I. Fischera te Arheološko nalazište "Vinogradi" koje datira iz 1700. g. > 70 elemenata naslijeđa 3 p.n.e. - 800. g. p.n.e. > 10 elemenata naslijeđa 2 bez elemenata naslijeđa 1 Mogućnosti za razvoj: vrlo visoke 5 Obzirom na veliki razvoj Općine Kneževi Vinogradi na temelju nasada vinove loze i voća, i sama Suza posjeduje tu mogućnost. visoke 4 Pružanjem različitih poticaja privatnicima otvorile bi se i druge mogućnosti za dodatni razvoj vinskog turizma. U sklopu projekta umjerene 3 Wine tour izgrađene su vinske ceste, a broj uređenih vinskih podruma i kušaonica vina stalno se povećava. slabe 2 neznatne 1 Vrjednovanje: međunarodni značaj 5 Značaj Suze čini lokalno gospodarstvo koje se temelji na poljoprivrednoj proizvodnji. Nju velikim udjelom čine ratarska, nacionalni značaj 4 vinogradska i voćarska proizvodnja. Na području sve ćeśće djeluju i obrtnici koji pokreću svoje OPG-ove te uz to jača i seoski regionalni značaj 3 turizam, na temelju čega se gradi potencijal za regionalni značaj. lokalni značaj 2 bez značaja 1 Negativna obilježja: Nedovoljno razvijena infrastruktura, nedostatak kanalizacije. Također, selo nema u potpunosti izgrađene pješačke staze. Uz to, primjetan je nedostatak javnih površina u obliku uređenih parkova, dječjih igrališta i sl. Razvoj podeželskih vasi v Baranji / studenti Arhitekture i urbanizma, generacija 2022/2023 / SJJS Građevinski i arhitektonski fakultet Osijek / Osijek, Hrvatska 339 Povijesni razvoj (karta 18. stoljeća): Suza Suza je naseljena u doba kraljeva Arpadovića. Prvi pismeni trag potiče iz 1252. prema kojem kralj Bela IV. daruje ovaj teritorij županu Nana. Tadašnji naziv mjesta je bio Csuza . Hrvatski naziv je sličan samo po izgovoru, ali njegovo značenje nije povezano sa značenjem mađarskog naziva. Porijeklo naziva je nejasno, no pretpostavlja se da bi ono moglo biti povezano s nekim od osobnih mađarskih imena. Hrvatsko ime nastalo je pučkom etimologijom i povezivanjem s riječju sùza. Selo je od 1698. do 1734. godine vlasništvo Eugena Savojskog. Godine 1780. Kristina, kći Marije Terezije, dobiva selo na poklon, a kasnije putem njezinog braka prelazi u vlasništvo Habsburgovaca. Prvi pečat sela potiče iz 1772. godine, na kojem je slika pluga i ptice s ogromnim grozdom u kljunu. Ovaj simbol upućuje na to, da su se mještani i tada bavili obradom zemljišta, proizvodnjom grožđa i vina, kao i danas. Prema podacima prvog brojanja stanovnika 1784. selo ima 681 stanovnika. Selo nastaje na raskrižju dviju cesti i poprima oblik malog trokuta. Razvoj podeželskih vasi v Baranji / studenti Arhitekture i urbanizma, generacija 2022/2023 / SJJS Građevinski i arhitektonski fakultet Osijek / Osijek, Hrvatska 340 Povijesni razvoj (karta 19. stoljeća): Suza U 19. stoljeću stanovništvo sela raste te se mještani sve više naseljavaju uz glavnu cestu koja prolazi selom. Time selo poprima longitudinalan oblik. Tijekom revolucije 1848./49. mještani su oslobođeni kmetstva i podižu obelisk Kossuthu (Košut), koji je srušen poslije preuređivanja granica nakon Versajskog mirovnog diktata 1920., ali je sačuvan Kossuthov reljef sa obeliska, koji je i danas izložen u mjesnom domu kulture. Razvoj podeželskih vasi v Baranji / studenti Arhitekture i urbanizma, generacija 2022/2023 / SJJS Građevinski i arhitektonski fakultet Osijek / Osijek, Hrvatska 341 Postojeće stanje (ortofoto karta): Suza Danas selo nosi hrvatski naziv, iako su se mađarski natpisi po selu i dalje zadržali. Selo se kroz godine i dalje nastavilo širiti u 3 smjera poprimajući oblik slova T. Između ovih triju glavnih osi stanovništvo zemljište iskorištava za uzgoj