Za poduk in kratek čas. Anton Magdič doktor vsega zdravilstva, bivši zdravnik v Ormoži. VI. Prvi za6asni deželni zbor Stajerski (pro7isoriscber Landtag des Herzogthums Steiermark) je bil tako-le sestavljen: Prelati, t. j. visoka dnbovš6ina voli 3 poslaace, veliki plemenitaai 17, neatanovski grajšaki 10, razumnistvo, vaeu6iliš6e nam re6, obrtnija in mestne občine 30, in kme6ke ob6ine 30 poslancev, vaeb bilo je tedaj 90; vsak poslanec imel je svojega namestnika. Marsikoga bo menda mikalo zvedeti, kako so te prve volitve se kon6ale. Nemaki del naše dežele in plemenitaai nas mnogo ne zanimajo, pa6 pa mesta, trgi in kme6ke ob6ine na Slovenskem. Mesto Maribor je zastopal pl. Gaštajger, njegov namestnik bil je Janez Jungblut; za trge Mariborskega okraja (Kreis.) dr. Janez Gottweiss in dr. Štefan Ko6evar, namestnika: JakobKrušnik in dr. Peter Truiner. Mesto Celje: dr. Matija Foregger, namestnik Vincenc Gurnik, Celjski okrog, trge^ in mesta namreč, Vincenc Gurnik in Franc Žuža, namestnika Karol Fleker in Jožef Smreker. Mesto Ptuj je poslalo svojega meatnega župana Franjo Raišpa, namestnik je bil Janez Janežič. — Kme6ke ob6ine pa so volile tako, da je mariborski volilni okraj zastopal Jožef Smiderer, — menda oče sedajnega novega poslanca? (Hammer u. Amboss) in Franc Rotmann, namestnika: Matija Hrauda in Andrej Tappajner. Ta volitev jako po nemakutarskem diši. Ptujski okraj je poslal Jakoba Krefta in JurijaMastena, namestuika Matija Rai6a in Matija Zidariča. Ta volitev je menda na Sloveuskem najbolj naroduo izpala. Celjski okraj so zastopali Franc Walland, Matija Supanc, Konjice: Gustav Bukosegg, Jožef Gosak; Sevnico: Janez Štor, Franc Ropotar, Matej Kummer, Filip Katz, Matija Urek in Janez Janežič. Začasni deželni zbor je imel trojno nalogo: napraviti občinsko postavo, reaitev desetine in tlake in stalno uravnati štajerski deželni zbor. — Prvi štajerski deželni zbor je za nas Slovence zanimiv, ker se je v njem bui no razpravljalo gledč pravice, ktero bi imel drugi deželni jezik, namreč nslovenski", pri zborovih ubravnavah. V načrtu §. 12. odločuje: ,,Obravnave v deželnem zboru vršijo se v nemškem jeziku". Savničar Jakob Kreft tirja za Slovence pravico slovenskega govora: ,,Ker smo po ustavi vsi jednakopravni, tako gre Šlovencem pravica, v deželnem zboru govoriti slovenski". Med slovenskimi poslanci ga je jedini g. Ulm, grajačak na Zavrači, nekoliko podpiral; vsi drugi so molčali. Kme6ke občine so volile kmete, ti pa niso nemščine bili zmožni in se obravnav niso mogli vdeležiti; nekteri še menda nijso prav razumeli, zakaj da gre. Čuditi pa ae moramo, da se je že tistokrat našel Nemec, ki je pravični tirjatvi Kreftovi popolnoma pritrdil svojo mnenje takole izjavivši: ,,V imenu Slavjanov morum jaz temu, da bi se samo v nemškem jeziku obravnavalo, ugovarjati. Bivstveno znamenje narodnosti je jezik, kterega govori; 6e je po ustavi vsem prebivalcem jih narodnost zavarovana (tako se je sklenilo v §. 