pšenice, ječma, kukuruza, suncokreta, vinove loze, a ima i voćnjaka. U Suzi postoje i vinski podrumi. Ispod sela se nalazi Kopački rit, dom brojnih endemskih i zaštićenih vrsta životinja i biljaka. Iznad sela se nalaze tri jezera koje uglavnom mlađima i djeci služe za plivanje ili ribolov. Razvoj podeželskih vasi v Baranji / studenti Arhitekture i urbanizma, generacija 2022/2023 / SJJS Građevinski i arhitektonski fakultet Osijek / Osijek, Hrvatska 342 VIZUALNA OBILJEŽJA KRAJOLIKA Suza S obzirom na to da je Suza naselje koje je pretežito u nizinskom krajoliku, ali na obroncima brda, to omogućuje široke i različite poglede prema jugoistoku i krajoliku koji se nalazi na jugoistoku. Zapadni dio sela Suza nalazi se na višoj visini od ostalih strana sela te je uočljivo da se tradicionalna arhitektura na tome dijelu skladno spaja s terenom u obliku gatora. Razvoj podeželskih vasi v Baranji / studenti Arhitekture i urbanizma, generacija 2022/2023 / SJJS Građevinski i arhitektonski fakultet Osijek / Osijek, Hrvatska 343 PREPOZNATLJIVI UZORCI NASELJA I NEIZGRAĐENOG KRAJOLIKA Suza S obzirom na dosadašnju neiskorištenost potencijala koje nudi, Suza je i dalje obilježena i okarakterizirana većinski starijom i prizemnom gradnjom, skromnim i malim kućama uz tek poneke veće objekte, od kojih se ističu crkve kao vertikalne dominante. Jasne granice parcela u selu i poljoprivredna zemljišta koja su najistaknutija u seoskoj nizini, stvaraju krajobraz s uspostavljenim jasnim redom. Razvoj podeželskih vasi v Baranji / studenti Arhitekture i urbanizma, generacija 2022/2023 / SJJS Građevinski i arhitektonski fakultet Osijek / Osijek, Hrvatska 344 Suza ČATARI Ul. Maršala Tita ČATARI RIT KIŠ HEĐ ČATARI Ul. Petefi Šandora Ul. Maršala Tita NAĐAŠ Ul. Košut Lajoša ČATARI RIT Trg Ač Gedeona KEREK HEĐ Ul. Željeznička SABADTEL KEREK HEĐ GEDERSEL SELO 1. Maja a Tita Ul. Maršal Ul. 1 maja GORNJE BERGENĐE SABADTEL 1. karta - vinogradi + gatori vinogradi gatori Razvoj podeželskih vasi v Baranji / studenti Arhitekture i urbanizma, generacija 2022/2023 / SJJS Građevinski i arhitektonski fakultet Osijek / Osijek, Hrvatska 345 Suza ČATARI Ul. Maršala Tita ČATARI RIT KIŠ HEĐ ČATARI Ul. Petefi Šandora Ul. Maršala Tita NAĐAŠ Ul. Košut Lajoša ČATARI RIT Trg Ač Gedeona KEREK HEĐ Ul. Željeznička SABADTEL KEREK HEĐ GEDERSEL SELO 1. Maja a Tita Ul. Maršal Ul. 1 maja GORNJE BERGENĐE SABADTEL 2. karta - namjena gatora gatori - stambeni gatori - gospodarski Razvoj podeželskih vasi v Baranji / studenti Arhitekture i urbanizma, generacija 2022/2023 / SJJS Građevinski i arhitektonski fakultet Osijek / Osijek, Hrvatska 346 Suza ČATARI Ul. Maršala Tita ČATARI RIT KIŠ HEĐ ČATARI Ul. Petef Ul. Maršala Tita i Šandora NAĐAŠ Ul. Košu ČATARI RIT t Lajoša Trg Ač Gedeona KEREK HEĐ Ul. Željeznička SABADTEL KEREK HEĐ GEDERSEL SELO 3. karta - očuvanost gatora 1. Maja 5- najbolje očuvan la Tita Ul. Marša Ul. 1 maja GORNJE BERGENĐE SABADTEL 4- visoko očuvan 3- umjereno očuvan 2- promijenjen 1- devastiran Razvoj podeželskih vasi v Baranji / studenti Arhitekture i urbanizma, generacija 2022/2023 / SJJS Građevinski i arhitektonski fakultet Osijek / Osijek, Hrvatska 347 Zmajevac Krajolična jedinica: Administrativna jedinica: Površina: Koordinate smještaja: Nizinska Hrvatska - Krajolik ravnica, dolina i polja Osječko-baranjska županija, općina Kneževi 43 km2 45°47’53’’N Vinogradi, Zmajevac 18°48’04’’E Zmajevac Klimatska obilježja: Umjerena kontinentalna klima, koja se s obzirom na prostorni položaj javlja u cirkulacijskom pojasu umjerenih širina, gdje su promjene vremena česte i intenzivne. Srednja godišnja temperatura je 11-12°C, srednja godišnja količina oborina je 600-700 mm, srednja godišnja ukupna dozračena sunčeva energija iznosi 4681-5040MJm2 Ana Domjančić, Antonio Lihtar, Dora Zimi je zavala ispunjena hladnim zrakom, ljeti temperatura raste, izražena su obilježja kontinentalnosti. Geološki sastav i vrste tla: Vrbanac, Fran Slipac. Hrvoje Balunović, Područje pripada lesnoj zaravni koja se od Banskog brda spušta prema Belom Manastiru pod nagibom od 0,6 %. Katarina Vilić, Klara Cindrić, Klara Pugar, Naslage lesa = pleistocenske naslage nastale višestrukim odmrzavanjem i zamrzavanjem. Na ovom području nalazimo: rigolano tlo na praporu,močvarno glejalno tlo, djelomično hidromeliorirano tlo te aluvijalno tlo Lea Horvatek, Marin Dorić, Marko Ivšić, Reljefna obilježja: jedinstvena 5 Sara Bukvić, Viktorija Klara Vrbanić, Lesna zaravan u kojoj prevladavaju pijesci i gline, s površinskim dijelom od pretaloženog prapora. raznolika, prepoznatljiva 4 Specifičan pseudokrški reljef formiran u lesu. karakteristična 3 Pugar, Horvatek, Dorić, Ivšić, Kavalin, Bukvić, Vrbanić, Birtić uobičajena, bezizražajna 2 Kristina Birtić devastirana 1 Hidrološka obilježja: potpuno očuvana 5 visoko očuvana 4 Glavno hidrološko obilježje je blizina Dunava. Aluvijalne ravnine Dunava sastoje se od nepropusnih riječnih nanosa (pijesak, šljunak) i imaju relativno plitko umjereno očuvana 3 korito. Nerazvijena hidrografska mreža. Ukupna duljina nasipa uz Dunav u općini Kneževi Vinogradi je 20.5 km. Voda za piće se crpi iz Kneževih Vinograda, a promijenjena 2 većina stanovnika nije priključena na vodovodnu mrežu. Voda iz bunara koju crpe je zagađena. Ne postoji uređen sustav odvodnje. devastirana 1 Vegetacijska obilježja: očuvana, rijetka, raznolika 5 dobro očuvana 4 Na blažim padinama lesne zaravni leže vinogradi i bagremove šume. Lesne su zaravni ocjedita područja pa su tako pogodna za poljoprivredno umjereno očuvana 3 promijenjena 2 iskorištavanje. Uz vinograde i šume pronalazimo i otporne travne zajednice na suhim praporima te oranice na okolnom području. devastirana 1 Dominantno povijesno razdoblje: Od kraja 16. do 18. st. - u vrijeme vladavine Osmanlija Zmajevac se izdigao kao trgovački grad te prošao kroz reformatorsku revoluciju srednji vijek i starije 5 od kraja 16. do 18. st. 4 od kraja 18. do pol. 19. st. 3 od 2. pol. 19. do 1. pol. 20. st. 2 2. pol. 20. st 1 Domjančić, Lihtar, Vrbanac, Slipac, Balunović, Vilić, Cindrić, Prostorna organizacija / kompozicija/ mreža komunikacija: upečatljiva, vrlo izražajna 5 Naselje se pruža duž glavne prometnice koja se pruža u smjeru jugoistok-sjeverozapad, paralelno s pružanjem Banovog brda. Četiri pristupne prometnice okomite homogena, izražajna 4 skladna, uravnotežena 3 na glavnu ulicu pružaju se prema brdu te su u nagibu ili u usjeku tzv. surduku. Područje od glavne prometnice prema Dunavu organizirano je mrežom prometnica neizražajna 2 organičke forme. neskladna, devastirana 1 Funkcije i korištenje prostora: povijesne / vrlo rijetke Najzastupljeniji način korištenja prostora u Zmajevcu je u svrhu stanovanja dok je u drugom planu gospodarska namjena. Neki dijelovi stambenog područja su 5 pretežito povijesne / rijetke 4 napušteni i neodržavani, dok su poneki pretvoreni u kuće za odmor. Gospodarske zone koriste se za vinogradarstvo te razvoj istog turizma. Također nove prilagođene 3 gospodarske prostore čine mjesta obradivog tla te prostori šume. Poneki dijelovi naselja su javne namjene poput crkve, igrališta, škole te turističkih lokacija. nove neprilagođene 2 napušteno / bez sadržaja 1 Manji dio Zmajevca sačinjavaju i povijesne građevine i arheološka nalazišta. Uzorci