3.), mora biti tudi jezik; jaz nisem Slovenec, ampak Nemec, in visoko čislam svoj materini jezik in ravno za tega del spoštujem tudi vsako drugo narodnost". — Ta nemški pravični poatenjak je bil Heinricb Knafl-Lenz. Predlog ni obveljal se  ve, zasluženje pravičnega moža zatega del ni prikrajaano.  Po na6itu tega prvega deželnega zbora, 7 katerem so bili vsi stanovi zastopaui, ima biti  Štajerskav 3 okroge razdeljena. V gornji, v arednji  in spodnji (slnvenski) okrog, in v dotičnib mestib Bruck, Gradec, Maribor se ima ustanoviti okrožno svetovalstvo (Kreisratb.) Glede jezika za Maribor- ski okrog se je živo razpravljalo: Vincenc Gurnig predlaga: za ta okrog mora biti opia^ilni jezik slovenski; dr. J. Gottweis 7 Ljutomerakem okraji jako spoato^ani mož ga s tehtnim razlogom podpira; po dolgi ži^abni razpra^i koučno ob^elja: Okrožno S7eto7olstno po 7ečini glasov odloei ali se obravna^a 7 elo^enskem ali nemakem jeziku. V državneni zboru sta Slo^ence med Dra70 iu Muro zastopala Audrej Doniinkuš, o8e sedajnega slovenskega poslanca, 7oljen v Ptuji, in dr. Franc Miklošič, 7oljen pri 87. Lenaitu 7 SI07. goricab, sedaj ud goaposke zbornice na Dunaji. G. A. Dominkuš, rojen v Središči, skoz in skoz poštenjak, 7elik prijatelj slo^enskib dijako^. Marsikteremu je pomogel do službe. Dr. Fr. Miklošič se je tistokrat dosti bolj brigal za uboge Slo^ence, ko sedaj. Na Duuaji se je osno^alo politično druat^o ,,Slo7enija"; pr^omestnik je bil dr. Mikloaič; to društ70 je nasvetovalo kandidate 7 drža^ni zbor po 7aeb slo^enakib deželah, med temi je bil imeno^an tudi dr. A. Magdi8, zdra^nik 7 Ormoži, bil je tedaj tudi na Dunaji znan kot dober narodnjak kot tak ima poleg drugih zaslugo , da je naa narod 7 Ptujskem, Ormožkem in Ljutomerskem okraji do^olj podučen in je volil 7 tisti dobi že pred 32 letmi iu ae voli 7edno 7 ogromni 7e8ini narodno. Eot zdra^nik je priael 78aki dan 7 dotiko z mnogimi kmečkimi ljudmi, bral je aani pridno slovenske no^ine, in dal drugim brati, bil je ud SI07. Matice in druat^a 87. Moborja. Leta 1848 so začeli že Nemci ko^ati 7eliko Neuačijo, in so hteli 7se a^atrijanske Slo^ane na Ceakem, Mora^skem, in po slo^enskih deželah bi^ajoče 7 to 7eliko Nemčijo stlačiti; razpisane so bili tedaj po^sod todi 7olit7e 7 glaso^iti Frankfurt. V Ptuji ao 7olite7 naši 7ili Slo^enci zabranili; kandidat je bil, 8e se ne motim, znani dr. Waser. Volilni okraj je obsegel 7se stano^nike mej Dra^o in Muro, cel6 gornji Gmurek je sem slišal; prišli so tudi po takem Nenici iz tistega okraja, ki bi radi volili, ali naši dobro podučeni kmeti in narodnjaki niso bteli 7 Frankfurt voliti in so ostro ugo^arjali proti 7aaki 7otit7i po na8elu, ktero je poznej 7 20. listu ,,No7ic" Jo7an Vesel Eoseski tako kratko izrekel nV Majnskem Fraukfurtu nimamo Slovenci ničesar opra^iti, doma pa dosti". Ta nepotrebna 7olite7 je celo po Dia^i spa^ala. Sinešni6ar 47. V Medjimorji umiralo je nekej kmetici 31etno dete. Mati je močno plakala. Soseda jo piide tolažit. Reče ujej: ne plakaj ne, bodeš pak imela lepega angelica 7 nebesih, 8e ti dete umerje. Žena na to se hujše zaplače in re8e: kako bodem imela lepega angeljca, 8e je pa otrok keblja7 (krofast)?