neizgrađenog krajolika: povijesni, vrlo očuvani 5 dobro očuvani, usklađeni 4 Neizgrađeni krajolik velikim je dijelom umjereno očuvan, uz nekoliko zapuštenih i devastiranih područja. Na području neizgrađenog krajolika najzastupljenije umjereno očuvani 32 su oranice koje su okrupnjene, dok su voćnjaci u sitnijoj formi. Veličina zemljišta se povećava prema rijeci Dunav a smanjuje prema brdu. neskladni devastirani 1 Uzorci naselja / izgrađenog krajolika: povijesni, visoko očuvani 5 U oblikovanju izgrađenog krajolika uočljive su dvije zone-zona uz ulicu i zona dvorišta. U prvom planu je kuća na regulacijskoj liniji, dok je u drugom planu dvorište povijesni, dobro očuvani 43 u kojima su česti gatori. Izgrađeni krajolik sačinjavaju kuće vezane uz gatore koji mogu biti u izravnom kontaktu ili uz nju. Neki od gatora su povijesni i dobro promijenjeni, usklađeni novi, slabo usklađeni 2 očuvani koji služe kao dio kuće ili služe u gospodarsku namjenu. Površine izgrađenog krajolika najčešće sadrže vrtove i uređene dvorišne pristupe. U slici ulice novi, neusklađeni 1 izmjenjuje se ritam punog i praznog; puno-kuća, prazno-dvorište te se u nizu javlja povremeno praznina neizgrađene parcele. Za razliku od glavne dvosmjerne ulice koja ima pješačku stazu i ponegdje drvored, sporedne ulice imaju samo jednosmjernu kolnu površinu bez pješačkih staza. Razvoj podeželskih vasi v Baranji / studenti Arhitekture i urbanizma, generacija 2022/2023 / SJJS Građevinski i arhitektonski fakultet Osijek / Osijek, Hrvatska 348 Tipične povijesne građevine (stambene, gospodarske): očuvane > 80% 5 -Etnološka cjelina ''Katolički surduk- kulturnopovijesna cjelina. Čini skupinu tradicijskih vinskih podruma karakterističnih za Baranju. očuvane 60-79% 4 očuvane 30-69% -Etnološka cjelina ''Reformatorski surduk- kulturnopovijesna cjelina. Čine ga vinski podrumi nanizani uz bočne strane usječenog puta u lesnom brdu. -Vinski podrum 3 očuvane < 30% 2 iz 1908. g.n.e. na adresi Petefi Šandora 16. Jedan od najvećih i najbolje građenih vinskih podruma u Baranji. neznatno očuvane 1 Zmajevac Ostale povijesne građevine: očuvane > 80% 5 -Arheološko nalazište Gradac-Varhegy-2-4.st.n.e.- arheološko kulturno dobro očuvane 60-79% 4 -Arheološko nalazište Varhegy- Mocsolas- 3-5.st.n.e.-arheološko kulturno dobro očuvane 30-69% 3 -Reformatska crkva sa župnimm stanom i školom-sakralni komples na adresi Maršala Tita 191 očuvane < 30% 2 neznatno očuvane 1 Oprema prostora, strukture malog mjerila: očuvano > 80% 5 očuvano 60-79% 4 +Postojeća rasvjeta i staza, javna česma, manje dječje igralište koje nije u dobrom stanju očuvano 30-69% 3 - nema kanalizacije, većina stanovnika nema priključak na vodovodnu mrežu,u nekim dijelovima naselja nije napravljen pločnik za kretanje pješaka očuvano < 30% 2 neznatno očuvano 1 Vertikalne dominante: potpuno očuvane 5 Nanosi lesa, tornjevi dviju crkvi, pojedinačna stabla u njivama visoko očuvana 4 umjereno očuvana 3 promijenjena/nema 2 devastirana/neocijenjeno 1 Vizualna obilježja: vrlo visoka izloženost U selu vlada polarnost: strana prema Dunavu i strana prema nanosima lesa. Prva je strana otvorenija dok druga ima “pozadinu” u koju se dodatno smještaju pomoćni 5 visoka izloženost 4 prostori – gatori. Unatoč tome, izgradnja je otprilike ista na obje strane ulice. umjerena izloženost 3 niska izloženost 2 nije vizualno izloženo 1 Oblikovna i estetska obilježja: homogena, upečatljiva 5 Zmajevac je mističan i romantičan zbog nanosa lesa koji se izdižu iznad sela i prirode koja ga okružuje. U Dunavskoj je ulici negativno obilježje velik broj napuštenih i skladna 4 urušenih kuća zbog čega se doima kao da se selo topi i prepušta svoj prostor šumi. prihvatljiva 3 neskladna 2 devastirana 1 Nematerijalno naslijeđe (tradicije, običaji, mjesta povijesnih događaja i drugo): potpuno preživjelo 5 Proizvodnja vina, tradicionalna gastronomija – jela nad otvorenom vatrom (grah, tripice, pileći i fiš paprikaš, šaran u rašljama, peka, čobanac, janjetina, prasetina), visoko očuvano 4 lovačko društvo Lovac, KUD Jožef Atila, NK Zmaj, Športsko ribolovno društvo Udičar umjereno očuvano 32 Ilija iz Zmajevca – reformatski propovjednik promijenjeno/novo nestalo 1 Mihael Veresmarti – zapisao intimne memoare kojima pripada krupno mjesto u mađarskoj književnosti ranog baroka Elementi materijalnog naslijeđa (kulturnog i prirodnog): > 130 elemenata naslijeđa 5 > 100 elemenata naslijeđa 4 Vinski podrum kao zaštićeno kulturno dobro, gatori, organične nepravilne ulice, surduci, reformatorska crkva sa župnim stanom i školom > 70 elemenata naslijeđa 3 > 10 elemenata naslijeđa 2 bez elemenata naslijeđa 1 vrlo visoke 5 visoke Mogućnosti za razvoj: 4 umjerene 3 Dostupnost fondova EU za financiranje projekata infrastrukture i društvenog standarda, povezivanje sa susjednim zemljama kroz transnacionalne projekte, uvođenje slabe 2 novih tehnologija u proizvodne procese, korištenje obnovljivih izvora energija, udruživanje na tržištu, ekološka proizvodnja, razvoj ruralnog turizma i posebnih oblika neznatne 1 turizma, razvijanje volonterstva i zadruga te stvaranje manjeg parkirališta za pojedinačne posjetitelje i autobuse Vrjednovanje: međunarodni značaj 1 nacionalni značaj 3 Zmajevac je specifičan po svojem odnosu sa topografijom i okolišem. Zbog visokih nanosa lesa oko kojih se usko obgrlilo selo, ističe se čak i u usporedbi s okolnim regionalni značaj 3 naseljima kao što je Suza. Ima velik broj gatora i stanovništvo je usmjereno na poljoprivredu, ponajviše vinogradarstvo i proizvodnju vina. Ono što je uobičajeno za to lokalni značaj 5 selo je mala gustoća, manjak sadržaja koji bi privlačili posjetitelje izvan naselja zbog čega ima najveći lokalni značaj. bez značaja 1 Negativna obilježja: Nedostatak sportsko-rekreacijskih sadržaja, nedovoljno uređene javne površine i neizgrađen sustav za odvodnju i gospodarenje otpadom zbog malog proračuna jedinice lokalne samouprave, mala produktivnost i zastarjela tehnologija, nedovoljna međusobna povezanost i udruživanje, nedovoljno uređeno tržište i tržišna prepoznatljivost Razvoj podeželskih vasi v Baranji / studenti Arhitekture i urbanizma, generacija 2022/2023 / SJJS Građevinski i arhitektonski fakultet Osijek / Osijek, Hrvatska 349 Zmajevac izvori podataka: https://maps.arcanum.com/en/map/europe-18century-firstsurvey/?bbox=2087556.3808257892%2C5745855.210955214%2C2102069.861571437%2C5751253.576077854&map-list=1&layers=163%2C165 Povijesni razvoj (karta 18. stoljeća) Europe in the XVIII. Century Zmajevac su prvo naselili Mađari protestantske vjere, a u 18. stoljeću se naseljavaju njemački i mađarski katolici. Sredinom stoljeća vlastelinstvo Belje preuzima upravu nad selom čiji su se stanovnici uspješno bavili obrtom, poljoprivredom i vinogradarstvom. Selo se razvija duž glavne prometnice paralelne s Dunavom sa surducima koji ulaze u brdo na kojem se nalaze vinogradi. Na dunavskoj strani sela nalaze se poplavni pašnjaci i šuma, suprotnost poljoprivrednim površinama iznad sela. Razvoj podeželskih vasi v Baranji / studenti Arhitekture i urbanizma, generacija 2022/2023 / SJJS Građevinski i arhitektonski fakultet Osijek / Osijek, Hrvatska 350 Zmajevac izvori podataka: https://maps.arcanum.com/en/map/thirdsurvey25000/?bbox=2085676.4512893055%2C5745431.471597891%2C2100189.9320349535%2C5750829.836720532&map-list=1&layers=129 Povijesni razvoj (karta 19. stoljeća) Habsburg Empire (1869-1887) - Third Military Survey 19. stoljeće u Zmajevcu obilježeno je gospodarskim napredkom, koji je postigao to da ga kralj Ferdinand V. 1841. godine službeno proglasi gradom. Grad Zmajevac je rastao uz cestu, ali se proširio i na livade prema Dunavu jer su se stanovnici sve više bavili stočarstvom uz vinogradarstvo i trgovinu. Nakon što je 1872. sagrađen nasip duž rijeke proširene su poljoprivredne površine. Brdska se strana također proširivala sve većim prodiranjem surduka u brdo. Razvoj podeželskih vasi v Baranji / studenti Arhitekture i urbanizma, generacija 2022/2023 / SJJS Građevinski i arhitektonski fakultet Osijek / Osijek, Hrvatska 351 Zmajevac Postojeće stanje - ortofoto karta Poslije 19. stoljeća broj stanovnika pada, a taj se trend i danas nastavlja. Današnja populacija čini jednu petinu sela na svome vrhuncu što se opaža po velikom broju napuštenih kuća. Šuma je počela preuzimati nekadašnje poljoprivredne površine. Unatoč tome i dalje postoje uspješni obrti i poljoprivrednici u selu i standard života je porastao te je u stalnom rastu. To je trenutno mjesto puno potencijala za daljnji gospodarski i turistički razvoj. Trenutno se najviše ističe proizvodnja vina, vinski turizam i sportski turizam koji uključuje bicikliranje i ribolov. Razvoj podeželskih vasi v Baranji / studenti Arhitekture i urbanizma, generacija 2022/2023 / SJJS Građevinski i arhitektonski fakultet Osijek / Osijek, Hrvatska 352 Zmajevac Vizualna obilježja krajolika Kao glavna vertikalna dominanta u prostoru ističe se brdo lesa sa sjeverozapadne strane Zmajevca. Naselje je nisko, a reljef uz Dunav ravan sa iznimkama repera u vidu crkvenih tornjeva i stabala u njivama. Prostorom sela dominira reljef: selo mijenja ugođaj ovisno je li neki dio uvučen u brdo ili proširen uz Dunav. Na ravnom se dijelu nalaze oranice koje se šarene različitim bojama zemlje i nasada, dok se na brdskoj strani dinamično izmjenjuju vinogradi, voćnjaci i njive. Selo je također jako blizu šumi koja se na sjevernoj strani širi na bivši prostor sela. Kuće su tradicionalne baranjske, ali postoji velik broj kuća koje su napuštene, urušene ili gotovo posve nestale. Pozitivna je strana što domaćinstva koja su naseljena i dalje imaju interes u očuvanje gatora. Posebno je vrijedno njihovo korištenje u svrhu skladištenja i prozvodnje vina. Razvoj podeželskih vasi v Baranji / studenti Arhitekture i urbanizma, generacija 2022/2023 / SJJS Građevinski i arhitektonski fakultet Osijek / Osijek, Hrvatska 353 Zmajevac Prepoznatljivi uzorci naselja i neizgrađenog krajolika Karakteristična ulica Zmajevca sastoji se od kuća koje se izmjenjuju u ritmu punog i praznog gdje je puno kuća, a prazno dvorište kod sporednih ulica prema Dunavu, dok za glavnu ulicu skoro pa pravilo da su kuće gusto građene tako da se skoro ili u potpunosti naslanjaju jedna na drugu. U surducima se kuće uglavnom naslanjaju na brdo lesa iza njih jer su vezane za gatore ili jer je prostor na parceli tek toliko uzak da se izgradi kuća. Dominante u selu su crkve koje se ističu svojim oblikovanjem i visinom od okolne izgradnje kao i ambulanta i OŠ Zmajevac koji se ističu kao zgrade javne namjene veličinom, oblikovanjem i slobodnim prostorom oko sobe. Zgrade javne namjene se nalaze u glavnoj ulici sa izuzetkom OŠ koja je izmaknuta na stranu zbog sigurnosti djece i smirenijeg prometa. Razvoj podeželskih vasi v Baranji / studenti Arhitekture i urbanizma, generacija 2022/2023 / SJJS Građevinski i arhitektonski fakultet Osijek / Osijek, Hrvatska 354 OREV put ESE ALJA Zmajevac KENDERVELĐ VAŠARIŠTE t pu PAPSER HARŠAŠ ALJA Vaš arište put put put put put put ČARDA put Put put KIĐOŠ Ružina uli put ca put Petefi Šandora Ribnjak Dunavska Put put VERHEĐ put KIŠ HEĐ put Ts put put put put Košut Lajoša put Mala Dunavska KEREKED Put put ile Jožef At put i Endre Želj Ad eznička Put Put Put Put Zmajevac P lani Put na a š Rajn Ki ČATARI SANTO š Trg KEREKED Tur Jano Put vinogradi Put KIŠ HEĐ KILŠEKERTEK gatori Rajna Maršala Tita Sportska aja Prvog m Put Razvoj podeželskih vasi v Baranji / studenti Arhitekture i urbanizma, generacija 2022/2023 / SJJS Građevinski i arhitektonski fakultet Osijek / Osijek, Hrvatska 355 OREV put ESE ALJA Zmajevac KENDERVELĐ VAŠARIŠTE put PAPSER HARŠAŠ ALJA Vašar ište put put put put put put ČARDA put Put put KIĐOŠ Ružina ulic put a put Pet efi Šand Ribnjak ora vska Duna Put put VERHEĐ put KIŠ HEĐ put Ts put put put put a vsk Košut Lajoša put Mala Duna KEREKED Put put ef Atile Jož put i Endre Že Ad ljeznička Put Put Put Put Zmaje vac Planina Put a š Rajn Ki ČATARI SANTO Trg KEREKED Tur Janoš Put gatori - stambeni Put KIŠ HEĐ KILŠEKERTEK gatori - gospodarski nepoznata namjena Rajna Tita Maršala tska Spor maja og Prv Put Razvoj podeželskih vasi v Baranji / studenti Arhitekture i urbanizma, generacija 2022/2023 / SJJS Građevinski i arhitektonski fakultet Osijek / Osijek, Hrvatska 356 OREV put ESE ALJA Zmajevac KENDERVELĐ VAŠARIŠTE t pu PAPSER HARŠAŠ ALJA Vaš arište put put put put put put ČARDA put Put put KIĐOŠ Ružina uli put ca put Petefi Šandora Ribnjak Dunavska Put put VERHEĐ put KIŠ HEĐ put Ts put put put put Košut Lajoša put Mala Dunavska KEREKED Put put ile Jožef At put re nd i E Žel Ad jezničk a Put Put Put Put Zmajevac P lani Put na a š Rajn Ki ČATARI SANTO š Trg KEREKED Tur Jano Put 5- najbolje očuvan Put KIŠ HEĐ KILŠEKERTEK 4- visoko očuvan 3- umjereno očuvan Rajna 2- promijenjen Maršala Tita Sportska aja Prvog m 1- devastiran Put Razvoj podeželskih vasi v Baranji / studenti Arhitekture i urbanizma, generacija 2022/2023 / SJJS Građevinski i arhitektonski fakultet Osijek / Osijek, Hrvatska 357 KOLOFON Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo SODELUJOČI ŠTUDENTI: in Univerza Josipa Jurja Strossmayera Osijek, Fakulteta za gradbeništvo in arhitekturo Študenti 1. letnika študija Prostorskega načrtovanja MA na UL FGG Študentska planerska delavnica v štud. l. 2019/20: Nataša Balant, Klemen Cotič, Urša Drvarič, Nataša Gantar, Matic Godnič, Katja Kovačič, Tina Pavlin, Simona Rejc, Anita Svetina, Teja Škofic, Razvoj podeželskih vasi Miha Vičar, Valentina Vrhovec, Venera Zubović. v Prekmurju in Baranji Študentka 1. letnika študija Geografije MA na UL FF v štud. l. 2019/20: Ženja Brezovar; Mentorji: viš. pred. dr. Mojca Foški, izr. prof. dr. Dina Stober, in študenti 1. letnika Gradbeništva MA na UL FGG v štud. l. 2019/20: doc. dr. sc. Jasenka Kranjčević, asist. dr. Gašper Mrak Petra Tihole, Tilen Erjavec in Jernej Prevolnik. Urednika: Mojca Foški, Gašper Mrak Študenti 1. letnika študija Prostorskega načrtovanja MA na UL FGG Tehnično urejanje: Gašper Mrak v štud. l. 2021/22: Meta Cerkovnik, Sara Golčman, Jakob Jugovic, Filip Kotnik, Gaja Medved, Petra Orozel, Katjuša Potočnik, Maruša Škerl in Darija Runić. Izdala in založila: Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Studenti 3. godine preddiplomskog studija Arhitektura i urbanizam Katedra za prostorsko planiranje na GRAFOS ak. god 2020/2021. Jamova 2, SI-1000 Ljubljana Davor Bilić, Doris Biljna, Petra Bogdan, Jelena Čuže, Mario Dandić, DaniDragojević, Antonio Fržop, Sara Galić, Marko Ganjto, Luka Gizdavčić, Jure Habenšus, Luka Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in Građevinski i arhitektonski fakultet Osijek Hornung, Lorena Ivanković, Bruno Juraga, Marijana Jurić, Jakov Jurković, Martina univerzitetni knjižnici v Ljubljani Kamenarić, Kristina Karpov, Petra Kobaš, Danijela Koški, Lana Lončarić, Ana-Maria Sveučilište Josipa Jurja Strossmayera u Osijeku COBISS.SI-ID 151805699 Lovrišec, Anita MaligecNikolina MarkovacBlago MikulićKristina NovakDomagoj Ulica Vladimira Preloga 3, 31000 Osijek Ostheimer, Luciana Pejić, Miloš Poznanović, Valentina Prgić, Julija Radić, Tamara ISBN 978-961-6884-82-2 (PDF) Šimić, Gabrijela Škrabo, Sara Štroliga, Ena Tomas, Sven Tumir, Anđela Ugljar, Petra Publikacija je brezplačna in dostopna na: Uvodić, Anamaria Vrljić, Maja Zebić, Iva Žužul Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo: Publikacija je nastala v sklopu projekta: https://media.fgg.uni-lj.si/knjige/knjiga_prekmurje_baranja_2022.pdf Studenti 3. godine preddiplomskog studija Arhitektura i urbanizam Morfološke značilnosti, razvojni potenciali in regulativni na GRAFOS ak. god 2022/2023. elementi slovenskih in hrvaških podeželskih naselij v panonskem območju = Morfološke karakteristike, Elektronska izdaja Ana Domjančić, Ana Vračević, Ante Vujić, Antonio Lihtar, Anja Štetić, Bono Adžamić, Božena Štuc, Branko Mihaljević, Dora Vrbanac, Fran Slipac, Filip Ćosić, razvojni potencijali i regulatorni elementi slovenskih i Ljubljana, februar 2023 Hrvoje Balunović, Katarina Vilić, Kevin Barunčić, Klara Cindrić, Klara Pugar, Kristina hrvatskih ruralnih naselja u panonskom prostoru. Birtić, Lea Horvatek, Luka Škrlec, Magdalena Runje, Marijo Joković, Marin Dorić, BI-HR/20-21 sofinanciranega s strani Agencije za Marko Ivšić, Martina Vidović, Matija Palijan, Renata Kavalin, Sara Bukvić, Stanko raziskovalno dejavnost RS. Vukadin, Vedrana Luketić, Veronika Putak, Viktorija Klara Vrbanić, Sara Salak. Razvoj podeželskih vasi v Prekmurju in Baranji / UL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo / Ljubljana, Slovenija / SJJS Građevinski i arhitektonski fakultet Osijek / Osijek, Hrvatska 358 Document Outline PREDGOVOR UVOD PREKMURJE (Slovenija) ANALIZA ŠIRŠEGA OBMOČJA PREKMURJA (Slovenija) Topografska karta širšega območja obravnave Položaj obravnavanega območja v širšem prostoru Prometna infrastruktura Prekmurja Prometna dostopnost Prekmurja Delovna mobilnost v Prekmurju Demografska analiza Turizem v Prekmurju Gospodarstvo v Prekmurju Zavarovana območja Klimatske, geološke in hidrološke značilnosti območja Analiza površja Analiza rabe tal, kakovosti kmet. zemljišč in pedologija Kulturno krajinski tipi Analiza parcelnih struktur Pregled normativnih izhodišč za obravnavano območje Zaznavna analiza območja Morfološka analiza poselitve Karta ožjega območja obravnave ANALIZE IN PREDLOGI UREDITVE NASELIJ V PREKMURJU (Slovenija) Bogojina in Bogojinske gorice Genterovci Kobilje Vučja Gomila Tešanovci Mostje Filovci in Filovske gorice Dobrovnik Ivanci UVOD BARANJA (Hrvaška) ANALIZA ŠIRŠEGA OBMOČJA BARANJE (Hrvaška) Odnos obravnavanega območja v širšem prostoru Topografska karta širšega območja obravnave Klimatska analiza Demografska analiza Morfološka analiza naselij Stanje in razvoj gospodarstva in turizma Prikaz zavarovanih območij v Baranji Analiza dostopnosti do večjih urbanih središč Vizualna analiza širšega prostora ANALIZE IN PREDLOGI UREDITVE NASELIJ V BARANJI (Hrvaška) Karanac Zmajevac Mirkovac Antunovac Antunovac Brođanci Kalinovac Kolarec Krndija Novi Jankovci Novigrad Podravski Širine in Šumarina Virje Kotlina Suza Zmajevac KOLOFON